,1 - 2 H 'O Th CO M h f^H (s] o; Ph p4 Če bi poiskali orumenelimi lis med svojimi knjigami, ti knjižico - Poezije majhno, zaprašeno, z dr. Franceta Prešerna. ki vam rri jo prebrali, bi bili bogatejši za duhovno dobrino jo lahko le taka umetnina nudi* Pesem: to je dih duše, to je strast, in hrepenenje in bolečine in radosti, to je čustva, polno kopernenja in sanj, zanos misli, razviliarjenost nad globinami duševnosti, z zakopanimi skrivnostmi in zakladi, ki bi brez te notranje razburkanosti nikoli ne zagledali dne, da bi nam ostalo marsikaj velikega v človeku večno nerazodetega. Potlej pa je prišumela kakor veter z gora in iz gozdov melodija partizanska, udarna, ponosna, zanosna in zmagovita in je vnemala srca. To je bila pesem svetlega in vročega jedra, pesem z živo idejo o domovini, po dolgem suženjstvu in hudih mukah s silnimi boji in žrtvami osvobojeni, o narodu, hitečem z vedrim, samozavestnim zaupanjem v lepšo bodočnost. (Qton župan6ič) Ljudska pesem je najtesneje povezana z materinščino s Vse čase je bila ljudska pesem tisti zdravilni, neusahljivi'vir, k kateremu se je zatekala tudi umetna pesem in v njej iskala novih pobud in moči. Danes malo segamo po pesmih. Preberemo še morda kdaj pa kdaj kakšno povest. Večinoma pa se vse konča le pri časopisu, televiziji. Razmislite - spomnite se svoje mladosti, mladosti vaših staršev, ko so ob zimskih večerih brali naglas, skupina okrog njih pa je poslušala. Vrnite se zopet v tiste čase in v zimskem času segajte po knjigan. Razveseljivo je tudi to, da je mod nami precej naročnikov raznih knjižnih zbirk. To je nekaj misli ob letošnjem kulturnem prazniku 8.februarju, posvečenem našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. + o 0 X 0 o + - i-p !=> ,;največ sveta otrokom sliši slave...;i 8.februarja 1849.leta je umrl naš veliki pesnik France Prešeren. Njegove pesmi bi lahke zbrali v drobni knjižici, toda v njih je izpovedal v enkratni obliki najgloblja čustva, svoje misli, bridka spoznanja o življenju, ljubezni, človeku in hrepenenje po lepšem in boljšem življenju. Z njegovimi pesnitvami se lahko merimo z vsemi narodi sveta. Tako se praznuje 8.februar vrjako leto kot kulturni .praznik. Znova in znova se spominjamo našega velikega pesnika. Na ta dan pripravljamo Slovenci proslave, učenci osnovnih šol tekmujemo na raznih tekmovanjih v spoznavanju književnosti, recitiramo njegove pesmi... Irena Čeh, 4.raz. OŠ Kog Na razširjeni seji izvršilnega odbora KK SZDL Kog je bilo dogovorjeno, da se sklice zbor krajanov Koga, da bi se seznanili z nekaterimi mednarodnimi problemi, ki neposredno ali pa posredno prizadevajo interese naše domovine. Nadalje bomo obravnavali probleme naše notranje gospodarske politike in razpravljali bomo o varnostni in politični oceni na Kogu. Tudi o problemu pridelovanja sladkorne pese se bo treba pogovoriti. Zaradi teh problemov sklicuje predsednik skupščine Krajevno skupnosti Kog ZBOR KRAJANOV, ki bo v nedeljo, dne lo. februarja 198o ob 13,3o uri v dvorani na Kogu«, 1. Razprava o sladkorni tovarni in sejanju^sladkorne pese. (Uvodno poročilo, predsednik IS SO Ormož, tov. Križmančič Pranjo in Munda Viktor, član IS SO Ormož). 2. Zunanja in notranja politična situacija (poročevalec, tov. Luskovic Anton, sekretar OK ZKS Ormož). 3. Poročilo o varnostni in politični oceni na Kogu (poročevalec, tov. Ratek Vinko, sekretar 00 ZKS Kog). 4. Izgradnja vodovoda Plavčak - Kog (informacijo bo podal tov. Luskovic Matija). 5. Razno. Vabimo vas, da se zbora udeležite. Želeli smo, da bi v ormoški občini, ki je pretežno kmetijska (toda gospodarske nerazvita - v pogledu kmetijstva in industrije), razvili predelovalno industrijo kmetijskih proizvodov. Po velikem prizadevanju kmetijcev, uporabnikov sladkorja in vsporednih proizvodov iz sladkorne pese je uspelo zgraditi veliko, lepo in sodobno tovarno v Ormožu, ki je ob novem letu 198o začela dajati prve kilograme slovenskega sladkorja. Tovarno toraj imamo, imeti moramo še sladkorno peso, da bi tovarna imela zadosti potrebnih surovin za predelavo v sladkor. Problema pridelovanja sladkorne pese pa ne moremo prevaliti na nikogar izven_kmetijstva. Sami - v zasebnem in družbenem sektorju kmetijstva moramo skrbeti, da bo tovarna loo % izkoriščena. Dnevni red: Res je» da tega ne bomo zmogli mi, iz ormoške občine, sami, toda ravno mi moramo pokazati in realizirati maksimalna prizadevanja pri pridelovanju sladkorne pese. Pa zakaj pravzaprav sploh govorimo o problemu v zvezi s sladkorno peso. Vsi na svetu, ki pridelujejo sladkorno I peso, kot rastlino za' pridelovanje sladkorja, sp dobro j stoječi, da ne rečemo" naravnost bogati. To resnico je | potrebno spoznati in ji slediti. | Sama od sebe nam sladkorna pesa res ne bo prinašala 1 denarja. Potrebno bo delati - predvsem UMNO delati. Potrebno se boizobraževati in povezovati v okviru kooperacije. i Sladkorna pesa danés doživlja enako usodo, kot jo je pred i leti doživljala hibridna koruza, visokorodna pšenica, vzreja pinegavske pasme govedi v boljšo simentalsko pasmo in uvedba intezivne proizvodnje v svinjerejstvu in kurje-rejstvu. Nobena teh novosti ni- v samem začetku prinašala posebnih dohodkotr. Pa se danes vprašajmo;, kdo je pripravljen sejati staro sorto pšcnice in koruze; kdo je pripravljen ponovno ' rediti stare goveje pasme; kdo bi se odrekel umetnin j gnijilom itd.? NIHČE!!! I Čimprej spoznajmo tr resnico, da se čez leta nebi čudili ] svoji zaostalosti. S Izvršilni odbor KK SZDL Kog je na sestanku, dne 29.1.198o ] razpravljal tudi o problemu pridelovanja^sladkorne pese. 1 Ugotovil je, da so posamezni kmetovalci že v prvem in drugem-letu pridelovanja dosegli lepe finančne uspehe. Istočasno je bilo ugotovljeno, da nepripravljena zemlja in nespoštovanje proizvodnih navodil ne dajata željenih rezultatov. V Krajevni skupnosti Kog res ni mnogo površin, ki bi bile sposobne za pridelovanje sladkorne pese. Skupno s strokovno službo kooperacijske enote na Kogu, je bilo na seji 10 KK SZDL ugotovljeno, da v krajevni skupnosti Kog lahko zasejemo letno od 22 - 25 ha površin s sladkorno peso. Pri tem je upoštevana že dosedanja usmeritev posameznih kmetij in dejstvo, da bi morali vse njive, ki so sposobne za pridelovanje sladkorne pese pa jih lastniki daj ajo v najem, nameniti j za sladkorno peso. Menimo, da bi letos lahko sejali in pridelovali sladkorno peso naslednji kmetovalci: Priimek in ime Bivališče Primerne površine Plan za leto 198o 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 3. 9. lo. MLINARIC Prane BORKO Jožef PLOHL Stanko ZORJAN Stanko ČURIN Joško STAMPAR Janez MAVRIC Janez BORKO Marija KECEK Andrej ZADRAVEC Prane Vitan 6 Vitan 14 Vitan 24 Vitan 2 Vitan 8 Vitan 11 Vitan 23 Vitan 9 Vitan 12 Vitan 13 2,50 ha 2 ha 0,50 ha 2 ha 3 ha 1 ha 1 ha 1 ha 1 ha 1 ha 0,25 ha 0,25 ha 0,15 ha 0,50 ha 0,75 ha 0,25 ha 0,25 ha 0,25 ha 0,60 ha 0,50 ha - 5 - 11. VOLAJ Ivan Vitan 15 5 ha — $ 25 ha 12. TOMAŽIČ Jožef Vitan 1 6 ha (m jem) 1, 50 V r- 13. KOLARIČ Ivan Vodranoi 1 1 ha 0, 25 h — 14. RITLOP Jožef Vodranci 2 1 ha o, 25 ha 15. LUCI Anton Vodranci 5 1 ha 0, 25 v a 16. KLANJČAR Ivan Vodranci 9 4 ha 1 ha 17. SEVER Štefan Vodranci 11 2 ha 0, 50 ha 18. ČURIN Ivan Vodranci 14 2 ha 0, z* C ha 19. NOVAK Štefan Vodranci 15 1 ha 0, 25 ha 2o. LUKMAN Prane Vodranci 16 1 ha 0, 25 ha 21. PLOHL Drago Vodranci 21 2 ha 0, 50 ha 22. LUKMAN Anton Vodranci 22 4 ha -i- ha 23. MAJER Minka Vod-ranci 23 2 ha 0, 50 ha 24. PERC Janez Vodranci 27 2 ha 0. 50 ha. 25. LASIČ Ciril Vo'dranci 3o 2 ha 0, 50 ha 26. ČURIN Jožef Vodranci 31 3 ha 0, 75 ha 27. ZABAVNIK Ciril Vodranci 33 2 ha o, 50 ha 28. MUNDA Viktor Vodranci 34 4 ha 1 ha 29. LUCI Prane Vodranci 35 2 ha 0, 50 ha 3o. DOLINSEK Marija Vodranci 36 1 ha 0, 25 ha 31. ROTAR Stanko Vodranci 42 1 ha 0, 25 ha 32. HANZELIČ Vinko «Vodranci 41 1 ha 0, 25 ha 33. BORKO Viktor Vodranci 44 1 ha 0, 25 ha 34. VNUK Milan Vodranci 48 1 ha 0, 25 ha 35. ŠTAMPAR Prane Jastrebci 5 3 ha 0, 75 ha 36. KERENČIČ Ciril Jastrfebci 8 3 ha 0, 75 ha 37. MEŠKO Maks Jastrebci lo 3 ha 0, 75 ha 38. PERGOLA Prane Jastrebci • .14 1 ha 0, 25 ha 39. LUCI Jožefa Jastrebci . 15 1 ha 0, 25 ha 4o. TROP Prane Jastrebci 18 2 ha 0, 50 ha 41. VNUK Peter Jastrebci . 19 1 ha 0, 25 ha 42. VNUK Prano Jastrebci . 2o 0 ,50 ha 0, 15 ha 43. KOLARIČ Peter Jastrebci 24 2 ha 0, 50 ha 44. OREŠNIK Petei Jastrebci 64 0 ,60 ha 0, 15 ha 45. PLOHL Vlado Jastrebci : 71 1 ,50 ha 0,40 ha 46. LAH Janez Lačaves 1 r ha 0, 25 ha 47. OLETIČ Prane Lačaves 2 1 ha 0,25 ha 48. ŠNAJDER Prane Lačaves c 1 0,50 ha 0, 15 ha Zraven teh površin moramo računati še s tistimi, ki so izpuščene iz plana in s tistimi, ki jih dajajo lastniki v najem» Podrobnejša splošna in strokovna navodila daje interesentom strokovna služba na sedežu kooperacijske enote Kog na Vitanu. Kogovčani ponovno pristopamo k veliki akciji za gospodarski razvoj našega kraja« Velikemu podvigu iz leta 1975? ko smo asfaltirali cesto Vitan-Gomila in leta 1978-79, ko smo asfaltirali cesto Vodranci-Lačaves, se pridružuje novi podvig -vodna oskrba kogovcanov iz skupnih vodnih virov občine Ormož (Mihovci pri Veliki Nedelji) Voda je že speljana od Velike Nedelje preko Jeruzalema do Plavčaka. V nadaljevanju bo glavni vod pcsekal preko Temriarja, Kaj zarja in Zasavec, Vitana, Jastrebec in Koga do vodnih rezervoarjev na šoli in Klumpi«, Skupna vrenost investicije od Plavčaka do Koga je. loo858,783 din. Kogovčani smo k tej investiciji že prispevali 4*988*636 din. K tej gospodarski akciji prispeva veliki delež tudi Območna vodna skupnost o Glede na že vložena sredstva Kogovčanov in na pravilo, da Območna vudna skupnost prispeva k vodni oskrbi enaka Sr 3(13 tva kot krajevna skupnost, bo primarni vodovod od Vitana do Koga financiran celoti iz sredstev Območne vodne skupnosti Maribor« Vrednost nove investicije za območje Koga je 2.494-318 din. V naslednjih dneh bo seja sveta skupščine KS Kog,. kjer bo med ostalim imenovan odbor za vodovod. Sestal se bo tudi vaški svet za Vitan in Vodranci ter vaški odbor SZDL, da bi skupno organizirala akcijo za izgradnjo vodovoda (primarni in sekundarni vod) na Vitanu in v Vodrancih. Pričakujemo, da bo v tem letu zdrava pitna voda v večini gospodinjstev KS Kog. V naprej se zahvaljujemo SO Ormož in njenemu izvršnemu svetu za prizadevanja in materialno pomoč pri reševanju naših komunalnih problemov. Tako pa z vodovodom ne smemo ravnati! Nekaj Kogovčanov ni dovolj zavarovalo svojih cevi pred zimo. Cevi so popokale in voda je odtekala» gospodinjiva pa so ostala brez vode. Kaj naj storimo z malomarnež^? Ko pišemo te NOVICE zrma sicer popušča, pričakujemo pa lahko še zelo nizke temperature. Zato si pripravimo zalogo hrane za ptice pevke in za fazare. Pokažimo svoj kulturni odnos do narave in njenih živih lepot, ki nas razveseljujejo -j- o 0 X C o ; Za vse delegate interesnih slzup^sti in za občinsko ! skupščino bo od 11 do 15.februarja 198o organizirano j izobraževanje. P3 > m >cxi <3 ps P3 o CS3 7 - Dobri poznavalci predpisov in politike na področju; političnega sistema, zakona o združenem delu in sistema informiranja bodo dnevno od 17 - ure predavali delegatom. Na dnevnem redu bo tudi analiza delovanja delegatskega sistema na Kogu. Na predavanja so vabljeni tudi drugi krajani, ki jih posebaj zanima razvoj našega samoupravnega sistema« H \ \ \ o m ] Uredniški odbor NOVIC sporoča vsem tistim, ki bi želeli i s svojimi prispevki sodelovati, naj jih pošljejo na naslov j glavnega urednika,, (Zabavnik Drrgo, Jastrebci 39, 62276 Kog. ) - + o0X0o + - Dr. Metla se ukvarja tudi z gospodarstvom. Tokrat ima v obdelavi sladkorno peso. Pa poglejmo njegovo pesnitev o sladkorni pesi, o Emi in o občini. - + o0X0o + - 1 Jos bi totokrot van samo rad povedo ^ kej se v ormoški občini godi, ^ l topa samo zoto, ] ka so van velke to stvari! Runo sejati bomo mogli f tcten leti čisto fsi to pa, če bomo kej se zmogli, S pač van driige so reči« Psi, ki momo neke bor ravnice posejejmo eno jivo cukorice. To pa samo zoto, ka Ema o totih trinodvajsti hektarof Q bode lehko fkup dobila pa ka se nade priton opet preveč žalostila. ■i Tovarna v Ormoži stoji zoto runo posejejmo bor mi ka nado vsi tan goreh na Občini z nami še problemof meli, zoto ka s svojimi itak neznajo, _ kej bi si zaceli!___ Ta šx. imuviu ¿e napisana v 35o izvodih. Odg.urednik Zabavnik Drago, teh.urednik Prapotnik Jože« Ured.odbor z Zabavnik Drago Mesaric Milka, Rotar Ciril, Volaj Ivan, Klanj čar Janko.