»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BO V ČETRTEK, 31. MARCA V ŽELEZNIKIH — DO 25. MARCA ŠE LAHKO NAROČITE GLAS IN ZAGOTOVITE SODELOVANJE PRI ŽREBANJU — DOSLEJ 953 NOVIH NAROČNIKOV LETO XVIII. — Številka 22 U«aoov*t*ljt; otoOnaU odbori SZĐL Je-•colce, Krm.j, Radovljica, skofja Loka ta Tržič. — Izdaja Časopisno podjetji iGcrenjskl tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 16. 3. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ust Izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltcdnik. Od t. fanuaila 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer oh »r« svinj so prodali lovski dr* zini Ljubljana. Vprašaj sem lovce, če p»1 lahko povedo kakšno »tov-sko«, pa so mi odgovorili, h kaj takega pri resnih moki ne pride v poatev. Vsem sem izvedel, da imajo v tvoj sredi lovca, ki se šteje u najboljšega strelca in daje* sedaj v svoji lovski ksrkri že 39 krat streljal na divje*] prašiča, a ga še nikoli al ott. Letos ga je baje ranil, potem pa je tudi bežal ptti nJim, da se je ustavil šek tx točilno mizo pri »JJožovcu*. Vendar to ni Anton Gte-bočnik iz Radovljice, katar nekateri mislijo (kajne telci, da je tako!) J.Vltfc V La Ciotat in Oldham Julija oziroma avgusta bo 20 mladincev Ln mladink iz naše občine odšlo na tritedensko letovanje v pobrateno francosko mesto La Ciotat, podobna skupina pa bo odšla v angleško mesto Oldham. Kot vsako leto je bilo tudi letos med mladimi za to potovanje veliko zanimanje. Občinski komite ZMS Kranj je dobil okoli 60 prijav iz aktivov občine, tako da je izmed njih moral izbrati najboljše. To nam dokazuje, da je ta izmenjava (postala že res tradicionalna. Za vse udeležence se že pripravlja krajši seminar o politični in gospodarski situaciji in ureditvi v obeh deželah, malo pred odhodom pa bo vsak udeleženec moral obvezno obiskovati tečaj iz francoskega in angleškega jezika. Pri izbiri kandidatov je igrala odločilno vlogo aktivnost v organizaciji ZM, poleg tega pa se od kandidata zahteva, da je dober in prizadeven delavec oziroma dijak. Le s tem bomo dosegli prvotni namen; jia letovanje v pobratena mesta naj gre tisti, kateri je s svojim akfivnim delom za organizacijo mladih to zaslužil, kateri s svojim odnosom do dela in družbe to nagrado opravičuje. J. Košnjek Skupina gasilcev, ki je preteklo nedeljo, 13. 16. MAREC 1966 « GLAS GOSPODARSTVO 3 O ČEM GOVORIJO PO TRŽIŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVIH Dopusti v novih razmerah Po 18.000 na zaposlenega za dopust? Merila za letošnje dopuste in nadomestila za vožnje (nekdanje K-15) so stvari, ki so v tržiških delovnih kolektivih deležne velike pozornosti zaposlenih. V nekaterih podjetjih »o že to uredili z ustreznimi pravilniki, ponekod to šele oblikujejo, drugod že popravljajo itd. merilih Merila so, razumljivo, zelo različna, prilagojena notranjim potrebam in možnostim vsakega kolektiva. Značilno je, da so manjše delovne organizacije kot merilo za dolžino dopustov vzele skoraj samo delovno dobo. V tovarni kos in srpov pa so temu merilu na splošno priznali le 83 odstotkov od celote. To naj bi omogočilo zaposlenim 14 do največ 24 dni dopusta Ostali del dopusta pa bodo »dodajali« po kvalifikacijah ozirorfta delovnem mestu. Prav ■tako predvidevajo za zaposlene matere po en dan dopusta na vsakega predšolskega otroka, imajo predlog, da bi dali po dva dni starejšim nad 45 let na težkih delovnih mestih in morda celo dva dni tistim, ki med letom ne bi imeli izostankov. Tudi v predilnici in v tovarni Peko so izdelali podobne kriterije za določanje višine letošnjih dopustov. Prav tako različno pa po delovnih organizacijah iščejo merila za nadomestila nekdanje »sindikalne karte« — K-15. Ko so se predstavniki kolek- tivov pogovarjali o za dopuste in o teh vozninah, so se sporazumeli, da morajo v nekaterih primerih iskati enotne rešitve, da ne bi med zaposlenimi v različnih podjetjih povzročali slabe krvi. Od skupne vsote namenjene za to, predvidevajo 10 odstotkov za otroke in nezaposlene žene, seveda za take žene, ki so doma zaradi otrok. Kot predvidevajo, bi na vsakega zaposlenega prišlo okrog 18.000 starih dinarjev povprečno ter po 4.000 dinarjev na vsakega otroka. # Stvar je, kot že rečeno, O šele v razpravi in vsak 0 kolektiv ima pravico do # samostojnega odločanja. K. M. Enotna organizacija borcev NOV V soboto je bila v Kranju redna letna skupščina zveze združenj borcev NOV te občine, ki ji je prisostvovalo okroglo 200 delegatov in gostov raznih organizacij občine Kranj, kakor- tudi delegati iz borčevskih organizacij ostalih občin Gorenjske. Na skupščini so potrdili združitev dosedanjih treh organizacij — invalidov, rezervnih oficirjev in borcev v enotno zvezo združenj borcev NOV. Za vsako izmed teh organizacij so imenovali posebno komisijo, za predsednika novega odbora združenja pa so člani tega orga- TELEFONIJA NA GORENJSKEM Res več možnosti kot potreb? 1400 neizkoriščenih priključkov — »Popust« pri instalaciji telefonov naj bi spodbudil nove naročnike Telefonsko omrežje se je na Gorenjskem tako izpopolnilo zadnja leta, da je le malo naselij (Struževo, Plavž in nekaj drugih), kjer še ni urejenega telefonskega omrežja. Tudi ročne telefonske centrale so le še zgodovinska redkost in jih imajo le še v Zabnici, Kranjski gori, Sovodnju, Stari fužini in v Srednji vasi. Povsod drugod so avtomatske centrale, ki brez posredovanja omogočajo pogovor domala po vsej Jugoslaviji. Seveda se še ne moremo primerjati z razvitimi deželami po svetu. Tako imajo v Stockholmu na vsakih 100 prebivalcev 70 telefonskih AKTIVNOST KRANJSKEGA KLUBA GOSPODARSTVENIKOV Uresničevanje reforme Kranjski klub gospodarstvenikov je močno aktiven. V zadnjem času je pripravil že nekaj zanimivih predavanj v zvezi t gospodarsko reformo. Ni dvoma, da bo v tem okviru še posebej zanimivo današnje predavanje (sreda, 16. marca) o uresničevanju reformnih ukrepov v gospodarstvu. Govoril bo tovariš Franc Popit, predsednik republiškega sveta sindikatov. Tovariš Popit ob tej priložnosti odgovarjal tudi na najrazličnejša vprašanja. Reforma zaostruje najrazličnejša vprašanja. Med njimi n. pr. vprašanje, kako in s kakšnimi ukrepi utrditi osebno odgovornost voljenih in imenovanih ljudi. Zanimivo je tudi vprašanje, zakaj se reformni ukrepi v gospodarstvu ne uresničujejo dosledno in pravočasno. Tu so- Še vprašanja investicijske politike, organizacija proizvodnje in nagrajevanja. aparatov, v Ljubljani samo 11, v Kranju niti 7 in na področju Gorenjske v celoti samo 3,5. Sem pa ni vštetih okroglo 5.000 priključkov preko central, v raznih podjetjih in ustanovah. • Toda zmogljivosti so da- • nes že večje kot poraba. • Naše omrežje in centrale % omogočajo 4.000 priključit kov, izrabljenih pa je le G 2.600. Samo v Kranju je % še okrog 500 neizkorlšče-© nih možnosti za telefon- • ske priključke, v Radov-© ljict 200, v Skofji Loki • 180, na Bledu 120, na Je- • senicah 100 Itđ. Skratka, zaradi različnih vzrpkov se naši ljudje ne • Na današnjem sestanku • v klubu gospodarslveni- • kov v Kranju, ki bo ob • 17. uri, bodo razpravljali • o vseh teh danes izredno • aktualnih problemih. Najboljša" aroma v p raženi kavi oraŠarfie — Ne delamo, čakamo na surovine. — Tudi ml ne, čakamo zaključke s plenuma! (Ekonomska politika) poslužujejo toliko teh ugodnosti, da bi na primer zaposleni mož lahko obvestil domov: »Ne pridem na kosilo« in podobno, kar je včasih zelo pomembno. Zlasti v turističnih krajih, ob primerih bolezni nesreč, karkoli. Da bi vložjene investicije hitreje prišle do veljave, se je kolektiv za PTT promet v Kranju odločil za ustrezni popust pri montiranju novih priključkov. Do razdalje 200 m od telefonskega omrežja (kabla) instalirajo vsakemu prosilcu telefon popolnoma brezplačno. Koristnih: plača samo telefonski aparat (ki ga lahko sam kupi in je njegova last) ter zatem mesečno vzdrževalnino po 2.000 starih dinarjev, v kateri pa Je že vračunanih 60 krajevnih pogovorov. % Predvidevajo, da bodo # take ugodnosti močno # razvile uporabo telefonije # ne le za službene, marveč # tudi za osebne potrebe, O kar je skladno z našim # razvojem, kulturno stop-% njo in turizmom in tudi # z osebnim standardom O ljudi. K. M. na takoj po skupščini ža imenovali tovariša Vinka Kepica. Med razpravo o sedanjih nalogah zveze združenj so močno poudarjali dolžnost, da se v vrstah te organizacijo še vnaprej zavzemajo za uveljavljanje humanih odnosov med ljudmi oziroma za utrjevanje socialistične demokracije preko samoupravnega sistema, kar je bil tudi osrednji cilj izbojevane revolucije. Prav tako so omenjali konkretne naloge, ki so pred to organizacijo ziasti letos ob 25-letnici vstaje. Ustrezni poudarek pa so na skupščini dobili tudi mnogi, še nerešeni problemi borcev glede stanovanj, priznavalnin, dodatkov, priznanja delovne dobe, upokojevanja, in podobno. Za konkretno delo novega odbora so v tem smislu sprejeli ustrezne zaključke. K. M. JESENICE: Lani 67.000 gostov Poleg železarstva je na Jesenicah ena najvažnejših panog dejavnosti gostinstvo in turizem. Lani so pri tem dosegli 26,3 milijona novih dinarjev realizacije, kar je za 36,2 odstotka več kot leta 1964. Lani je obiskalo kraje v jeseniški občini 67.000 gostov, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 4,8 odstotka več. Od tega je bilo 46.000 domačih in 21.000 inozemskih gostov. Povprečna stopnja rasti domačih gostov v zadnjih petih letih je znašala 2,8, tujih pa 26,8 odstotka. Lani so imeli 311.000 nočitev več kot v letu 1964. Od skupnega števila nočitev odpade na zimsko sezono 32,4%, n;: letno 50,2 odstotka, ostalo pa na spomlad in jesen. Povprečno bivanje domačih gostov je bilo 4,7, tujih pa 2,6 dni. Letos predvidevajo v gostinski turistični dejavnosti za 3,6 odstotka večji promet. OB PETI OBLETNICI KOMUNALNEGA SERVISA JESENICE Žene dobro gospodarijo Komunalni servis na Jesenicah je osmega marca praznoval peto leto svojega delovanja. Njegova dejavnost je predvsem pranje perila, kemično čiščenje oblačil, popravilo nogavic, javne kopalnice, pedikerstvo in frizerstvo. Svoje usluge nudi prebivalstvu tudi za okolico Jesenic preko svojih zbiralnic. Ob ustanovitvi podjetja leta 1961 je bilo zaposlenih 21 delavcev, od tega 17 žena. Danes pa je v servisu zaposlenih 62 delavcev, od tega kar 53 žena. Podjetje je v petih letih svojega obstoja doseglo velik napredek in razvoj. V letu 1961 so oprali v pralnici 136.777 kg perila, leta 1965 pa kar 215.496 kg. Povprečni osebni dohodek je bil leta 1961 neto 18.500 dinarjev, lani pa 49.504 starih dinarjev. 9 Jeseničani so s servisom O zelo zadovoljni, in sicer # tako z opravljenim delom # kot s cenami servisa, ki so # še vedno nižje kot v % ostalih krajih pri nas. - J. V. KULTURA IN PROSVETA 16. MAREC 1966 * GLAS RAZSTAVA NA JESENICAH »SKOFJA LOKA V STARI PODOBI« Razstava »škofja Loka v stari podobi« ima zgodovinski značaj predvsem v tem, da na starih, doslej znanih slikah, ki upodabljajo mesto škofjo Loko, pokaže razvoj tovrstne človeške naselbine. Hkrati je razstava tudi slikarsko in umetnostnozgodo-vinsko mikavna. Poleg raznih tehnik slikarstva je na razstavi zastopana tudi vrsta bolj ali mani znanih slikarjev, grafikov in potopisov, kot npr. Meriam, Valvazor in Šubic. škoda pa je, da so najznamenitejše slike delo neznanih avtorjev. Ob razstavi se ponuja tudi izredno lepa primerjava med avtorjema najstarejših grafik, med Matheusom Meriamom in mod Valvazorjem. Meriam, Švicar iz Berna je prepotoval skoro vso Evropo in na teh popotovanjih skiciral mesta, jih opisoval in potem te za-zapiske in skice izdajal v topografskih knjigah, podobno kot je naš Valvazor opisoval Slovenijo v Slavi Vojvodine Kranjske in v topografiji. Na razstavi je torej najstarejša znana slika škofje Loke Me-riamov bakrorez iz leta 1649, ki mu takoj sledi topografija iz Valvazorjeve »Slave« iz leta 1689. Meriam prikazuje Škofjo Loko že v docela romantičnem duhu, medtem ko je Valvazor bolj realističen in upodablja Škofjo Loko od vzhodne strani, to je od strani, ki je najrazličnejša in najpogostejša za vse kasnejše upodobi j avce. Iz 17. sto- zenm« V psihiatrični bolnišnici v Begunjah Z veseloigro »Pričarani ženin« so upokojenci iz Žirovnice nastopili pred bolniki in osebjem psihiatrične bolnišnice v Begunjah, čeprav smo o igri že pisali, ne bo odveč, če omenimo kako te-nak posluh za publiko ima režiser Vister. . čeprav so igralci znali igro, je Vister zahteval ponovne vaje, na katerih so se učili neka!ere spremembe v tekstu igre. Tako ni nihče »znorel«, nihče ni bil »norec«, pištolo je zamenjala mala nenevarna palica (seveda o pištoli (niti besedice). Za primer kako je bilo to potrebno naj povem, da sem med predstavo stal pri izhodnih vratih in je sredi drugega dejanja prišel k meni bolnik ter me prosil naj povem kje bi lahko dobil miličnika in mu stvar prijavit — J. V* let j a so na- razstavi še fotokopija slike Škofje Loke iz leta 1696, katere original je v Freisingu, dalje tako imenovana »Sopotniška Loka« iz lota 1698- in kopija te, ki jo je leta 1840 naslikal France Kos. Zadnji dve prikazujeta požar, ki je zajel z obzidjem obdano mesto in upepelil ves Spodnji trg. Na slikan je dobro vidna kritina z opeko, ki so jo imele v tistem času samo nekatere stavbe. Zanimivo je, da imamo iz 18. stoletja samo eno upodobitev mesta, ki je nastala leta 1713 in so jo našli v popotni be-ležnici nekega šlezijskega to-pografa, ki je potoval po Kranjski deželi. Mikavna je tudi zato, ker prikazuje mesto od severne strani. Več slik je iz 19. stoletja. Najstarejša je tako imenovana »francoska Loka« iz začetka 19. stoletja, ki je prav uspela kolorirana gravura in ima tudi dokumentarno vrednost. Tej sledita dve kolorirani risbi iz leta 1839, delo J. Potočnika in oljna podoba, ki prikazuje dva požara v letih 1837 in 1839. Iz leta 1840 je že ena kolorirana peroris-ba neznanega avtorja, ki prikazuje Loko s Hribom. S tega mesta je narejena tudi VVagnerjeva litografija iz leta 1841. Posebno pozornost zasluži slika Janeza šubica iz leta 1873, ki jo je naslikal v Benetkah in mu je skico zanjo, poslal brat Jurij, čeprav je Janez prosil za skico očeta Štefana. Ta kronološki pregled je končan s skromno fotografijo iz začetka 20. stoletja, ob katerem se šele zavemo, kakšen razvoj je naredilo mesto, ki ima še danes vse značilnosti srednjeveškega mesta, ujetega na pomol med rekama in nekoč uklenjenega v spone mestnega obzidja. Pričujoča razstava je na Jesenicah prva iz vrste izme-njajnih razstav na Gorenjskem. V ta izmenj. program se je vključila tudi likovna sekcija DOLIK pri DPD Svoboda Tone čufar in tako sodeluje z Gorenjskim muzejem v Kranju, Kamniškim muzejem, Tržiškim muzejem in Loškim muzejem (ki je to razstavo turi uredil) in občinskim svetom ZKPO Radovljica. Andrej Pavlovcc OB RAZSTAVI NA LOŠKEM GRADU Modeli za mali kruhek Mali kruhek je ena izmed vrst ljudskega peciva, ki je bilo še med obema vojnama na Slivenskem. močno razširjeno. Poznamo dva načina oblikovanja malega kruhka. Prostoročno, ki se je pri nas ohranilo- še v Dražgošah in ga zato imenujemo tudi draž-goški kruhek, še močneje pa je bilo razširjeno izdelovanje malega kruhka z lesenimi izrezljanimi mode1.!. Izdelovanje modelov je bilo močno razširjeno v škofji V APRILU NOVA KRVODAJALSKA AKCIJA Krvi primanjj Krajevnim odborom RK naj pomagajo vse organizacije na terenu V mesecH aprilu se bo pričela nova krvodajalska akcija po vsej Sloveniji. Pred občinskimi odbori RK in krajevnimi odbori je težka naloga. Zagotoviti bodo morali potrebno število krvodajalcev. Potrebe so vedno večje, na Zavodu za transfuzijo krvi pa tudi že primanjkuje krvi. Tako je z Jesenic odpotovalo v Ljubljano okoli 50 prostovo^nih dajalcev krvi, predvidenih pa je še več grup. Plan za celotno Slovenijo predvideva 75.000 odvzemov krvi, kar predstavlja 4,7 %. celotnega prebivalstva. Na občino Kranj odpade 2.400 ""•odvzemov krvi. Akcija naj bi potekala v aprilu in maju, razen tega pa še dva dni v mesecu avgustu. 9 Pobudniki za krvodajalsko $ akcijo naj bodo krajevni 9 odbori RK, njim pa naj 9 pomagajo tudi vsa društva 9 in organizacije na terenu, & predvsem pa SZDL. Do-<&) slej se je namreč dogajali, lo, da so družbeno-politič-$ ne organizacije samo mo-© ralno podprle akcijo, pre-9 malo pa so se izkazale s ® konkretnim delom pri zbi-Q ranju krvodajalcev. - J. K. Loki ter v okolici in zato ni slučaj, da se je oblikovanje malega kruhka z modeli danes ohranilo le še v škofji Loki in da danes mali kruhek imenujemo loški mali kruhek. 5. marca je Loški muzej v galeriji na Loškem gradu odprl razstavo modelov za izdelovanje malega kruhka, da bi s tem nekoliko poživel zanimanje za to svojstveno vrsto ljudske umetnosti. Razstava naj bi bila tudi prispevek Loškega muzeja k vrsti kulturnih prireditev pri nas v času svetovnega prvenstva v hokeju. Blizu dvesto razstavljenih eksponatov je prireditelj zbral s pomočjo kamniškega muzeja in gorenjskega muzeja v Kranju, večji del gradiva pa so za razstavo prispevali izdelovalci malega kruhka Koba-lovi, Grašičevi, in Sitarjevi ter potomci znanega rezbarja Kustos (cSkega. etnografskega, muzeja Aleš Mrzel pripravlja modele za mali kruhek ljudskega umetnika iontar-ja iz Sv. Duha pri škofji Loki. Gradivo je na razstavi razporejeno po motivib, ker razporeditev po časovnem zaporedju ozir. po avtorjih zaradi pomanjkljive dokumentacije ni bila možna. še ena, zanimivost z raaat** ve; obiskovalci lahko na kraju samem kupijo vse različne loške male kruhke. Za razstavo, ki bo na Loškem gradu cd;>rta do 31. marca jc Precejšnje zanimanje po vse' Gorenjski, mnogo obiskov«!" c-v pa je tudi iz LjubU"** Obisk tujih gostov, na ka*«* je prireditelj računat' v zv*1' s svetovnim prevenstvom * hok:ju, pa doslej ni fcpoinit pričakovanj. — a m ODBORNIKOM OBČINSKIH V PREMISLEK SKUPŠČIN aplja v morju Ali je 3.000 S din priznavalnine na mesec v pomoč ali v posmeh borcem? Družba je prevzela skrb nad tistimi borci, ki si iz teh ali onih razlogov niso ustvarili pravico do pokojnine, njihov materialni položaj pa jim ne nudi dovolj sredstev za življenje. To je sestavni del tistega, čemur pravimo socialistični humanizem. Ka- zstava »Staroslovanski Kranj« Kranj, 15. marca — Danes je Gorenjski muzej v Kranju odprl v galeriji v Prešernovi hiši zanimivo arheološko razstavo »Staroslovanski Kranj«. Odprta bo do 7. aprila, na njej pa si lahko ogledate izbor kulturnega gradiva iz staroslovanskega grobišča v Kranju, iz grobišča okrog farne cerkve, katerega južni in zahodni del so izkopavali v letih 1953, 1964 in 1965. O zanimivi razstavi bomo še poročali. ko pa naj imenujemo dejstv0' da imamo borce, ki prej^mn" jo mesečno 3.090 S din Pri_ znavalnine? V občini Radovljica od borcev 18 oseb prejčJua kot 10.00» S din priznava*«5* ne mesečno, če boda na občinske skupščine 22; n««^ sprejeli v proračunu ured**0'*' ni znesek 16 milijonov S din, bo najnižja pri*Bavamina 8.0C0, najvišja pa 38.CM S din. Ko boste glasovali za pr»ra-račun, glasujte tako, da v občini ne bo več človeka, % prejemal 3.00» S din pri*"*" valnine! — J. V. 16. MAREC 1966 * GLAS PANORAMA M v ti ni pOI #f| V Indoneziji je predsednik Sukamo prenesel vso oblast na vojsko. General Suharto že sestavlja novo vlado, ki bo imela samo 25 ministrov in hkrati odločno ukrepa, da se stabilizira politični in gospodarski položaj v deželi. Predsednik Sukamo je V letni rezidenci v Bogorju. _ V VVashingtonu se posvetujejo spričo novega francoskega stališča do atlantskega pakta. Znano je, da je general de Gaulle za ukinitev vseh tujih oporišč v Franciji m za umik francoskih enot h združenega poveljstva NATO. V VVasliinertonu meni io, da je de Gaullov korak največji udarec Zahodu. Zadnje raziskave javnega mnenja v ZDA so pokazale, da demokratska stranka izgublja pristaše. Od začetka januarja do marca je izgubila 3% privržencev. To jc slab znak za demokrate pred jesenskimi volitvami za kongres. ' / Iz Cape Kennedvja sporočajo, da bodo še ta teden izstrelili v vesolje dve vesoljski ladji »Gemini 8« in »Age-na«. Vesoljski ladji naj bi se v vesolju sestali. Minuli torek sta se poročila nizozemska naslednica prestola princesa Beatrix in bivši nemški diplomat Klaus von Amsborg. Spričo nepopularnosti Nemcev ženina niso najbolje sprejeli in slovesnosti so se spremenile v štu-dentovske demonstracije. Ljudje in dogodki Ujetnik vojske Indonezija je še vedno v vrtincu globoke politične krize, ki vznemirja ne samo prebivalce te otoške države v jugovzhodni Aziji, ampak tudi države, ki so imele z Indonezijo dobre odnose, sosede in velesile. Nekatere velesile so o sedanji krizi že izrekle svoje stališče in so nekatera povzročila, da se je napetost v Indoneziji še povečala. Pri tem seveda ne smemo zamižati prendkov, ki so se na indonezijskem notranjepolitičnem odru zgodili zadnje dni. Mučni vtis o indonezijski krizi se je v zadnjih dveh okrepil z glasovi, da je predsednik Sukamo že nekaj mesecev ujetnik vojske in da mu je njegovo politično delo odvzeto in omejevano. Ves čas krize po neuspelem državnem udaru, ko je vojska prevzela važnejše postojanke v državi, je bilo vidno, da je voditelj indonezijske revolucije prisiljen voditi dvorezno politiko, ki ni bila dosledna njegovemu političnemu profilu, številne odločitve so se nam zdele v tej dobi protislovne in neproučene. Vendar smo šele v zadnji dobi zvedeli, da je bil Sukamo že nekaj časa pod pritiskom vojske in da so bila njegova dejanja izraz volje vojaških voditeljev indonezijske vojske, ki so se polastili oblasti. Zdaj je povsem jasno, da je predsednik Sukamo odrezan, vendar njegovim vplivom ni lahko. Nadaljnji razvoj politične krize v Indoneziji je zaradi tega zelo zaskrbljujoč. Do sedaj so se generali posluževali Sukarnove moči in vpliva, po zadnjem sestanku z vojaškimi poveljniki pa je Sukamo prenehal javno delovati in se zatekel v svojo vilo v Bogorju. Opazili so, da je ta vila močno zastražena. Medtem general Suharto že mrzlično uresničuje »pooblastila«, ki mu jih je dal predsednik Sukamo za ureditev krize. Stara vlada je razpuščena in general Suharto sestavlja novo, ki bo štirikrat manjša, v njo pa bodo vstopili vojaki in civilisti. Nad Indonezijo se po zadnjih vesteh zbirajo še bolj črni oblaki. Pogromi proti komunistom se nadaljujejo, njihova stranka pa je uradno razpuščena. Takšni razplet dogodkov resno zaskrbljuje, saj je predsednik Sukamo tudi v času, ko je bil že ujetnik vojske med vrsticami naglaševal, kako potrebna je enotnost in kako škodljiv je za Indonezijo »lov na čarovnice.« KAJ JE S STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ IN OSTALO NOTRANJO ZAKONODAJO ez prave ougovornos V radovljiški in jeseniški občini več kot polovica delovnih organizacij ni predložila statuta, a načrt za prehod na 42-urni delovni teden samo štiri podjetja »Delovna skupnost mora v enem letu od dneva, ko začne veljati ta zakon, s statutom in drugim splošnim aktom delovne organizacije urediti delovna razmerja skladno z njegovimi določbami,« je zapisano v 146. čl. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Gre se za uskladitev notranje zakonodaje v delovnih organizacijah ali ustanovah z ustavo in drugimi zakoni. Vse delovne organizacije so bile dolžne do 31. XII. 1965. leta predložiti načrt statuta Občinski skupščini — komisiji za pripravo statutov delovnih organizacij. In kaiko napreduje to delo ŠKOFJELOŠKA PODJETJA ZAMUJAJO S PREHODOM NA 42-URNI DELOVNI TEDEN Nimamo strokovnjakov, nimamo časa, program je v razpravi itd. Taki in podobni so bili odgovori odgovornih oseb v delovnih organizacijah škofjeloške občine na vprašanje, kdaj bodo oddali program za prehod na skrajšani delovni teden. 7. marca je namreč pretekel zadnji z zakonom določeni dan, ko bi delovne organizacije morale oddati 6voje programe komisiji pri občinski skupščini. Po enem mesecu razprave namreč morajo najkasneje do 8. aprila letos programe sprejeti. Ko smo se zanimali pri tajniku komisije v škofjelo-tki občini o tem, koliko delovnih organizacij je programe že oddalo, smo dobili odgovor, da nimajo še nobenega programa. 'Od 35 delovnih organizacij v občini, ima edino Gorenjska predilnica že 42-urrri delovni teden, pro- grame prehoda pa so pripravili na Kmetijskem gospodarstvu, v Seširju in Tehniku. Nekaj drugih podjetij, kot so LTH, Jelovica, LIP, Odeja, Kroj' in še nekatera druga programe šele pripravljajo, večina predvsem manjših podjetij pa o programih še niti ne razmišlja. Komisija, ki mora pregledati vse programe je razpravljala predvsem o tem, kako naj se pomaga delovnim organizacijam. Pri tem so ugotovili, da konkretne pomoči ne morejo nuditi, ker v vsej občini ni dovolj ekonomistov in drugih strokovnjakov za najnujnejšo pomoč. Manjšim delovnim organizacijam bodo skušali nuditi pomoč preko seminarja in posameznih pojasnil pri obiskih. Tako računajo, da naj bi vsaj do kon- ca aprila komisija dobila vse programe. V. P. Trčenje dovoljeno • »Kdor ostane cel, zmaga« • je geslo edinstvene tradi- • cionalne avtomobilske dir-ke v Gardaniji (Kalifor- f# nija). Edino pravilo te • »športne« prireditve je: s • hitrostjo najmanj 90 kilo- • metrov na uro je treba • zadeti nasprotnika in ga • onesposobiti za nadaljnji • boj. Tu se torej sme po • mili volji zariti pločevina • v pločevino, /Je da bi bil • za to kdo kaznovan. Tek- • movanje traja ob velikem • navdušenju tako dolgo, • dokler ne ostane na boji- • šču en sam avto. po delovnih organizacijah ali ustanovah? Od 109 organizacij (79 s področja gospodarstva in 30 s področja družbenih služb) je omenjeni komisiji statute predložilo v radovljiški občini 57, a v jeseniški občini od 58 delovnih organizacij ali ustafnov samo 15. Po določbah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih statuti delovnih organizacij stopajo v veljavo 8. aprila letos. In kako naj stopi v veljavo statut tam. kjer še ni napisan im predložen komisiji pri občinski skupščini. Za tiste delovne organizacije, ki v določenem roku (8. april) nfe 6prejmejo statuta, zakon IZ SLOVENSKIM ZAMEJSKIH ČASOPISOV NAŠ TEDNIK -KttONIKA Prof. dr. Martin Jevnikar, ki Je profesor slovenščine v Trstu in tudi na univerzi v Padovi, pripravlja za pado-vansko univerzo razpravo v italijanščini z naslovom »Veronika Deseniška v slovenski in svetovni literaturi«. Bo precej debela knjiga in jc pripravljene že nad polovico. Pred dnevi je izšla šesta številka kulturne revije Mladja. Prinaša vrsto zanimivih in aktualnih prispevkov. predvideva stroge sankcije.' Občinska skupščina lahko (po opominu) razpusti organe upravljanja i.n razpiše volitve novih organov, če pa tudi novoizvoljeni organi upravljanja v treh mesecih ne sprejmejo statuta, se lahko uvede postopek za odpravo, oziroma prenehanje delovne organizacije. Kje so načrti in programi za prehod na 42-urni delovni teden? Na podlagi Temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna, morajo delovne organizacije najkasneje v enem letu sprejeti načrt in program za prehod na 42-urni delovni teden (do 8. aprila letos). V jeseniški občini so ta načrt predložile občinski skupščini samo štiri delovne organizacije od 21, in to: Dimnikarsko podjetje Jesenice, Tehnični biro Jesenice, poslovna enota Ljubi jSHa-transport in »Cokla« z Dobrave. V radovljiški občini na ni do sedaj niti ene delovne organizacije, ki bi ta na"-.'t 'predložila, čeprav imajo 42-urni delovni teden že r>rl Gozdnem gospodarstvu IV"d in L.TP Bled, vsako zarilo soboto v mesecu imajo prosti dan v tovarni Veriga Lesce in v Almiri iz Piadovljice. Zakon sicer določa, da sena 42-urni delovni teden nre-ide postopoma, toda naikas-neje v petih letih. Samo načrt in program pa morata biti predložena občinski skupščini že leto?! do 8. aprila. Neka," se je pri tem dela zataknilo. O tem pa bodo morali pristojni organi resne razmisliti. Jože Vidic PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA C PANORAMA GORENJSKI Noče se poročiti Spopad med tradicijo in življenjem Vsa Sicilija je ogorčena, ker se 19-leino dekle noče poročiti po stoletnih nepisanih zakonih svoje dežele: Franca Viola se noče poročiti z moškim, ki jo je ugrabil in zapeljal. Policija ni verjela svojim Ušesom, ko je aretirala 25-let-nega Filippa Malodio, ki je dekle ugrabil in jo prisilil, da je ostala pri njem osem dni in osem noči. Franca pa je izjavila, da še misli ne na to, da bi se z njim poročila, ker ga ne ljubi. Filippu Ma- 23 žensk »ministric« V 122 državah sveta uživajo žene iste državljanske pravice kot moški. To ugotavlja statistika OZN, ki so jo sestavili kmalu po izvolitvi Indire Gandhi za ministrsko predsednico Indije. Samo v devetih deželah članicah OZN ženske še nimajo volilne pravice. Seznam teh dežel je precej nenavaden, ker vsebuje zaostale in moderne države. Te so: Irak, Jordanija, Ku-vait, Lichtenstein, Nigerija, Kongovska republika, Saudova Arabija, Jemen in Švica. V 47 državah so si žensko priborile vstop v parlament 23 žensk sedi na ministrskih stolčkih, 14 jih je bilo izvoljenih v vrhovna sodišča in prav toliko je veleposlanic. lodii grozi deset let ječe, če se bo s 14 sokrivci moral zagovarjati pred sodiščem. Po italijanskih zakonih bi bilo vseh petnajst osvobojenih, če bi Franca vzela svojega ugrabitelja za moža. Tri leta je Filippo Melodia brez uspeha dvoril izbranki svojega srca. Nekega dne pa je napadlo hišo Francinih staršev petnajst zakrinkanih mož, ki so dekle ugrabili po naročilu Filippa Melodie, sina enega najbogatejših kmetov v zahodnosicilskem kraju Alcamu. Melodia je računal, da bo tako prisilil Franco, da se bo z njim poročila, kajti po siciLskih običajih ugrabljeno dekle avtomatično izgubi svojo čast in noben mož na Siciliji je ne bi vzel za ženo. Tetovirani Danci Tetoviranje je na Danskem velika moda: že 37 odstotkov fantov tn deklet, starejših od 14 let, ima tetovirano kožo. Na zahtevo staršev bodo morali izglasovati zakon, ki bo mladini pod 18 let prepovedal tetoviranje, če ga starši ne bodo posebej dovolili. F.den najbolj tetoviranih Dan-C9V je kralj Frederiok. Učinkovita Lontrola Vsi uslužbenci in nameščenci neke češke tovarne britvic se morajo v tovarni briti prav z britvicami, ki jih proizvaja ta tovarna. Pokazalo se je namreč, da je tako HUmOReSHA britje najučinkovitejša »tehnična kontrola« proizvodov. Pripovedujejo, da se je kakovost izdelkov znatno dvignila. Morda bi veljalo posnemati! I iiasvet Nisem se mogel odločiti. Nikoli nisem pričakoval, da se bom znašel v tako težavnem položaju. Že več let sem hodil s prikupnim mladim dekletom in ona mi je vračala ljubezen. Sklenila sva, da se bova poleti poročita. Lepa zgodba in na prvi pogled tudi nobenega problema. Vse ko na filmskem platnu, vsaj bilo je tako, dokler se ni ogrela zame tudi soseda, ki se po lepoti niti malo ne bi mogla meriti z mojim dekletom, imela pa je neko prednost, ki mi je dala dovolj misliti — bila je zelo bogata. Ko mi je moja soseda, vdova štiridesetih let, razo-dela svoja čustva, sem najprej obstal kot okamenel. Tega nisem niti najmanj pričakoval in ji za njena čustva tudi nisem dal najmanjšega povoda. Dejala je, da ji je prav to najbolj všeč. Že sem ji hotel povedati, da sem ie kupljeno blago, pa mi je jezik kar zamrl v ustih. Ali sem res? Če človek pomisli — vstal bi vsak dan ob desetih, v postelji prebiral časopise, se odpeljal z novim avtomobilom na izlet, se bavil popoldan s športom — res ni vse že odločeno. Srce pa mi je govorilo, da je le zadeva odločena. Nujno sem potreboval nasvet. Slučajno sem srečal na cesti najboljšega prijatelja. Natančno sem mu razložil problem in mu naštel vse pomisleke za in proti. Mirno me je poslušal in mi dal zelo kratek nasvet — naj odloči srce. Strinjal sem se in ker je moje srce že odločilo pred leti, sem olajšano zadihal. Ko sem se poslavljal od prijatelja, me je vprašal, kje vendar živi ta bogata vdova, ki mi je tako razburkala domišljijo. Povedal sem mu in naslednji dan sem ga le videl, ko je stal pred njenim stanovanjem. Še to iti Kozolec (precej^j renjske mu pravic pomembna gospod ba, merilo ekoooc^ ložaja kmetije, ^ oken (štantov) , se meri velikost \ sposobnost gosp^ puščen kozolec i A čimi latami in ^\ priča o zelo s!a^ dar ju. Kdaj in zakaj \tA zolec — to Se kazano. Do leta tt-j lec v zemljiških \ urbarjih še ne °* tega leta naprej f gosto. Valvasor vojvodine Kranj^. naslikan kozolec; produkcijo bomo Ji prihodnji številki! \ nastati pred letatf. kozolec je v b*) takšen, kakršni ima štiri okna, oijt je oprt s podpofljl pa je s slamnato511 ji zraven ponos0'k« domačije, zraven J stropne hiše s } (gankosn) in s Pogovor prekine stari poštar. V med njimi so tudi tiskane dopisnice :> obveščajo svojce, da je njihov mož *S smrti za cesarja in očetnjavo ali pa ll pismi in dopisnicami brska poštar ;" Slarnberger, Starnberger ... Gospa Else je kakor iz kamna. J dekletca, ki so se ob poštarjevem f stisnile k njej. Osem parov modrih ^\ V gospejinih očeh je strah kakor v«' i v njegovih rokah preveč uradnih dof'-)• šanih. Stara, vela, košfcena pismono>-' lista in deli sama smrt. Da, tu! Frau Else Starnberger.* »Pismo? Pismo! Očkovo pismo!« i Beli kamen Elsinega obraza so r*j vzradoščeno začebljajo kakor ptičke v' črvičkom v kljunčku. »V zaledju je! V zaledju! Prihod'. Gospa Else je srečna, kakor d;i / koncu vojne. Pa je bila še pred iH1' k~ošeena pismonoševa roka izročila ao> nic. Zdaj je lahko vesela, prav tako Stefi in pismonoša jo gledata in j a za nekaj trenutkov pozabil na Šopi^j v hiše jok in obup. S srečo in smetu*' srečuje. Zato je tudi sam srečen. »Kakšna ereča!« pravi. »Kakšna sreča!« reče tudi Stefi "j sreče, ki je zdaj še večja. Sele tedaj jo poštar pogleda. »A, saj to se vi?« Stefi ga pogleda. Da, tudi zanjo ^ »Da, to je Antonovo!« spozna bf'., treh mesecih! Odpre ga. Anton piše, »Kakšen srečen dan!« vzradosti '-c pozna njena brata. In to je Mairijno pismo! Najbrž ji • prebrala. < To nismo bo orebrala kasne ie. K* *IIN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN % o kozolcih streho. Ob kozolcu raste drevo, ki je verjetno češnja, kajti še danes je v navadi, da so češnje navadno pri kozolcih. Na sliki neka oseba podaja z voza — ki je za nas nenavadne oblike — snopje, ki ga druga oseba sklada v kozolec na isti način, kot to delajo še danes. Zelo verjetno je, da je to prva in najstarejša slika kozolca pri nas. Zanimivo je še to, da se v istem času pojavijo okoli graščin dvojni kozolci (toplarji). ^ Tri vrste kozolcev poznamo pri nas. Na Gorenjskem je najbolj razširjen stegnjeni kozolec, ki ima v eni vrsti stoječe stebre. Pri vezanem kozolcu stojijo stebri v dveh vrstah, med seboj pa so povezani. Toplar ali dvojni kozolec pa je najbolj razvita oblika te gospodarske stavbe; stebri v dveh vrstah navadno niso zakopani v zemljo, ampak počivajo na mogočnih skalah, ki so le redko kje kamnoseško »obdelane. Stebri so med seboj poveza- ni s kompliciranim ostrešjem, kjer je idealno spravilo za seno in drugo suho živinsko krmo; spodnji del, pokrit prostor pod ostrešjem, pa služi za vozove, razno orodje, poljedelske stroje. Uporabnost kozolca je torej vsestranska in predvsem zelo funkcionalna. O tem, zakaj je kozolec nastal, so si mnenja precej deljena. Najbolj prav ima verjetno prof. Melik, ki pravi, da je kozolec nastal iz želje in potrebe po dveh pridelkih letno na isti zemlji. Brez dvoma so k nastanku pripomogle tudi naše vremenske razemre in časovno zaporedje poljščin. Ko se požanje pšenica, je treba njivo takoj preorati za ajdo in repo; to pa ne bi bilo mogoče, če bi se žito'sušilo na njivi. V tem času je tudi toliko drugih kmečkih opravil, da za mlatev niti časa ne' bi bilo takoj. Snopje v kozolcu pa so medtem posušili in varno počaka na mlatev. Za kozolec so potrebni vsaj šest metrov dolgi stebri, ki so v orerezu debeli približno 30x25 cm. Stebri so zakopani kakih 80 cm v zemljo, 70 cm pod vrhom pa je po-ecnik, imenovan križ, ki nosi ostrešje. Ker tisti del, ki je v zemlji, kmalu strohni, je spodnji del pozneje treba obnoviti. Zelo trajni so kamniti podstavki, ki pa jih redkeje uporabljajo. Kozolec je danes pokrit z deskami ali opeko, včasih pa je v ranvinskih predelih Gorenjske prevladovala slama. Pri stegnjenih kozolcih je streha pri enem ali dveh štantih pogosto na eno stran podaljšana; tema so rekli plašč, pod njim pa je bil prostor za spravilo vozov in orodja ob slabem vremenu. Tesarji so stebre lepo ote-sali, da so bili kot poobiJani, s posebno tesarsko sekiro, ki ji pravimo clmaraka. Za izsekovamje lukenj za late v stebru pa je potrebna posebna sekira, ki ima zelo kratko toporišče in dolgo rezilo; tesarji ji pravijo puntaka. Prava umetnost je s tako sekiro izsekati lepe luknje za late. Dva tesarja sekata eno luknjo; njuni udarci so precizni, oba sekata eno luknjo vsak z ene strani in vedno prideta točno na sredini skupaj. Današnji stebri so pogosto že betonski. V Selški dolini in okolici pa imajo kozolce z zidanimi stebri, ki veliko dlje zdržijo. Zelo star kozolec z zidanimi stebri pa je pri graščini Lanspres, blizu Mirne na Dolenjskem. To je stegnjeni kozolec, ki ima 16 oken. Stebri so zidani iz lomljenega kamna in zelo masivni, njihov premer je več kot en meter. Na prvem stebru je kamnita ploščica z napisom: P. P. 1752. Iz tega zvemo, da je ta mogočni kozolec postavil Gorenjec Peter Pavel Glavar, ki je dve leti prej kupil to graščino s tlako in desetino vred od Turjačanov za 70.000 goldinarjev. Prej je bil ta mož v Komendi na Gorenjskem. Doma je videl koristnost kozolca in njihovo občutljivo točko — lesene stebre, ki hitiro strohnijo in jih veter podere, pa je naredil zidane stebre. Glavar je ob gradnji tega kozolca izjavil: »Dvesto let bo stal.« Dobro je govoril mož; kozolec je napovedano dobo že presegel za 14 let. Franc Freša Kozolec posestnika Jožefa Dolinarja, Stara Oselica 2, p. So-vodenj; lepo se vidi most na hodnik (slika sodi k članku »Kozolci v Poljanski dolini«, ki smo ga objavili v prejšnji številki, vendar slike zaradi pomanjkanja prostora takrat nismo mogli objaviti) V1IHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ lOkah je šop pisem; J vojaška poveljstva na bojišču junaške fesan. In med temi ^Frau Siarnberger, . li kamna so njena Hle okrog nje in se v pismonoseve roke. bride poštar in vidi A| padlih in pogre-^ lista, kakor da jih ^or vrtnica. Otroci ^dar prileti mati s L n/ide na dopust!« fc^ prinesel novico o t.* strahu, da ji bo k\h strašnih dopis-f Stefi. Lijene sreče. Poštar V*terimi bo prinesel Saših le redkokdaj ELsine in svoje loar troje pisem. \V Prvo pismo po K bratom v zaledju. Si Elfio, kakor da s V kar je pravkar Francovo nismo. Najbrž ji sporoča, kaj naj pripravi za jutrišnji izlet k VValchenske-mu jezeru. Tak je bil vselej, kadar so kam šli. »Moški so skoro vsi taki! Mislijo, da so skrbnejši od nas,« pravi Else in gleda, ko Stefi odpira pismo. Stefi bere naglas, a že po prvih besedah umolkne. Ogenj na njenem obrazu ugaša. »Ne, nemogoče! Ne bo ga ... Ne more priti.« »Potem ga obiščite vi!« »Ne bo ga. Včeraj so odšli na marš. Kam, ne ve. Vrnili se bodo šele v ponedeljek... Kakšna smola! A Slavko se je že tako veselil.« »To še ni najhuje,« jo tolaži gospa Else. Lahko je srečen, ker je gospod še vedno v zaledju. Bo pa prihodnjo nedeljo prost. In prihodnja nedelja bo še lepša, še bolj topla, saj pade na dan samega svetega Jurija. In s svetim Jurijem se pravzaprav šele razcveti prava pomlad. Do takrat se bodo vrnile vse jate lastovic in divjih rac, vse ptice. In teden kasneje bo že prvi maj. Potem pridejo dnevi, najlepši in najljubši dnevi v vsem letu. Dišalo bo po španskem bezgu. »Joj, kako bo lepo,« govori gospa Else. Skuša potolažiti Stefi, a podzavestno misli nase in na možev dopust, na srečo, ki je pred njo. Vojska je vojska in vojak ni svoboden človek, da bi lahko svobodno razpolagal s prostim časom. S tem se mora Stefi sprijazniti. A kako naj se sprijazni Slavko? Razočaran bo, ko se vrne iz šole. Tako pripoveduje Stefi tastu, ki ga je srečala, ko se je vračala od gospe Else proti domu. Res, vojak je pravi suženj, pravi tast. A če je tako, bo šel s Slavkom na izlet on. 2ene ni doma. Ze danes je šla s skupino tretje-rednic na božjo pot ali kam. Ni je spraševal. Torej bo pri hiši mir in ne bo nihče sitnaril. Stefi je zadovoljna s taslovo ponudbo. Z njo naj gre, da mu bo pripravila kosilo, ker je sam. In tudi večerjal bo lahko pri njej. »Predobra si, Stefi, če pomislim na svojo, kakšna je do tebe.« »Nič zato! Samo da ste vi dobri s Slavkom in z menoj.« Večer pa je vseeno žalosten. In žalostna je tudi nedelja. 5 x " i To nedeljo tik pred odhodom garmisehkega vlaka ;se poslavlja Franc od sedemnajstletne Anne-Marie. Privija jo k sebi in poljublja, potem pa nenadoma opazila nedaleč od njiju kunigunde, penz-berško klepetuljo. Kaj če ju je videla? Kaj če ju jc spoznala? Ce ju je, bo jutri o tem vedel ves Penzberg. Francu je nenadoma žal, da ni šel včeraj raje domov. Ne posluša Annc-Marie, ki mu pravi, da se bo ta teden preselila k njegovi materi, kjer jo bo lahko obiskal prihodnjo soboto, ko bo prišel domov. In na tista pisma naj ne pozabi, o katerih ji je govoril. Franc ne ve več, o kakšnih pismih ji je govoril, a je tudi ne vprašuje. Punčaaa, ki ga je pretentala, da je zaradi nje ostal v Miinchnu, mu gre nenadoma na živce. Treba bo končati z njo. A kako, ne ve. Da bi ji povedal odkrito, se boji. Punčara bi se lahko v slepi jezi znesla nad njegovimi starši in jih vrgla na cesto. Materi bi skoro privoščil, toda oče, oče se mu smili. Zato je najbolje, da vse skupaj prepusti času. On bo tako ali tako nekega dne moral na bojišče, frklja pa si bo našla zameno in kmalu pozabila, s kom je prvič ljubila. S takimi mislimi se vrača v kasarno. Nisem tak, ki je ta dan pozabil na ženo ali dekle. Vsa kasarna je nabita s pogovori o ženskem mesu. Vojna je in med vojno je vojak človek brez prihodnosti. Vse je samo sedanjost, blazna brezupna sedanjost. Vse človeške vrednote so razvrednotene in razčlovečene. Človeško bivanje je brez smisla, brez ciljev. »Imaš ženo? Imaš ljubico? Ti je zvesta? NezVesta? Neumna vprašanja! Ce te že ne vara, te bo varala. Vse so vlačuge. Jaz vem!« Vojak je. Bil je na fronti. Bil je ranjen. Bil je v lazaretu. Ko je okreval, ni pisal ženi, da pride na dopust. Hotel jo je presenetiti. Mislil je, da jo bo tako bolj razveselil, pa jo je zalotil v postelji s francoskim ujetnikom. Vse so vlačuge. A če niso, še bodo. Njihova zvestoba sc hitro omaja. Pa saj vsak ve, kako je z ženskami. Treba se je le dotakniti, pa počepne ko kura. Device nočejo ostati device. Poročene pozabljajo, da imajo može v kasarnah, na bojiščih, v ujetništvu. Vsak jim pride prav; usrani civilist, ki se je izmazal na ponovnem najstrožjem pregledu; vojak, ki ga ji prinese naključje; rekonvalescent, ali pa celo ujetnik. Prekleti Francoz! Ožarjen z avreolo dežele, ki v očeh neumnih žensk, slovi kot dežela, kjer je umetnost ljubezni prefi-njena do popolnosti. To pri ženskah vzbuja domišljijo in naklonjenost do francoskih ujetnikov. Vse se izgublja v vrtinec mesa in hoče prekričati in pozabiti množično morijo na frontah! Vse so vlačuge!« In za svoje spoznanje imajo komaj grenek smehljaj. Nobene žalosti; nobene jeze; nobenega sovraštva. Take so! Vse so enake! In ker so vse enake, si jih jemlji! Za lepo in prijetno laž vzemi njihove besede, da te ljubijo, in njihove prošnje, da jih ne pozabi. Bogve kolikim so že tako govorile, saj bi drugače ne ponavljale te prošnje. Žvižg piščalke dežurnega podoficirja jih vrže pokonci. Apel? Apel! Zdaj zvečer? Zopet sekanca! Podoficir je najbrž pijan, oficirji so v svoji kazini, in zdaj bi rad igral šefa kompanije! Toda podoficir je trezen. In apel je tudi pri drugih dveh kompani-jah. Vsi oficirji so tu; od šefov kompanij do poveljnika bataljona. Vsi so uvrščeni po predpisih. Komandirji kompanij raportirajo bataljonskemu komandantu. Potem se pojavi pred njimi sam komandant garnizije. 12 PANORAMA 16. MAREC 1966 * &tf akon za kupce Kaj lahko potrošnik zahteva in kaj mu trgovec mora nuditi Ce je bil kupec v pogledu kvalitete in kvantitete oškodovan, ima vso pravico, da se trgovcu pritoži, trgovec pa jc dolžan, da z njim poravna. Pogosto se kupec priloži zaradi prejete manjše količine, kot jo je plačal. Potrošnik naj takoj ob prejemu reklamira. Pozneje je težko dokazati, kakšna količina je bila zares prodana. Ce je prodajalec oguljufal kupca z nepravilno tehtnico ali podobno, se mora kupec čim hitreje priložiti. Reklamacije se po šestih mesecih ne upoštevajo. Pritožbe zaradi kvalitete prodanega blaga so pogostejše. Prodajalec odgovarja za vse tiste napake, ki so bile v času prodaje, pa tudi za napake, ki so se pojavile kasneje, vzrok nastanka pa je bil v času prodaje. Kupec ima vso pravico, da blago oz. predmete z napakami reklamira. Potrošnik lahko zahteva: — da za vrnjeno blago dobi nazaj denar, — da za reklamirano blago dobi dobro blago, — ali da blago zadrži, vendar mu mora trgovec vrniti nekaj denarja. Torej tedaj odloča potrošnik, ni dolžam, da pristane Križanka 2 3 5 6 7 8 83 m 10 n 12 i? ■ V, H b 17 18 19 VODORAVNO: 1. prekaje-na in posušena svinjska krača, 6. slovenski filmski režiser (Igor), 8. ime ameriškega filmskega režiserja Premin-gerja, 9. kemični znak za rcnij, 10. silen vihar, nevihta, 12. nasilje, strahovanje, 14. kemični znak za aluminij, 15. novica, 17. netežavnost, 19. stojalo. NAVPIČNO: 1. namizno pogrinjalo, 2. učitelj govorništva, 3. užitna goba, ki raste skupinsko na štorih, 4. mednarodna kratica za združene narode, 5. teža embalaže, 6. vhod v poslopje, glavna vrata. 7. ime slavne sopranistke Tebaldi, 11. potoVnec romanskih priseljencev v Ameriki, 13. kratica grške narodnoosvobodilne vojske med drugo «5f*»l*»«an vojno, 16. število z dvema ničlama, 18. različna sotrlasnika. ravno na tisto, kar mu nudi prodajalec. Trgovec mora kupcu za napake odgovarjati. Mnogi naši trgovci se tej obveznosti izmaknejo in napotijo kupca k neposrednemu proizvajalcu. To dejanje je brez osnov. N. pr. kupec je ugotovil, da imp.jo čevlji napako. Pritoži se prodajalcu, ta ga napoti k proizvajalcu. Kupec se sicer lahko obrne k proizvajalcu, vendar ni dolžan. Svojo pravice lahko zahteva preko sodišča. Seveda je cenejše, če kupec uredi zadevo s prodajalcem. Kupec lahko zahteva od prodajalca poravnavo škode, seveda le v primeru, če jo je res imel. Za nastalo škodo lahko zahteva odškodnino tudi, če so mu že zamenjali slabo blago z dobrim. NEKAJ O ELASTIČNIH TKANINAH V zadnjih desetletjih so iznašli elastične preje, ki nam dajejo zelo prožne tkanine. Amerika je domovina teh tkanin. Leta 1931 je ameriška firma patentirala postopek za izdelovanje elastične preje. To prejo delajo tako, da tanko in zelo prožno gumijasto nit spredejo z naravnimi ali umetnimi vlakni. Te.ko izdelana preja je prav toliko prožna, kot je prožna elastika v njej. Ta mora biti Vitamini v hrani Posebno na pomlad moramo skrbno paziti, da telesu nudimo dovolj vitaminov. Vitamin A je vitamin CasTi, zelo je potreben tudi lasem. Kje vse ga dobimo? V ribjem olju, surovem maslu, jetrih, drobovju, mesu in rumenjaku, v obliki karotina pa v rdečem korenju, ohrovtu, paradižniku, šipku, zelju, češnjah. Skupina B vitaminov vpliva na delovanje živčevja, kože in sluznice, na prebavo in tek. Ti vitamini so v lusčinah in v kalčkih žitaric, (zrV.o je boljši črni kot beli kruh) v sadju in zelenjavi, kva&u, mesu in drobovini. Na pomlad se počutimo posebno utrujeni. Bolezni se pogosteje oglašajo, slabša se zdravje ljudi s kroničnimi boleznimi. Vse te pojave si razlagamo s pomanjkanjem vitamina C. Vitamin C je vitamin odpornosti. Najdemo ga v sveži zelenjavi, veliko ga jc v 5.eleni papriki hi paradižniku. Zelo veliko ga je v črnem ribezu, v črnih in rdečih jagodah, pomarančah, limonah. Jabolko ima razmeroma malo vitamina C. V krompirju in zelju je precej vitamina C, vendar se količina C vitamina mnajša od jeseni do pomladi. Prav tako je vitamina C v zvenjeni zelenjavi veliko mainj. Važno je tudi, kako pripravljamo jedila. Največ C vitamina ohranimo, če pripravljamo in uživamo zelenjavo surovo, presno. Pri kuhanju jo moramo dati v vrelo vodo, da omejimo ČaS kuhanja, ker Visoke temperature uničujejo C vitamin, in jo pokriti, ker fctcer C vitamin v Stiku z zrakom razpade. Največ C vitamina v krompirju ostane, če ga pripravimo v oblicah. Vitamin D je potreben za tvorbo kesti in zobovja. Imamo ga v ribjem olju, surovem mr.fi'.u, mleku, smeteni, rumenjaku. Američani so ga celo odkrili v gobah. D vitamin se pod vplivom ultravioletnih žarkov tvori tudi v koži. Pomanjkanje D vitamina v hrani povzroči angleško bolezen — rahitis. Vsako kosilo in večerja naj ima vsaj ene- RECEPTA JETRNI FILE ROBERT 60 dkg telečjih jeter, 10 dkg olja ali masti, 5 dkg čebule, 3 dkg moke, rjava osnova aH jelka, 2 dkg gorčice. 5 dkg kislih kumaric, zelen pe-teršilj, poper, sol, limonin sok. Jetra zrežemo na 3 mm debele rezine, jih naravno spe-čemo in zložimo na krožnik. Na isti maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, da zarumeni, jo potrosimo z moko in zalijemo z rjavo osnovo ali juho, premešamo in dobro prevremo. Nato dodamo omaki gorčico, na rezance narezano kumarico, sesekljan zelen peteršilj, jo potrosimo s poprom in osoli-mo. Omaka bo pikantnejša, £e jo začinimo še z limoninim sokom. Ko omaka do- bro prevre, z njo prelijemo pečene jeterne fifeje. Zraven ponudimo slan krompir ali dušen riž. PRŽELJC, OCVRT PO DUNAJSKO -V2 kg prželjca, sol, poper, 10 dkg moke, 2 jajci, 20 dkg drobtin, 20 dkg olja, limona. Blaffiširan prželjc zrežemo na rezine, solimo, popopra-mo, povaljamo v moki, stepenih jajcih in drobtinah ter ocvremo v vroči maščobi. Ponudimo s krhliem limone in pečenim ali ocvrtim krompirjem. Nasveti KOZAREC MLEKA ZA DOBER SPANEC $ Ce ste nervozni, slabo ga zaistopnika iz tehle treh skupin: 1) meso, ribe, mesni izdelki, jajca, suh fižol ali grah 2) mleko, sir, sirček 3) sveže sočivje, sveže sadje, kuhano sočivje Potenj« nog Posebno pozimi je potenje kaj noprijetna zadeva. Noge si vsak večer okopajmo v topli vodi, v kateri smo prej, prekuhali hrastovo lubje. Pest hrastovega lubja kuhamo dobre četrt ure v treh litrih vode, nato vodo odce-dimo in jo nekoliko ohlajeno rabimo za kopel. Okopano kožo do suhega zbrišemo, potem pa jo namažemo, ali napudramo. SredStva zoper potenje se dobe v obliki gostega, vosku podobnega mazila, v obliki tekočine z raz-prševalcem ali v obliki pudra. Nosimo vedno pralne nogavice (ne'iz umetnih vlaken). Obutev naj bo dovolj velika in usnjena. Nogavice obujmo vsak dan sveže. spite popijte pred spanjem kozarec mleka. Bolj vam bo pomagal kot različne tablete. • Mleko ima dosti kalcija. Ta mineralna snov Je zelo potrebna kostem in zobem. Ko se količina kalcija v krvi zmanjša, sledi nervoza. Zato za globok spanec in lepe sanje popijmo čašo mleka. # Kadar šivamo trde In debelejše tkanine, namažhno šivanko z milom, vendar ne preveč, da ne bo puščala za seboj milnih madežev. Zarjavele šivanke niso več uporabne. (p) Kadar si porežemo nohte na nogah, se moramo vedno prepričati, če so zares gladki. Ce niso jih pazljivo zgladimo s pilico, da nam ne trgalo nosavi* © zelo kakovostna, sa! " 6 zelo tanka (od 12 * e 0.8 mm). Svoj izdelek'1 © imenovali »lastex«. ^ © ime je skovanka ^ • eiastlc textile). O se prileze telesu in * © malo m?č.ka. Tkanina ' • je uveljavila in hitro ** © širila po svetu. Ženska kapitan Ženske vedno bolj ftf** majo .Judi tiste dolžno'1''' so doslej veljale za moške. Tako je tudi Poljakinja Danuta Vat«5 * pilanka poljske toVorne 1**? Zivozona. Poveljaje ji 4* ri leta. Kapitanka poveljuje 28 mornarje«"-kratkem bo prevzela po**? stvo na novi poljski po*** ladji z nosilnostjo 3000 J Danutin mož je tudi ifl°^ in bo služil na potniški ^ ki ji bo poveljevala nj*£j žena. Z možem bova **\ na ladji ločene kabine. |f tako zahtevajo ladijski W pisi,« je izjavila D»**\j »Najini odnosi na ladji ^ samo službeni.« C LAS % vsako hišo Klepet Nubar Gulbenkian je £ ritenski milijonar. Pa Ig bogatašem je včasih 0& j etno, predvsem, če morf dajati napitnino. No, \>$a& pričakuje napitnino, baino napitnino. Ko je v Canu ho!^:. streinik trkal na vrata, r bi mu izročil brzojavk' slišal: »Sedaj ne moreni preti, kar porinite jo vrata.'«. Odgovor je bil h**^ »To pa ne gre. brzojavH'!'' na srebrnem pladnju!* ANGLEŠKA PRISCf^ MARGARETA se je 00* razočarana vrnila s potenja po Ameriki. Dovolilfi . je. da jo je spremljal: vrsta krojačic, frizerk. *\ metičark, da hi ved-io i", vsaki priliki res dnbro 5 gledala. Izgleda, da :• . princesam razočaranja ij! prihranjena, kniti v A"'t"'-^ so jo proglism' za »aff* neokusno oblečeno Da je bila mera ni enemu soprosn r klon, da ie izrr^tto šann^ ten in eleganten. li MAREC 196d # GLAS SPORT 13 »Glas« ocenjuje smučarje Naše uredništvo se je odločilo, da bo v bodoče vsako leto ocenjevalo najboljše smučarske kolektive v državi. V letošnjem letu smo naredili oceno prvič. Ocenjevali smo vse tri discipline — skoki, teki in alpsko smučanje — in sicer na slovenskih in državnih prvenstvih. Za prvo mesto v vsaki disciplini je dosegel klub 5, druge 4, tretje 3, četrto 2 in za peto 1 točko. Ocenjevati smo vse kategorije (pionirji, mladinci, čktRk) in na osnovi seštevka dobili vrstni red klubov v vseh treh disciplinah in skupni uvrstitvi. Ctiitlijskim klubom, ki bodo v tej ocenitvi zasedli najboljša tri mesta v posameznih disciplinah in v skupni uvrstitvi, bomo vsako leto podelili priznanja. V naslednji številki beste lahko prebrali prvi komentar o razvrstitvi v smučarskih tekih. Točkovanje po delu in uspehih Občinska zveza za telesno kulturo v Radovljici je te dni izdelala predlog o rezultatih točkovanja telesno-vzgojnih organizacij na območju svoje občine. O kriterijih po katerih je točkovanje izvršeno smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk, danes pa poročamo o tem, kako izgleda pravilnik v praksi. Po pravilniku je namenjenih 11.500.000 dinarjev za nagrade. Na osnovi poročil, ki so jih na občinski zvezi preverili, so točkovali vse organizacije in izračunali vrednost ene točke 73,58 dinarjev. Poročil niso poslali Nogometni DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Dvakrat Marjan Pečar Na veliki in mali skakalnici osvojil najvišji naslov kkib Bled ter Kegljaška kluba na ledu in asfaltu z Bleda. V praksi izgledajo točke oziroma nagrade takole: ŠD Radovljica 45.335 točk (3.335.749 din), TVD Bohinj 18.492 (1.360 641), Veslaški klub Bled 18.004 (1.324.734), TVD Partizan Bled 16.611 (1.222.237), TVD Partizan Gorje 16.269 (1.197.073), TVD Partizan Podnart 9.491 (698.348), TVD Partizan. Kamna gorica 7.665 ( 563.991), TVD Partizan Kropa 7.276 ( 535.368), TVD Partizan Begunje 6.051 (445.233), Nogometni klub Lesce 5277 ( 388.282), Sankaški klub Begunje 2.335 (171.809), TVD Partizan Ljubno 2.273 (167.247), in ŠD Ribno 1.212 (89.179). V nedelja je bih> v Planici državno prvenstvo na 90-metrski ia 50-metrski skakalnici za člane. Prvenstvo na mah skakalnici bi moralo biti ž« v soboto, vendar je bilo zaradi sneženja pr«sUvJjeao za en dan. Skoki na 90-mctrski skakalnici so bili lepi, vendar pa eo 9kakalci prejšnje dni dceegii večje daljave, kajti večje dolžine je v nedeljo onemogočil novozapadli sneg. Na prvenstvu ni nastopil Eažea, ki gostuje na Japonskem. Tako sta se za prvo mest« potegovala le dva skakalca — Pečar in Zaje. Oba sia dosegla tudi največjo dolžino (87 m), vendar jo je Pečar ponovil dvakrat in s tem premočno osvojil naslov. Tudi na mali skakalnici je bil Pečar v obeh skokih za 1 meter daljši od Zajca. Zelo dober plasma sta dosegla tudi mlada kranjska skakalca Štefane; č (4.) in Meseo (6.). # 90 m skakalnica: 1. Pečar (Moj.) 236,3 (87, 87), 2. Zaje (Jes) 224,3 (82, 87), 3. Jurman (E) 206,5 (78, 83), 4. Giacome-lli (E) 205,8 (79, 80), 5. Oman (T) 19G.6 (77, 75), 6. Stefaneič (T) 184,9 (72, 78), 9. Mesec (T) 178,4 (72. 73), 10. Smole j (Jes) 162 (66, 72,5) itd. 0 50 m skakalnica: 1. Pečar (Moj) 231,7 (49, 50), 2. Zaje (Jes) 227,1 (48, 49>, 3. Giaco-melli (E) 223,3 (47, 49), 4. Stefaneič (T) 215,8 (45,48), 5. Jurman (E) 214,4 (46,47), 6. Mesec (T) 207,7 (45,5, 46), 8.— 9. Oman (T) (42, 46) in Am-brožič (Bled) 201.9 (43, 45), 10. Dovžan (Moj) 201,7 (44, 45), itd. Na nedeljskem 16. mednarodnem veleslalomu na Krvavcu je zmagal v ekipni konkurenci mariborski Branik, pred Tržičem in Triglavom. Na atletskem prvenstvu Slovenije v pokritih prostorih, ki je bilo v nedeljo v novi dvorani v Celju so dosegli kranjski mladinci nekaj odličnih rezultatov. Mladinci: — 60 m ovire: 2. Fi-ster 10,3, 60 m: 1. Fister 7,4, 2. S trajan 7.5, 3. Pangerc 7.6; 1500 m: 2. Hafner 4.29.4; daljina: Fister 628 cm, 2. Sto-jan 608 cm; krogla: Saller 13.10, Kogovšek 12.33; Mladinke — 60 m: Habjanlč 8.4. Večina poročil športnih klubov je sestavljena netočno, pa čeprav so za to točkovanje izdelali posebne obrazce. Zaradi tega pri izdelavi predloga ni zaželjene točnosti. Sekretarijat zveze je dal organizacijam na voljo 15 dni. V tem času bedo lahko sporočili svoje pripombe in na podlagi dokazil tudi spremenili predlog pravilnika. Po tem roku bo rezultate točkovanja potrdil Izvršni odbor zveze. V dneh, ko iščejo naše športne organizacije nove načine finansiranja, je radovljiški pravilnik še veliko zanimivejši. Ustaljena praksa v nekaterih krajih in znotraj samih kolektivov je namreč že poslalo to, da delijo sred. i stva na podlagi vsote, ki jo ! je klub prejemal v prejšnjih letih. Pri tem večkrat zapostavljajo uspehe in delo posameznih organizacij ter se velikokrat naslanjajo le na lra» dicijo, ki je večkrat precej dvomljive vrednosti, ali kar je še slabše, na »umetnost prepričevanja« posameznih klubskih funkcionarjev. Radovljiški pravilnik je pokazal, da je v športu mogoče zelo določeno meriti delovne uspehe in s tem potrdil, da je tudi v športu mogoče nagrajevanje po delu. Takšno nagrajevanje pomeni največjo stimulacijo v vseh dejavnostih in smo zaradi tega prepričani, da bodo morale prej ali slej o podobnem nač"nu nagrajevanja razmisliti tudi druge športne organizacije. P. Čolnar SPOMINI NA VELIK DOGODEK V PLANICI PRED 30. LETI 15. marec 1936- letošnji poleti na mamutski skakalnici v Planici bodo združeni z lepim jubilejem — 30 let bo minilo, ko je človek na smučeh poletel več kot 100 m. Prav včeraj (v torek) je minilo 33 let, ko jc tedaj najboljši skakalec Scpp Bradi iz Avstrije na tednu poletov poletel 101 m daleč. To je bil dogodek, ki je različno odjeknil v svetu. Prelistali smo razne časopise, ki so pitali o tem dogodku v smučarskem športu. Iz tega skromnega seoiuina bo razvidno tudi, kako si je Planica težka utirala pot v svet. Mednarodna smučarska federacija (FIS) namreč dolgo ni hotela uradno priznali planiške skakalnice. § V olimpijskem letu 1936 je dobila planiška skakalnica leseno konstrukcijo, ki jc omogočila 100 m dolge skoke. Mladi in drzni skakalci iz CSSR, Švice, Avstrije, Norčke in Jugoslavije, so nastopili na 3. veliki planiški prireditvi. 9 Leta 1936 se je nato FIS vt&L oglasila z obvestilom, d* spada skakalnica v Piani-Cj v drugo kategorijo in-nje-n:h prireditev ni treba prijavljati. Toda kongres FIS, !. 1936 v Garrnischu, je fe~ .Ttaria tega leta s-pet zadel Planico, Dr. inž. Straumann ;e predložil kongresu na spbšno presenečenje novo ureditev velikih skakalnic, in sicer tako da bi jih za naprej ne delili več na kategorijo, kritična meja pa ne bi mogla biti daljša kot 80 m. Ker pa naj bi ta novost veljala šele od 1. maja 1936 dalje, so bili naši organizatorji tedaj le pomirjeni. Norvežani pa so 8. marca 1936 sklenili, da veljajo sklepi FIS zanje takoj in ne šele od maja dalje. V zadnjem trenutku je FIS obvestila tudi vse smučarske zveze —- razen naše, da je skakanje v Planici prepovedano, f) Naši prireditelji so se v tej zadregi odločili, da bedo prave tekme izvedli le na 65-m skakalnici, na 100-m pa bo samo trening. Na isti dan, ko naj bi se tekmovalo v Planici, pa so Norvežani pripravili lastne tekme na svoji veliki napravi. 0 Dne 10. marca se je vzlic vsemu začel trening na velikanki. Prva dva sta startala tudi Norvežana Hagen in Oedegaard, medlem ko so drugi dan treninga prišli v Planico še brata Sigmund in Birgcr Ruud ter Olaf Ul-land. & Tik pred glavnim dre-vom tekmovanja (v soboto), je Norveška zveza sporočila iz Osla, da se njeni tekmovalci lahko udeležijo tekmovanja samo, če jim dovoliio poskusni skok. Okrog 15.000 gledalcev jc bilo priča, kako so Norvežani, zapustili skakalnico in to zato, ker jim. sodniki niso dovolili, da bi Sigmund Ruud odločal o nadaljnjem, tekmovanju. Po dopoldanskem tekmovanju, kjer. je zmagal Bradi, pa so popoldne 15. marca še ska- kali izven konkurence. Tedaj je Sepp Bradi skočil 101 m. Navdušenje glodalcev je bilo nepopisno. $ Zanimivo je ponatisniti še izjavo Sigmunda Ruuda, ki jo je dal pred teknyova-njem na vprašanje ali misli, da bo kdo skočil 100 ali več metrov. Ruud je rekel: »Kdo pa naj to znamko preskoči, saj mi ne skačemo«. • Če bežno preletimo beležke, članke in reportaže o Planici in takratnem svetovnem rekordu, lahko razberemo, da so nekatera poročila polna navdušenja, druga pa narobe vsa prepletena z neresnico. Pa poglejmo: ® »ŠPORT - ZfJRICH: »Skakalnica v Planici je p opornomu v rfcdu, skakanje na njej jc pravi užitek, skakalci so izjavili, da bodo še prišii v Planico. Pri nravilno grajeni skakalnici 100-m skoki niso nič nevarnejši kakor na 59-m skakalnicah.« *» TAOESPOHT - GRAZ: »Planica je res edinstvena in res-niftno zasluži največjo pohvalo.« • DER VVINTER - WIEN: »Pravljica je postala resnica, človek js poletel 101 m daleč.« % Norveški časopisi pa so prinesli naslednje naslove: »škandalna tekma blizu Ljubljane,« »Cirkus na skakalnici v Planici« ipd. • Že 19. 3. 1936 je FIS zaprla Planico zategadelj, ker je iz časopisov izvedela da je Bradi za najdaljši skok prejel v Planici darilo. Nada zveza je vložila protest, ki pa so ga odgovorni zavrnili. ® Tretje leto obstoja je Planica postala idol za vse, razen za Norvežane, či?iprav je dokazala, da človek na smučeh lahko leti več kot 100 m daleč. Pokojni Goreč je tedaj s svojimi sodelavci sestavil pismeni predlog o delitvi smučarskih skokov na skoke in polete ter ga poslal v razpravo FIS, v vednost pa tudi vsem ostalim zvezam. 9 V Chamonixu je 1. 1937 9 zborovalo predsedstvo FIS. 9 Našemu protestu so u^o-£ dili in tako so pobudniki 9 in delavci Planice dobili 9 moralno zadoščenje. Gle-9 de predloga o uvedbi $ smučarskih poletov pa ja • bilo sklenjeno naj si dr. it inž. Straumann ogleda ska-6» kalnico in naveže stike t © inž. Bloudkom. Jože Javornlk KRONIKA 16. MAREC 1966 ♦ ClAS Leto in pol strogega zapora Pretekli teden se je zagovarjal pred Okrožnim sodiščem v Kranju Jože Pahin-ger, doma iz Zg. Bitnja 159. Pahinger je dne 4. oktobra 1964 podtaknil ogenj na gospodarskem poslopju Rajka Pristavca iz Polja pri Bohinjski Bistrici in s tem povzročil na Pristav cevem poslopju za približno 29.000 novih dinarjev škode. Ogenj se je razširil še na novo stanovanjsko hišo Cirila Šlosarja in TRČIL V SMREKO V soboto ob 13. 20 uri se je v Logu pri Kranjski gori pripetila huda prometna nesreča. Danilo Kojšek je vozil z osebnim avtomobilom LJ 252-51 iz Kranjske gore proti Jesenicam. Nenadoma pa ga je začelo na ravni cesti, ki je bila zasnežena, močno zanašati. Vozilo je zletelo s ceste in trčilo v smreko. Voznik ni bil poškodovan na avtomobilu pa je škode za 15.000 novih dinarjev. uničil polovico hiše, 5 m5 desk, slamoreznico in vse gospodarsko orodje v skupni vrednosti 16.000 novih dinarjev. Sodišče ni na obravnavi ugotovilo nobenih znakov, ki bi kazali na to, da je ravnal malomarno, kot je to skušala prikazati njegova zagovornica. Zato ga je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna. Brez denarja in avtomobila Na Okrožnem sodišču v Kranju teče sodni postopek prod obdolženemu Francu Logondru (25), doma iz Škofje Loto v njegovem stanovanju * Demšarjevem predmestja ' ponudil v nakup osebni arW mobil znamke »Volkswag** in mu omenil, da takoj pa"*" buje tudi denar za plačilo tr rine. Pismeno mu je potr*1-da bo denar vrnil do 26. tp' Logonder je v prvi polovici meseca aprila 1965 prosil Petra Regvarta iz Ljubljane naj mu posodi znesek 800.000 dinarjev pod lažnim izgovorom, da denar potrebuje za plačilo stanovanja občini Šiška v Ljubljani. Obljubil mu je, da bo dobil denar nazaj najkasneje v desetih dneh. Čeprav je bil brez premoženja mu je zatrjeval, da mu kot garancijo da stanovanje in zidanico v Beli Krajini. Tako je prepričal Regvarta da mu je posodil denar, vendar ga še do danes ni vrnil. Nadalje je 24. aprila 1965 v Škofji Loki Stanetu Oblaku la ali pa mu izročil avtom0" bil, čeprav je bil brez d«** ja in je tudi vedel, da i* avtomobil že kupil Ant* Žagar. Tako mu je Oblak * isti dan izročil 900.000 din«1* jev, Logonder pa mu ni vrt* denar, niti izročil osebni »** tomobil. Obravnava 5e ni konJ*' in bomo o njej še poročali. Zaradi bolezni v smrt? Voznik osebnega avtomobila »alfa romeo« Karlo Albrecht je v sredo ob 1. uri ponoči peljal iz Kranja proti Bledu. Zaradi prevelike hitrosti ga je na ostrem ovinku v Gobovcih zaneslo na levo in je zavozil 13 m pod cesto ter obtičal v grmovju. Voznik in sopotnik sta se lažje ranila. Prvo pomoč so jima nudili v zdravstvenem domu v Kranju, na vozilu pa Je za približno 6.000 N dinarjev škode. Na ovinkih v Gobovcih je bilo v zadnjih dveh letih že več podobnih nesreč predvsem zaradi neprevidnosti voznikov V soboto ob 3. uri so našli v Savi Bohinjki med Lanco-vim in Radovljico v Cajhno-vem jezu Ivamo Pretnar iz Ribnega pri Bledu. Pretnarjeva je že več let tožila, da ima bolečine v glavi, m*" tega pa je bolovala tudi o» živcih. Po vsej verjetno* gre za samomor, saj na P0* kojnici ni bilo znakov nasilj* Strojevodja preprečil nesrečo O V Kranjski gori se jc v O soboto okoli 13. ure na • križišču ceste z železniško • progo pripetila hujša pro- • metna nesreča. 33-Ietni i 1 w m W< i i i I I m «5* »p Veliko nagradno žrebanje Za vse stare in nove naročnike prirejamo v četrtek, 31. marca, veliko tradicionalno nagradno žrebanje v Železnikih v Selški dolini, še je čas, da poravnate polletno ali letno naročnino ali pa se na novo naročite na GLAS. Pripravili smo vam sto lepih in praktičnih nagrad. Med drugimi tudi hladilnik, pralni stroj, tranzistorje, gramofone, mikserje, likalnike, kavne mlinčke, kuhalnike, ženska krila in druga oblačila, klobuke in še vrsto drugih lepih in praktičnih nagrad. NAGRADE SO PRISPEVALA MED DRUGIM TUDI PODJETJA: ELRA — ŠKOFJA LOKA, GORENJSKA OBLAČILA KRANJ, ŠEŠIR — ŠKOFJA LOKA, ISKRA KRANJ, ALMIRA — RADOVLJICA TER DRUGA GORENJSKA PODJETJA. Še je čas, da postanete srečni dobitnik naših nagradi Naročite »GLAS« in plačajte vsaj polletno naročnino (ION din), če želite sodelovati pri žrebanju z dvema glasovoma, plačajte celoletno naročnino (20 N din). m I I n (M W$ (M alfe m aH as« i m m m I I &k m 'M Hi m m m m VM ifg sls • šofer Dragoljub Oljać* j* • vozli avtobus LJ 14-8311 ! • Kranjske gore proti ^ • senlcam. V križišču > *" 9 lezniško progo se j* • letel v zapornice, * • odlomil tn ostal z sadni* • delom avtobusa na v* • V Istem trenutku P* ,e O pripeljal tudi vlak. Str*; • jcvodja je stoječi avt«0* • pravoč >no opazil in t** • preprečil nesrečo. V • busu je bilo 32 potnic Spet otrok pod avtomobilom Voznik tovornega avto'00' bila KR 59 11 Jože Velik«"* z Jesenic je v ponedelj^1 okoli 17. ure vozil od Zele" zarne proti domu TVD P£ tizan na Jesenicah. Nenad*" ma mu je skočil n» cCf sedemletni Boris Učof * r senic. Šofer, kljub temu da i zaviral, nesreče ni mogel P1** prečiti in je otroka zbil P* cesti. Boris Ličof :>e Bila je lažje poškodovanj na vozilu pa je škode za P0^ bližno 5000 novih dinarjev. li MAREC 1966 # GLAS s«-.-—-■- OGLASI .i- OBJAVE 15 Prodam radio UKW Niš. ^adunc, Gornjesavska 1, *ranj — 1114 Prodam dve pištole za vr-^je in pripadajoče dele. ^ied gostilna pod Krvavcem Cerklje — 1116 Prodam plemenskega vola *50 kg težkega. Rupa, Kranj — 1126 Prodam dva trodelna žim-**ta posteljna vložka. Naslov * oglasnem oddelku —1129 Prodam novo plinsko peč ^ olje znamke »Vranje«. Vfabelj Janko, UI. Moše Pi-iade 7, Kranj — 1200 400 kg rdečega korenja probam. Zabnica 27 — 1201 Ugodno prodam enosedež-moped. Tomšičeva 12, Kranj — 1202 Prodam kravo, ki bo čez «Jra meseca tretjič teletila. £otoče 23 Preddvor — 1203 prodam obračalnik za seno, siainoreznlco s puhaMkom jfi verigo in nov 15 coski ^ani voz. Nasl. v ogl. odd. — 1204 Ugodno prodam fiat 600 D. \asl. v ogl. odd. — 1205 Prodam mlado kravo s 'retjim teličkom. Ovseni k Andrej, Visoče 5 Brezje — 1206 Prodam električni kabel M Cerklje-Zalog 17 — 1207 Prodam konja 3 leta starega. Breg ob Savi 11 Kranj — 1208 Prodam kuhinjsko opravo. Kalan Marta, Virmaše 16 šk. Voka (gozdni blok) — 1209 Prodam moped in diato-•Vćno harmoniko. Tenetišu* k Golnik / — 1210 Poceni prodam rabi jena t>lcna 110x70, Vrata 190x90 Nasl. v oglasnem oddelku — 1211 Fiat 750 zelo dobro ohran-Jet" za 9.500 novih din prodam. Jeraj Jože, Vodice 58 — 1212 Prodam malinove sadike iti želvo. Naklo 47 — 1213 Seme jare rži in brejo Ji električni kmečki mlin. tla Ros-tohar, Rožno p. klanca — 1218 Kupim betonske podstavke. Lahovče 26, Cerklje — 1228 PlekJicujem in obžalujem >es trditve in žalivke, ki sem lh izrekel o Rlbnikar Ani, Sr.ras 11 pri Go-kriku. Rib- nikar Jože, Sr. vas7 11 Golnik — 1219 Za jutrišnji dan, draga mama in stara mama Vam želijo vse najboljše in še mnogo zadovoljnih dni! Vaše vdane hčerke Ivanka in Mojca, Franc Podjed, najbolj pa vnuk Drago Čotar. Nart-nikova 1 Kranj — 1220 Iščem mesto hišnika. Sem mlad in znam vsa hišna dela, Nasl. v ogl. oddelku — 1221 Sobo iščem v Kranju ali okolici. Podobnik Lidija, la- teks, Kranj — 1222 Izgubila sem ročno uro »Darvvlll« iz mesta Kranja do avtobusne postaje. Poštenega najditelja prosim da jo vrne proti nagradi Rabić Dani, Šenčur 172 — 1223 Opremljeno sobo oddam. Kranj Drulovka 20 — 1224 Iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka, Bernard, Šenčur 327 — 1225 Motorno kolo dara za na grado za enosobno stanovanje v ožji okolici Kranja, OBVESTILO PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU obvešča, da bo od i, marca 1966 dalje gradilo telefonske priključke BREZPLAČNO pod pogoji: a) da je prost priključek v ATC b) da je prosta zveza do objek'c, na katerega bo telefon prosilca vključen c) da prostor, v katerem se telefon vključi, ni oddaljen več kot 200 metrov od objekta oziroma prostega telefonskega voda. Obvestilo velja za vse vrste telefonskih naročnikov. Prej navedena ugodnost bo predvidoma veljala, dokler bodo na razpolago proste kapacitete in tehnične možnosti. PODJETJE ZA PTl PROMET KRANJ KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ kadrovska komisija pri svetu delovne enote kmetijstvo razglaša naslednja prosta delovna mesta: Kmetijskega strojnika - traktorista na delovišču Šenčur 8 kmetijskih delavcev — sezoncev za čas od aprila do oktobra 1966 na delovišču Šenčur 2 kmetijskih delavcev — poljedelcev na delovišču žabnica 5 kmetijskih delavcev — sezoncev za čas od aprila do oktobra 1966 na delovišču žabnica kmetijskega delavca — sezonca za čas od 1. 6. do 31. 10. 1966 na delovišču Lahovče n pastirja za mlado živino na planini Jezersko za čas od 15. 5. 1966 do 31. 9. 1966. 2 delavcev p rasi čj ere j cev — na farmi bekonov v Hrastju — prednost ima družinski par. kmetijskega ali veterinarskega tehnika — na farmi krav v Pšenični polici, samsko stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema uprava delovne enote Kmetijstvo, v Krar-ju, Begunjska cesta št. 5. Informacije od 15—16 ure pri Vraničar »Stanka, Stritarjeva 5 Kranj — 1226 Hišto z vrtom kupim ali zamenjam za enako ali stanovanje. Ponudbe poslati pod »30.000 novih din.« — 1227 Komfortno stanovanje 42 kv. metrov v centru Beograda zamenjam za enako vredno v Kranju. Nasl. v ogl. odd. Dobro kuharico, lahko upokojenko, iščem za sezonski penzion na Gorenjskem. Plačam po dogovoru. Oddati ponudbe pod »Samostojna« — 1168 Enosobno komfortno stanovanje na Zlatem polju zamenjam za večje na ZI. Polju ali v okolici Vodovodnega stolpa. Nasl. v ogl. odd. — 1166 BARAKO staro gostišče na Šmar-jetni gori in BARAKO na Krvavcu prodaja Planinsko društvo Kranj. Informacije dobite v pisarni društvo, Kranj, Koroška 21. OGLAŠAJTE V »GLASU!« Za boliše varstvo Krajevna skupnost Podme-žaklja na Jesenicah lepo skrbi za vzgojo in varstvo otrok. Posebna komisija za povezavo z mladinskimi or-ganizarijami skrbi za vključevanje mladincev v društvo tabornikov in DPM. Člani komisije so mnenja, da bodo morali razen nekaterih prireditev in izletov, ki so jih organizirali lani, letos pričeti tudi s kulturno-prosvetnim delom, saj imajo v novih prostorih vse pogoje za tako delo. Kar zadeva varstvo otrok, je krajevna skupnost le v starih prostorih nudila gostoljubje otroškemu vrtcu. S povečanjem stavbe pa je ta pridobil še en prostor, tako da je delo lažje. Skupsost nmli tej ustanovi tudi brezplačno prostor, kurjavo, elektriko m skrbi za čiščenje prostorov. — B. B. 16 krav in brejih telic pasme Jersev bomo prodajali na javiv dražbi v Pšenični polici - na farmi — dne 19. marci. 1966 od 9. ure dalje. Kupci za vsako žival lahko dobijo rodovniški izvleček z vsemi podatki. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled razglaša prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA Pogoji: Kvalificiran avtomehanik s poklicnim vozniškim dovoljenjem. Stanovanje i»i zagotovljeno. \ Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok za prijavo je 10 dni po objavi razglasa. Gradbeno industrijsko pedjetje W/WwuA^v(>7/;.'M.v/,i. ui... \Ji.;. i JU.,.•;„! »,::.uJ/„>u**\u*«.uJ>, ■■■n.M„'fMiA*\uA fig M m M% < m® m 14'- m m m m m m PRODAJA STANOVANJA, ki bodo vseljiva v letu 1966 — v Ljubljani (ob šmartinski cesti) — v Mariboru (v Korčetovi ulici) — v Kranju (ob Valiavčevi ulici in ulici MošaPijade) informacije o stanovanjih v Ljubljani in Kranju dobite v komercialni službi centrale — GIP Gradiš H| v Ljubljani, Korvtkova ul. 2 ali po telefonu 313-566 |p — interno 43. Informacije o stanovanjih v Mariboru ^ pa daje tudi »Zavod za stanovanjsko in komunalno |p izgradnjo Maribor« Grajska ul. 7, telefon 22-631 v Mariboru. 4373 16. MAREC 1966 « GL4S M @ iS 8 I 8 svetovnega prrmstrra poroča AlBpr II X 0 1 Prvenstvo je končano Sedaj, ko so za nami razburljivi dnevi, za katere smo se pripravljali hokejisti in vsa naša javnost več mesecev in ko pregledujejo uspehe in neuspehe na vseh področjih, bom še sam dodal majhno oceno nekaterih reprezentanc iz A in B skupine. Seveda je to moja ocena, na osnovi tega, kar sem zapazil in se morda kdo B njo ne bo strinjal. Ekipa SZ je v zadnji tekmi s Češko pokazala, da sploh nima enakovrednega nasprotnika. Neodločen rezultat a Švedsko je sicer presenetljiv, vendar so Švedi že po tradiciji njihov najtežji nasprotnik. Češki Igralci so bili slabši kot prejšnja leta. K slabši ekipi so mnogo pripomogle tudi številne poškodbe pred in med prvenstvom. Njihovo drugo mesto je sicer po številu točk nesporno, vendar smatram, da so objektivno slabši od Kanadčanov. Kanada bi zaslužila po prikazani igri drugo mesto. Med nekaterimi gledalci so se razširile govorice, da jim sodniki onemogočajo borbo za naslov svetovnega prvaka. Mislim, da so slabši od SZ, poleg tega pa se morajo zahvaliti svojemu odličnemu vratarju za vseeno ugodne rezultate. Švedi so prav tako prikazali dober hokej. Senza-eionalen poraz proti NDR in petminutna izključitev igralca v srečanju s Kanado, sta jim onemogočila višji plasma. Prav tako bi tudi oni lahko bili drugi. V B skupini Je ZRN zaslužila prvo mesto, vendar je ta ekipa preslaba za A skupino. Ce ne bodo v enem letu Izredno napredovali, takšnega skoka si ne morem predstavljati, bodo nastopali v A skupini le eno leto. Romuni so dosegli z drugim mestom velik uspeh, pa čeprav smo njihovo visoko uvrstitev pričakovali. Objektivno gledano, je ekipa močnejša od nas. Norveško reprezentanco je »vrgel s tira« poraz z Jugoslavijo. Pred prvenstvom so Jo šteli med kandidate za prvo mesto. Brez dvoma je ekipa slabša od ZRN. Kaj naj povem o Jugoslaviji? Pred prvenstvom smo si igralci obetali peto mesto v skupini. Mislim, da smo Igrali dobro, včasih tudi presenetili, saj še sedaj težko verjamemo, da smo premagali Norvežane. Prvenstvo je končano. Upamo, da smo nudili gledalcem veliko športnega užitka. Upamo, da smo naredili vsaj nekaj za propagando naše igre. Po travnikih in dvoriščih vidimo pionirje, ki tolčejo z improviziranimi palicami po gumijastih žogicah in zato mislim, da je bila to dobra reklama med mladino in da se bodo maše vrste kmalu pomnožile. VSE ZA TURIZEM Nova gostilna v Begunjah Begunje, torek 15. marca — Danes so v Begunjah odprli novo gostilno »Pri Tavčarju«, tako da sta sedaj v Begunjah (brez Drage) dve gostilni. V Begunjah so že dalj časa čutili potrebo, da bi zaradi močnega priliva turistov, odprli še en lokal. »Tavčarjeva« gostilna je starim Begunjcem dobro znana, ker je delovala že okoli 60 let vse do 1947. leta, ko so jo zaprli. Tudi pri »Jo-žovcu« bodo te dni odprli prenovljene prostore, ki so z izrednim občutkom za okus tako lepo renovirani, da bodo zadovoljili vsakega gosta. Vsekakor pa je to precej draga stvar, saj je samo nova točilna miza pri »Jo-iovcu« stala okoli 2,500.000 dinarjev. — J.Vldic »Rešujmo« reševalno postajo Toda kako: Z združitvijo ali povečano ceno za prevoženi kilometer? »Reševalna postaja na Jesenicah je preteklo leto zaključila s 4,5 milijona starih dinarjev izgube,« smo slišali na zadnji seji skupščine jeseniške občine. »Naš dohodek je odviisen od prevoženih kilometrov,« je rekel upravnik postaje tovariš Miroslav Lojevec in nadaljeval: »Mi ne moremo preseči normo v kilometrini, saj naš šofer ne sme voziti bolnika po cesti gor in dol, da bi tako dosegel večji osebni dohodek. Po dosedanjih merilih pa je za nas boljše, če je na cestah, v podjetjih ali doma v družinah Čim več nesreč ali klicev z nujno zdravniško intervencijo. To pa je nesmisel, zato bi pristojni organi morali ukreniti tako, da bi bili plačani pavšalno kakor so to Tečaj za uslužbenke kantin Letošnjo zimo je organizi rala Železarna na Jesnicah razen drugih tudi dva tečaja za uslužbenke kantin. Tečaja jo biskalo 27 tečajnic, predavale pa so jim predmetne učiteljice jeseniške gospodinjske šole. S programom, ki je zajemal tehniko poslovanja, družbeno ekonomsko vzgojo, blagoznanstvo, osnove strežbe, spoznavanje pijač in kuhanje jedi za kantine, so tečajnice mnogo pridobile na svojem znanju. Vso so opravile tudi izpit. Lep objekt škofjeloške avtobusne postaje, žal »krasijo« smetišča v okolici. Niti odpadlih lepakov lanskoletnih škofjeloških prireditev se še nihče nI usmilil, da bi jih spravili tja, kamor sodijo poklicni gasilci, ki tudi ne žive od požarov!« Na Komunalnem zaivodu za socialno zavarovanje zato predlagajo maj se reševalna postaja združi z zdravstvenim domom, ker sta to sorodni ustanovi. Tako bi se zma/nj-šalo osebje, s tem pa tudi stroški. Vendar na reševalni postaji nočejo o tem niti slišati. »Delo zdravstvenega doma je vezano izključno za ljudi, mi pa imamo dela še z avtomobili (remont in si.) Na reševalni postaji meni- jo, da bi lahko samosto* delovali, če bodo dobil: »j prevoženi kilometer 1,58 »j mesto sedanjih 1,30 N din- ' pa tudi zaradi tega, ker t kilometrina že dve leti t med tem časom pa se je t>< podražilo gorivo in reter'1 avtomobilski deli. Vsekakor reševalna p*"*' z izgubo v bodoče ne * mogla (dolgo) delovati. M* bo potrebno ukreniti. zana sta dva izhoda: ali T ključitev k zdravstver.*-domu ali pa povečanje o* kilometrini. Vprašanje j« *■ kje vzeti denar za še v* stroške. J. V. Velika hokejska predstava je za nami. Prav pa bi bilo, d« |j tako kot smo videli mnoge stvari (ulice, izložbe in poik**' ostalo tudi vnaprej, predvsem tako okusno urejeno. Na & Izložba poslovalnice »Kokre« na Jesenicah. Foto: Franc Perf* V JESENIŠKI OBČINI IN URADNI VESTNI* GORENJSKE Izdaja in tiska CP & renjski tisk« Kranj, Koffr ška cesta 8. Naslov urt* ništva: Kranj, Cesta St» neta Žagarja 27 in uprave Kranj, Koroška cesta * TekočI račun pri NB Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835. 22 iS uprava in tiskarna 211* 2r-475, 21-897. Narečnim letna 20 novih dinarje* (n. d.) ali 2.000 starih & narjev (s. d.), mesečno 1^ n. d. ali 170 s. d. Cena p> sameznih številk 0.40 n. A ali 40 s d. Mali oglasi 0 naročnike 0.40 n. d. ali * s. d, za nenaročnike o. d. ali 50 s. d. beseda. K* plačanih oglasov ne objavljamo Povprečni nominalni osebni dohodki v jesenišJki občini se bodo povečali v tem letu za približno 22 odstotkov. V gospodarstvu bodo porasli od 659 N dim na 800 N din, v negospodarskih dejavnostih pa od 696 na 850 N dinarjev. Vse. to pa ob neznatnem zmanjšanja števila zaposlenih (za 1,3 odstotka v primerjavi s 1965. letom). - J. V. Berite »GLAS«