Poštnin* plalfan« ? gotovini.
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
I. Izdaja
^Prilog,
Cena Din 1*—
Rokopisov ne vračamo.
Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-6S. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60 V Celju: Slomškov trg 4. Post Selc. rač.: Ljubljana 1"
St. 264
Ljubljana, torek, dne 10. novembra 1931
Leto II.
w-
Neville Chamberlain,
novi angleški finančni ministei.
Angleži za črtanje reparacij
Pariz, 9. novembra, n. V zvezi s konferenco, ki jo je imel včeraj nemški poslanik von Hoesch z Briandom in Lavalom, piše »Echo de Pariš«, da se Nemčija smatra za popolnoma plačila nezmožno. Ona ne zahteva samo moratorij za nezaščiteni del anuitet, temveč da se vobče odpravijo reparacije. Nemčija računa pri item na pomoč Anglije. Ne sme se pozabiti, da Anglija dobiva od Nemčije na račun reparacij funte, kojih vrednost je padla, dočim mora sama svoje vojne dolgove Ameriki plačevati v zlatih dolarjih Angleška vlada torej nima več interesa, da se zavzame za nadaljno plačevanje reparacij. Angleški bankirji in trgovski krogi zagovarjajo popolno črtanje reparacij in vojnih dolgov, ker smatrajo, da se bodo samo na ta način gospodarske razmere zopet okrepile.
Nemiri v Španiji
Madrid, 9. novembra, n. V Valenciji je zopet prišlo do resnih nemirov. Sindikalisti so v soboto proglasili splošno stavko, da s tem protestirajo proti zborovanju, ki so ga sklicali katoliški in agrarni narodni zastopniki radi propagande za revizijo ustave. To zborovanje se-je vršilo navzlic temu, da je zaradi splošne stavke prekinjen ves promet in da so trgovine zaprte. Od 20.000 poslušalcev, ki so prišli iz vse Kasti-lije s posebnimi vlaki in avtomobili, so zahtevali vsi govorniki, naj se zedinijo v boju proti protiverskim členom ustave. Socijalistični in sindikalni delavci so zborovalce neprestano napadali in njihove avtomobile obmetavali s kamenjem. Agrarnega ljudskega zastopnika Martina, ki je razdeljeval vstopnice za skupščino, je množica tako pretepla, da je padel v nezavest. Policiji in mestna garda so neprestano posredovale. Pri tem je bilo ranjeno veliko število oseb, med njimi tudi policistov. V Burgosu so bili katoliki na povratku iz Valencije napadeni. Tudi tu je morala mestna garda uporabiti orožje. Ranjenih je bilo 26 oseb, neko žensko pa so celo ubili.
Volitve v Bremerhafenu
Bremerhafen, 9. novembra, n. Včeraj so se tukaj vršile volitve, ki so prinesle znatno iz-»premembo v prilog ekstremističnih strank. Razen ceni ruma so vse elranke. ulrpele velike zgube, med lem ko so narodni socijalisti in komunisti izšli iz volitev zelo ojačeni. Socijal-ni demokratje so dobili 3799 glasov in imajo sedaj 11 mandatov, dočim so ji) imeli popreje 15, državna stranka 509 glasov, dobi 1 mandat (poprej 4), -gospodarska stranka 649 glasov, 3 mandati (popreje 6), državna zajednica 549 glasov, 2 mandata (popreje 5), centrum 327 glasov, 1 mandat (1 mandat), narodni socija-iisti 3068 glasov, 9 mandatov (poprej nobenega mandata). Komunisti 184T glasov, 5 mandatov (popreje 2). Volitve so potekle v miru.
Nemška vlada in narodni socijalisti
Berlin, 9. novembra, n. Ker so se v poslednjih dneh zelo širile vesti o nameravanem pu-Ču narodnih socijalistov, je bila včeraj ves dan policija v pripravljenosti. Vendar je nedelja potekla mirno. Samo v vzhodni Prusiji, kjer se je okoli 800 narodnih socijalistov zbralo k neki .blagoslovitvi zastave, je morala intervenirati policija, ker so se narodni socijalisti kljub prepovedi udeležili slovesnosti v krojih.
Razorožitev in enaka pravica za vse
London, 9. novembra. AA. Tajnik za notranje zadeve sir Herbert Samuel je včeraj govoril o bližnji razorožitverai konferenci. Dejal je, da se bo konferenca morala ozirati na Anglijo, ki je že znižala svoje bojne sile. Poudaril je, da je Anglija leta 1914 izdala za vojno brodovje 51 milijonov funtov sterlingov. Leta 1931 je pa potrošila v isto svrho veliko manj. Sedanje angleško vojno brodovje bi stalo leta 1914 samo 31 milijonov funtov sterlingov. Anglija je tako znižala stroške za vojno brodovje za 20 milijonov funtov. S tem dejstvom bo morala razorožitvena konferenca tudi računati. Na konferenci inora veljati za vse stranke enaka prr-vica
Odločna izjava predsednika vlade Živkoviča
Celotni podatki o volilni udeležbi — Največja udeležba, odkar obstoji Jugoslavija Ves naš narod je sprejel jugoslovansko narodno misel — Delo v duhu jugoslovanske politike bo bodoča Narodna skupščina nadaljevala - Zahvala predsednika vlade
Beograd, 9. novembra,	(o) Predsednik
ministrskega sveta in minister za notranje posle g. Peter R. Živkovič je dal novinarjem to-le izjavo:
Po poročilih, ki smo jih dosedaj prejeli, so v tem trenutku že ugotovljeni podatki o izvršenih volitvah v narodno skupščino. Volilo je v vsem 2,235.245 volilcev, in sicer:
v Beogradu (upravno	področje)	38.324
v Dravski banovini	150.796
v Savski banovini	391.512
v Vrbaski banovini	171.292
v Primorski banovini	82.417
v Drinski banovini	288.858
v Zetski banovini	174.614
v Dunavski banovini	459.373
v Moravski banovini	290.617
v Vardarski banovini	277.442
Kar moram po tem	izidu posebno po-
udariti, je to, da presega število volilcev, ki so pri teh volitvah volili za državno listo, katere nosilec sem jaz, skupno število
vseh strank, ki so se udeležile volitev v narodno skupščino 1. 1927. Prestolnica kakor tudi naša nacionalna in kulturna središča prednjačijo. Povsod je število volilcev pri teh volitvah preseglo vse prejšnje številke volilne udeležbe. Tako je glasovalo:
v Beogradu (mestu): sedaj 31.500 volilcev, 1. 1927 pa skupaj 27.000 volilcev vseh strank;
v Zagrebu: sedaj 23.204, leta 1927 pa
19 53o.
v Ljubljani: sedaj 13.464, leta 1927 pa 10.101;
v Sarajevu: sedaj 15.980, leta 1927 pa 12.765;
v Nišu: sedaj 21.198, leta 1927 pa 15.511;
v Novem Sadu: sedaj 10.446, leta 1927 pa 5165.
Podobno je bilo na Cetinju, v Osijeku in v drugih večjih mestih.
Izidi teh volitev so taki, da prav izrazito kažejo, kako je ves naš narod sprejel
jugoslovansko narodno misel in vsa načela, po katerih naj se razvija naše bodoče narodno in državno življenje.
Na včerajšnji zgodovinski dan je naš narod glasno povedal, da je kraljevina Jugoslavija zras’a v njegovo dušo in da ne dovoljuje, da bi kdorkoli še v to dvomil. Nova Narodna skupščina, ki jo spremlja tako velikansko narodno zaupanje, bo imela sveto dolžnost, da na postavljenih močnih temeljih kraljevine Jugoslavije v sodelovanju s kraljevsko vlado izgradi napredno bodočnost naše narodne države.
Kot nosilec državne liste sem srečen, da se sinem vsem zavednim državljanom iz vsega srca zahvaliti za vzvišeno pojmovanje narodnih in državljanskih dolžnosti, za zaupanje, ki so ga izkazali meni in vsem kandidatom na moji listi. Zaupanje, ki je bilo izkazano s tako veličastveno udeležbo pri volitvah, daje silno pobudo, da se ne-odstopno in odločno nadaljuje delo v duhu jugoslovanske politike, za katero je narod dne 8. novembra glasoval.
Otvoritev angleškega parlamenta
Otvoritev po starem običaju, prestolni govor in nato odgoditev Nove zakone mora vlada šele proučiti
London, 9. novembra, n. Danes popoldne bo po starem zgodovinskem ceremo-nijelu otvorjen angleški parlament. Ob tej priliki bo prečitan prestolni govor, o čigar vsebini še ni ničesar znanega. Konservativni listi pričakujejo, da bo prestolni govor vseboval ostre mere proti dumpingu in program za pobijanje nezaposlenosti. V ostalih političnih krogih prevladuje prepričanje, da v pogledu carin in trgovine še ni pričakovati kakih važnih zakonskih ukrepov, temveč, da bo prestolni govor ze-
lo	kratek in da bo vseboval mnenje Mac Donalda, ki ga je za časa volitev opeto-vano povdaril, da se bo namreč pred vsako važnejšo odločitvijo v prvi vrsti vse-
stransko proučil trgovski in gospodarski položaj države. Obširne informacije o namerah vlade bodo najbrze izdane na da nasiljem banketu v Guildhalu, ki se bo vršil na čast novega londonskega lord-ma-jora in na katerem bo imel Mac Donald velik političen govor. Splošno se pričakuje, da bo angleški parlament še ta teden odgoden za dva meseca, da more med tem vlada pripraviti potrebne zakonske predloge in zbrati potreben materijal za pred-stoječe mednarodne konference. Konservativni krogi pričakujejo, da bo vlada zahtevala pooblastilo, da z odlokom prepreči uvoz take luksuzne robe v državo, ki se po enaki ceni izdeluje v Angliji.
Kongres radikalnih francoskih socialistov
Za francosko-nemško sodelovan razorožitev -- Za
Pariz, 9. novembra. A A. Kongres radi-kalno-socijalistične stranke je ’ soglasno sprejel deklaracijo, v kateri priporoča francosko-nemško sodelovanje v Evropi in v svetovni politiki. V resoluciji se izreka kongres proti carinskim barijeram. Radikalni socijalisti v deklaraciji izjavljajo, da ostanejo zvesti načelu: arbitraža in varnost, na koncu pa razorožitev. Kongres odobrava premirje v oboroževanju • ter iskreno želi, da se doseže na konferenci za razorožitev sporazum o istočasnem, postopnem in kontroliranem zmanjšanju oborožitve. Zato je treba predvideti razne garancije ter vzajemno podporo. Dalje kon-
je, proti carinskim mejam in za borbo proti trustom
gres v deklaraciji protestira proti raznim obtožbam, ki jih dvigajo nekateri proti Franciji. Francija, pravi deklaracija, mora doprinesti za obnpvitev sveta, toda istočasno mora paziti tudi na to, kje investira kredite, ker ne more podpirati konkurence proti lastnemu poljedelstvu in lastni industriji. Kar se tiče poljedelstva, pravi deklaracija, da je postalo potrebno kontigenti-rati uvoz deželnih pridelkov v gotovem mednarodnem okvirju. Nazadnje izjavljajo radikalni socijalisti v deklaraciji, da je treba voditi borbo proti trustom in industrijskim kartelom, ki so monopolizirali razno blago.
Boj na Daljnem vzhodu
Japonci proti Društvu narodov -japonsk
Tokio, 9. novembra, n. Glasom vesti iz službenih krogov japonska vlada ne misli odstopiti od svoje zahteve, da pred evakuacijo Madžurije sklene sporazum s Kitajsko na podlagi onih petih točk iz znanega japonskega memoranduma od 26. oktobra 1931. Japonska vlada namerava tudi izstopiti iz Društva narodov, ako bi Svet društva narodov še nadalje obsojal nastopanje Japonske v sedanjem sporu in ako bi podvzel kake korake proti nji.
Tokio, 9. novembra, n. Radi krvavih dogodkov v Tien-Tsinu se vojni minister ne bo udeležil velikih pomorskih manevrov, ki se jutri prično na otoku Kiushi.
Tokio, 9. novembra, n. Celokupne izgube Japonske v bojih pri mostu preko reke Noni znašajo 200 mož, kar je precej velik odstotek, ker se je boja udeležilo samo 900 japonskih vojakov. Japonske čete so prejele povelje, da se ustavijo 10 km se-
Japonske izgube -- Vstaši imajo o orožje
verno od reke Noni. Kitajske čete stoje sedaj 10 km južno od Anganzi-ja, kjer so se zakopale v rovih in čakajo na nadaljna povelja.
Peking, 9. novembra, n. Po včerajšnjih nemirih je telefonska in železniška zveza s Tien-Tsinom pretrgana. Po kitajskih vesteh so boji med vslaši in rednim vojaštvom v Tien-Tsinu trajali do jutra. Misli se, da so kitajske čete sedaj gospodarji situacije. Glasom kitajskih vesti so pri ubitih vstaših našli revolverje japonskega izvora. Do sedaj je ugotovljeno 10 mrtvih in veliko število ranjenih.
Prometna konferenca za vzhodno Evropo
Budimpešta, 9. novembra, n. Ze drugi dan zboruje tukaj mednarodna prometna konferenca za vzhodno Evropo Na tej-konferenci je zastopanih 8 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Ghandi hoče najprej centralno indijsko vlado
London, 9. novembra, n. Konferenca okrogle mize je padla v zelo kritičen položaj. Osemindvajset delegatov z Gandhijem na Čelu je pisa-
lo	nujno pismo ministrskemu predsedniku Mac Donaldu, v katerem energično protestirajo proti nameri vlade, da se najprej uredijo pokrajinske avtonomije in da se vprašanje ustave odgodi na kasneje. Četudi je vprašanje narodnih manjšin v Indiji zelo važno, vendar ne sme biti to zapreka, da dobi Indija centralno odgovorno vlado.
Korupcija na Madjarskem
Budimpešta, 9. novembra, n. Na Madjarskem skoro vsak teden nastane kakšna nova korup-cijnistična afera. Sedaj so aretirali In izročili sodišču sodnika sodnega stola v Budimpešti dr. Zoltana Toldija. Ta je bil sodnik v konkurznih stvarek. Korupcijo je izvajal na ta način, da je izročal konkurze tistim advokatom, ki so mu ponudili več provizije. Z njim vred je obtoženih še več drugih oseb.
Grof Bethlen in opozicija
Budimpešta, 9. novembra, n. Seja parlamenta bo v torek predpoldne. V političnih krogih vlada živahno zanimanje za to sejo, ker se bo na tej seji začela debata o ekspozeju predsednika vlade Karolyija. — Bivši predsednik vlade grof Bethlen se je danes vrnil z Dunaja in bo baje jutri prisostvoval seji vlade ter odgovarjat na obtožbe, katere je proti njemu dvignila opozicija.
Za nepolitično vlado na Ogrskem
Budimpešta, 9. novembra, n. Grof Appony je podal izjavo, v kateri predlaga, da se v teh težkih časih v Madjarski sestavi nepolitičen kabinet strokovnjakov, ki bi rešil ekonomsk/ problem.
Španski katoliški agrarci proti novi španski ustavi
Madrid, 9. novembra. AA. V Valenciji je bil velik shod katoliških ugrarcev proti novi španski ustavi. Med shodom je prišlo do neredov. Več oseb je ranjenilk
Za znižanje cen v Nemčiji
Berlin, 9. novembra, d. Danes opoldne je začel zasedati državni kabinet in izdal sldep o novih zasilnih odredbah, glasom katerih bi imela stopiti še ta teden v veljavo akcija za znižanje cen ter v zvezi s tem za znižanje plač in mezd.
Bivši predsednik rudarske zveze umrl
London, 9. novembra AA. Po dolgi bolezni Jo umrl v 72. letu bivši predsednik rudarske zveze Thomas Richards
Tajinstveni letalec nad Rimom — odstreljen
Berlin, 9. novembra. »Vorwiirts« poroča, da je bil letalec Lauros de Bosis, ki je metal protifašietovske letake nad Rimom in okolico, v noči na 3. oktobra v Sredozemskem morju v francoskih vodah odstreljen. Ribiči so našli na obali naplavljeno letalo, ki je bilo vse prestreljeno od krogel strojnic. Letalo so prepeljali v Rim. Prej je fašistovski tisk lansiral vesli, da je letalec pristal na Korziki. Letalo je bilo nabavljeno v Monakovem.
SUau 2	JUGOSLOVAN
m iriiiMUTr n -..a i«Mii rrm niinrr ,■ r~i.	,	»ro,,—  tvi- ■■ —n	-t-t-.-- -m---v- —^rnrr,,; ~ny.";-7-r^?yyT-- 6
Volilni rezultati iz dragih banovin
Savska banovina
Beograd, 9. novembra. AA. Volilni rezultati v savski banovini:
Vinkovei: Volilnih upravičencev 13.026, oddanih glasov 7473 ali 56-7%. Od teh za kandidata dr. Šumanoviča 4023, Kneževiča 495, Viča 56. Izvoljen dr. Šumanovič.
Sušak in Kastav:	Volilnih upravičencev
13.203, oddanih glasov 8725 ali 66%. Od teh za kandidata Spinčiča 5075, Baniča 3487, Krpana 263. Izvoljen Spinčič. ,
Krapina: Volilnih upravičencev 8.792, oddanih glasov 1892 ali 22%. Od teh za kandidata Valjavca 1579, Dominiča 320. Izvoljen Valjavec.
Osijek: Volilnih upravičencev 11.453, oddanih glasov 7.199 ali 66'3%. Od teh za kandidata Perica 5852, Ivkoviča 433, Mihla 914. Izvoljen Perič.
Našice: Volilnih upravičencev 12.168, oddanih glasov 8927 ali 73%. Od teh za kandidata Stijiča 5247, Klaiča 3500. Izvoljen Stijič.
Brinje-Vrbovsko: Volilnih upravičencev 9.382, oddanih glasov 7115 ali 74-4%. Od teh za kandidata Jerbiča 1453, Marijana 3364, Geriča 2158. Izvoljen Marijan.
Sisak: Volilnih upravičencev 10.968, oddanih glasov 6814 ali 62%. Od teh za kandidata Auerja 5732, Šenoa 1081. Izvoljen Auer.
Pakrac: Volilnih upravičencev 9.343, oddanih glasov 6909 ali 739%. Vsi glasovi za Markoviča.
Ludlireg: Volilnih upravičencev 7'905, oddanih glasov 5996 ali 75-8. Od teh za kandidata Periča 876, Fizirja 4618, Šuperino 1492. Izvoljen Fizir.
Crikvenica-Novi: Volilnih upravičencev 6.629, oddanih glasov 3205 ali 48‘1%. Od teh za kandidata Jeličiča 1485, Kuntariča 1505, Hrženja-ka 295. Izvoljen Kuntarič.
Delnice-Čabar: Volilnih upravičencev 8982, oddanih glasov 5236 ali 58'3%. Od teh za kandidata Radoševiča 2141, Šnajderja 2273, Vukoviča 822. Izvoljen Šnajder.
Djurdjevac:	Volilnih	upravičencev 14.803,
oddanih glasov 6421 ali 43%. Vsi glasovi za Pogačnika.
Daru var: Volilnih upravičencev 7801, oddanih glasov 5411 ali 69-3%. Od teh za kandidata Dobroviča 3861, Krajcerja 1055. Izvoljen Do-brovič.
Nova Gradiška: Volilnih upravičencev 14.059, oddanih glasov 7050 ali 51*6%. Od teh za kandidata Šeatoviča 5826, Bardova 1376, Blaže-tiča 840. Izvoljen Šentovič.
Don ja Stubica: Volilnih upravičencev 10.345, oddanih glasov 4355 ali 42-l%. Od teh za kandidata Bačiča 2978, Muneka 1335, Križanca 42. Izvoljen Bačič.
Pregrad: Volilnih upravičencev 8562, oddanih glasov 6873 ali 80-2%. Vsi glasovi oddani za Elcgoviča.
Gruliišno polje: Volilnih upravičencev 5750, oddanih glasov 4900 ali 81-5%. Vsi glasovi oddani za Šokoloviča.
Vukovar: Volilnih upravičencev 13.254, oddanih glasov 9503 ali 71'9%. Vsi glasovi oddani za Palečeka.
Djakovo: Volilnih upravičencev 13.251, oddanih glasov 8659 ali 65-3%. Od teh za kandidata Lončareviča 5898, Etingerja 2761. Izvoljen Lon-■čarevič.
Koprivnica: Volilnih upravičencev 15.805, oddanih glasov 11.441 ali 72'3%. Vsi glasovi oddani za V. Malančeca.
Varaždin: Volilnih upravičencev 14.768, oddanih glasov 5535 ali 37'3%. Od teh za kandidata Dj. Šurmina 2593, Kukuljevič-Sakcin-skija 1581, M. Težačkega 1341. Izvoljen Dj. Šurmin.
Novska: Volilnih upravičencev 7494, oddanih glasov 6123 ali 81-7%. Vsi glasovi za Karla Kovačeviča.
Virovitica: Volilnih upravičencev 11.206, oddanih glasov 7171 ali 63'9%. Od teh za kandidata T. Kovačeviča 502, A. Markoviča 2767, J. Rorbacherja 3364, T. Rudič 223. Izvoljen J. Rorbacher.
Ivanjec: Volilnih upravičencev 10.941, oddanih glasov 3833 ali 35%. Vsi glasovi oddani za P. Matico.
Čazina: Volilnih upravičencev 10.397, oddanih glasov 2532 ali 24’4%. Od teh za kandidata S. Hrastovca 436, I. Radiča 2096. Izvoljen I. Radič.
Pisarovina-Samobor: Volilnih upravičencev 11.540, oddanih glasov 7353 ali 61‘5%. Od teh za kandidata D. Angjelinoviča 1407, Dj. Leuši-ča 5646. Izvoljen Dj. Leušič.
Garcšnica: Volilnih upravičencev 7285, oddanih glasov 4899 ali 67'2%. Od teh za kandidata K. Hercega 2854, M. Stepanova 1718, V. Dragaša 372. Izvoljen K. Herceg.
Novi Marof: Volilnih upravičencev 9112, oddanih glasov 6756 ali 74%. Od teh za F. Mar-getiča 2714, J. Andrijo 4042. Izvoljen J. An-drija.
Korcnica-Udbina: Volilnih upravičencev 9225, oddanih-glasov 6857 ali 74’3%. Vsi glasovi za M. DnSena
Slavonjski Brod: Volinih upravičencev 17.994, oddanih glasov 13.570 ali 75'5%. Vsi glasovi za dr. N. Nikiča.
Krk-Rab: Volilnih upravičencev 9191, oddanih glasov 6119 ali 66'6%. Vsi glasovi za dr. Ž. Pctričiča.
Karlovac: Volilnih upravičencev 18.427, oddanih glasov 6119 ali 32-6%. Vsi glasovi za dr. S. Šibenika.
Ogulin: Volilnih upravičencev: 11.409, oddanih glasov 6372 ali 55-8%. Od teh za dr. U. Trbojeviča 4403, B. Žagarja 1969. Izvoljen dr. U. Trbojevič.
Slatina: Volilnih upravičencev 10.707, oddanih glasov 6482 ali 76'5%. Od teh za kandidata St. Stojanoviča 2129, F. Štola 412, dr. I. Toliča 4041. Izvoljen dr. I. Tolič.
Donji Mikoljac-Valpovo: Volilnih upravičencev 13-840, oddanih glasov 9683 ali 69%. Od teh za kandidata A. Adjiča 5177, J. Pinteriča 750, S. Cnielika 3756. Izvoljen A. Adjič.
Zagreb srez: Volilnih upravičencev 15.590, oddanih glasov 10.291 ali 68-7%. Od teh za kandidata dr. O. Gavrančiča 5986, V. Djuretka 4305. Izvoljen dr. O. Gavrančič.
Donji Lapac-Gračac: Volilnih upravičencev 13.610, oddanih glasov 7248 ali 52'5%. Od teh za kandidata D. Ivančeviča 3851, P. Obradovi-ča 3392. Izvoljen D. Ivančevič.
Prelog; Volilnih upravičencev 11.608, oddanih glasov 6855 ali 59%. Od teh za kandidata
I.	Komeza 1056, dr. Perka 5211, I. Tdsaja 299, S. Cizme 329. Izvoljen D. Perko.
Kostajnica: Volilnih upravičencev 8528, oddanih glasov 4005 ali 46’6%. Od teh za kandidata G. Tadiča 2594, K. Hajdiča 1401. Izvoljen G. Tadič.
Klanjec; Volilnih upravičencev 7420, oddanih glasov 5290 ali 74%. Od teh za kandidata S. Lončarja 4885, S. Ivekoviča 411. Izvoljen je S. Lončar.
Petrinja: Volilnih upravičencev 11.409, oddanih glasov 4114 ali 36%. Vsi glasovi oddani za J. Stažiča.
Vojnič: Volilnih upravičencev 8740, oddanih glasov 5280 ali 60-4%. Vsi glasovi oddani za dr. M. Grbo.
Sv. Ivan-Zelina: Volilnih upravičencev 9737, oddanih glasov 5399 ali 55-4%. Od teh za kan, didata V. Galjardi 1366, J. Podgorski 1544, Š. Prša 2222, D. Valjavec 267. Izvoljen je Š. Prša.
Glina: Volilnih upravičencev 11.145, oddanih glasov 7502 ali 67-4. Od teh za dr. M. Metikoša 7079, J. Županiča 433. Izvoljen je dr. M. Mcti-koš.
Križevci: Volilnih upravičencev 17.873, oddanih glasov 3527 ali 19-7%. Od teh za dr. L. Hanžeka 1466, Š. Horvata 453, dr. Kolariča 1414, S. Zajiiča 244, Izvoljen je dr. L. Hanžck.
Jastrebarsko: Volilnih upravičencev 9327, oddanih glasov 3817 ali 409%. Od teh za kandidata A. Kovača 3154, S. Novosela 663. Izvoljen je A. Kovač.
Čakovec: Volilnih upravičencev 11.462, oddanih glasov 6979 ali 60-9%. Od teh za M. Mace-koviča 4261, za J. Žnidariča 2358. Izvoljen je M. Macekovič.
Stanj: Volilnih upravičencev 12.4243 ali 34-5 odst. Od teh za kandidata dr. M. Popoviča 2950, P. Vukoviča 1293. Izvoljen je dr. M. Popovič.
Županja: Volilnih upravičencev 9802, oddanih glasov 5036 ali 51.3%. Od teli za D. Peri-šiiča 479, F. Gruberja 4430, M. Babogredeca 127. Izvoljen je F, Gruber.
Dugo selo-Kutina: Volilnih upravičencev 12.708, oddanih glasov 6740 ali 52’2%. Od teh za kandidata M. Dobrovoljac 3312, N. Ovanin 2159, J. Mihaljevič 159, I. Petrinjšč 169. Izvoljen je M. Dobrovoljac.
Velika Gorica: Volilnih upravičencev 9631, oddanih glasov 5032 ali 52%. Od teh za kandidata M. Hribarja 4117, L. Brtigleviča 1015. Izvoljen je M. Hribar.
Porušič-Senj: Volilnih upravičencev 9033, oddanih glasov 3996 ali 71-9%. Od teh za dr. M. Aniča 3636, V. Butorad 861. Izvoljen je dr. M. Anič.
Bjelovar: Volilnih upravičencev 21.415, oddanih glasov 8222 ali 38-7%. Od teh za P. Re-lobrka 2037, za S. Šiftarja 5355. Izvoljen je S. Šiflar.
Zlatar: Volilnih upravičencev 13.312, oddanih glasov 3554 ali 26-7%. Vsi glasovi oddani za M. Ncudorfcrja.
Vrginmost: Volilnih upravičencev 10.242, oddanih glasov 3510 ali 34-2%. Vsi glasovi oddani za S. Trkuljo.
Zagreb-niesto: Volilnih upravičencev 55.916, oddanih glasov 23.204 ali 42%. Od teh za kandidata J. Demetroviča 14.401, M. Miškulina 8803. Izvoljen je J. Demetrovič.
Slavonska Požega:	Volilnih	upravičencev
15.132, oddanih glasov 9571 ali 63-2%. Od teh za kandidata S. Tomiča 1549, D. Kraljeviča 8022. Izvoljen je D. Kraljevič.
Zetska banovina
Podgorica: Volilnih upravičencev 11.211, oddanih glasov 7.389 ali 72-3%. Od teh za kandidata M. Radoniča 4.144, J. Lukačeviča 3.245. Izvoljen M. Radonič.
Cetinjc-Bar: Volilnih upravičencev 16.395, oddanih glasov 10.763 ali%. Od teh za kandidata G. Miloševiča 5634, N. Zubera 5129, Izvoljen G. Miloševič.
Andrijevica: Volilnih upravičencev 6440, oddanih glasov 5669 ali 88%. Od teh za kandidata M. Jeliča" 2685, M. Miloševiča 930, M. Popoviča 2054. Izvoljen M. Jelič.
Peč: Volilnih upravičencev 11.073, oddanih glasov 9409 ali 849%. Od teh za kandidata S. Hodžera 8690, M. Zenjiča 719. Izvoljen S. Hodžera.
Nikšič: Volilnih upravičencev 9119, oddanih glasov 6272 ali 68-l%. Od teh za kandidata M Baroviča 1673, dr. N. Kešeljeviča 2439, J. Mijuškoviča 2160. Izvoljen dr. N. Kešeljevič.
Beranc—Bjclo polje:	Volilnih upravičencev
13.822, oddanih glasov 11.734 ali 861%. Od teh za kandidata dr. Cubroviča 2876, R. Laleviča 1738, F. Čemoviča 4903, S. Mikica 2195. Izvoljen F. Cemovič.
Kolašin—Danilovgrad: Volilnih upravičencev 8587, oddanih glasov 5982 ali 696%. Od teh za kandidata dr. Radoviča 3161, V. Andjeliča 1326, R. Radoviča 1149, Izvoljen dr. Radovič.
Plevlje—Foča: Volilnih upravičencev 16.165, oddanih glasov 14.148 ali 87-5%. Od teh za kandidata V. Nenadiča 6873, Š. Kurtoviča 7345. Izvoljen Š. Kurtovič.
Dubrovnik:	Volilnih upravičencev 13.633,
oddanih glasov 5395 ali 39'5%. Od teh za kandidata dr. Sarako 2295, dr. Kneževiča 3100. Izvoljen dr. Kneževič.
Ljubinje—Trebinje:	Volilnih upravičencev
9233, oddanih glasov 6964 ali 72-l%. Od teh za kandidata B. Ratkoviča 1165, Dj. Tupanjanina 2534, P. Ivaniševiča 3265. Izvoljen P. Ivaniševič.
Kotor: Volilnih upravičencev 9007, oddanih glasov 7131 ali 79%. Od teh za kandidata R. Djunjo 1666, dr. Lazareviča 3614, Dj. Draško-viča 1841. Izvoljen dr. Lazarevič.
Kosovska Mitroviča—Srbica: Volilnih upravičencev 12.674, oddanih glasov 10.992 ali 86-7 odstotka. Od teh za kandidata R. Brušja 5079, T. Mihajloviča 4913. Izvoljne R. Brušja.
Djakovica: Volilnih upravičencev 10.830, oddanih glasov 9667 ali 86 4%. Od teh za kandidata Miloje Sokiča 5639, V. Šaletiča 2348, N. Simonoviča 1680. Izvoljen Miloje Sokič.
Novi Pazar—Tutin:	Volilnih upravičencev
12.740, oddanih glasov 11.215 ali 87’94%. Od teh za kandidata S. Nikoforoviča 3584, S. Nediča 1978, T. Zarkoviča 5653. Izvoljen T. Žar-kovič.
Nevesinje — Bileča:	Volilnih upravičencev
10.827, oddanih glasov 8749 ali 88%. Od teh za kandidata S. Zečeviča 2289, T. Ninkovjča 2680, D. Tungusa 2187, J. Popara 1593. Izvoljen T. Ninkovič.
Nova Varoš—Sjenica:	Volilnih upravičencev
9550, oddanih glasov 8632 ali 90'40%. Od teh za kandidata S. Bolisavljeviča 5620, D. Cero-viča 3002. Izvoljen S. Bolisavljevič.
Orahovac: Volilnih upravičencev 14.846, oddanih glasov 13.289 ali 89'9%. Od teh za kandidata A. Kujundjiča 7528, M. Filipoviča 5761. Izvoljen A. Kujundjič.
Savnik—Gacko: Volilnih upravičencev 9422, oddanih glasov 6729 ali 71-4%. Od teh za kandidata V. Grdjiča 3994, G. Ceroviča 2459, J. Zižiča 276. Izvoljen V. Grdjič.
Raška: Volilnih upravičencev 7125, oddanih glasov 5252 ali 71-3%. Vsi glasovi za kandidata Br. Corbiča.
Vardarska banovina
Srez Kratovo: Volilnih upravičencev 4891, oddanih glasov 4327 ali 88-4%. Od teh za kandidata T. Lazareviča 3882, St. Simiča 365, T. Gjorgjeviča 80. Izvoljen T. Lazarevič.
Srez Sv. Nikola: Volilnih upravičencev 5910, oddanih glasov 4405 ali 84%. Od teh za kandidata dr. M. Stojadinoviča 4360, P. Djeleviča 45. Izvoljen dr. M. Stojadinovič.
Srez Štip: Volilnih upravičencev 4544, oddanih glasov 4088 ali 89-8%. Vsi glasovi oddani za M. Kalaniatijeviča.
Srez Gjevgjelija: Volilnih upravičencev 6384, oddanih glasov 5461 ali 85%. Od teh za kandidata D. Bečiroviča 5000, lt. Jančiča 461. Izvoljen D. Bečirovič.
Srez Strumica: Volilnih upravičencev 8067, oddanih glasov 7097 ali 819%. Od teh za kandidata T. Fidančeviča 4892, A. Nikoliča 32, M. Hadžijeviča 373. Izvoljen T. Fidančevič.
Srez Kunianovo: Volilnih upravičencev 15.512, oddanih glasov 11.228 ali 72'8%. Od teh za kandidata C. Maneviča 222, J. Aleksiča 2688, T. Gligorijeviča 3504, J. Dovezenskija 4818. Izvoljen J. Dovezenski.
Srez Struga: Volilnih upravičencev 7595, oddanih glasov 4880 ali 64-2%. Vsi glasovi za I*. Markoviča.
Srez Ohrid: Volilnih upravičencev 8922, oddanih glasov 5922 ali 72‘20%. Vsi glasovi za dr. I. Šumenkoviča.
Srez Surdulica: Volilnih upravičencev 4188, oddanih glasov 3154 ali 75-3%. Od teh za kandidata M. Krstiča 1880, J. Ivanoviča 2274. Izvoljen J. Ivanovič.
Sre'z Prizren-Vranište: Volilnih upravičencev 15.543, oddanih glasov 9598 ali 61%. Od teh za Hadži Paternogiča 6584, M. Vučkoviča 3014. Izvoljen Hadži Paternogič.
Srez Skopije-Kačanik: Volilnih upravičencev 17 652, oddanih glasov 12.162 ali 68%. Od teh za kandidata V. Veljlcoviča 4232, S. Trailoviča 1804, P. Trpkoviča 756, Š. Idriza 3434, N. Popoviča 1983. Izvoljen V. Veljkovič.
Skoplje — mesto: Volilnih upravičencev 19 tisoč 160 (5000 odsotnih, Turki itd.), oddanih glasov 7615 ali 54%. Od teh za kandidata J. Cj-jigjeviča 2804, A. Bukviča 4811.
Srez Preševo: Volilnih upravičencev 10.852, oddanih glasov 9160 ali 84 4%. Vsi za dr. D. Jevreinoviča.
Srez Tetovo: Volilnih upravičencev 18.148, oddanih glasov 12.202 ali 65%. Vsi za M. Petroviča.
Srez Debar-Rostuša: Volilnih upravičencev 8910, oddanih glasov 5782 ali 64 8%. Od teh za dr. T. Smiljaniča 5767, J. Veliča 5, M. Zlatka
10.	Izvoljen dr. T. Smiljanič.
Srez Priština: Volilnih upravičencev 12.556, oddanih glasov 10.690 ali 85%. Od teh za D. Jovičiča 8198, V. Baljozoviča 2492. Izvoljen D. Jovičič.
Srez Kruševo: Volilnih upravičencev 5375, oddanih glasov 4657 ali 77%. Od teh za N. Gjorgjeviča 1905, S. Radujko 389, D. Antonije-viča 2363. Izvoljen D. Antonijevič.
Srez Južni Brod: Volilnih upravičencev 4411, oddanih glasov 3188 ali 72%. Od teh za J. Po-
poviča 1058, S. Novakoviča 468, M. Apostolo-viča 1139. Izvoljen M. Apostolovič.
Srez Kičevo: Volilnih upravičencev 8905, oddanih glasov 5690 ali 63-8%. Vsi za St. Trpkoviča.
Srez Kavadar: Volilnih upravičencev 6037, oddanih glasov 5144 ali 85-2%. Od teh za I. Stefanoviča 3860, J. Paniča 1284. Izvoljen I. Stefanovič.
Srez Kriva Palanka: Volilnih upravičencev 9861, oddanih glasov 7394 ali 749%. Od teh za B. Jovanoviča 165, St. Stosiča 3162, P. Mr-šaveloviča 3561. Izvoljen P. Mršavclovič.
Srez Gostivar: Volilnih upravičencev 8489, oddanih glasov 5315 ali 64-77. Od teh za Ka-drisaliha 2437, A. Fotirfča 2878. Izvoljen A. Fotirič.
Srez Rcsan: Volilnih upravičencev 6338, oddanih glasov 4160 ali 65-5%. Od teh za K. Strezoviča 3475, I. Dimitrijeviča 658. Izvoljen K. Strezovič.
Srez Bitolj: Volilnih upravičencev 22.122, oddanih glasov 13.898 ali 62-8%. Od teh za M. Markoviča 8835, J. Antiparmaboviča 5063. Izvoljen M. Markovič.
Srez Kočane: Volilnih upravičencev 7097, oddanih glasov 6249 ali 85-5%. Od teh za M. Ampoviča 1008, T. Vandjeloviča 1194, M. Dimitrijeviča 869, Mita Dimitrijeviča 3178. Izvoljen Mita Dimitrijevič.
Srez Negotin-Itadovište: Volilnih upravičencev 7182, oddanih glaso/ 6311 ali 96-2%. Od teh za M. Cipuševiča 4656, T. Stefanoviča 1645, M. Lukaerviča 4417. Izvoljen M. Cipuševič.
Srez Vranje: Volilnih upravičencev 13.223, oddanih glasov 9774 ali 76%. Od teh za M. Lukareviča 4417, T. Hadži Dimitrijeviča 5557. Izvoljen T. Hadži Dimitrijevič.
Srez Carevo selo - Berovo: Volilnih upravičencev 6711, oddanih glasov 5811 ali 86%. Od teh za G. Dimiča 2625, J. Babamoviča 3186, Izvoljen J. Babnmovič.
Srez Bosiljgrad: Volilnih upravičencev 5856, oddanih glasov 3908 ali 66%. Od teh za B. Hrističa 1693, S. Pavloviča 607, E. Božinoviča 1618. Izvoljen B. Hristič.
Srez	Prilep:	Volilnih	upravičencev	15.049,
oddanih glasov 9710 ali 64%. Od teh za V. Trbiča 8290, V. Damjanoviča 1420. Izvoljen V. Trbič.
Srez	Lebane:	Volilnih	upravičencev	12.854,
oddanih glasov	10.304 ali	8002. Od teh	za B;
Vukičeviča 3708, M. Dragoviča 6608. Izvoljen M. Dragovič.
Srez Leskovac: Volilnih upravičencev 19.068, oddanih	glasov	10.814	ali	56-7%.	Od	teh	za
T. Toniča 6694, N. Diniča 3069, M. Jovanoviča 1051. Izvoljen T. Tonič.
Srez Vladičin Han: Volilnih upravičencev 4855, oddanih glasov 4284 ali 88-2%. Vsi za M. Veličkoviča.
Srez	Gnilane:	Volilnih	upravičencev	18.669,
oddanih	glasov	14.804 ali	79%.	Od	teh	za
R. Osmanoviča	4030,	dr.	Stanojeviča	10.770.
Izvoljen dr. Stanojevič.
Srez Uroševac: Volilnih upravičencev 12.005, oddanih	glasov	10.527	ali	873%.	Od	teh	za
M. Dragoviča 4819, dr. Kostiča 5708. Izvoljen dr. Kostič.
Odhod ministrov dr. Kramerja in Puclja v Beograd
Ljubljana, 10. novembra.
S snočnim beograjskim brzovlakom sta odpotovala v Beograd novoizvoljena poslanca in ministra dr. Kramer in Pucelj. Salonski voz so nacijonatisti okrasili z venci in državnima trobojnicami, preko celega vagona pa je bila raz-prostrsta velika državna trobojnica. Še lepšo sliko pa je nudila notranjost voza, kamor so prijatelji obeh ministrov nanosili krasne sveže šopke cvetja.
Na peronu glavnega kolodvora se je pred odhodom* brzovlaka zbrala številna množica prijateljev obeh ministrov. Z avtomobili so prispeli na kolodvor k slovesu ban g. dr. Drago Marušič v spremstvu podbana dr. Pirkmajerja in tajnika dr. Broliha, dalje so bili na peronu železniški direktor dr. Borko, postajenačelnik Ludvik, direktor Jug, predsednik JNU Virant, poslanca dr. Rape in Milan Mravlje, načelnik -Sancin, prof. Jeran in drugi. Zlasti v lepem številu je bila zbrana akademska omladina.
Ko sta prispela na kolodvor ministra dr Krainer in Pucelj, jima je občinstvo priredilo burne ovacije. Vse je hotelo k okrašenemu salonskemu vozu, kjer sta po presečnem slovesu od svojih prijateljev oba ministra vstopila v voz. Po kratkih ozdravih od predstavnikov oblasti je vlak zapiskal in med burnimi >Zdra-vo« klici odpeljal proti Beogradu. Oba ministra sta se vidno giniena zabvaRevala za ovac-np.
Glavni volilni odbor na delu
Beograd, 4. novembra, (d). Danes dopoldne ob 9. se Je sestal glavni volilni odbor, v katerem sta poleg dosedanjih članov državnega odbora kot nova člana še zastopnika državne kandidatne liste Petra R. Zivkoviča gg. Gjurič tn Tripkovič. Odbor Je delal do pol 11. ure dopoldne. Pričel je takoj sprejemati volilne spise. Danes je odbor prejel volilne spise od sreza vračarskega in oplenskega. Volilni spisi za mesto Beograd bodo Izročeni jutri.
Beograd, 9. novembra, tki. Volilni odbori v Beogradu in po vsej državi so danes končali svoje delo in poslali glavnemu volilnemu odboru v Beogradu v posebnih ovitkih volilne spise, t. j. stalne volilne imenike in glasovalne zapisnike.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 9. novembra, d. V severnih Alpah spremenljivo vreme, mestoma viharni južni vetrovi, pričakuje se zboljšanje. V Južnih Alpah pretežno oblačno in deževno
Velik uspeh volitev v Sloveniji
Kakor smo že včeraj poročali, je glasovalo v Dravski banovini nad 150.00 volilcev za listo predsednika vlade in posamezne srezke kandidate. To je nad 52«/o vseh volilnih upravičencev. Je to uspeh, ki ga niso pričakovali niti optimisti. Vidi se, da so Slovenci absolutno za državo in jugoslovansko misel. Zato morejo vsi izvoljeni poslanci iti v Beograd s polno legitimacijo, ker je za njimi večina naroda. Tudi v tem pogledu je torej namen volitev popolnoma dosežen.
Rezultati v srezih.
Ljubljana mesto: Volilnih upravičencev 16.4G0, oddanih glasov 13.464, ali 82®/o. Vsi glasovi oddani za dr. Kramerja.
Brežice: Volilnih upravičencev 8534, oddanih glasov 4899, ali 57°/o. Od teh za kandidata Ureka 3398, za Kruleja 1501, izvoljen je torej Urek Ivan, posestnik in župan v Sevnici.
Celje: Volilnih upravičencev 16.071, oddanih glasov 7432, ali 44'58°/o. Od teh za kandidata Prekoršeka 4543, za Pikla 2829, izvoljen torej Prekoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju.
Črnomelj-Metlika: Volilnih upravičencev 6.068 oddanih gla9ov 8.206 ali 52°/o. Od teh za kandidata Lovšina 1556, za Makarja 1650, izvoljen je torej Makar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki.
Doljna Lendava: Volilnih upravičencev 6,533, oldanih glasov 6195 ali 64°/». Od teh za kandidata Hajdinjaka 3511, Faflika 2684, izvoljen torej Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih.
Gornji Grad: Volilnih upravičencev 4677, oddanih glasov 2621 ali 56%. Od teh za kandidata Goričarja 1282, za Pustosleinška 1339, izvoljen torej Pnstoslemšek Kasto, novinar v Ljubljani.
Kamnik: Volilnih upravičencev 9573, oddanih glasov4147, ali 43-31#/o. Od teh za kandidata dr. Potokarja 632 glasov, dr. Rožiča 1009, Cerarja 2506. izvoljen torej Cerar Anton, posestnik in gostilničar v Kamniku.
Kočevje: Volilnih upravičencev 9721, oddanih glasov 4147, ali 43 31°/o. Od teh za kandidata dr. Pucelj Ivana, ministra in posestnika v Velikih Laščah.
Konjice: Volilnih upravičencev 5241, oddanih glasov 1387 ali 26-4#/#. Od teh za kandidata Gajška 1349 glasov, za Goričarja 38, izvoljen torej Gajšek Karel, notarski kandidat v Konjicah.
Kranj: Volilnih upravičencev 14.402, oddanih glasov 7002 ali 50°/o. Vsi glasovi za Barle Jankota, župnika v Ljubljani.
Krško: Volilnih upravičencev 13.3G0, oddanih glasov 627*2 ali 46°/o. Od teh za kandidata Dr-melja 1895 glasov, Majcena 1495, Vale-ja 991, Grebenca 1891, izvoljen torej Drnielj Alojzij, posestnik in župan v Boštanju.
Laško: Volilnih upravičencev 9977, oddanih glasov 5779 ali 60‘03°/o. Od teh za kandidata Pavliča 3399 glasov, Juvvana 2380, izvoljen torej Pavlič Alojzij, duhovnik in profesor v Celju.
Litija: Volinih upravičencev 98G2, oddanih glasov 4247 ali 43.06°/o. Od teh za kandidata Turka 476, dr. Zorca 116, Mrovljeta 2155, izvoljen torej Mrovlje Milan, geometer inposest-nik v Ljubljani.
Logatec: Volilnih upravičencev 7225, oddanih glasov 8770 ali 51-96®/o. Vsi glasovi oddani za dr. Rape Staneta, tajnika Zveze kulturnih društev v Ljubljani.
Ljubijana-okolica: Volilnih upravičencev 19 tisoč 099, oddanih glasov 10.541 ali 55'4#/o. Od t( ’ oddanih za kandidata Jarca 2045 glasov, Komana 5675, Pavčiča 1164, Zebala 1464, Šinkovca 193, izvoljen torej Koman Albin, posestnik v Vižinarjih.
Ljutomer: Volilnih upravičencev 10.247, oddanih glasov 4738 ali 46-5%. Vsi glasovi oddani zaZemljič Jakoba, posestnika in župana v Radencih.
Maribor-desni breg: Voliluih upravičencev 13 860, oddanih glasov 7723 ali 557»/o. Od teh
z- kandidata dr. Vauhnika 2349, Kirbiša 2084, Krejčija 3290, izvoljen torej Krejči Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah.
Maribor-leri breg: Volilnih upravičencev 22 tisoč 789, oddanih glasov 12.970 ali 53-91«/o. Vsi glasovi oddani za dr.Pivko Ljudevita, profesorja v pokoju v Mariboru.
Murska Sobota: Volilnih upravičencev 14.825, oddanih glasov 10.812 ali 75-93®/o. Od teh oddanih za kandidata Vezirja 586, Hartnerja 5079, Benkota 5147, izvoljen torej Benko Josip, industrialec in župan v Murski Soboti.
Novo mesto: Volilnih upravičencev 11.741, oddanih glasov 5606 ali 47-6®/o. Od teh oddanih za kandidata Klinca 4711, za Zupančiča 895, iz-vojen Kline Anton, župan vGornjem gradu.
Prevalje: Volilnih upravičencev 8395, oddanih glasov 2722 ali 32»/o. Od teh oddanih za doktor Rapotca 1018, inž. Pahernika 1704, izvoljen torej inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu.
Celje, 9. novembra. Pust in deževen dan je bil, vendar je bilo povsod zelo živahno, kakor da ni običajna nedelja. Ze pred 7. uro so bile ulice polne volilcev, ki so hiteli na razna volišča, da store najprvo svojo dolžnost. Večina volilnih upravičencev je oddala svoje glasove že v prvih dopoldanskih urah, tako da se je že opoldan izvedel približni rezultat, ki je nadvse zadovoljil. Popoldne so že pričela prihajati prva poročila iz drugih krajev sreza. V prvih večernih urah so se začele množice zbirati pred poslopjem Zvezne tiskarne, kjer so poslušali poročila iz zvočnika radio aparata. Pred zvočnikom trgovine Hladin v Prešernovi ulici se je zbra-
lo	nekaj sto ljudi. V Mestnem kinu so sproti napovedovali rezultate.
Podrobni rezultat celjskega sreza je takle: Število Štev. vo- Oddani volilcev lilcev v glasovi občini
Celje mesto:
Volišče I.	615	1963	491
Volišče II.	700	547
Volišče III.	548	510
Celje okolica:
Volišče I.	982	2303	499
Volišče II.	555	363
Volišče III.	766	226
Braslovče	769	679	360
Dobrna	475	475	205
Dramlje	867	367	151
Frankolovo	305	305	78
Gomilsko	237	237	98
Griže	555	555	147
Ptuj: Volilnih upravičencev 1...335, oddanih glasov 7101 ali 38-72°/o. Od teh za kandidata Vuka 1490,, Petovarja 5213, Peteka 398, izvo-ljr-’ torej Petovar Lovro, poštar v p. in posestnik v Ivanjkovcih.
Radovljica: Volilnih upravičencev 9955, oddanih glasov 6976 ali 70®/o. Od teh za kandidata Mohoriča 4236 glasov, Ažmana 2740, izvoljen torej Mohorič Ivan, glavni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Slovenjgradee: Volilnih upravičencev 7616, oddanih glasov 2227 ali 29°/». Od teh oddanih za kandidata dr. Vošnjaka 1162, Mermoljo 354, Rupnika 711, izvoljen torej dr-Vošnjak Bogumil, poslanik v p. v Beogradu.
Šmarje: Volilnih upravičencev 11.308, oddanih glasov 3124 ali 27-4•/». Od teh oddanih za kandidata Zdolška 1162, Spinderja 1241, Drofenika 721, izvoljen torej Špindler Vekoslav novinar v Mariboru.
v celjskem	srezu		
rezultati			
Kalobje	328	328	44
Marija Reka	Ul	Ul	9
Sv. Pavel pri Pre-			
boldu	553	553	288
Nova cerkev	508	508	130
Petrovče	653	653	293
Polzela	494	494	168
Sv. Jurij ob južni žel.			
okolica	954	954	332
Sv. Jurij ob jui.			
žel. trg	188	188	115
Sv. Jurij ob Taboru 460		460	172
Sv. Lovrenc pod			
Prožinom	297	297	79
Sv. Peter v Sav.			
dolini	464	464	196
Št. Rupert nad			
Laškim	540	540	28
Škofja vas I.	608	1042	317
Škofja vas II.	434		124
Šmartno v Rožni			
dolini	299	299	49
Teharje	703	703	884
Velika Plrešica	654	654	251
Vojnik	359	359	218
Vransko	651	651	200
žaleč	539	539	360
Število volilcev 16.671, oddanih glasov 7.432, Prekoršek 4.543, Piki 2.889.
Zvečer se je v Celjskem domu sestal sreski akcijski odbor. G. dr. Kalan se Je zahvalil vsem, ki ro pripomogli k uspehu. Prečital Je tudi brzojavki, ki sta ju poslala minister dr. Kramer in Pucelj, s katerima sta čestitala srezu ob lepi zmagi.
Maribor po sijajni volilni zmagi
Manifestacija za državno politiko •— Razočaranje strankarjev
Objavo rezultatov državnozborskih volitev v mestu, po deželi in drugod so Mariborčani včeraj in danes pričakovali z izrednim zanimanjem. Pred glavnim agitacijskim lokalom v Cankarjevi ulici so se proti večeru zbirale velike množice ljudi, ki so se po prvih vesteh o blesteči zmagi odšle po mestu, prepevajoč narodne pesmi .in vzklikajoč Jugoslaviji, kralju ter posameznim izvoljenim poslancem. Posebno navdušeno so vzklikali dr. Pivku, ki je v okraju levi breg zbral toliko glasov kakor še nikdar noben kandidat kakšne politične stranke.
Po ulicah ln javnih lokalih je bilo še pozno v noč živahno vrvenje ln vse je govorilo samo o ogromni in sijajni zmagi državne politike. Vse Je bilo navdušeno in zadovoljno, da je posebno Maribor s svojim obmejnim zaledjem ter Dravsko dolino in Dravskim poljem tako odločno Izpovedal svoj čredo. Agitacijo za abstinenco namreč niso v obmejnem ozemlju vršili samo nekateri užaljeni agitatorji bivših političnih strank, ampak tudi helmwehrovski hujskači z one strani meje, ki so pripovedovali obmejnim prebivalcem, da so te volitve plebiscit za Jugoslavijo ln bo vsakdo, kdor ne bo volil glasoval obenem za Avstrijo. Prav ta agitacija pa je obmejne kraje zrevoltirala m vsi zavedni Slovenci so hiteli na volišča, da tako pokažejo, da so zvesti Jugoslaviji m ji hočejo zvesti tudi ostati.
Domači nasprotniki državne in narodne po-
litike, ki so pričakovali, da bodo ostale njihove nekdanje strankarske pozicije trdne, so postajali vedno bolj razburjeni. Ko so doznali za prve sijajne rezultate in izvedeli, da je njihove slave in moči konec, so se poskrili. Razočaranje je v njihovih vrstah popolno. Zanimivo pa je, da jih sedaj trumoma zapuščajo tudi še tisti, ki so se dali preslepiti. Tekom današnjega dneva Je izjavilo zelo veliko ljudi, ki včeraj niso glasovali, da to svoje početje obžalujejo. Sedaj uvidevajo, da je bil včerajšnji dan zares zgodovinski mejnik, da se Je ž njim za vselej zaključila doba strankarskega terorja in nastopila nova: sloge ln resnega dela za boljšo bodbčnost močne ln enotne Jugoslavije.
Volilni dan v Trbovljah
Tiho in mamo, kakor vedno, toda častno je prebivalstvo rudarskih revirjev izkazalo včeraj svojo vernost kralju lu Jugoslaviji. Udeležba pri volitvah je bila v naSi občini nad vse ■pričakovanje velika, kajti volitev se je udeležilo nad 75% volilnih vpravdčencev.
Po sobotnem shodu prof. PavAiča, katerega se je udeležilo ogromno število delavcev in ostalih slojev prebivalstva, je bilo jaano, da bo volilna udeležb« velika, toda tako častne udeležbe ravno pri nas mi nihče pričakoval, ker je zadnje dni nasprotna abstinenčna agitacija
bila tudi v naši dolini zelo živahna. Toda vs napori nasprotnikov so bili zaman, kajti nat-delavec, ročni in duševni, obrtnik in kmet so spoznali nevarnosti, ki bi pretila, vsem slojem našega prebivalstva, če bi se dali ujeti na sprotnikom, ter se volitev vzdržali.
Zato so se pričele že v zgodnjih jutranjih urah zbirati po rudarskih naselbinah večje in manjše skupine delaivcev, ter so se med sebo;; posvetovali, kateremu izmed obeh kandidatov bodo dali svoje zaupanje, da zastopa delavske interese v bodočem parlamentu. Njihova odločitev se je opazila ze drugo uro po pričetku volitev, kajti na vseh voliščih so presenetljivo naraščali glasovi za kandidata g. prof. Pavliča.
S tem je trboveljska delavec doikazal, da zaupa v svojo narodno državo, katere bližajoča se gospodarska in politična konsolidacija bo prinesla tudi našemu težiko preizkušenemu ru-. darskemu delavstvu boljšo in lepšo bodočnost.
V	to je naš delavec in mali človek trdno uver-jen, zato je včeraj kompaktno glasoval z ostalimi stotisočhni množicami jugoslovanskega naroda za veličino in moč države.
Uspeh v Mariboru
	Volilnih	Glasoval«:
	upravičencev:	
1. volišče	999	632
2. volišče	963	539
8. volišče	885	655
4. volišče	897	667
5. volišče	898	670
6. volišče	593	446
7. volišče	659	463
8. volišče	83«	651
9. volišče	877	661
10. volišče	846	664
11. volišč«	»22	669
	9364	6771
Uspeh volitev v laškem srezu
Pavlič	Juvan
Trbovlje	2874	1872
Zidani most	424	67
Loka pri Zid. mostu	228	25
Laško	7	244
Marija Grada«	78	68
Sv. Lenart	l	20
Jurkilošter	60	42
Dol pri Hrastniku	94	41»
Sv. Krištof	188	129
8399	2380
več Pavlič: 1019 Volilnih upravičencev v srezu je: okrog 8600 glasovalo pa je	5779
Volilni uspehi v škofjeloškem okraju
Občina	Volilnih	Glasovalo:
upravičencev:
Škofja Loka	483	286
Stara Loka	1008	558
Sora	132	53
Selca	1123	275
Železniki	211	158
Sorica	424	141
Zminec	457	63
Poljane	445	144
Javorje	253	10
Oselica	501	272
Trata	608	257
Zavednost volilcev na Vačah
Vače pri Litiji, 8. novembra. Proti jutru so se pri nas nenadoma pojavili letaki s pozivom vsem volilcem, naj ne gredo volit. Letake smo takoj uničili. Kljub vsem hujskarijam se volilci niso dali zbegati, ampak so odločno in z veseljem opravili državljansko dolžnost. Ves dan bi minil v najlepšem redu, da se niso okrog 19. pojavili pred voliščem oni, katerim volitve niso po volji. Razvila se je ostra politična debata. Prisotni so zahtevali, najse izzivalci takoj odstranijo izpred volišča. Beseda je dal besedo in kmalu so si bili v laseh. Tudi zaušnice so padale.
IZID VOLITEV Volilni imenik izkazuje okrog 395 volilnih upravičencev. Volilo jih je 204; razen 12 vsi za kandidata M. Mravljeta. Ta številka priča o jugoslovanski zavednosti Vač.
Clara Viebig:
Hab j n. vas
21
Roman iz Eifcla
Nekaj je zašumelo v papirnatih cvetlicah okoli Marijine podobe, ošinil jo je prepih; nad korom se je odprlo okno — nekdo je odprl vrata od zakristije.
Barhka ni cula ničesar, vneto je molila.
Duhovni gospod je vstopil, njegov dobri kmetiski obraz se je svetil od zadovoljstva. V zakristijo ni deževalo in na župniškem vrtu ni bila razbita niti ena steklena hruška. Češčen bodi sv. Servaeij, zaščitnik Eifel-schmittski!
»Oho, Lenzova Barhka,« je spregovoril prijazno in potrkal sključeno po ramenih. »Kaj pa delaš tukaj?«
Dvignila je glavo in ga začudeno gledala. »Gospod pastor!« Jeclala je in se poželjivo ozirala proti spovednici ob nasprotni steni, kjer se je svetlikal tako upa-polno zeleni zastorček: »O, gospod pastor« — je kriknila z nekakim poželjenjem — »če bi mogla zdaj k spovedi!« Njene roke so lovile krajce njegovega dolgega zamaščenega suknjiča; poljubila jih je. »Gospod pastor, spovedala hi se rada!«
»Zdaj ne, draga hčerka,« ji je odvrnil malce začuden, »prihodnji petek. Saj veš, po maši zjutraj in popoldne od petih do sedmih. Danes je ponedeljek. Ali nisj bila včeraj pri maši? Saj je bilo vendar obl javljeno.
»od
Prihodnji petek« — poudarjal je vsako besedo petih do sedmih. Zapomni si, prihodnji petek!«
»Oh,« je ječala, »gospod pastor!«
»Torej v petek, hčerka moja!« Dvignil je za slovo roko kot k blagoslovu.
Pogledala ga je kot sestradana žival.
Smehljaje je segel v ogoljeni žep sutane in izvlekel iz njega podobico, belo lepenko s čipkami obrobljenim robom; na njej je bilo naslikano rdeče, plameneče srce prebodeno s pšico — sladko srce Jezusovo!
»Na, hčerka moja!« Potem jo je prekrižal.
Poljubila je podobico in njegovo roko; nato pa je ostala spet sama. Gospod pastor je odšel molit svoj brevir.; to je storil vsak dan na sprehodu proti Him-merodu, tam je vedla pot prijetno v gorski senci; tam se je mogel udobno in po ravnem sprehajati.
Še dolgo je klečala Barbka pred oltarjem; sladko se ji je nasmihala Marijina podoba, nobena poteza na voščenem obrazu se ni spremenila. Brezmejen občutek osamelosti se je polastil samotne: nikogar ni bilo, ki bi ji mogel pomagati! Vsa skrušena sc je splazila končno iz cerkve.
Ko je kmalu nato odšla, oprtana s košem na rami, za ženskami proti gozdu, se ji je pridružil Peter Miffert. Hotel je Luci naproti. Svojo strgano vsakdanjo obleko je zamenjal s praznično; pa tudi ta ni bila kaj posebnega, hlače, ki so mu sicer tako niahedrale, je močno potegnil navzgor, čepica s svetlečim platnenim ščitom mu je čepela pogumno na temnih kodrastih laseh.
Požvižgaval je in pel, toda njegovo petje je bilo neubrano, kot bi se drla soja, ki prestrašeno leta med drevjem in nezaupno zre z drevesa. Luca se je danes lahko lepo zabavala! Peterček si je urezal šibo in tolkel z njo na desno in levo, da so leteli listi z grmovij.
»Nikarte to!« Barbka ga je pogledala proseče z žalostnimi očmi. »Uboge stvarce! Na grmovju so tako lepo zelene, vi pa jih zbijate, da leže stolčene na cesti, kjer jih pogodijo ljudje!«
»Zakaj pa ne,« je odgovoril tjavendan; vendar pa ni tolkel nič več.
Molče sta šla dalje, zatopljena vsak v svoje misli. Nenadoma je Barbka zaihtela in se težko sesedla na kamen ob poti. »Ali mislite, da se bo Lovrenc vrnil?« se je iztrgalo iz nje; njen pogled se je zapičil z boječim vprašanjem v Peterčkovo lice.
Čutil je njen strah in se smehljal dobrovoljno: »No, čemu pa se ne bi vrnil?! Kam pa naj sicer gre?!«
»Menite? Ali res mislite?« Stisnila mu je roko. O, kako dobro ji je delo njegovo zaupanje! Ihteč ga je držala za rokav in se naslonila s čelom ob njegov suknjič.
»Toda Barbka, ne bodite vendar neumna!« Naj je bila lepa ali grda, Peterček ni prenesel pogleda na jokajočo žensko; bil je popolnoma ganjen od njenih solz, stisnil se je k njej na kamen in ji božal roko. »Barbka, Barbca, Barbiča, ne jokaj vendar tako!«
»Če me nima več rad, si bom še kaj storila,« je mrmrala s tiho odločnostjo.
JUGOSLOVAN
Jz "Dravske banovine
V Kamniku je volilo 62%
Izredno se je izkazalo tovarniško delavstvo
Kamnik, 9. novembra.
Tolike razburjenosti kot je vladala na volilni dan v Kamniku, naše mesto brez dvoma še ni doživelo. Ker je bila precejšnja negotovost, kateri kandidat ima največ izgiedov na zmago, je bila agitacija ves dan prav živahna. Celo mesto je bilo prepravljeno z letaki vseh treli kandidatov, na hišah po trgu pa so viseli veliki lepaki, ki so volilcem že od daleč priporočali ime kandidata. Kamničana so v velikih gručah hiteli na volišče, da s čim večjo udeležbo dokumentirajo svojo zavednost in jugoslovanstvo. Dosegli so časten rezultat 68%, ako pa k temu prištejemo še 118 volilnih upravičencev občine Podgorje, ki je volila tudi v Kamniku, znaša rezultat le 62%.
Pri tem moramo povdariti, da se je zlasti •častno odrezalo prit volitvah delavstvo kamniških tovarn, kateremu le preradi in popolnoma po krivici očitamo mlačnost in nezavednost. Po svojem včerajšnjem nastopu na volišču pa je naš delavec dokazal, da je narodno zaveden in vnet za veliko idejo državnega in narodnega ediiustva. Ravnateljstva kamniških tovarn in obratov, ki pač kruto občutijo današnjo krizo svetovnega gospodarstva, so izdala na svoje delavstvo poziv, naj se v velikem številu udeleže volitev in s tem podprejo vlado pri njenem delu za izboljšanje gospodarskih prilik in omejitev brezposelnosti, ki se sedaj že vedno pogosteje imenuje v delavskih vrstah. Pripomniti moramo, da so bili ti pozivi popolnoma odveč, ker naše delavstvo se samo v polnii meri zaveda dolžnosti, ki jo ima do države, in bi tudi brez tega šlo na volišče v prav tako velikem številu. Nekateri delavci zlasti iz Tunjic so morali 3 ure daleč peš v Suhadole na volišče, pa jih je kljub oddaljenosti in deževnemu vremenu večina storilo svojo dolžnost, medtem ko celo nekateri člani volilnih komisij niso volili.
V večernih urah je rasla napetost in pričakovanje od trenutka do trenutka, ker je vladala popolna negotovost, kdo bo izvoljen. Cerer a ti dr Rožič? G. Cerer je dosegel v kamniškem okraju ogromen uspeh in se je splošno mislilo na njegovo zmago, toda iz moravske doline so prihajali glasovi o velikih uspehih dr. Rožiča, ki je v nekaterih občinah dosegel veliko število glasov nad obema kandidatoma. Po poročilih, ki so prispela v Kamnik okrog poldne, se je že moglo videli, da te bo bil glavni boj med kandidatoma dr. Rožičem in Cerer-jerm, dočim so za tretjega kandidata dr. Potokarja že prvi rezultati pokazali, da ne more tekmovati v številu glasov s prvima dvema. Ko je ob 5. uri radio poročal, da ima dr. Roždč večino, je neizvestnost in napetost še bolj narasla. Goste gruče Kamničanov so se zbirale na trgu in čakale na rezultate iz posameznih volišč. Ko je bil naznanjen končni rezuiltat, da je g. Cerer zmagal z absolutno večino nad obema kandidatoma, se je polastilo vseh meščanov veliko navdušenje in z živahnimi žlvio-kliici so dali duška svojemu veselju, da je izvoljen poslanec iz njihove srede.
Zahvala kandidata g. Evgena Lovšina
V srezih Črnomelj in Metlika je izvoljen za narodnega poslanca gospod Dako Makar s 1650 glasovi, podpisani sem ostal v manjšini s 1556 glasovi. Na tem mestu mi je v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem volilcem metliškega, posebej pa še črnoineljskega sreza, v katerem sem prejel skoraj 90 odstotkov vseh oddanih glasov, za zaupanje, ki mi ga je skoraj soglasno ta srez naklonil. Ce tudi ne bom imel prilike v parlamentu samem delati za blagor Bele krajine, bom ostal zvest vsem svojim vo- , lilcem in jim bom po svojih skromnih močeh p,omagal. Vsi udeleženci pri volitvah v irezih Črnomelj in Metlika so glasovali v prvi vrsti ; za listo predsednika vlade gospoda Petra Ziv-koviča, zato novoizvoljeni poslanec gospod Dako Makar gotovo ne bo delal nobene razlike med svojimi in mojimi volilci. Prva in najnujnejša skrb Bele krajine po mojih izkušnjah je pomoč po suši prizadetim, katera akcija čaka sedaj samo še ugodne rešitve pri vladi v Beo-‘fcjradu.
Ljubljana — Vinica.
•	1	Evgen	Lovšin.
Razglas kmetijske nadaljevalne šole v Trbovljah
- Vpisovanje v Kmetijsko nadaljevalno šolo v Trbovljah bo od 1. do 15. novembra t. 1. na deški osnovni šoli v Trbovljah, in sicer od 8. do 12. ure.
•Pouk se začne 15. novembra t. 1. na deški Soli v Trbovljah in traja do 15. aprila 1932. Poučevalo se bo dvakrat na teden po 4 ure iz 'najvažnejših predmetov kmetijskih panocr. Katere dni v tednu bo pouk. se bo določilo sporazumno z mladeniči. Ta banovinska šola je namenjena kmečkim fantom in samostojnim mladim gospodarjem in sploh vsem, ki se zanimajo za kmetijsko gospodarstvo. Pouk je brezplačen. — Koncem šole se bodo prirejali brezplačni poučni izleti na vzorna gospodarstva in razni strokovni tečaji. Po končani šoli doflfe obiskovalci izpričevala.
Gospodarji se vljudno poživljajo, da pošljejo v to banovinsko šolo sigurno svoje sinove, ker brez zadostne splošne in poklicne izobrazbe ni pravega napredka. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šole.
Št. Jurij ob južni železnici
Glede smrti gosp. šolinea je nastal preokret. Sin ranjkega je javil orožništvo sam, da se njegov oče ni ponesrečil, kot se je prvotno mislilo, ampak da je bil ubit. Zato je bila v ponedeljek sklicana komisija, da ugotovi, kakšne smrti je umrl g. Soline. O poteku preiskave bomo še poročali.
-	Preložitev igre. Radi volitev -se v nedeljo 8. t. m. ni vršila igra »Trije vaški svetniki«. Preložena je na nedeljo 15. t. m.
lian dr. Drago Marušič danes ne bo sprejemal strank, ker je službeno zadržan.
d Imenovanje. Za suplenta na državni realni gimnaziji v Celju je imenovan Šter Josip, diplomirani filozof iz Tržiča.
d Odprava pridobniuskegu davka pogodbenih poštarjev. Dravski banovniski odsek poštnih usužbencev je na ponovne vloge in posredovanja uspel, da je finančno ministrstvo pristalo, da bodo pogodbeni poštarji v bodoče plačevali samo uslužbenski davek in ne več pri-dobninskega davka. Pogodbeni poštarji so vzeli odlok finančnega ministra z naj večjim zadovoljstvom na znanje.
d Obrtni zakon, ki je pravkar izšel v »Službenih novinah« in s tem stopil v veljavo, izda tiskarna »Merkur« v svoji zbirki »zakonov in uredb« že v kratkem kot posebno knjižico, na kar vse številne interesente že danes opozarjamo.
d Bolniški sklad za poštne uslužbence. Kakor nam poročajo, snuje prometno ministrstvo za poštne nameščence bolniški sklad, kakršnega imajo n. pr. že železničarji. V ta namei je ministrstvo naročilo direkcijam, da sestavijo komisije, ki naj proučijo vprašanje bolniškega sklada na osnovi že izdelanega načrta.
d Zahvala. Društvo »Soča« v Ljubljani 3e iskreno zahvaljuje vsem primorskim rojakom, da so s svojimi 100% glasovi in z uspešno agitacijo pripomogli jugoslovanski ideji do tako sijajne zmage pri nedeljskih volitvah v Ljubljani, v ljubljanski okolici in drugod po Sloveniji. Narodni zavesti in disciplini naših rojakov gre časten delež tega slavnega izida volitev. Hvala vam vsem! — Odbor društva »Soče« v Ljubljani.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Ne sme v krčme. S pravomočno razsodbo okrajnega sodišča v Gornji Radgoni je bila izdana prepoved, da ne sme zahajati v krčme do 23. oktobra 1932 Vajs Franc, viničar v Zabjaku, občina Boračeva.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7562, termometer 9, relativna vlaga 94°/«, tiho, oblačnost 10, dež (16’9 mm).
V	Mariboru je kazal termometer 6 8, barometer 756-4, relativna vlaga 94°/o, tiho, oblačnost 10, dež (7-5 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila večraj v Ljubljani 9-2 (8-8), v Mariboru 10-2 (66), Zagrebu (6-8), Beogradu 134 (7), Skoplju (89), Kumboru (11-7), Splitu (12-6) in Rabu (113). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
£fttblfetna
Torek, 10. novembra 1931: Andrej Avel. Pravoslavni, 28. oktobra: Arcenije. •
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani naznanja, da bo imel podpredsednik Narodne odbrane dr. C e p u d e r, v sredo, dnp
11.	ob pol. 7. uri zvečer v ljubljanskem radiu predavanje o razmerju slovenstva do jugoslovanstva.
■ Akademiki. Ob priliki 11. obletnice rapalske pogodbe bo v .sredo 11. t. m. ob 18. uri na univerzi zborovanje akademske omladine. Akc. odbor.
■ Sočanom in prijateljem »Soče« naznanjamo, da -bo v soboto 14. t. m. ob 20. v salonu pri »Levu« običajni družabni ali Martinov večer. Pridite I Pričakuje, vas Martinova gos, odojek, maroni in novo vino. Vstopnine ne bo — zato pa zabave mnogo. — Ves. odsek »Soče«.
■ Selitev SMD z Zaloške ceste na Celovško cesto v Zg. šiški. Zadnjo soboto so začeli prevažati uradni 'inventar SMD iz stare remiže na Zaloški cesti v enonadstropno uradno poslopje, ki stoji tik pred remizo na Celovški cesti. V kratkem prepeljejo tudi ves material iz stare remize v nove prostore v Zgornjo šiško.
■ Koncert mladinskega pevskega zbora. V nedeljo 15. ti m. dopoldne ob 11. uri bo koncertiral v veliki dvorani hotela Uniona mladinski ;pevski zbor iz Trbovelj, ki šteje 110 mladih navdušenih peyk in pevcev z izvrstnim glasovnim materijalQm in s prav dobro šolo. Zbor vodi učitelj gospod' Anglist Šuligoj ter je že na raznih krajih Dravske banovine, kjer je koncertiral, žel ogromno priznanje. — Mladi pevci so že dolgo časa gojili željo, da se predstavijo v Ljubljani. Vabimo na obisk koncerta.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Raz-berger).	1436
■ Razširjenje vodovodnega omrežja. Pretekli teden so začeli kopati onstran gorenjske železnice v Verovškovi ulici poldrugi meter globok jarek, da polože vanj železne vodovodne cevi v kolonijo železničarjev, ki so si postavili tam v zadnjih treh mesečih petnajst lepih visoko-pritličnih ih nekaj tudi enonadstropnih hiš. V kratkem dobe vrli železničarji tudi moderno električno razsvetljavo.
■ Iz bolnišnice. 6-letni posestnikov sin Peter Benda iz Malega Mengša št. 28 je včeraj dopoldne utaknil desno roko v slamoreznico, ki mu je drezala prst.. Drvar Rejc Stanko iz Nakla pri Kranju je v soboto nakladal hlode. Pri delu •inu je hlod; padel na levo nogo in mu jo zlomil. '
■	Iz kriminalnega predala. Policij je bilo v teku nedelje in ponedeljka prijavljenih več tatvin obleke in koles. Hlapcu pri Češnovarju na Dolenjski cesti Josipu Lovšinu je odnesel neki brezposelni delavec Feliks K. črne pisane hlače in srajco. Te stvari je izvabil od hlapca Alojjzija Možine, ki jih je izročil v veri da prihaja K. po nalogu Lovšina. — Služkinji Ani Simonič je neka ženska odnesla perilo. — Mesar na Tržaški certi F. L. je razgrajal v kavarni Zgonc na Cesti v Rožno dolino in zasramoval kavarnerjevo žjno ter grozil kavarnarjqu Kosu Karlu. Z žeblji je razbijal po klavirju ter napravil 300 Din škode. Poleg tega ni hotel plačati 2 kavi, češ da gre raje v zapor. — Mesene-lu Edvardu, posestniku na Viču je iz njegove šupe izginil gonilni jermen, vreden 300 Din. —
V	stanovanje je udrl neki neznanec in odnesel delavcu Ivanu Družini iz Linhartove ulice 14 temnorujav suknjič, vreden 400 Din, domačemu sinu Milavcu Stanetu žensko srebrno zapestno uro vredno 200 Din. — Iz nezakljenjene kuhinje stanovanja Pod trančo je nekdo trgovcu Alojziju Meserku odnesel električno žarnico in srebrni kuhinjski nož. Vlomilec je skušal vdreti tudi v sobo, kar se mu pa ni posrečilo. — U-kradeni sta bili tudi dve kolesi. Mizarskemu mojstru v Dravljah Vinku Kogovšku žensko kolo znamke »Puch« vredno 700 Din, in pekovskemu vajencu Francu Blazniku iz veže gostilne Kmet na Gosposvetski cesti kolo znamke »Styria«, vredno 900 Din.
m Odgoditev seje mestnega občinskega sveta. Peta redna seja mestnega občinskega sveta, sklicana za danes, je preložena na četrtek 19. novembra ob 18. uri.
m Rezervnim častnikom! Rezervni častniki, ki bi si radi preskrbeli predpisane samokrese, naj se obrnejo takoj na pododbor Združenh rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru. Samokres stane s sto naboji 620 Din (plačljivo v treh obrokih). Prijave se sprejemajo najkasneje do 20. t. m.
m Poroka. Poročila sta se včeraj strojevodja Karel Oček In gdč. Ela Lušinova, hčerka strojevodje. Obilo sreče!
m Smrt odličnega profesorja. V soboto je umrl tu vpokojeni profesor matematike, fizike in kemije Karel Zahlbruckner, ki je na tukajšnji klasični gimnaziji vzgojil številne generacije dijaštva. Bil je po rodu in prepričanju sicer Nemec, a vedno objektiven in pravičen napram vsem. Pokopali so ga včeraj popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Blag mu in časten spomin.
m Poroke. Pretekli teden so .se v Mariboru poročili: Josip Mežgaj, kovaški pomočnik, in Marija Uraničeva, šivilja; Matija Terstenjak, magistratni uradnik in Zofija Vizoviškova, magi-stratna uradnica; Franc Babič, krojač in Antonija Erlecova, trgovska pomočnica; Oskar Lang, zasebni uradnik In Julijana Razborškova rojena Kumerjeva; Josip Leskovar, železničar ’n Veronika Kanclerjeva, šivilja; Anton Gorenjak, tovarniški delavec in Justina Weingerlova, hči viničarja ter Ludvik Kozar, mizar in Alojzija Mulčeva, hči posestnika. Bilo srečno!
m Smrti. Pretekli teden so umrli v Mariboru: Ivan Paher, posestnik, star 75 let; Ivan šargo, posestnik, star 25 let; Vinko Slana, sin elektro-monterja, star 1 mesec; Frančiška Polegeg, zasebnica, stara 66 let; Majda Tovornikova, hči gledališkega igralca, stara 4 leta; Aiojzij Leber, pehotni polkovnik v pok., 78 let; Anica Dernov-škova, zasebna uradnica, 21 let; Florijan Batistič, preglednik finančne kontrole, 52 let; Antonija Zorkova, prevžitkarlca, stara 74 let; Alojzija Mevlsova, vdova po trgovcu, stara 66 let; Ana Benkova, zasebnica, 58 let; Josipiha Koroščeva, zasebnica, 66 let; Marko Pehaht, kovač državne železnice v pokoju, 67 let; Karel Zahlbruckner, prof. v pok., 73 let in FtahV.Kfovak, pomožni delavec, star 67 let Naj v ihifo počivajo!	.7
m Prvo skioptično predavanje o Pohorju bo v sredo, dne 11. t. m. ob 20. uri v Zr 'ružni gospodarski banki. Predavanje bo spremljalo nad 140 diaspozitov, ki nam bodo prikazali krasoto naših planin v zimskem ln letnem času.
m Dijaški koncert. V sredo zvečer bo v veliki kazinski dvorani koncert pevskega zbora Ferial-ne zveze. Vstopnice se prodajajo vnaprej pri ge. Zlati Brišnikovi v Slovenski ulici od 2 do 15 Din.
m Preklic premestitve. Premestitev primarija g. dr. Josipa Benčana, šefa bolnice v Novem mestu, je preklicana. G. primarij ostane _še nadalje v Mariboru.	.	.*
m Kinematograf). Grajski kino predvaja od danes dalje film »Koncert v dvoje« po istoimenski. komediji Hermana Bahra, kino Union pa veliki zvočni film »Cesarica Elizabeta« z Lili Dagoverjevo v glavni vlogi.
m Nesreča viničarja. V nedeljo popoldne je v Sladkem vrhu padel po stopnicah'viničar Karel Kreisler tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem in so ga morali. prepeljati v tukajšnjo bolnico.
m Potvorjeni letaki. Tik pred volitvami so se pojavili v Mariboru In v okolici razni letaki, ki so pozivali volilce, naj ne gredo volit in na katerih so bili podpisani tudi nekateri^ delavski voditelji. Kakor je preiskava ugotoviia, so bili ti letaki potvorjeni in izdani brez vednosti ljudi, katerih ime je bilo na njih zapisano.
m Predrzen vloin na Aleksandrovi cesti. V noči od nedelje na ponedeljek je bil na Aleksandrovi cesti izvršen izredno drzen vlom v izložbeno okno. Prometna bančna družba je imela v svojem izložbenem oknu že več časa reklamo za nakupovanje državnih srečk v obliki debelih svežnjev bankovcev po 10 ln 100 Din. Svežnji so bili seveda trik, kajti v vsakem je bil le na, vrhu en sam bankovec, ostala pa je bil navaden papir. Vlomilec pa. je gotovo mislil, da so vsi svežnji pristen denar, vzel je nato. kamen, ga zavil v ruto ter ga. ob ugodni priliki zagnal
v šipo, katero je prebil. Iz izložbe je nato vzel nekaj svežnjev in neopaženo pobegnil. Vlom je kmalu nato opazil stražnik in obvestil o njem ravnatelja, ki je ugotovil, da je vlomilec odnesel bankovce v vrednosti 500 Din. Mimo tega znaša škoda zaradi razbite šipe še 2000 Din, ki je pa krita z zavarovalnino. Vlomilcu je policija baje že na sledu.
m Tatvina perila. V soboto zvečer je neznan tat vlomil v podstrešje neke zasebnice v Melju in odnesel več kosov perila v vrednosti preko 300 Din. Vlomilec še ni izsleden.
Gelfe
* ^ Proračun okoliške občine. V petek zvečer se je na Bregu vršila seja občinskega odbora, na kateri so obravnavali proračun za 1 1932 Dohodki znašajo 1,460.182 Diin, izdatki pa 1,658.325-89 Din. Primankljaja je 198.138-89 Din, ki se bo kril iz prihranka prihodnega proračuna ali pa s kratkoročnimi posojili. Največja postavka v izdatkih so vsote za šolstvo in prosveto. Za Otroško zavetišče v Celju se, je določil znesek 10.000 Din, v kuratorij za zavetišče So bili izvoljeni župan Mihelčič, podžupan Kukovec ter obč. odbornik Hrastnik. Na okoliškem pokopališču bodo zgradili spominsko kapelico za padle občane. V odbor za zgraditev kapele so bili izvoljeni Strenčan, Kukovec, Wltavsky, Svetličič, Nerad in Hrastnik. Pobirale se bodo naslednje doklade na državne neposredne davke: od prepisa, od vina, mošta, piva, sadjevca, špirituoz, butelj in šampanjca, od govedi, prašičev in .uvoženega mesa ter davek na vozila, kar bo znašalo skupno 1,005.803 Din. Proračuir je bil soglasno sprejet.
Guslar Barjaklarovič v Celju. Včeraj je prišel v Celje znani guslar Milovan Barjakta-rovič, ki bo danes prirediti koncerte po temle redu: od 8. do 9. v telovadnici mestne osnovne šole za mestno deško in dekliško osnovno šolo ter za šolo šolskih sester, od 9. do 10. v telovadnici okoliške šole za okoliško šolo ter obe meščanski šoli, od 10-45 do 11.45 v gimnazijski telovadnici za gimnazijo. Ob 20’30 bo koncert v mali dvorani Celjskega doma. Vstop prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki ob vhodu.
* Najdbe. V nedeljo so našli v mestu ženski dežnik v Prešernovi ulici, denarnico z manjšo vsoto denarja v Prešernovi ulioi ter aktovko. Vse se dobi na policiji.
* Mostni kino predvaja danes in jutri zvočno opereto »Dete garnizije« s Felix Bresaartom ter Grete Theimerjevo v glavnih vlogah.
IHuj
p Volitve. Volitve so potekle tako v mestu kakor v okolici mirno in ni bilo niti najmanjšega incidenta, dokaz, da je naše ljudstvo dobro disciplinirano in se zaveda svojih dolžnosti in pravic.
p Umor. Ponoči od 7. na 8. t. m. izvršil v vasi Muretinci grd zločin, ki je zahteval človeško žrtev. Franc Meško, zidar v Muretincih je gojil dalje časa sovraštvo napram Alojziju Strelcu, posestniku istotam. Iskal je priliko priti do živega svojemu nasprotniku. Meško je počakal Strelca na cesti in mu po kratkem prerekanju zasadil nož v prsi, da je slednji v nekaj minutah izdihnil. Morilec Je zbežal in pustil svojo žrtev na cesti v mlaki krvi. Orožništvu iz Zavrča se je pa posrečilo ga že v nekaj urah izslediti nakar je bil vklenjen odpravljen v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Truplo umorjenega Strelca je bilo prenešeno v mrtvašnico pri Sv. Marjeti, kjer se je Izvršila obdukcija. Komisija je obstojala lz zdravnikov dr. Vrečkota, dr. Mr-goleta in sodnika dr. Muhe. Rezultat raztele-senja je ta, da je bil zabodljaj z nožem tako silen, da je srce razrezal na 5 delov, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Ta slučaj je razburil celo okolico.
p Tihotapstvo. Policija Je zasačila Marijo Frank, delavko iz Skrbe, pri prodaji utihotap ljenega saharina. Ovadena je oblasti.
p Tiskarski škrat. V poročilu o seji občinskega sveta v 15. vrsti se mora glasiti »za upravne leto 1932« ln ne 1931; nadalje se naj poročilo glasi v tem smislu, da se druga naredba kr. banske uprave nanaša na An.tituberkulozno ligo, za kojo se ima vnesti postavka v proračunu za Upravno leto 1932.
p Nezffode. Oblan, prevžitkar v Borovcih, Je vozil s konji listje iz gozda na svoj dom. Pri tem pa Je po svoji neprevidnosti padel pod voz in so mu šla kolesa čez noge in prsi. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili težke poškodbe posebno notranje. Malo je upanja, da okreva. Nadalje je bila sprejeta v bolnišnico Terezija Narat, delavka iz Majšperga, ker je pri nošenju drv iz gozda padla tako nesrečno, da sl je izpahnila roko.
p Iz sodne dvorane. Vincenc Puklavec, kolar-ski pomočnik z Velike Nedelje, je hotel postati samostojen kolarski mojster. Z- dosego tega cilja Je napravil vlogo na obrtno oblast in priložil kot dokaz sposobnosti med drugim tudi svojo delavsko knjižico. Ker pa imel predpis"-ie triletne pomočniške dobe za seboj, kar je pogoj po obrtnem redu za dosego obrtnega lista, ampak samo eno leto, je bil fant tako neroden in je spremenil datum v delavski knjižici od 22. maja 1930 na 22. januarja 1928. Obrtna oblast, ki je prišla kmalu na sled tej falsifikaciii, mu seveda ni izdala zaprošenega obrtnega lista, temveč Je odstopila celo zadevo okrajnemu sodišču. Radi tega čina se je Puklavec 6. t. m. zagovarjal pred kazenskim sodnikbm. Skušal te sicer tajiti, češ, da on ni radiral ln popravljal datuma v delavski knjižici, ni pa vedel navesti, kdo bi naj to bil izvršil. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Z ozirom na njegovo sedanjo neoporečnost, pa se izvršitev kazni odloži za dobo enega leta.
Jesenice
Vsi za škrlatinko oboleli otroci so W1f oddani v izolirnico bolnice Bratovske skladbice na Slov. Javorniku in doma ni nobene"*! bolnica
Jeseniško sokolsko driiStro bo priredilo pestro telovadno nkidemifo v =vniem dn,„u * nedel!o t5. t. m. Vsi prijatelji sokolstva iskreno vabljeni
r	Brai Franc Golob 1	'1
Vič, 10. novembra.		
' "'J	w•
S sokolskega doma se vije dolga črna zastava. — Žalostna vest je prispela iz Zagreba, da je umrl brat Franjo Golob, tovarnar in solastnik tovarne na Viču, parne žage »Vintgar« v Gorjah pri Bledu, napreden mož in odličen Član Sokola na Viču.
Blagi pokojnik je bil star 55 let, doma iz Stražišča pri Kranju. Že v zgodnji mladosti se je posvetil trgovini ter se je kmalu osamosvojil, kupil na Viču parcelo ter zgradil tovarno za kemične izdelke, ki je zaradi svojih solidnih izdelkov kmalu zaslovela tudi čez meje naše ožje domovine. Po svetovni vojni je svoje podjetje moderniziral in stopil v kompanijo z g. Rozmanom.
Pokojni Franjo Golob je bil odličen gospodarstvenik ter je zavzemal odlična ■ mesta v skoro vseh gospodarskih organizacijah. Bil je več let pravni konzulent pri ZTOI, nad 20 let tajnik Trgovskega društva Merkur, član uprave Pokojninskega zavoda, upravnega sveta Prve hrvatske štedionice itd. V političnem življenju se je udejstvoval vedno v naprednih vrstah, bil odkrito jugoslovanskega nacionalnega mišljenja. V občinskem svetu na Viču je bil dolgo let občinski svetnik. Tudi Ciril Metodova družba in Jugoslovenska češkoslovenska liga sta imeli v njem najagilnejšega člana in podpornika. Zadnja leta se je zaradi svoje bolezni popolnoma umaknil iz javnega življenja ter prebival večino v tovarni v Gorjah.
Posebno bridko pa bo občutil izgubo dragega pokojnika Sokol na Viču. Na pobudo pokojnikovo se je leta 1919 ustanovilo na Viču »Društvo za zgradbo Sokolskega doma«, ki je imelo nalogo zgraditi viškemu Sokolu prepotrebni lastni dom. Pokojni br. Franjo Golob je bil na prvem občnem zboru izvoljen za prvega podpredsednika ter je imel to funkcijo do zadnjih let. V letu 1920 se je pričelo z zgradbo Sokolskega doma in dne 5. iunija leta 1921 je pokojni brat Golob izr 1 ključe načelniku viškega Sokola br. Tonetu Thalerju. Viški Sokol je dobil svoj dom, kjer se je vzgajala naša mladina v nacijonalnein in sokolskem duhu. Poleg tega je tudi gmotno podpiral viškega Sokola kadarkoli je bilo potreba pomagati Sokolu iz težke denarne krize. Vedno je imel blagopokojnik odprte roke in srce ter je pomagal, kakorkoli je mogel. Viški Sokol bo težko pogrešal svojega sokolskega mecena in ga bo ohranil v trajnem spominu.
Truplo pokojnega brata Franja Goloba bodo prepeljali y. tgku današnjega dne iz Zagreba v. Ljubljano, oziroma na Vič; kjer bo položeno na mrtvaški oder v Sokolskem domu. Viški Sokol je imel snoči žalno sejo, kjer je sklenil, da se pogreba udeleži Društvo za zgradbo Sokolskega doma in članstvo Sokola s sokolskim praporom. Ura pogreba bo še objavljena.
Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu, njegovi gospe soprogi in hčerki pa naše iskreno sožalje.
Slava vozarskega eskadrona
Ljubljana, 9. novembra.
V nedeljo je imel Dravski vozarski eskadron v vojašnici Kralja Petra I. slavo svojega pa-tronn Sv. Dimitrija. Slave so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Bana je nastopaj banski svetnik dr. Kotnik, nadalje so bili navzoči župan dr. Puc, rektor univerze dr. Šerko, komandant mesta general Popovič, ki je zastopal komandanta divizije, načelnik ar-tiljerije polkovnik Novakovič, komandant 40. pp. polkovnik Cvejič, polkovnik Jovanovič, dr. Ravnihar, mnogo častnikov in drugih predstavnikov vojaških in civilnih oblasti.
Najpreje se je vršila' služba l>ožja. Komandant domačin konjeniški kapetan I. klase Dra-goljub Ilič je pozdravil navzoče in povdaril pomen vozarskega eskadrona. Čestitke so izrekli general Popovič, župan dr. Puc in rektor univerze dr. Šerko ter drugi. Na zakuski, prirejeni na čast gostom, je igrala godba Dravske divizije. Zatem se je razvila prisrčna zabava in So bili vsi vojaki pogoščeni.
Slavo je čestital tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je eskadronu poslal sledečo brzojavko: Srčna Vam slava, dragi moji junači. Uveren, da čete uvek u svom radu zalagati sve svoje snage kao i Vaši prethodnici, ja Vam šaljem svoj kraljevski pozdrav. Živeli! Aleksander. Po preČitani brzojavki so vsi navzoči napili kralju, godba pa je zaigrala »Bože pravdet.
V Kranju je volilo 90%>
Kranj na prvem mestu v banovini glede državljanske zavednosti
Kranj, 9. novembra.
Kranjčani se radi trkamo na prsa, češ, da smo napredni in narodno zavedni ljudje. To pa po pravici. Da ni naš ponos le prazna beseda, so pokazale včerajšnje volitve, ki so uspele nad vse pričakovanje. Še nikoli doslej udeležba pri volitvah ni bila tako velika kakor včeraj. Bil je to prav zgodovinski dan, ki bo Kranjčanom vzgled in bodrilo tudi v bodočnosti.
V zgodnjih jutranjih urah je zbudila meščane iz spanja godba Gasilnega društva iz Šenčurja pri Kranju, ki je nato obiskala tudi druga volišča v našem srezu in se vrnila pred poldnevom zopet za nekaj časa v Kranj. Pri volitvah so pomagali člani Gasilskega društva, ki so skrbeli za red. ko so volilci v trumah čakali pred mestno občinsko pisarno, da pridejo na vrsto. Lastniki avtomobilov so dali na razpolago svoja vozila, da ie bilo mogoče tudi bolnikom in starčkom voliti.
Prostor pred mestno hišo je bil ves dan noln volilcev, ki so radovedno čakali vsako liro
na število oddanih glasov. Opoldne je znašalo število že nad 600. Vsak se je čudil; to število bi bilo po mnenju onih, ki so vnaprej uganjevali, maksimalno dosegljivo. Še bolj začudena pa je bila množica ljudstva, ko je mestni župan v imenu volilnega akcijskega odbora razglasil raz balkon mestne hiše, da je glasovalo za listo ministrskega predsednika Petra Živkoviča 823 volilcev, dočim znaša število vseh volilcev v imeniku 916. Udeležba je pokazala torej ravno 90% vseh volilcev. Množica je navdušeno vzklikala Nj. Vel. kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku g. Petru Živkovieu in kranjskemu sreskemu kandidatu g. .Tankotu Barletu. Njegova dva shoda v Kranju sta imela uspeh; dobili smo v šentjakobskem g. župniku poslanca v novem parlamentu, ki bo gotovo znal ščititi in uvaževati interese ter potrebe vseh različnih slojev v našem srezu. Vsi rezultati so bili javljeni po radijskem aparatu elektrotehničnega podjetja Fr. Janša, ki je tudi sicer vedno ob priliki vseh volilnih govorov v radiu instaliral na Glavnem trgu velik zvočnik.
Škofja Loka je doživela najlepši dan v svobodni domovini
Manifestacije kralju, domovini in župniku Barletu.
Škofja Loka, 9. novembra.
Napor rodoljubov, ki so se poslednje tedne povsem postavili v službo domovine in jugoslovanstva, je bil z včerajšnjim dnem sijajno poplačan. Zmaga državne liste je v Škofji Loki tako velika, da take tudi najboljši poznavalci razmer niso pričakovali. Od 483 volilnih upravičencev je glasovalo za listo predsednika Žlvko-viča 283 mož in fantov, ki so kljub silnemu pritisku in grožnjam vztrajali in oddali možato svoje glasove za srečo in boljšo bodočnost Jugoslavije. Nedeljske volitve so za Škofjo Loko zgodovinskega pomena. Prvič je, da stopa naše mesto kot veren drug v falango nezlomljivega jugoslovanskega tabora. Ni čuda, da je zavladalo po mestnih ulicah velikansko veselje, ki se je pod noč izpremenilo v veličastno manifestacijo kralju, državi in izvoljenemu kandidatu župniku Barletu.
Volilna komisija je imela takoj zjutraj veliko opravka in je do 10. ure dopoldne opravilo svojo državljansko dolžnost 165 volilcev. število se je stalno višalo. Ko pa Je v prvih popoldanskih urah zavihrala raz mestne hiše državna zastava, se je brž razvedelo; da je v Škofji Loki 50 odstotkov že doseženih in da je mesto odločilo za skupno delo z brati Hrvati in Srbi. Nervoznost, napeto pričakovanje in obča radost so se višali od ure do ure. Na mestnem trgu so bile stoglave množice, ki so verno sprejemale poročila agencije »Avale« po radiu, ki ga je blagohotno instaliral trgovec g. Štravs. Ljudje so bili vzhičeni, globoko ginjeni. Možem so stopale solze v oči, ko so čuli poročila iz ostale -države In seveda Ljubljane, ki Je kot granit jugoslovadske ideje. ■
Točno ob 18. url je mestni župan Josip Hafner razglasil meščanom volilni rezultat, ki je zbrane navdušil. Pevski zbor pod vodstvom g. Adamiča je zapel državno himno Hej Slovani. Vse ljudstvo je pelo odkritih glav. Po neprestanih ovacijah Je krenil sprevod pred Sokolski
dom, kjer so zopet zapeli več pesmi. Z državno trobojko na čelu je krenil dolg sprevod volilcev po mestnih ulicah, ki tako iskrene manifestacije še niso videle. Povorka je krenila po Karlovški ulici na Spodnji trg v Kapucinjsko predmestje in skozi Nunsko ulico nazaj na Mestni trg. Ma-nisestantje so prepevali narodne, državne in sokolske himne. Burne ovacije so se polegle šele pozno v noč, potem ko so na vseh koncih in krajih mesta poki pedard oznanjali dan zmage in preloma s separatistično preteklostjo. Lahko rečemo, da je bil za Škofjo Loko včerajšnji dan med najlepšimi, kar jih je doživela v svobodni domovini.
V občini Pekel je volilo 84 odstotkov volilcev
Lep uspeh v Poljčanah.
Poljčane, 9. novembra.
Volitve so v splošnem dobro uspele. Uspeh bi pa bil naravnost sijajen, če bi se tudi občine Poljčane, Stanovsko in Lušečka vas tako zavedale svoje dolžnosti, kot je to storila občina Pekel. Vsa čast njihovim volllcem, županu ln občinskim odbornikom, ki so bili vsi na mestu.
Na volišču Poljčane (občine Pekel, Poljčane, Lušečka vas, Stanovsko) je volilo od 514 upravičencev 237 volilcev t. j. 46 odstotkov (polovico od teh glasov je dala samo občina Pekel) ln sicer 186 za Krejčija, 33 za Kirbiša ter 18 za dr. Vauhnika.
Posamezne občine pa izkazujejo: občina Pekel od 192 v poštev prihajajočih volilcev jih je volilo 162 (84 odstotkov), Poljčane od 166 je volilo 46 volilcev (27 odstotkov), Lušečka vas od 73 volilo 14 volilcev je (19 odstotkov) in Stanovsko od 88 je volilo 15 volilcev (17 odsottkov).
Zverinski napad na obhodni-ka proge
Skoro bi bil žrtev napadalčeve zmote
Poljčane, 8. novembra.
Franc Š., železničar iz Sp. Poljčan, je bil v noči od sobote na nedeljo iznenada napaden. Kot običajno je šel tudi tokrat v nočno službo kot obhod nik proge. Potem ko je prišel iz Poljčan proti Sp. Lažam, se je navalil nanj neki človek z gorjačo. Napadalec je čepel skrit ob zapornici, da ga v temni noči, kakor je bila, ni bilo mogoče opaziti.
»Podri bi me na tla, je pripovedoval g. S. našemu poročevalcu, da se nisem ob pravem času umaknil ter me je tako udarec, namenjen v glavo, zadel na srečo le v ramo. Zamahnil 'je še v drugo... posvetil sem mu tedaj s svetilko v obraz in spoznal v njem Filipa Š. iz Sp. Laž. Na moj poziv, naj se odstrani, ni hotel ničesar slišati. Šele prihajajoči vlak ga je spravil s proge. Slišal sem še trikrat za seboj divje vpitje: »Še	danes	ga	bom ubil!« Mislil
je svojega svaka.	Sedaj	mi	je bilo	kar jasno,
zakaj sem bil napaden.	Filip Š. je	imel piko
na svo;ega pvaka	C., ki	»ta	si bila	radi neke
zadeve v jezi. Misleč, da ima on to noč službo kot ('Uhovlnih' proge, je V temni noči prežal nanj iz zasede. Tako bi lahko jaz postal po nedolžnem žrtev brezvestnega napadalca.
Gospod Franc Š. je takoj po izvršenem obhodu obvestil o dogodku nadzornika proge in pristojno orožniško postajo.
Obstreljen tihotapec
Ljubljana, 9. novembra.
Orožniki so včeraj pripeljali v splošno bol* nišnico brezposelnega delavca Janeza Fiksla,
starega 26 let, pristojnega v Ošiše pri Podnartu. Ta je iz Avstrije tihotapil razno visoki carini podvrženo blago. Naši graničarji so ga izsledili pod Stolom, ravno ko je . v nahrbtniku nosil blago iz Avstrije. Na njihov poziv se ni hotel ustavili, temveč je zbezal. Graničarji so bili prisiljeni rabiti orožje ter so ga obstrelili. Dobil je kroglo v členek noge in dfugo v kolk. V tihotapčevem nahrbtniku so dobili 5 kg: saharina, igralne karte in užigalnike. Ko bo ozdravil, bo moral v zapor.
Borzna poročila
dne 9. novembra 1931.,
Devizna tržišča Ljubljana, 9. novembra. Amsterdam 226718 do 2274-02, Bruselj 785-39-787-75, Curih 1098-45—1101-75, London 210-21-217-71, Nevv-york 5621"26—5638-26, Newyork 5599-26 do 5616-26, Pariz 221-01-221-67, Praga 166-63 do 167-13, Trst 287-75—293-75.
Zagreb, 9. novembra. Amsterdam 2267-18 do 2274-02, Bruselj 785-39—787-75, London 21021 do 211-03, Milan 287-75—288-65. Newyork kabel 5621“26—56-3826, Newyork ček 5599-26 do 5616-26, Pariz .221-01—221-67, Praga 166-63 do 16713, Curih 1098-45—1101-75.
Beograd, 9. novembra. Amsterdam 2267-18 do 2274-02, Berlin 1343*50—1370-50, Dunaj 730-28-752-28. Bruselj 785-39-7S7-75, Curih 1098-45-1101-45, London 210-21-217-71, Milan 287-75—293-75, Newyork 5599-26—5616-25, Pariz 221-01-221-67, Praga 166*63—16713.
Curih, 9. novembra. Beograd 9'05, Pariz 20-12, London 19-45, Ne\vyork 511*75, • Bruselj 71-50, Milan 26-4750, Madrid 45-—, j'Amsterdam 206-20, Berlin 121-—, Dunaj 71-50, Stockholm 111-25, Oslo 109-25, Kopenhagen 110, Sofija 3‘71 Praga 15-15, Varšava 57-40, Budimpešta 90-025.
Vrednostni papirji Ljubljana, 9. novembra. 7% Bler. 60-—, 8% Bler. 68-—, Stavbna 40-—, Ruše 125-—.
Zagreb, 9. novembra. 7% inv. pos. 63-50 do 64-50, vojna škoda ar. 280—282, 280, kasa 280 do 282 (280, 281, 278, 277), dec. 280- 285 (281, 282, 280), 4% agr. obv. 30—35, 7% Bler. pos. ar. in kasa 58-50—59, 8% Bler. ar. in kasa 63-50—65, 6% begi. obv. 42 50—43.
Kitna tržišča Novi Sad, 9. novembra. Vse je neizpremenje-no. Tendenca neizpremenjena. Promet 28 vag.
Budimpešta, 9. novembra. Tendenca neodre-jena, promet sreden. Pšenica: dec. 10-76 do 10-96 (10-94-10-96), marec 11-85-12-01 (11-98 do 11-99). Rž: marec 13-33—13-65 (13-60 do 13-65). Koruza: maj 1360 do 1371 (13-76 do 13-80).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet: 1 vagon remelj-nov, 1 vagon oglja, 5 vagonov hrastovih pra-Rov.	_______
Dunajski sadni trg
Dunaj, 9. novembra, n. Semkaj je danes dospelo 2 vagona jugoslovanskega ln 4 vagone bolgarskega grozdja.
Brez posebaega obvestila.
■
'v 56-
V nedeljo ob pol 4 popoldne je v Zagrebu Bogu vdano umrl naš dobri oče, soprog, brat in stric
Franc Qolc>b
{ovarnar na Viču zn v Vintgarju
Pokojnega prepeljemo danes v Ljubljano, kjer se bo v sredo dne 11. t. m. ob tretji uri popoldne vršil pogreb iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Prosimo, da ohranite blagega pokojnika v lepem spominu.
VIČ pri LJUBLJANI, dne 10. novembra 1931.
žalujoči ostali.
Tovarna Golob in Co. na Viču pri Ljubljani javlja žalostno vest, da je njen soustanovitelj, gospod
Franc golob
vel eiadustvifalcc i. t. d.
v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu v sanatoriju nenadoma preminul. Preblagega pokojnika in zvestega sotrudnika ohranimo v častnem in hvaležnem spominu.
V	Ljubljani, dne 9. novembra 1931.
Stran (J.
Osebje tovarne Golob & Co. na Viču pri Ljubljani javlja žalostno vest, da je njegov blagi in nepozabni šef in solastnik podjetja, gospod
FRAN GOLOB
vileindustrijalec itd.
v nedeljo, dne 8. t. m., v Zagrebu nenadoma preminul. Blagopokojnega bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
V	Ljubljani, 9. novembra 1931.
»Aufobus«
Ljuhl.n. VII
Zgornja SilLa 50
kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje n tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij. 1507
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje, predsobe, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin se takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti.
Istotam bosta na razpolago z mesecem februarjem 1932 dve stanovanji v drugem nadstropju. Več se poizve pri ravnateljstvu posojilnice med urad-nii»" •»•»•ni od 8 — 13
Baltova drva 1 liUrcljtll premog 1 ..KURIVO" | tfUUJARA 1 1 Dunajska cesta 38 1 I (na Balkanu) 1 Telefon St. 84 84 1	nogavice, rokavice, volno in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRKLOO Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Stavbne nasvete daje tehnični biro .Todno«, Ljubljana Mestni trg 25-1. 507	šola za jezike po Berlitzevi metodi Gosposka ulica št. 4/1. (za univerzo). Pouk za posameznike in tečaji. - Nemščina, francošCina, italijanščina, angleščina itd. — Vpisovanje: od 10. do 12. in od 15.—20. ure. (Ob nedeljah od 9. do 12. ure.) 2278
Oglaiaftfo v »Jugoslovanu 1«	
Mmmbhhd	
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od ka terih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna.
Kdor
hoče elegantno oblečen blfl, na! se zglasi pr!
Gombocu
Aleksandrova cesta U
^ J8ega1m?fčnemu i® dopadlo, da j« poklical po Kratkem bolehanju danes ob */» m 9 dopoldan v 80. letu starosti, provideno s sv. sakramentl k sebi na8o ljubljeno, skrbno, »lato mamo, staro mamo, taščo, gospo
Marijo Žabkar roj. Knafelc,
vdovo po okrajnem gozdarja v pok.
*	ki so jo poznali, kako dobra In skrbna nam
je bila, jo priporočamo v molitev In spomin.
Pogreb nepozabne se bo vrflil Iz hiSe žalosti na Jesenicah (lekarna) dne 11. t. m. ob 3. uri popoldan na mestno pokopališče.
Jesenice na Gorenjskem, dne 9. novembra 1981. Marica Gregorc, hči, — intend. major Hinko, — Sef davčne uprave Karol, — Mr. Ph. Jože, sinovi. — Jurij Gregorc, sodni predstojnik, zet — Milka roj. PodmiljSak, — Sonja, roj. <5 o ki j at, — Justa, roj. bardoc, snahe. — Jože, — Žorž, — Drago, vnuki.
Jesenjce, Kranj	Beograd, Ormož
Tcrek,. 10. novembra 1031.
st—a*.	•	jam	v".
JUGOSLOVAN
:------£aeaS3®SBBL3
Stran 7
Koštana
(Premiera v operi dne 7. t. m.)
Premiera Konjovičeve Koštane je bila gotovo najbolj radosten dogodek, kar smo jih v operi to sezono doživeli. Pisal sem o slogu, vsebini, nastanku opere itd. že nekolikokrat pred pre-mijero, zato naj zadostuje ugotovitev, da je Koštana odlično muzikalno in odlično gledališko delo, ki je po vsej zaslugi doseglo na našem odru neobičajen uspeh. Komponist pri premije-ri ni navzoč, torej uspeha ni pripisovati simpatijam do umetnika, ki so včasnih malo sentimentalnega povoda, uspeh si je izvojevalo delo samo s svojo kvaliteto in odlična reprodukcija dela, ki jo je pripravil in vodil ravnatelj opere Polič. Če primerjam Koštano z >Milošovo svatbo« istega avtorja, moram opozoriti na to, da se je Konjovič emancipiral od VVagnerja in se obrnil v smer ruske moderne, vendar je pri tem ostal pristno srbski in dosledno originalen, v kolikor ni hotč citiral pridobitev folklora. Najsilnejša glasbena točka so čočečki plesi, ki so istovredni Borodinovim polovskim. K tako uspelemu delu čestitam ne le Konjoviču, am-pok vsemu jugoslovanskemu narodu.
Dirigiral je Polič in je bila predstava v vsakem oziru vzorna. Orkester in zbori sijajni, režija gospe Margarete Fromanove idealna, prav tako njena koreografija in imenitna Ulja-niščeva. Pa še naj kdo reče, da je naše gledališče provinci jalno!
Izredno težke, a hvaležne vloge so bile vse kar najbolj srečno razdeljene. V naslovni vlogi Gjungjenčeva briljantna, prav v vsem: v igri, v plesu in v petju. V daljših vlogah imenitni vsi: Rumpel, Primožič, Banovec, Ribičeva, Kogojeva, Španova, Gatič Zupan v baletu Mobar-jeva in Golovin. V manjših vlogah sem opazil izredno disciplino in uspehe tudi pri vseh. Naj omenim Golob-Bernotovo, Sternišovo, Gerlovi-čevo, Ramšakovo, Škerjančevo, Magoliča, Seku-lo, Iveljo Rusa in Bekša. Odličen je bil baletni zbor. Obisk je bil zelo dober navdušenje publike ogromno. Med I. in II. sliko ter med IV. in V. ni odmora, kar je v redu — samo priporočam, da bi med temi slikami luči zopet prižgali, da lahko vsak prebira besedilo. Prepričan sem, da bo Koštana tudi za gledališko blagajno pozitivna točka, morda bolj od kake operete. In
—	če se udeleži avtor reprize — pokažimo, da smo mu za njegovo delo hvaležni.
Slavko Osterc.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 10. novembra: Zaprto.
Sreda, 11. novembra: Vest. Red B. četrtek, 12. novembra: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20. url zvečer.
Torek, 10. novembra: Gostovanje francoskega baletnega ansambla Loie Fuller. Izven. Sreda, 11. novembra: Koštana, prva repriza. Red A.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. uri.
Torek, 10. novembra: Slaba vest. Ab. A.
Sreda, 11. novembra: Zaprto.
četrtek, 12. novembra: Konec poti. Ab. O.
Petek, 13. novembra: Zaprto.
Sobota, 14. novembra: Kralj na Betajnovi. Pre-mijera.
Kaj bo ta teden v gledališču? V torek, 10. t. m. se bo ponovila vesela kmečka komedija s petjem in glasbo »Slaba vest«, ki se je občinstvu na mah priljubila, zlasti ker se godi njeno dejanje v prleški kmečki hiši ter so med vsebino vpletene naše domače narodne pesmi. Globoko učinkujoča vojna drama »Konec poti«, ena izmed najboljših letošnjih dramskih predstav, se bo vprizorila v četrtek, 12. t. m. za abonma C. Naslednja letošnja dramska premi-Jera bo v soboto, 14. t. m. Uprizorila se bo izredno močna oderska tvorba Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« v režiji J. Koviča.
1Radie
Ljubljana, sreda, 11. novembra. Opoldanski program odpade. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Zabavno čtivo. 19.00 Ruske recitacije ga. Marija Maver iz Monakovega in univ. prof. £r. Preobraženski. Odlomki iz Gogoljevih komedij »Revizor« in »Ženitev«. 19.30 Literarna ura: Franc Vodnik: O pesmih Srečka Kosovela.
20.00 Martinov večer. 21.15 Ohcetna godba Magistrov. 22.00 Salonski kvintet. 22.30 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sreda, 11. novembra. 10.00 Šolski radio. 10.45 Plošče. 1205 Opoldanski koncert radio orkestra. 10 00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Večerni koncert. 21.00 Komedija. 21.30 Violinski koncert.
Zagreb, sreda, 11. novembra. 10.30 Nagrobne svečanosti v vojni padlim. 10.45 Spominski govor ministra dr. Zelimira Mažuraniča. 11.20 Akademski kvartet. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Plošče. 19.15 Knjigovodski tečaj. 19.45 Kulturne in društvene vesti.
20.00 Prenos iz Ljubljane. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Prenos iz kina.
Praga, sreda, 11. novembra. 11.00 Plošče. 12.35 Brno. 14,10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.55 Plošče. 18.25 Pesmi. 19.20 Brno. 19.55 Violinski koncert. 20.25 Pesmi. 21.00 Večerni koncert. 22.20 Lahka glasba.
lužbene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II	No 23.953/12.	3123
Razpust društva.
Društvo »Edinost« izobraževalno društvo napredne omladine v Celju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev .za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. oktobra 1931.
*
II	No 23.880/2.	3122
Razpust društva.
Društvo »Motoklub v Celju« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. oktobra 1931.
*
V	10/25.	3102—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijski del na Muri v obmejni progi II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. novembra 1931. ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka, tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni hidrotihn. odseka Stari trg, 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,538.498'— dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 2. novembra 1931.
&
V. No. 182/226.	3103-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje stanovanjskih poslopij za zdravnike, strežnike in usmiljenke ter gradnje infektcijske barake in vratarjeve hišice hiralnice za umobolne v Novem Celju pri Žalcu
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. decembra 1931. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: dinarjev
I.631.180'64 oziroma za posamezne vrste del in sicer za:
1. težaška in zidarska dela ter izvršitev čistilno naprave in greznice . .Din 1,008.33202
2. tesarska dela .	.	.	.	„	89.384-15
3. krovska dela .	.	.	.	„	56.303 20
4. kleparska dela	.	.	.	„	69.01470
5. mizarska dela .	.	.	.	„	174.746-25
6. ključavničarska dela „	13.118'—
7. steklarska dela	.	.	.	„	27.073'50
8. slikarska dela .	.	.	.	„	14.281-34
9. pleskarska dela	.	.	.	„	39.101'38
10. pečarska dela .	.	.	.	„	59100-—
II. vodovodnoinštalacijska
dela .........................  80.723-10
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. novembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblasiev
E 628/31.
Dražbeni oklic.
3127
Due 27. novembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Belevode, vi. št. 9.
Cenilna vrednost: 73.383 Din 76 p; vrednost pritikline: 9025'— Din; najmanjši ponudek: 48.924-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj, dne 19. oktobra 1931.
•j;
E 255/31-8.	3125
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Jelševc, vi. št. 101 in 5i9.
Cenilna vrednost: 5700-— Din; najmanjši ponudek: 3800’— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 27. oktobra 1931.
E 913/31-5.	3118
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 19 31 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolgavas, vi. št. 207.
Cenilna vrednost: Din 4000'—; najmanj-ponudek: Din 266670.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne-premičnihe v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski ,ega sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava,
dne 3. novembra 1931.
$
E IX. 2463/31-8.	3109
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. decembra 1931 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Slivniško Pohorje, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: Din 205.283-40; vrednost pritikline: Din 5-000-—; najmanjši ponudek: Din 136.854-92.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 24. oktobra 1931.
Hi '
E 288/31-11.	3117
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. decembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Korita, vi. št. 362 in 308.
Cenilna vrednost: 19.881 Din; vrednost pritikline: 550 Din; najmanjši ponudek: 13.254 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 2. novembra 1931.
*
P VI 392/31—2.	3126
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Mariboru z dne 24. septembra 1931, opravilna štev. L VI 12/31—9, je bila Lindič Terezija, posestnica v Mariboru, Betnavska cesta 15, sedaj v splošni bolnici v Ljubljani, zaradi umobolnosti omejeno preklicana.
Za pomočnico je bila postavljena Ogrizek Terezija v Zg. Kostrivnici.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 26. oktobra 1931.
*
Preds. 332—13/25—2.	3119
Razglas.
Okrožno sodišče v Celju poziva v smislu § 19 zak. o notarjih vse one, ki imajo na kavciji dne 29. julija 1930 umrlega javnega notarja Drukarja Avgusta v Celju zastavno pravico ali vobče pravico do poravnave iz kavcije, da v roku 2 mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišče neglede na nijh zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo.
Okrožno sodišče v Celju, dne 4. novembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II	No 7476/1.
8124
Razglas.
Z pravomočno razsodbo okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 30. septembra 1931, opr. št. Kps 140/31, je bila izdana po § 55 k. z. prepoved, da ne sme zahajati v krčme do 23. oktobra 1932 Vajs Franc, viničar v Zabjaku, obč. Beračeva.
Vsakdo, ki bi navedenemu vede postregel z opojno pijačo, bo po § 268 k. z. kaznovan. *
To se daje v vednost in obvestitev gostilničarjev.
Sresko načelstvo v Ljutomeru, dne 28. oktobra 1931.
T. N. 1429/48/31.
*
3114 a—2—1
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo stanovanjskih in gospodarskih poslopij v splošni bolnici v Mariboru.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 1679/6 z dne 26. oktobra 1931, razpisuje sresko načelstvo Maribor levi breg na podlagi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v splošni bolnici v Mariboru,
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. decembra ob enajstih dopoldne
v prostorih tehničnega razdelka v sobi št. 51 pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg.
Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Natančnejše podatke glej »Službene objave« »Jugoslovana« št. 262 z dne 8. novembra 1931.
Sresko načelsto v Mariboru desni breg,
dne 3. novembra 1931.
Štev. 11.083/11.
*
Razpis.
3131
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 3. novembra 19 31 ob enajstih dopoldne nabavo:
340 m brezšivnih vodovodnih cevi.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika, Velenje, dne 9. novembra 1931.
*
Štev. 3577/1931.	3130
Natečaj
Pri mestni občini kočevski se odda v smislu sklepa občinskega sveta z dne 23. oktobra 1931 provizorično mesto občinskega sluge z mesečno plačo do dogovoru.
Prosilci naj vlože svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje najkesneje do dne 25. novembra 1931 pri podpisanem županstvu. Zakesnele, prav tako pa tudi nekolkovane in nepravilno kolkovane prošnje se ne bodo upoštevale.
Prošnji je priložiti rojstni in krstni list, zadnje šolsko spričevalo, izpričevalo o dosedanjem službovanju, nravstveno izpričevalo, uradno izpričevalo državnega zdravnika, da je prosilec zdrav in za javno službo sposoben, in dokaz, da je zadostil aktivni vojaški dolžnosti ali pa da je trajno oproščen.
V	obče mora prosilec ustrezati nastopnim pogojem:
1. biti mora državljan kraljevine Jugoslavije;
2. vešč mora biti popolnoma uradnemu in nemškemu jeziku v govoru in pisavi;
3. imeti mora najmanj štiri razrede osnovne šole;
4. biti ne sme mlajši od 18 let in ne starejši od 45 let.
Županstvo mestne občine Kočevje, dne 7. novembra 1931.
*
Štev. 703.	3112 2—2
Razpis.
Sreski cesti odbor v Radovljici razpisuje službo tajnika. Prošnje se morajo nasloviti na: Sreski cestni odbor v Radovljici najkesneje do 15. novembra 1931.
Priložiti je dokazila, ki so predpisana v § 2. in 3. zakona o uradnikih z dne 1. aprila 1931.
Sreski cestni odbor v Radovljici, dne 5. novembra 1931.
Razne objave
3116
Objava.
Izgubil sem legitimacijo za polovično vožnjo na drž. železnicah Jugoslavije, izdano od direkcije dTŽ. železnic v Ljubljani na ime Dondevič Ivan iz Murtera.
Proglašam jo za neveljavno.
Dondevič Ivan, s. r.
Al Jennings:	31
Pesnik in bandit
Frank, Mex in jaz smo pobegnili. Teden dni smo jezdarili od farme do farme. Glad nas je gnal. Kradli smo spet po malem. Potem je prišel še napad na vlak Rock-Island pri belem dnevu. Pričakovali smo plena okrog devetdeset tisoč dolarjev. Toda dinamit namsje odrekel in ni blagajne razbil. Bili smo opeharjeni za svoj trud.
To je bil naš najmanj izdatni napad, pa nas je vendar privedel v ječo. Ta napad so smatrali za eno najdrznejših banditskih dejanj. Oborožene čete so križarile po deželi, da ulove-Jennigsovo tolpo. V decembru 1897 smo jim padli v roke.
Vrnili smo se bili na staro farmo Spike-S, na kateri sem se bil prvikrat v svojem življenju srečal z banditi in se pomešal mednje, na farmo, na kateri smo bili svoj čas sklenili napad na vlake M. K. in T. Tam smo se ustavili, da pričakamo malega Dicka.
Nekdo je potrkal na vrata. Zunaj je s peklensko silo tulil veter. Gospa Harliss je stopila na verando. Nekdo je prosil prenočišča. Bil je ves zamazan, ves premočen, oteklih oči. Bil je farmar, ki je prebival nekaj milj stran. Tisti večer je prišel kot špijon in smo bili njegove žrtve.
Vsi smo čutili, da se zapira past okrog nas. Toda
ničesar drugega nismo imeli v rokah kakor svoj sum in nismo vedeli, kaj naj počnemo, ker je bil farmar prijatelj Harlissovih. Nismo ga mogli nikakor prijeti.
Toda nihče izmed nas ni tisto noč legel spat. Drugo jutro je solnce vzšlo svetlo in mrzlo. Gospa Harlissova je šla k vodnjaku po vode. čez trenutek je pridirjala nazaj, brez rute, z lasmi, razviharjenimi od vetra.
— Policisti so prišli! Vse nas bodo pobili!
Frank in Bud sta z winchestrovkama v rokah planila po stopnicah. Gospa Harlissova je svojega malega brata vzela v roke in bežala proti vratom. Jaz sem poizkusil zbežati skozi okno v kuhinjo.
Krogle so zbile kljuko s hišnih vrat. Prva salva mi je s kosci stekla oškropila v obraz. Pribežali smo do majhne koče za farmarjevim domom. V koči so bili spodaj trije prostori in .zgoraj eden. Streli so šli skozi hišo, kakor da je iz lepenke.
Krogle so sesule posodo na mizi, zrušile štedilnik in zbile podobe s sten. Trije izmed nas so bili ranjeni. Bili smo napadeni od treh strani. Policisti so zasedli šupo na severovzhodu, hišo na severu ter skale in gozd na severozapadu. Proti jugu se je razprostiral majhen breskven nasad in za njim je ležala odprta prerija.
štirideset minut smo se borili, dokler se ni naša bedna trdnjava popolnoma sesula. Tedaj smo v dežju krogel napravili izpad proti preriji. Na prosto polje si niso upali za nami.
Onstran potoka Duck smo se ustavili, da si obvežemo rane. Jaz sera bil ranjen prav nad kolenom in krogla mi je tičala v kosti. Bud je bil zadet v ramo in Bill je imel v stegnu zevajočo rano, kakor da ga je ugriznil pes. Frankov plašč je imel sedemindvajset lukenj, toda on sam ni bil niti malo opraskan.
Tam v gorah smo se pripravili na svojo zadnjo obrambo. Ves dan smo tičali v skrivališčih. Bilo je za vraga mraz. Imeli smo samo dve jabolki za vse nas. Od tega smo živeli tri dni. Policistov ni bilo za nami.
šli smo spet na drugo stran reke, zajeli par Indijancev in jima odvzeli njune ponije in vprego ter se začeli pomikati proti Kanadski reki. Moja rana je otekla. Dvakrat sem jo moral odpreti z žepnim nožičkom, da mi je odleglo. Bili smo namenjeni do hiše Bennya Pricea. Iz prejšnjih časov, ko še nisem bil bandit, mi je bil prijatelj. Sprejel nas je in nas postregel z dobro malico. Toda pri njem nismo mogli ostati, če nismo hoteli njega samega spraviti v nevarnost.
Na njegovem domu se je nekega dne pojavil star naš znanec, neki konjski tat, po imenu Baker. Ta nam je dal svoj voz na razpolago. Frank mu ni zaupal in se ni maral peljati z nami. Bud, Bill in jaz smo stopili v voz. Baker naj bi nas bil odpeljal na svoj dom. Podoba je bila, da bo Bill ranam podlegel. Bud in jaz sva bila v nezavesti. Jaz sem se nazadnje osvestil. Na kozlu je nekdo sedel.
Spomenik 7,a raziskovalca polarnih krajev Malingrena
V	Upsali so odkrili spomenik za raziskovalca polarnih krajev Malnvgrena, ki jo leta 1928. kot član Nobile-ove ekspedicije na severni tečaj v polarnih krajih umrl. Na spomeniku vidimo Malmgrena v obleki, kakoršno nosijo raziskovalci polarnih krajev.
Kolonija brez Evropejcev
Anglija in Francija imata ogromne kolonije, imata pa mnogo premalo don.iačega prebivalstva, ki bi ga mogla naseliti v kolonijah, da bi »beli« ljudje bili v večini nad črnci.
V Južni Afriki n. pr. prebiva v angleških kolonijah 7 milijonov črncev, belokožcev pa niti 2 milijona. Umrljivost med domačini je sicer velika, toda oni se tudi izredno naglo množe; število porodov med belokožci pa pada. Ta razvoj stvari opazujejo Angleži z veliko skrbjo, kajti če pojde tako naprej kakor gre, bo stalo čez 50 let trem milijonom belokožcev že 24 milijonov črncev nasproti.
V francoski koloniji Indo-Kini stoje stvari še hujše: tam prideta na 2000 Azijatov le po 2 E' .opejca; v francoskih kolonijah ob ekvatorju živi 3 in pol milijone zamorcev, Evropejcev pa le 2000. Te številke kažejo, kako slabotni st) belci v kolonijah.
Žene in gospodinje pri raznih narodih
Kateri narod ima najboljše žene in gospodinje? Na to vprašanje odgovarja Angležinja gospa James Rodney, v nekem londonskem listu tako-le:
»Mnogo ljudi trdi, da je mogoče najti dobro ženo in gospodinjo samo v Nemčiji, kajlii Nemke so v svojem domu ravno tako pridne in delavne kakor so njihovi možje v pisarnah in v delavnicah. Nemke znajo poleg tega ustvariti svojim možem udobne in prijetne domove za neverjetno mal denar. Nemka strogo pazi na perilo, srebrnina je vedno čista, jed pa je skrbno izbrana in dobro pirpravljena. Nemka se trudii, da ohrani tudi v najtežjih časih svojo rodbino na določeni življenjski višini.
Dobre gospodinje pa so tudii Francozinje. Tudi te so o ilične kuharice in s posebno skrbjo pazijo na obleko. Vsako željo svojega moža mu ber6 že na obrazu.
Španke znajo napraviti za moža prijeten dom s svojo mirno prijaznostjo in ljubeznivostjo. So tudi zelo gostoljuhne in če mož povabi k sebi svoje prijatelje, je vedno poskrbljeno, da pride na mizo kaj dobrega. Svojega moža rada priznava kot svojega »gospodarja« in je prav vesela in zadovoljna, če jo mož polivali.
Drugi pa zopet pravijo: »Vzemi Italijanko, če hočeš biti srečen in zadovoljen.« In res so Italijanke jako skrbne matere. Tudi kuhati
znajo dobro, toda obeda ne znajo tako prirediti kakor Nemke ali Francozinje. Svojim možem dostojanstveno spregledajo kakšen napačen korak, hočejo pa zato neomejeno vladati doma.
Švedinje so močne kakor moški in nežne in občutljive kakor otroci. Švedinje so po svoji prirodi vedno vesele in dobre volje.
Med vsemi ženskami pa se najlažje prilagaja obstoječim razmeram Rusinja in zato so Ru-
Pisemske znamke prodajajo na ulici
V	Nemčiji so ustanovili posebno organizacijo, ki naj pomaga revežem čez zimo. Organizacija se imenuje »Deutsche Nothilfe in v njeno korist prodajajo pisemske znamke po ulicah.
Težka železniška nesreča v Angliji
Na progi Liverpool—Canden se je zaletel osebni vlak v tovorni vlak. Lomotiva in 4 vozovi
tovornega vlaka so razbiti.
Pouk v privezovanju smuči
Humor
Co\vboy (kravji pasiir) lovi ribe.
sinje najboljše zakonske žene. Njihova požrtvo. valnost je svetovno znana.
Holandke ljubijo red in snago in so silno natančne, če ne celo sitne, kar se tiče reda.
Avstrijanka pa je vedno prijazna, delavna in vesela, in dobra volja je nikdar ne zapusti; tudi nesrečo zna prenašati z nasmeškom.
Amerikanke so pa zelo praktične in imajo velik organizacijski talent. Za dom in za do« mačnost niso, pač pa žive le za šport.«
Škoda, tla te Angležinje ni zaneslo še v Ljubljano ali pa v Maribor; mogoče bi bila kakšno modro zinila tudi o naših ženskah.
60 milijard se seli
Staro deset-nadstropno poslopje »First-Natio-nal« banke v Newyorku se je začelo nedavno ugrezati. Ravnateljstvo je takoj odredilo selitev banke in policija je prepovedala po natančnem pregledu poslopja vstop v poslopje vsakomur. Palača pa se je vedno bolj pogrezala in na stenah so se pojavile velike razpoke. Poslopje se je v 24 urah pogreznilo za 40 centimetrov. Policija je daleč naokrog zaprla vse dohode na ogroženi prostor. Zaradi varnosti so izpraznili tudi vsa sosedna poslopja. Bančno ravnateljstvo pa se je med tem dogovorilo z neko drugo banko glede novih poslovnih prostorov in je dobilo na razpolago 5 nadstropij v palači druga banke v najem. Policija pa je prepovedala odpeljati vse težke premefe in je dovolila odpeljati samo denar in vrednostne papirje in najpotrebnejše knjige. Pod varstvom 500 stražnikov so v eni noči prepeljali vse premoženje v nove prostore. Prepeljali so za 60 milijard dinarjev vrednosti. Banka pa bo zidala novo poslopje, ki bo imelo 35 nadstropij. Prostor pa, kjer podirajo staro zgradbo, spada med najdražje v Ne\vyorku, kajti cenijo ga na 4 milijone dolarjev.
»Hiša knjige«
V	Moskvi namerava državna založba knjig zgraditi ogromno »hišo knjige«. Ta »hiša« bo štela več poslopij po 20, po IG in po 15 nadstropij in v njej bo dovolj prostora za vse knjige, ki jih izdajajo založbe in pa še za 7000 delavcev in nameščencev. »Hiša knjiga« bo gotova leta 1933.
Ženine sanje so rešile moža
Angleški časopisi poročajo, da se je ženi konservativnega kandidata Cooper-ja Ramssu-a na dan pred volitvami sanjalo, da je prejel njen mož škatljico čokolade; on je vzel košček čokolade iz škatljice in ga použil, a komaj je to storil, se je zgrudil mrtev na tla. Naslednjega dne je gospod kandidat res prejel po pošti škatljico sladkarij, a žena mu je povedala svoj« sanje in mož ni ničesar pokusil, pač pa je izročil poslane mu sladkarije v preiskavo, ki je res dognala, da je blago zastrupljeno. Gospod Ramson pa je bil v svojem volilnem okrožju izbran z ogromno večino za poslanca.
Razprava po radiu preko morja
Koncem meseca novembra nameravata vseučilišči v Oxfordu in pa Hawardovo vseušilišč® v Zedinjenih državah prirediti razpravo o vprašanju vojnih dolgov. Razpravljali bodo po radiu, stroške pa bo plačalo Hawardovo vseučilišč*.
Izdaja tiskarna »Merkurt, Gregorčičeva ul. 23.— Za tiskarno odgovarja Otmar Michiilck. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.