Osvobodilna fronta v ptujskem okraju vrši priprave za volitve v KLO
V sredo, 9. novembra se je v Ptuju v Titovem domu vršilo zasedanje okraj-nega plenuma OF, ki se ga je udeležilo 170 članov okrajnega plenuma iz vsega okraja.
Zasedanje je otvoril sekretar OOOF tov. Berginc Peter. Politični referat je imel predscdnik okrajnega odbora OF ;ov. LeskovecFranc, ki je med drugim dejal sledeče:
Pomanjkljivosti KLO
»Da se bo delo na terenu poživelo in izboljšalo, stoje pred celotno Fronto tež-ke in odgovorne naloge po vprašanju vo-litev v KLO. Vemo, da so naši KLO r glavriem trpeli na sledečih pomanjklji-vostih: nezadostna pomoč od strani višjih organov oblasti, ncdclavnost precejšnje-ga števila odbornikov, ponckod še vpliv kapitalističnih clamcntov v KLO ali izven njih na samo delo KLO in če hočemo tudi njih zaostajanje za samim razvojem.
Socialni sestav KLO
Zato je dolžnost vsakega frontovca, predvsem pa frontnih funkcionarjev, da kritično analizirajo stanjc v njihavih KLO in   se   na   podlagi   analize   pripravijo   na
volitve. Predvsem je pri tem paziti na sledeče: socialni sestav KLO je bil po-nekod slab. V njih so prevladovali razni vaški mogotci, veliki kmetje ali pa tudi špekulantsko nastrojem srednji in mali kmetje in ljudje, ki so pod vplivom vc-likih kmetov ali poedincev iz vrst reak-cionarno usfnerjene duhovščine, Da taki ljudje ob nezadostni budnosti lahko po-vzročijo veliko škodo, je r-azumljivo in od njih ne moremo drugega pričakovati. Zato je treba, da Fronta pravočasno predvidi za nove KLO ljudi, ki bodo de-lali v interesu skupnosti, ne pa posamez-n:'kov, liudi, ki bodo po svojero srcialnera sestavu zavezniki naše oblasti, Vsi špc-kulanti, neupravičcni nergači, omahljivci in njih zagovorniki morajo iz naših KLO. v nasprotnem slučaju bomo imeli stalno borbo s temi ljudmi, celo v odborih sa-mih in to končno m več KLO, temveč pribežališče vseh mogočih škodlitvcev To je pred volitvami ena najvažnejših nalog v OF.
Pri zbiranju novih odbornikov bi opo-zoril na dejstvo, ki ga dostikrat pozab-ljamo in sicer, da morajo v naše KLO priti tudi žene in to v mnogo večjem šte-vilu kot do sedaj. Tudi priprave za te volitve kažejo, da smo na to v vcč pri-merih pozabili in je trcba to takoj popra-viti. Žena fe v našem redu enakopravna in to ne samo na papirfu. ampak je to treba dokazati tudi v dejaniih. Nikjer pa enakopravnost lažje ne pride do izraza kot v tera, da tudi žene pritegnemo k so-delovanju z oblastio.
Ravno tako pozornost moramo posve-titi naši mladini, ki je najbolj revolucio-narna in najbolj '»ripravljena za delo, Osnovno mcrilo pri izbiri odbornikov naj bo njihov odnos do gradnje socializma, njihova pripravljenost čim več prispevati k čim prejšnji izgradnji socializma Lfud-stvo naj o teh Ijudeh razpravlja <n samo presodi, ali so vredni in sposobni, pre-vzeb* tako častno in odgovorno mesto, ali so vredni ljudskega zaupanja. Da sa bodo vsi ljudje zavedali važnosti teh volitev in da bcdo pripravlieni pri njih čim bolj sodelovati, je potrebno mno<Jo rasprav-Ijati o novem zakonu o Ijudskih odborih. da bo vsem poznan način samouprave Jiudskfh odborov. da bodo seznanjeni z našo Ijudsko demokracijo. S tetn bodo iroeli večji intercs, izvoliti v KLO res take Ifudi, ki za ta mesta odgovarjajo Pri razpravah o dosedanjem delu KLO bi opozoril na to, naj bodo te razprave res samokritične. Ničesar ni trcba olep-ievati. Povedati je treba tako kot je in se
na storjenih napakah učiti boljše delati. Samokritičnost in neprikrivanje napak in tcžav, s kateritni se borimo, je eno važnih sredstev odpravljanja istib.
Tehnične priprave za volitvc
Poleg teh političnih priprav za volitve bi omenil še tehnične priprave, za katere je prav tako odgovorna Fronta.
To naj bodo predvsem: okrashev vo-lišč, množični prihodi z godbo in petjem na volišče, čim prejšnja zaključi^ev vo-Iitev in redno poročanje o rezultatih. Tudi v teiD pogledu se naj raz/ija tck-movalni duh naših ljudi. Zato je treba tudi paziti, kakšni Ijudje bodo prišli v sance volivne odbore in ostale komisije in kakc bodo svoje naloge vršili. Ker so v času od zadnjih volitcv do sedaj nastale gotove spremembe v volivnih imemkih, je dcižnost frontnih organizaeii, poskrbeti za to, da se isti pravočasno spraviio v rcd Predvsem je paziti na vpis mladine, ki je spolnila 18 let. Razni špekulantski in sovražni elemcnti pa v volivnih imeni-kih nimajo mesta. Te je trebi na pred-vclivnih sestankih razkrinkati. Tako bo ljudstvo samo zahtcvalo, da se ;im ne da pravica sodelovanja pri volitvah.
Volivne enote
Končno bi poudanl še eno zelo važnih r-alog, m sicer pustaviti čim več /jUvmh enot po načelu: kolikor kandidatov loli-ko volivnih enot. Prav v tem je ena bist-venih razlik med volitvami leta 5947 in sedanjimi. Demokratičnost naše cblasti, to se pravi sodelovanje ljudstva pri delu oblasti pride do izraza prav v tem ukre-ou. Tako bo skoraj sleherni človck v vasi pri volitvah sodeloval na en ali drug na-čin, razpravljal o kandidatih, piedlagal druge, sodcloval v raznih pripravah za voiitve itd. S tem tudi dokazvtjemo, da je pri nas najširša demokracija, ne pa teror in fašističnc metode, s čimer nas obkladajo prav tisti, ki o pravi demo-kraciji   nočejo  imeti   mnogo  pojma,
Z dobrimi predpripravami za volitve. tako političnimi kot tehničnimi, z izved-bo nakazanih nalog moramo doseči pri volitvah lepe rezultate Vse fronlne or-ganizacije sc morajo zavedati, da so od-govorne za uspeh volitev in da pade na-nje velika odgovornost K izvajaniu «a-lcg v kolikor k temu šc niso pristopile ali premalo dosledno pristopile. morajo froctne orgamzacije  takoj   pristopiti
Kvaliteta novih odbcrov
Dobri volivni rezultati, ne mislim samo po udeležbi, ampak tudi po kval^teti no-vUi odborov morajo postati prelomnica v delu naših tvi *~ in nov vehk koratc v de-mokratizacijo istih. Z dobro uspel;rai vc-litvami pa ne bomo dosegli samo tega. ampak bomo na drugi strani dali še en dcstoien odgovor tistim, ki ogroiino go-voričijo o svoji dcmokraciji, ki lcpo j|o-vorc, a drugače delajo. V naši predvolivjii kampanji moramo prav take argumonte izrabiti za prikazovanje in tolmačenje razlike naše demokric!'? in dcm kiacii v deželah Kominforma. Povedati je treba in seveda tudi z dejanji dokazati, da se mi ne bojimo prcd ljudstvom dajati od-govora za svoje delo. da priznamo tia-pake. da se na njib popravljamo, pa tudi da imamo na drugi strani take uspehe v gradnji socializma, s kakršnimi se ne morc izkazati nobena od teh držav Ni to nikaka samohvala, ampak so to gola dejstva, na katera pa smo lahko oonosni. 0 naših uspehih v gradnii socializma mo-ramo v predvolivni kampanii mnoiio go-vorifi in  to konkretno.«
Referat  je zaključil z besedami:
»Tovariši, naša do'žnost v tak! filuaciji je, da damo od sebe vse sile, da ?,iktivi-ziramo  slehcrnega   našega   človeka,      da
bomo za čim prejinjo izgradnjo socializ-ma v naši državi čim več prispevali in s tem dali najdostojnejši odgovor in doka«, kdo je na pravi poti. Ta naša pot ne bo lahka, treba bo še mnogo naporov, mno-go žrtev, treba bo do skrajnosti napeii sile Vsc to bomo zmogli in dosegli cilj, če se bomo zavedali, da vse dclamo samo v lastnem interesu, ampak da pomeni na-ša borba in gradnja socializma pri nas borbo za čistost m.-'.rk.-iznia-lsniniznia proti vsem revizionistom in da nas v tej borbi vodi naša slavna Partijain tovariš Tito!«
Po predsednikovem referatu je podal organizacijski referat sekretar tov. B c r-g i n c, ki je nakazal • konkretnc naloge VOOF za volilva m vsa druvja lekoča organizacijska vprašanja Frontc.
Refcratom je sledila skromna diskusi-ja. Funkcionar OF iz Skorišnjaka je pri-kazal pomanjkljivosti prejšnjih volitev. Okrajna sekretarka AFŽ je poudarila važnost izvolitev žena za članice krajev-nih ljudskih odborov ter nujnost, da bi vsai četrtino odborniških mest zasedla dekleta in žene.
Med diskusiio je prinesla konferenci pozdrave delovneča kolektiva tovarne perila v Ptuiu delcijacija delavk, ki so konferenci sporocile prve rezultate tek-movanja po Sirotanovičevem zgledu, ki se ie vršilo  v času konference.
V imenu vseh članov OF so sprejeli člani okrajnega plenuma OF obvpz° Fron-te za ptujski okraj na oodla^i tckmova-nia, kj «*a je nanovedal oblastni odbor OF Mariborske oblasti vsem oblastem v Sloveniji.
Obveze se  glasijo:
1.  V ptu>jskem  okraju bomo  imeli  1400 volivnih   enot.     Vsak  odborntk   bo     imel svojo volivno   enoto   razeri nekai   primc-rov.
Da bi s splošnim zakonom v LO čim-boli seznanili članstvo Fronte in vse ostale volivcc, bomo ta zakon preštudi-rali na množičnih scstankih, ki bodo po volivnih enotah.
Fronta bo v vsaki vasi prevzela skrb za tchnične priprave za volitve, to ie okrasitev vasi in volišč, pisanje parol, agitacijo za čimprcišnio izvedbo volitev in za največji odstotek udeležbe. Vsi frontni odbori bodj nudili v-e<tr.msko pomoč volivntm komisiiam pri volivnih imenikih, poročanju, zbiranju zapisnikov za kandidate itd.
2.  Med tekmovanjetn se bo vključilo v KOZ 49 odbornikov OF in sicer v Graje-ni 3, v Gorišnici 4, v Moškanjcih 5, v De-sterniku  5,  v   Janeževcih  4, v  Sobetincih 3, v Prvencih 4,  v Trničah 2, v Trnovski vasi  4,  v Levanjcih 2,  v  Cvetkovcih 4,  v Oslušovcih 4 in v Središču 3. V ZE cko-nomije se bo vključilo 70 odbornikov OF.
Na novo bomo ustanovili 5 KOZ. V te se bo vključilo 20 odbornikov OF.
3.  Za dvig članstva bomo po vseh pred-t volivnih  množičnih  sestankih  po volivnlh
enotah sprejemali nove člane predvsem v krajih, kjer je število vključenih vo-livcev izpod 60%, to je v vseh vaseh KOOF Žetale, Gruškovje, v Cirkulanah, v Zavrču, v Leskovcu, v Veliki Varnici, v Skorišnjaku, v Paradižu, v Slatini, v Gruškovcu, v Narapljah, v Stopercah, na Ptujski gori, v Lovrencu, v Cirkovcih, v Marjeti, v Slovenji vasi, na Hajdini, v Selah, v Doleni, v Lancovi vasi, v Jurov-cih, v Podlehniku, v Slavšini, v Jiršovcih, v Juršincih, v Sakušaku, na Polenšaku, v Destcrniku, v Velovlaku, v Dornavi, v Mezgovcih, v Brezovcih, v Cvetkovcih, v Moškanjjcih, v Gajevcih, v Borovcih, v Bukovcih, v Stojncih v Forminu in v Vurbergu.
4.   Zadružne  domove bomo   dogradili v surovem stanju   v  Grajeni, v   Dornavi   in v Lovrencu. Zadružne objektc bomo adap-tirali  v KOZ  Osojnik,  v  KOZ   Gorišnici, v   KOZ  Trnovska   vas,   v  KOZ   Sobetinci in v KOZ  Središče. Adaptiralo se bo ZE v Markovcih  in v Juršincih.  Skupno  bo-mo v lem tekmovanju opravili 52.000 de-lovnih ur.
5.   a)   Ker   imamo   v   našem   okrajnem plenumu OF iz vsakega  KOOF po enega zastopnika,   jih   OOOF   zadolžuje,   da   za ta svoj  KOOF odgovarjajo po vseh sek-torjih dela OF.
b) Do konca tekmovanja bomo dokon-čali s tečaji za funkcionarie osnovnib or-ganizacij, to je za  120 Ijudi.
6.   Za  frontne brigade  bodo vsi  VOOF dali po 3 člane OF najkasneje do 15. no-vembra  1949. Ravno tako' bo vsak VOOF dal   minimalno   dva   člana   za   stalno   de-lovno  silo v  našo  industrijo.  Tako  bomo dali  300   frontovcev  v brigade  in   300  za stalno delovno silo
Prvotne frontne pripravc za volitve v ptujskem okraju ozn&čuiejo sledeči sklepi  okrajnega plenuma  OF:
1. Vsi VOOF bodo takoj pristopili k sklicevanju sestankov po volivnih enotah
in bodo  pomagali  pri  izbiri  in   potrditvi kandidature   najboljših   tovarišev.
2.  Vsi VOOF bodo predvideli najboljše tovariše, ki bodo zastopani v KLO in bo-do  njihovi   podatki   poslani   na   OOOF   z vsemi karakteristikami   najkasneie  do  13 novembra 1949
3.   Vsi  KOOF  bodo  tekmovali  med  se-boj   pri   predpripravah  in  v  sami izvedbi volitev.   KOOF.   ki   bo   najprej   zaključil volitve in jih seveda  tudi najboljšc orga-niziral   in  izvedel Vse   tekmovaine   točke. bo   kot   nagrado   dobil   od  OOOF   radio-aparat.
4.  VOOF, ki bo spreiel v Fronto največ novih članov, bo OOOF  podaril komplet-no knjižnico.
5.   Vsaki  član   Okrajnega   plenuma  OF bo  pošiljal   vsakih   14 dni   pismeno poro-čilo   o   situaciji   na   svojem   terenu   in   o konkretnem  delu   Prvo   noročilo   bo   po-slano do  15. novembra 1949.
6.  Vsak VOOF bo predlajtal do 15   no-vembra po  enega  tovariša.  ki bo   obiskal 14-dnevni tečaj pri OOOF.
7.  Vsi VOOF bodo najkasneie do 1   de-cembra  poravnali   vso zaostalo  čl^narino
8.  Vsi  VOOF  bodo pošUjali  do  15   de-cerabra  obširno pismeno letno  ppročilo  o delu  in uspehib  v teku  leta 1949
9 Vsi VOOF bodo sklicali ka^didacij-ske sestanke z odbori množ-črnh O"gan!-zacij in na njih prer.esli naloge Fronte za izvaianje vseh nalog v zvezi z grad-njo socializma
Y
Prvi izgledi za uspešno izvedbo volrtev zavisijo od aktivnosti frontnih funkcio-narjev in članov pri izvajanju navodil okrajne^a plenuma OF in pri sodeiovaniu ter disciplini članov Nedvomno ne bo nikdo od frontnih funkcionariev omalo-važeval demokratičuc:;h prcdsfoiečih vo-litev, niti važnosci pradvolivrih or.-prav. zato bo takoi pristopil k d^lu in «e ies-no pnveza] z okrainim o«.lhor-)m OF v Ptuiu zaradi stalnepa poročanja ' sffTiju priprav in uspchov nu tcrenu.         L. F.   
   Ob 32 letnici Oktobrske revolucije
V ponecleliek, 7. novembra t. i., ob 19. un, m liuasivo lZ Ptujfl v Titovem domu svečano počastilo spomin na Oktbtir-sko revolucijo.
Sekretar okrajnega odbora OF tov. Berginc Peter je v kratkem referatu prikazal velike pridobitve Oktobrske revolu-cije za narode SZ in za proletariat vsega sveta ter ožigosal revizionistično stališče nekaterih vodilnih funkcionarjev VKP (b) do vprašanja samostojnosti in neodvisnosti malih narodov, ki se odraža predvsem v gonji proti državnemu in partijskemu vodstvu FLRJ.
Z aplavzom je Ijndstvo iz Ptuja potrdilo velike simpatije do narodov SZ ter povezanost naših narodov s CK KPJ in tov. Titom v bcrbi proti revizionistom iz vrst nekaterih vodilnih hinkcionarjev VKP(b) in članic Informbiroia.
Naše delo
   Rekruti iz ptujskega garnizona so
prisegli narodom Jugoslavije, da bodo
čuvali pridobitve NOB
Po težkjh in siavrrih dnen bližnje preteklosti je zasijalo sonce svobode našemu ljucbtvu. Skozi ogenj svoje ljudiske revolucije so si naši narodi priborili velike pridobitve: ljudsko obla^st, bratstvo in enotnost kot po-goje lepše bodočnosti. Pridobitve nadčloveške borbe bi ne bile popol-ne, 6e bi ne bile zavarovane. Zato so si naši narodi ustvarili čuvarja in zaščdtnika teh piridobitev, ustvarili so si novo, res ljudsko a^rmado. Ustvarjena iz delavcev in kmetov, študentov in izobražencev, je arma-da postala kovačnica novih ljudi, sposobnih premagati vse napore v slučaju ogrožanja svoje socialistične domovine. Služiti v takšni armadi, kjer se množice   naših    državljanov
vzgajajo na svetlih tradicijali iz na-še narodno-osvobodilne vojne v lju-bezlii do domovine, ob herodzmu na-ših ljudi, tovarištvu in v duhu sacia-lističnega patriotizma, je čast in po-nos vsakejnu državljanu naše domo-vine. Zato naši ljudje s pesmijo in smehom odhajajo v j-ugoslovansko armado, ker vedo, da bodo v njej našli svoje druge starše, ki jih bodo očetovsiko sprejeli v svojo sredo.
Tega leta so, kakor v prejšnjih 1°-tih prišli novi tisoči rekrutov y na?o armado. Tudi v ptujski garnizon je prišlo nekaj sto rekrtitov. To so mla-dinci iz vseh krajev naše države. raznih narodnosti m poklicev. mlad. nov  rod Titovega  časa   Pozvalo  jih
(Naddljevanje  e   1    »traiii)
je ljudstvo, Partija in Tito, da se od-dolžijo svojj domovini. socialistični Jugoslaviji. da s svojim bivanjem v armadi dvignejo borbeno pripravlje-nost m s tem zagotovijo miren, sw-cialiističen razvoj naše države. To so rudarji. tovarniški delavci, obrt.niki, kmetje. člani kmetijsko obdelovalnih zad.ru g — borci za socialistično pre-obrazbo naših vasi Zapustili so svoje obrate in polja ter roistne kraje, prišli >so v armado. da se oborožrjo z novirn znanjem. da obvladajo vojno vešeino. da postanejo mojstri svoje-ga orožja ter da se kulturno in ideo-loško izpopolnijo.
Večina zadnjih rekrutov je prišla prvič v Slovenijo. Do sedai so o Slo-vemiii 1e slišali in čitali. sedaj pa jo bodo spoznali V kratkem času so spoznali. da ti kraji niso drugačm od njthovih da se tudi tukaj, kot v nji-hovih krajih bije bitka za socializem, za boliše življenje vseh naših ljudi. Ob<Hitili so. da so tu njihovi bratje, ker so ttidi prelivali svojo kri in da-jali woiq 7rivlienja za vse. kar danes imamo Občutili 90. da jih je Viud-stvo v Sloveniii spreielo kot svoie in s tem še enkrat dokazalo. da hoče za vp-dno ostati sknoai z fnsrtalimi našimi narodi O bivaniu v Slcrsrenlji bodo oisali svoiim domačim. ko bodo odhaiali. pa bodo prifpovedovali o sloven«?kem narodu kat narodu. td je v svoii zgodovini veliko Dretrpel, k' pa danes čvrcto in neomahljivo v sktinnosti z ostalimi našimi narodi gradi pod vod.stvom naše Partije in Tita domovino enakopravnih, svo bodhih \n neodvisnih ljudi.
Srbi Hrvatie. Siovenci, Makedon-ci in Crnogorci. pripadn:ki man.išin Madžari. Slovaki. Cehi, Poljaki, Sintari in Muslimani so jse zbraii na istem mestu in pred isto nalogo: učvrcf.iti in še bolj razviti veliko pri-dobitev bratstvo in enotnosi Postali bodo tolmači liniie naSe Partiie v nacionalnem VT>rašaniu in bodo po vedali bratom v Sloveniji, da imajo
med ostalimi narcdi naše države svoje najbližje brate. To bo istočas-no dakaz, da je naša armada čvrsta in monolitna prav tako, kot so enot-ni naši aelovni Ijudje, vsa naša država in da se bodo vse klevete ki laži naših savražnikov iz zahoda in vzhoda ob tej enotnoeti razbile.
V času, ' ¦> traja 9ovražna kampa-nja protd na&i državi, gospodarska blokada in prizadevanje z raznimi intrigami prikazati prehod naiše države v imperialističinLi tabor, za-kulisna borba predstavnikov SZ, provokacije s pohodi sovjetskih čet ob naši državi, rožljanje z orožjem, vse v cilju zastraševanja nažih na-rodov, se pripadniki naše armade — novi rekruti mnmo in brez izgublja-nja živcev posvečajo vojno-strokov-nemu in političnemu dviganju. Ve-do, da je resnica na naši straaii in da mora zmagati.
Novi rekruti so nova sila naše ar-raade, cvet naših narodov, predani stvari ljudstva in Partije, priprav-ljeni stopiti v obrambo naše svobode in neodvisnosti. Vse to so pokazali pred nekoliko dnevi ob priliki svečanosti, ko so prisegli. Tej sveča* nosti so prisoestvovali tudi predstav-nik\ ljudske oblasti iz Ptuja, ki so v svojih nagovorih pozdravili rekrute kot dobrodašle v Sloveniji.
Pogosrti vzkliki Titu, Partiji, arma-di, ljudski oblasti. bratstvu in enot-nosti nažah narodov. ki so prekinjali govornike, so dokaz globokega, brez-mejnega zaupanja v naše parti]sko m državno vodstvo. V zavesti, da jih le ono vcxli po pravilni poti, jim daje pobudo za delo pri krepitvi naše ar-niade. kakor Dri socialistični gradit-vi naše dežele.
Z vojaškim delom bodo pripad-niki naše ljudske a -ade veliko pri-spevali k naporom naših narodov ter s tem dali dostojen odgovor vsem onim, ki nočejo enakopravnasti, ,?vobode in neodvisnosti malih na-rodcxv.                                      G. S.   
   Ženski delovni kolektiv Tovarne perila v Ptnjo ie tekmoval po Sirotanavičevem zgleda
DelovrJ     kolektiv    lDvalid6kega   pod-
eija   tovaine   perlia   v   Ptujo   je  9    nov'
l.  ob   1    uri   ziutiai   pnčei   lekjtnovati
¦ <i   večio   storilnost   po   Snofanovičevein
dčinu   ter   se   je  s   tem  pndružil   aašim
idarjem   m   delovnim  (tolektivom v  Ju-
iuslavijL       Skupm    idnjejo    grandiozne
spehe v tekmovaciu za  večjo storilnost
n   pospešuiejo   graditev   «ocializma    pri
as   Obenem s  tem  odgovarjajo  go«po-
:drskJ     blok-sdl    demokratičnih   držav   s
<l   na   čelu.    ki   hočejo  e   tem    zavreti
iraditev    sociaUzma   v   naši   državt
Našj ojeklenell delava \i časa NOB ^e zavedajo- da nas vodj KPJ s tov. ritom na čelu v boljšo bodočnost Vse clevete m vse poskuse zaviranja gra" iitve socializma razbijajo zbrani okrog -vole KP( v rudnikih tn v industriti od-.jovartajo delavci s svojimi ušpehi- da li sile. kJ bi mogla razbiti močno Dove->,an<jst s KP Zavedamo se. da oe po-'rebujemo nikogar k.; bi hote! kakor ioU izkoriščati naše boqastvo ter se •mešavatj v na^e notranje zadeve Do* oro vemo da lmatno prekaljeno KP to našeqa   ljubl]eneqa   maršaJa   Tita
Delavke tovarne perila so s« z za* ve^Tjo odlofile da fud1 one nočejo za-ostajati ta drugimi delovnimi kolekti-vi- Z veseljera tn 2 nestrpnostio so se oripravljale ie več dni na dan tekmo-vanja Vsaka hoče bitj najboljša V to-rek se \e shšalo po obratu kako so lelavke govorile- »Jutrt tekmuiemo ra večio storilnostl« Po končanera delu so se ponovno D0razgovori'e ter pripravile vse potrebno za siedo. dan tekmova" nja V sredo tjutraj so takoi po 6 uri pričele orihaiati v obrat Ko t« odbila ura sedem so bile *-e vse pripravljene na svoiih mestih Mbtorjj so zabrnelt Umolknile so Niti besedice vef Slišal *e je sarno ropot stroiev Tekmovanje se ie pnfelo
TekitK>vale so tri brtgade Iti likalnlca. Do devet^ ure so Le do«p<j!e brigad€ e!edeče   rezultate  v  odstotkih
I   bngada              1?4 5
II   brigada               155
II!   brigada               185.5
Likainica                   385
V   I.   bntjadj  so  dosegJe najboljše  re-zultate: Ho^rvat 369   Emeršič  Mari]a  268. Vuzem   Ferezija    199
V  []   brujddi  pa- Rdšl Tončka 204, Fu-rek   Frančke    180    Jurgec   Marija   159
V   III    brigadi:      Emeršič.   ZaJika    250-Sulek   Ivanka    251    Pislak   Ida   208.   Ljir bec   Katica   200
V    likalnici;    Kramberfler    Marija   433, Gregorec   Zora   433     Brmež   Nežka   416 Ribič   Justika   400   Ceb  Terezija   400
Do 11 ure so bili doseženi rezultat) v   odstotkfh:
I   brigada               »67 8
II   brigada               1649
III   brigada               172.?
Likalnica                     412
V    I    briqadj   so     najboljše    rezultate dosegle    Emeršič  Manja   191.   Plohl  J86. Kramberaer   185
V    II    brigadi   tovarižlce:    Furek    19S Roiko   1H4   Letonja  168
V   III    brujadi    so    dosegle    najbol}Se rezultate:   Horvat    188    Šulek    176    Lju" bec   196.
V     likalnici     tovarišire;     Kraraberger 500. • Gregorec   480.   Bnne*   400
Do 14. ure so bih   doseženi* rezultatl v   od6totkih:
1   brigada               165
II. brigada               152.7
III. brigada               164
Likalttica                  407
V    I.  brigadi:      ETneršič    Marija     223, Plohl   Marija   222    Toplak   Roza   195
V   II.   brigadi:   Rojko   Katica   188.   Le-tonja   Pepca   206.   Rašl   Tončka   168
V   III.   brigadi:   Pislak   Ida  285.  Ljubec Katica  260   Sulek   Ivanka   201.
V   Hkalnici:    KrambergeT   Marija   515. Gregorec   Zora   511.    Ceh   Tere^ija    480. Brmež   Nežka   500
Celodnevni rerultai tekmovanja po brigadah  je  bil  v   odstotklh:
III   brigada                  190
I. brlgada                  165
II. brigada                  152
Likalnica                     448
Celofrnevni najboljši uspeh so doseg-le  v  odstotkih:
1    Pislak   Ida   274  v   šivalni-d,
2    Emeršič  Marija 224  v šivalnici,
3    Rojko   Katica   179.6   v   Sivalnici. 1.   Gregorec  Zora   486   v  likalnici. Dosedaj so se brigade narivale po šte-
vilčnem redu. od 6rede neprej iroajo briqade imena najboljših d«!avk: brl-gada Emeršič, brlqada Pislak. brigiada Gregorec.   brigada   Roj.ko.
Skupno je tekmovalo 90 odstotkov defavk v stirih brigadah Brigada |e do 18 Ijudi Celodnevni rerultat tekmova-nja   je  bi!   dosežen  224odstotno.
Po koncanero tekmovaniu so delavke izrazile, da to ni po«l&dnii dan tekmo-vanja. pač pa da bo to stalen naHn d«-la Za večjo storilnost bodo tekmovale ponovno v prihodnjih dneh •
To je prvi ženski de!ovni ko.ektiv v Ptuju, ki je sledii vzgledti Sirotanoviče-veqa tekmovania za vefjo storilnost, in ki se ie pridniži] tisočem Sirotanovičeve-qa kova v borbi za zgraditev socializma v Jugoslsviii y rasu, ko vodi narode Ju-qp«!avije CK KP.I s fov   Titom na  reiu.
M. m   
   Ljudski odbor mesta
Beograda se je zahvalil
za čestitke
Na čestftke delovnemu ijudstvu Beogra-da ob priliki proslave petletntce nsvobo-ditve Beograda, je prejel Mestoi Ijudskl odboi   v  Ptuju  sledečo zabvalno  pismo:
LJUDSKEMU   ODBORU   V   PTUJU
Zahvaljujejmo se *a bratske festitke, ki j nam bile poslane ob proslavi p«t-letnice osvoboditve   na^ega   mesta,
Z zdru^enimi naporj vseh naSih na-rodov "e danes Beograd ob neslntenena poletn izgra]uje in raste v novo meato nove socHlistične Jugoslavije s tov. Ti-tom na čelu.
Preko Vas pozdravljamo delovne Ijudi Ptuja in Vam želimo uspehov prl gra-dit i Vašega mesta.
Naj živi bratstvo tn enotnost itašth narodov!
Smrt fašlzmu  —  svobodo narodu!
Ljudski odbor mesta Beograda IzvrSnl odbor
Tajnik:           L. S.          Predsedntk
Podpis neiitljiv.               Podpis nečitljiv
   V Ptuju je ustanov-
ljena farma za 1000
gosi
Že od nekdaj je perutninarstvc zelo razširjena in priljubljena pano-ga kmetijskega udejstvovanja pari nas. Siram vse Slovenije najdemo nešteto ljubiteljev perutnine, ki goje s posebno ljubeznijo čistopasemako perutoino vseh vrsi. Navadno meša-no perutnino pa najdemo povsod na vsakern dvorižču
Pretakla vojna je naže, perutni-narstvo precej v živo zadela, tako, da sono ob osvoboditvi razpolagali k s skromii/ifm številom perutnine. Ko je delovno ljudstvo vzelo oblast v svoje roke. se je takoj začela velika akcija za dvig perutnlnarstva. Po-sebna pozorno«gt se je polagala na čistast pasme in na ugotavljanje bo-lezni ter preprečevanje iste. Pri tem so naši marljivi veterinarji opravili ogromjHo delo.'" '
Na razlifrnib drž,avn:h pc«x?stvih, kmetjsko obdelovalnih zadrugah, za-družnih in indLfstrijskJh elconomijah že imamo lepo število čistopaeem^ke perutnine, ki nam bo asnova za na-daljnji razvoj in dvig koko^jereje. Tudi nekatera privatna gaspodar-sfcva iamajo lepo in ftsitopia^eniPiko pe^ rutnino. Iz navedenlh re^skih sre-dižč bomo ČTpali valiAni material in dali našemu miademu gaspodarstvu nove tisoče čdetopasemske perutnine.
Pri kokošjereji je S!oveni}a i?rav gotovo na vodilnem mestu v državi, posebno v pogledu kvalitete iTi pa^-me. Pač pa reja vodne perutnine ori nas še nd tako raz^nta kot bi lahko bila. Širom naše republike imamo nešteto ribnikov, potokov in orito-kov, ki dajejo prekrasno možnast reje vodne perutnine Ob teh vodah so tudi ponekod neizkori&čerri naSniki, ki bi se lahko porabilj za tvašo gosi. V prizadevanju MmprejSnje iz-gradnje socializma se je naša ljud-ska oblast lotila vprašanja reie vod-ne perutniTne v Sloveniji Ministrstvo za državne nabave ]e. k\xi>ilo v NR Hrvatski in Srbiii več tisod komadov gosi in rac. Te živali že prihaiaio v nai§e kraje in se razme^čajo v novo-UiSftanovlienih fa;rmah Sirom vse Sio-venije. Naidemo jih na Pnmorskem. Goreniskem. Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju
Tudi v Ptuiu se je ustanovila far-ma za gosi. Na lepem posestvu ob potoku Studenčnica na Bregu pri Ptuju so se uredili hle-vi za večie §tevilo gosi Tisoči gasi se veseli paše in koma na Driiaznem oro*5toru. vre-5či od v«felja. da čiovek svoiega glasu ne sli5i. Prekrasen ie po^lfd na ogromno število plavajočah živali.
Večina teh gosi bo v plememike svrhe ostaia na farmi. Nf»kaj se iih bo pitalo za zakol in Sdroko potroS-njo.
S temi farmami bomo v znatni meri izboljžali stanje vodne perut-nine v Sloveniii. nov^aii fond mesa in masti ter pridobili odlično tv*rie
L.   
   Članice AFŽ iz mesta iz vasi so poslale sekretarialu MDFŽ v Parizu resolucijo
Odločitev tajništva MDFZ, da 5« prepove ]ugoslovanskim antifaši&t-kam pnhod na plenarni sestanek MDF2 v Moskvo, ki se je vršil v drugi polovici oktobra t L, so spre-jele ptujske članice organizacije AF2 z velikim ogorčenjem ter so potrdile praviLnost spomenice Centralnega odbora AF2 Jugoslavije. Sklicale so več sestankov in sprejele protestne resoludje ki so jih poslale sekreta-riatu MDF2 v Parizu.
2ene tovarne perila v Ptuju so imele 2. novembra t. 1. protestnj se-stanek, na katerem so potrdile in odposlale sledečo resolucijo:
Sekretariatu MDF2 v Parizu 96 žen tovarne perila v Ptuju se pridružuje protestom stotisočev na-ših žena proti postopanju sekreta-riata MDF2 napram organizaciji AF2 Jugoslavije.
Naše žene so že v narodnooevobo-dilni borbi z dejanji izrazile stali^ do fašizma V mednarodnih vpra^a-njih so vedno dosledno zastopale tn-teresse naprednih sil proti imperiali-stičnim izkoriščevalcem Nihče nkna pravice. da bi jim to odrekal
Komunistična partija Jugoslavije nas je po svojem vodstvu vzgajala v duhu marksizma-leninizma in nas vodila v borbo proti fašizmu.    Zato
stojimo žene trdno ob svojem partij-skem vodstvu ter gradimo sodali-zem v svoji državi po potrebah in spoeobnostih ljudstva. Od tega nas ne morejo odvrniti nikake intrige, ki jih uporabljajo proti nam. Na vse to odgovarjamo z vso požrtvoval-nostjo v delu. Zato sprejemamo ob-vezo. da bomo do 29. novembra tri-krat tekmovale za višjo storilnost v proizvodnji. Obvežemo se tudi, da bo napravila vsaka delavka izmed nas v Tednu Rdečega križa po eno uro v prid Rdečega križa.
Odločno protestiramo protd prepo-vedi, da se naše delegatke ne smejo udeležitd plenarnega zasedanja v MDF2 v Moskvi in zahtevamo. da se pred plenumom razpravlja o nepra-vilnem postopku napram AF2 Jugo-slavije.
To postopanje ne služi ciljem, ki jih mora zasledovati organizacija MDF2, ker razbija enotnast derao krati^čnih sil in škoduje interesom delavskega  razreda-
Naj rivi enotnost vseb demokra-tičnih že-na v svetu!
Naj živi Komunistična partija Jj-goslavije!
Naj ždvi naS voditelj in učitelj tov. Tito!
2ene tovame perila v Ptuja.
   Žadružniki Gorenjske so obiskali zadružnike na štajerskem
Vinarsko zadrugo v Ptuju je obi-akalo v torek, 8 novembra t. 1. 38 tlanov in članic kmetijsko obdeloval-nih zadrug iz okraja Kranj. ki so na pobudo OK KPS v Kranju obiskali ve^ kmetijsko in viriogradnišRo ter sadjarsko obdelovalnih zadrug na področju Stajerske. da spoznajo spe-cifične pogoje razvoja in delova-nja poedinih zadrug da spoznajo hvljenje zadružnikov in da z oseb-nim stikom utrdijo duh povezanosti med zadružniki na področju Slove-nije
Na pot: na otes^k v Sad,jarj?ko ob-delovalr.o zadrugo »Osojnik« so se člani zadrug ustavili v Ptuju ter si c^ledaLi kletne prostore in naprave vinarske zadruge v Ptuju ter muzej na gradu Mnogo novega so videli v zvezi s pridelovanjera in šolanjem vin Mnogi člani zadrug si preje ni-so mogli predstavljati notranje ure-ditve velikih zadružnih kleti z f>grornnimi sodi Mnogi zadružniki so prvič okusili pristna haloška na-ravna in šolana vina. Vsemu se je čudil tako šestnajstletni član zadru-ge tav ZmržHikar kot sedemdeset-\etn\ tov Tičar Matija. Izletnikl ki so doma iz vasi Vogle, Voklo. Pre-fbačevo in Hraptje, so povabili za-družnike iz ptujskega okraja. da bi prišli na (^lede v zadruge na pod-ročju okraja Kranj in da bi se oseb-no prepričali o posebnih pogojih raz-voja zadružništva na Gorenjskem
Po zadovoljnib obrazih izletmkov je bilo videti. da se udobno počutijo na potovanjti s PutnikoviTO avtobu-scm Vcdil jih je tov Habianič Ed-vard, ki se je zavzemal tudi za ogled
kleti podjetja Slovenija-Vino, kar pa mu je bilo odbito z izgovorom. da brez vednosti direkcije v Ljubljani ogled ni mogoč. Podjetje se ni po-trudilo dobiti tozadevno dovoljenje. temveč je napotilo izletnike, naj si ogledajo kleti Vinarske zadruge. Iz-letniki so obsojali to ozkogrudnost, ker niso pričakovali. da obstojajo ovire iz bLrokratizma pri ljudeh, <i ne znajo ločiti radovednežev od za-družnikov Slednji ne delajo izletov iz dolgočasja. temveč na pobudo Partije in s podporo države, da bi spoznati predn0B& v*^ ^št^m^šmvtk^ benega gospodarstva vn. se jim sami iavestno pridružili.
Po ogledu Sadjarsko obdelovBlr.e zadruge in Ptuja so zadružniki cxl-potovali v Sent Peter pri Maribom. na obisk v Vinarsko žolo v Mariboru in na ogled hidrocentrale na Mari-borskem atoku.
Cetudi je izlet trajaJ le par dni, je predstavljal za zadružnike velik ko-rak k napredku iTi prepričanju, da ]m OK KPS v Kranju zasledoval s pobudo za izl-t edini cilj razširitve vn utrditve kmetijsko obdelovalnih zadrug na področju svojega okraja potom osebnega prepričevanja, da se širi zadružništvo v socialisti6ni Ju-goslaviji na podlagi zavestnega vklji;-čevanja kmetov, ne pa na podlagi adminiiStrativTiih  ukrepov.
Pred odhodom so se zadružniki iz-razili. da so bili na izletu povsod lepo sprejeti in da 90 ob^udovali vsestransko razumevanje ljudi, s ka-terimi so prišli v stik, za izredni obisk z Gorenjske.                   L. F.   
   Ljudstvo iz Ormoža   je   ljubitelj gledališke umetnosti, zato pogreša umetnike, ki bi 
                                    jo prikazovali
Kot pov«od bi tudi v Ormožu delovni ijudje radi imeli nekai razvedrila po-sebno v teh dolgih je6enskih dnevih, ko ga ne najdcjo v naravi Radi bi vi-deli kakšno Ifepo veseloigro ali pa pri* sostvovali burniin razpletom drame in vsa) trenutek živeli daleč vstran od v«akdanjih skrbi   in  težav
Po številu in spoeobnostih bi ˇ Ormo-žu labko delovali dve igralski skupini, rendar posamezni taiientirani igralci ni-rnajo dovolj zaveaii in nočejo nuditi lj«dem  tega.  kar  bi  bik>  najlaie.
Ce se ozremo naokrog in pogledamo v zakotno vas, daleč vstran od promet-nlh sredstev, opazimo, da imajo povsod drugod v«^ volje, čeprav se morajo bo" riti z velikimi težavami Vsled tega se prebivatetvo Ormoža s hrepenenjem ozi* ra na stenčas na glavnem trgu, kjer je navadno objavljeno, kdaj bo prišla go-stovat kakšna igralska skupina in kaj bodo igrali. Toda v«e pričakovan|e je zaman. Ni niti gostov nfti domačih igral-cev, ki bi nudiii  vsaj malo razvedrila
Vprašujemo   &e,    kaj   je   vzrok    temu?
Na hitro bi dalj odgovoi. ki pa ni zadovoljiv. Igralci v Onnoiu niTnajo volje in čuta od^ovorno«ti Pred dvema mesecema ee je igralska »kupina v Qr-možu pripravljala za prireditev dvod«-ianke »Sumljiva oseba«. vendar Sn tega ni bilo nič.
2e na prvem s6«tanlcu si je kolektiv zada) nalogo   da bo vaje redno posečaJ
in koneno V6aj delno zadovoljil prebr valsrvo Onnoža. Teden«ko ponavljajoče se vaje so bi!e sl^bo obiskane m tako se }e ta pesem pela celi mesec brez vsakih sprememb Potrebno je pohvaJMi nekaj tovarišev in tovarišic. predvsem Rožič Sonjo. Skoliber Mirico ter tova-riša Butja. ki pa so vsled malodoiš-nosti O6talih   moraVi  opu-stiti   vaje
Zadnji ča« je- posebno sedai, ko s« nam približuie zimski čais, da se icjral-sfca skupina Ormoža zbudi iz zimskecja spanja   m   končno   ookaže   ka<  zmore
   OBVESTILO
V soboto. 19. nov. t. 1., se bo ob 19. uri vršil redni letni občni zbor TD Ptuja v Domu fronte (bivši hotel Jugoslavija) v prvem nad-stropju.
Vabljeni so vs* člani drustva, zastopniki množičnih organizacij, članj NM in prip^dniki JA.
Ker je občni zbor zaradi reor-fifanizacije društva velike važnostl vse zainteresirane vabimo. da se ga gotcvo udeležijo.
TD Ptuj
   Ljudje, kadri
so najdragocenejše kar imamo
STRUC Vinko, dvakratni udarnik, železokrivec gradbenega podjetja »Gradis« v  Strnišču, član KPJ,  sin
malega kmeta, pri podjetju dve leti. vesten, požrtvovalen in marljiv dela-
vec in vzoren član sindikata.
*
BOGME Hilda, delavka, mati šestih. otrok, proletarka, članica gradbe-nega kolektiva »Gradis«, pri podjetju zaposlena eno leto  in pol, doma iz
Lovrenca, vztrajna in vzorna delav-ka, ki ne pozna nobenih težkoč pri delu.  Je  zavedna  članica sindikata.
*
CIRKVENČIČ Jože, betoner, za-poslen pri gradbenem podjetju »Gra-dis« v Strnišču eno leto, člari mla-
dinske  organizacije,    pohvaljen    po
tepravni in  mladinski liniji,  dnevno
prekoračuje normo do 45 odst., zvest
in  marljiv   graditelj  socializma.
   Ob nezgodah je mnogo sočutja, pomagati pa si moramo sami
Bolnica in Drž. zavod za socialno zavarovanje v Ptuju imata nešteto dokazov o nesrecah in nezgodah, ki segajo ravno tako v vrste otrok kot v vrate odraslih. Nešteto pa je pri-merov, ki niso drugje registrirani kot v doživetjih staršev in sorod-nikov, ki jih nesreče in nezgode na]-bolj zadenejo. Ni nezgode, ki ne bi občutrK? segla v osnovne življenjske pogoje celotne družine. Težko je da-ries najti starše, ki ne bi podvzeli za zažčito otrok vseh možnih korakov, ne ozirajo se na izgubo časa ali na materialne žrtve.
Družba delovnih Ijudi nove Jugo-slavije je izbrala več oblik pomoči v slučajih nezgod. Pomoč ljudem v delovnem odnosu temelji na drugač-raih pogojih in oblikah, kot pomoč Ijudem, ki niso v delovnem odnosu. Zraveu tega pa je dala ljudska oblast možnosti za ustvaritev dodat-ne pomoči. To ustvarja saraa raao-žica delovmh ljudi, ne glede na sek-tcsr gospodarstva, v katerem sode-luje. To ustvarjajo tudi najmlajši državljani FLRJ, šolarji osnovnih fn srednjih Sol. Razvoj tovrstne pomoči sicer stalno zadeva na problematično vrednost raznih zavarovalmh družb predaprilske Jugoslavije. Te so pod parolo pcmoči ljudstvu izkoriščale zbrana sredstva za vzdrževanje 3vo-jih vodstev in agentov. Kljub tej tradiciji bivših zavarovalnic pa prc-dirajo oblike in prednosta družbene-ga zavaravanja • nove Jugoslavi.ie med ljudstvo. Drž. zavarovalrri za-vod izvrštije sedaj fimkciio prosto-voljnih zavarovanj za slučaj razno-vrstnih gospodarskih in življenjskih nezgod.
Da bd se začel že pri najmlaiših razvijati smisel za družbeno tx>moč, ki marsikje presega vse oblike po-ir.oči sorodnikov, sosedov in znan-cev ob najp-risrčnejšem sočustvova-nju, se izvaja v vseh šolah v ptuj-skem okraju akcija za mncžično vključitev šolarjev in dijakov v za-varovalrri odnos. Ta obstoja na en-kratni letni obvezi vplačila prispev-ka 10, 20. 30, 40 ali 50 din za člana, za DOZ pa na obvezi enkratnega iz-plačila premije 40.000 din starSem ali skrbnikom, če je zavarovanega otroka zadela nezgoda s posledico trajne in popolrce nesposobnosti za delo. Iz tega zavarovalnega odnosa ima DOZ tudi obvezo. enkrat poma-gati staršem ali skrbnikom z dnev-nim prispevkom 20 din za največ do 100 dni, če se je zavarovanemu otro ku pripetila nezgoda s posledicaml da bi bilo poslabšano otrokovo zdrav-je in 6e ne bi bil sposoben za polno šolsko delo Če pa je starše ali skrb-nika zavarovanega otroka zadela celo nesreča. da je otrok na posle-dicah nezgode iimrl, je DOZ dolžan pomagati z zneskom 4000 din za po-grebne stroške. Z zvišanim letram enkratnim prisoevkom 20   30. 40 ali
50 din se zelo zvišajo obveze DOZ-a. Pri pla&ilu prispevka 50 din je DOZ dolžan pomagati stairšern ali ^crbni-kom z izplačilom 200.000 din, ce bi njihovega zavarovanega otroka za-dela nezgoda s posledico trajne ali popolne nesposobnoeti za delo.
Lahko je razumeti zatrdilo star-šev, da jim denarna pomoč v slučaju otrokove nezgode ne more zmanjšatd žalosti, vsi staršl pa bodo piiznaJi, da je sami ne morejo zmanjšati, če-tudi bi dali vse od sebe, karkoli je do nezgode predstavljalo zanje osnov-na življenjska sredstva za celotno družino. Pomoč v nezgodi pa ravno zasleduje cilj preprečitve, da bi ne-zgode segale v materialne prilike družin ter da bi imele večji obseg in posledice, kot je to v sodalistični dTužbi sploh dopustno.
Razumevanje za ostvaritev mno-žične pomoči v slučaju nezgod ?o stoodstotno razumeli starši otrotk, uprave in u&iteljstvo osnove šole v Markovcih, Podlehniku, Veliki Ne-delji, PodfTor^b ter gimnazije v Or-možu. V Zavrču je bil dosleg dosežen le 46 odstotni uispeh, v Hajdini 19%, pri Vidu 17%, v Zetalah in Majš-peirkii 16 odstotni usoeh, med tem ko so šole v Desfernikn. Bolfenkn. Narapljah m Cirkulanah po doslej dobljenih podatkih brez u^eha. Ptuiski okrai v celoti v tem pogledu na področiu Slovenije ni zavzel za-vidnega mesta. saj je oi 10.856 učen-cev h šol zavaro^aruh samo še 5494 Tičencev, ki so plačali premijo po 10 din.
Med zavarovanimi otroki je bilo doslej največ nezgod otrok iz šole pri Vidu. Starži Lesjak Julijane, Ma-roh Alojzije in Strgar Francke so prejeli skupno din 1970.— za dneve zdravljenja. Najtežjo poskodbo je imela Strgar Francka, za to je DOZ v tej nezgodi izplačal din 1480.— po-moei. Vsakdo bi lahko priznal, da ob 30 dinarjih skupno plačane premije treh imencvanih din 1970.— pomcči predstavlja družbeno pomoč, ki je ob sedanjih razvojnih pogojih ne smemo prezreti. Pomoč Vimer Maidi iz osnovne šole v Ptuju je znašala 600 din. pomoč za pogrebne .stroi?ke za dijaika Toplak Janeza pa 4000 din. To so primeri, ki uotrjujejo resnioo o DOZ-u in otroškem množičnem zavarovanju.
Ker je 6as za zavarovanje za to šolsko leto do 31. decembra t. 1., bo-do nedvomno doslej zaostale šole skupno s starši šolskih otrok doume-li, da temeljijo minimalne obveze zavarovanja in velike obveze DOZ-a na načelih socialistične družbe o ču-vanju otrok in družin tudi pred po~ sledicami nezgod.
Obveznosti DOZ-a bodo tako do-sledno izvajane. kakor dosledno bo-do staršd in šole prijavljale DOZ-u vse primere nezgod zavarovanih otrok. Pri množični OTganizaciji ne~
zgodne pomoči ne sme biti vpraša-nja čuvauja sredstev, temveč edino in predvsem čuvanje zdravja in živ-ljenj naših otrok ter delovnih ljudi, ki so najdragocenejši zaklad, ki ga iima socialistična Jugoslavija.
N. F.   
   Do 29. novembra t.l. bodo mlodinci iz ptujskega okraja izpolnili obsežne naloge
V velikih pripravah za Praznik repu-blfke 29. novembra ne zaostajaio mla-dinci tz ptujskega okraja. Kot so praz-novali prejšnje državne praznike z iz-polnitvijo delovnih obvez, tako so tudi za 29. november prejeli obveze, ki jih bodo izvedli v danetn roku. Med takimi aktivi tnladine so se dosiej izkazali mladinci iz SOZ Osojnik. melioracijske šole in Pletarne v Ptuju, ki so zgled ostalim aktivom v okraju, v kolikor ti sami niso ničesar podvzeli za proslavo 29. novembra.
Mladšnci iz aktiva iz SOZ Osojnik so sprejeli med drugim sledeče obveze:
1.  Ustanovili botno izobraževalni tečaj, katerega   bo   obiskovalo 17 mladin-cev.
a)  V tečaj bomo  vključili mladince iz aktiva Grajena in Mestni vrh.
b)  Skozi  izobraževalni tečaj se bo-mo povezali s to mladino ter ji potnagali   postavit!   organizadjo dorna  v svoji vasi.
2.  Formirali    bomo     stroini-traktorski krožek.
a)  V njega botno vključili več mla-dine našesa aktiva.
b)  Stremeli bomo za tem, da bomo v krožek   vkljiOHi tudi   mladine vasi.
3.  Ustanovili bomo fizkulturni vod.
a)  V njega bomo vključili vso mla-dfno našega  aktiva.
b)  V  njega bomo   vabHl   tudi   sta-rejše  zadiužnike.
c)  V njega botno vkliučili tudi ostalo mladhio ter po utrditvi voda po-staviti fizkulturni aktiv.
4.  Imeli bomo 2-tedensko  študij.
a) Imeli bomo konzuUacijo po za-družnih praviiih ter nagrajeva-nju   organizacije.
5.  Popravlli  bomo   matičn]ak,   da   ga očuvamo mraza.
a) Očislili bomo stroje ter jih po-spravili.
6.  Pcmagall bomo pri   gradnji  svinia-kov tsr pri gradnjr istih dali 100 ur.
7.  Začeli si  bomo  urejevati   njivo,  ki jo sino dobili od SOZ. Delali bomo poskuse za višji hektarski donos.
8.  Proslavili bomo 29. novemtoer s kul-turno priteditvijo.
a)  Dali bomo recitacije.
9.  Organizirali  bomo 2 fzleta in sicer ene^a   v   VINOZO    Limbuš—Pekre in  tovarno  Strnišče.
10.  Obiskali bomo 2 predstavi kina (skupno).
11.  PosvečaH   bojno   veliiko   pozornost pionirski  organizaciji, ki se bo od-ražalo preko izletov, na katere bo-nio  povabili tudi pionirje.
12.  Ves  čas  tekmovanla bomo  sprova-iali  agitacijo    (ined  zadružn'i&i)   za voHtve v KLCHe.
?) Okrasil! borao  volišča.
b)  Skrbcli bomo za razpoloženje na vellšcth.
c)  V   to   polirrno   nalogo   odnosno skcljo bomo  vključili tudi ostalo kntečlco mladino.
Mladlnski aktiv mslioracijske šole Je sprejel nalogo, da t>o naučil 10 mladi«*-cev-Mskedoncev, teča|n!kov rael*oracii-ske šole v Ptuju, čitat! in pisati latinico Na d<*n 29. novembra bodo sorejeli v mladinsko organizacijo 8 mladlncev, utsanovHi   bodo   dva   šahovska   krožka,
dva študijska krožka in en debatni kro-žek itd.
Člani miadkiskega akfrva Pletarne Ptuj pa so sprejeli obvezo, da bodo pred 29. novembrom tekmovali po Si-rotanovičem načinn, da bodo izdelali 15 košar za krompir, katere bodo poklo-nili najboHšemu kmečkemu ali zadruž-nemu aktivu v Martborski oblasti ter da bodo pomagall pri volitvah v KLO-ie s tem, da bodo poslali svoie člane in članice v poedini vasi na pomoč.
Iz teh obvez je razvldna velika ljube-zen mladine do našega ljudstva bi nje-govega vodstva Partfje «n države ter ogorčenle napram nekaterim predstavnl-kom sosednih sociaifstičniii držav. ki poskiišajo s klevetanti in lažmi fzpod-kopati veVtk delovni polet nušega Ilud-stva ter linijo KPJ s tov. Titom na čelu. S svojim delom hočejo mladinci doka-zati, da so se pridružili delovnira Uudem Jugoslavije, ki odgovarjajo svetu z de-lom ter se ne ozlrajo na informbifoiev-ske intrige.                                          Š.   
   Kako smo okrasili grob talcev
Cirkulane, 2. nov. 1949
Pionirji odreda Maksa Brafifa v Cirku. lanah nismo pozabili, da moraaio poča-stiti spomin na naše talce, zato smo se pripravlll 7a 1. november t. l. Nanosili smo si smrečja in raznovrstnih rož te.T smo spleli 9 vencev.
Dne 30. oktobra t 1. smo se zbrali na golskem dvoriščn. Z vsemi na§imi pio-nirskimi zastavami, venci in cveticaml smo v povorki odkorakali na grob talcev
Ob grobu v&m je upravitelj !ole v kratkem nagovorn nrikazal tmlienie in težko borbo padlih borrev. . Nato 1e de-klamirala tov. Janžekovir A.na pesmfco: »Na Kc-dunu grob do qroba«. Pt tera smo Se zapeli pesem: »^rtvam«. Nato so dali fantje predvojaške vzgoje nekoliko čast-nih strelov.
Ta porastitev sporaiua na padle borce j« bila kratka, vendar zelo asrltiva in prisrfna. Misli vsakeoa adeleženca so se usmerile v dneve umiranja na?ih talcev za svobodo. Njihova hrabro^t natn bo vsem v vzpodbudo in *' veselje do po-žrtvovalnega dela za domovino.
Za doraovlno s Titom — naprej!
N. P.   
   OBVESTILO
Obveščamo vse članice okrai-nega vlenuma AFŽ kakor vse se-kretarke in medsednice vaških odborov AFZX da se vrši dne 24. nov. 1949, nb R. nrf zfutraf za-scdanje okramega plennma AFZ v prbstorih Ptuiskega gledališča s sledečim dnevnim redom:
1.  Or^anizacfjsko politično  po-ročilo.
2.  Problematika o zaščiti  ma-
tere in otroka.
3.  Disknsija.
4.  Sklepi.
Z ozirom na važne naloge, ka-tere stoje prcd organizacvo AFZ v čgsu volitev v KLO, vabimo vse čl. delegatke. sehretarke in pred-sednice vaskih odborov, da se • plenuma polnoštevilno udeleže.      \
S. F. — S. N.
Okraini odbor AFZ Pttv
   M. lljin
Priroda in ljudje
O  LJUDEH,  KI  SO  SE RODILI PREZGODAJ
(Nadaljevanje)
Našo navadno jablano »kitajko« je križal z »bclim zimskim calvillom« iz Francije, ki daje najboljša, najdražja ja^-bolka na  svetu.
Toda Mičurin je napravil še drznei^e reči: križal je češnjo z divjjo češnjo, češ-njo s čremso, skoriš •* glogom, skoriš z nešpljo in v njegovem sadovnjaku so zrasli novi, čudežni plodovi, ki jih še nik-dar ni bilo na svetu: črne kiselkastosladke Jagode »sladkega ceropadusa«, velikanske okusne jagode »okrasa severa«, veliki grozdi  sladkega   »granatnega  skoriša«.
Poskusil je celo križati antonovko s češnjo, slivo, hruško, skorišem, ribezljem in kosmuljo ter dobil nekaj jabolk ne-navadne zunanjosti s pečkami krive, le-pravilne oblike O tem pripoveduje v svojl   pred   kratkim   izišli  knjigi.
Minevala so leta in desetletja. V Miču-rinovi drevesnicj so venomer nastajale no-vc, čudovite rastline. Okoli nje pa se je iivljenje vleklo dalje po starem, nekaj korakov proč od čudežnega Mičurinovega drevja so raslc po starem prav t»stc kislc antonovke in trpke tenkovcjke Clovek bi bil mislil, da Mičunnovo delo deželj ai potrebno, da sc je tudi on prav tako ka-kor Cjolkovski rodil  prcz^odaj
Toda bolje «e je roditi prezgodaj ka-kor prepozno Boljc je biti človek prihod-nosti kakor človek preteklosti Mičunna je   čas  dohitel.
To se je zgodilo, ko se je izvršil v Ru-riji  prevrat.
K Mičurinu v Kozlov je prišla \z Moskvc brzojavka:
»Poskusi za ustvarjanje novih kulturnih rastlin so izredncga pomcna Pošljitc ta-koj poročilo predscdniku sveta Ijudskib komisarjev Lemnu.«
Nenadoma se je pokazalo, da je Miču-rinovo delo potrebno tn važno za vso velikansko  deželo.
• Mičurinova drevesnica se je vefala in je narasla na tisoče hektarjev. Mičurin sam je nmrl leta 1935. Njegovo delo pa živi. Drevesnica vzgaja nove vrste in jih razpošilja po vsej dcžeH' poskusnim posta-jam
V  mcstu stz dve znanstveni ustanovi, ki obe   nosita   MiČurinovo   ime:   Institut     za znanstveno     raziskovanje     sadjarstv«     m Visoka  Sola za   sadjarstvo.
Na tucate učenjakov dela v drevesnid »sadjarja«   Mičurina.
In danes ne govorimo več o Mičurinu kot o kozlovskem sadjarju, marveč o Kozlovem  kot o  Mičurinovem mestu.
Mesto je dobilo novo ime: Mičurinsk
USTVARJANJE RASTLIN IN ZlVALl
V  prirodi so se ustvarjale  nove vrste rastlin in živali v teku milijonov in mi-lijonov  let Ljudje so  ustvarjanje  živih bitij na zemlji pospešili:  v nekaj  tisof-letjih  so ustvarili  vso raznoliko množi-co svojih domačib. živali in  rastlin.
Iz velikanskih zalog prirode so jemali šape, glave, trupe, stebla, liste, plodove. in jih na razne načine sestavljali.
Zato imamo na zemlji toliko raznih vrt>t pšenice, ječmena, hrušk, jabolk krav, psov in konj.
Samo psov imamo več sto pasem. Imamo pritlikave pse. ki jih lahko vtak-nemo v žep, in pse-velikane, ki so sko-raj tako vi6oki kakor konji, Imarao do-bro odete pse. kosmate, volnate, in pa gole pse, ki so skorai brez dlake. Ena vrsta psov ima dolg gobec, druga okrog-lega, ena je podobna volku, druga lisici, tretja opicL
In koliko pasetn imamo pri konjih, ovcah, govedul
Vse te pasme  so nastale iz nekdanjih divjih pasem z izborom in s križanjem. In to delo se vrši vedno hitreje.
V   prejšniib   časih   so   vzrejali    ljudje nove pasme kar na 6lepo, ne  da bi bili razumeli,   kako  in  zakaj   se   podeduje^o svojstva od pokolenja do pokolenia.
Dogajalo se ie, da je bilo delo celih desetietij zastonj: vzgojene rastline ali vzrejene živali so nenadoma v nekem pokolenju nehale biti podobne svojim očetom in materam ter so postale podob-ne praprababicam in prapradedom, ka-kor da bi ne bilo nobenega križanja pa-sem. In ljudje niso mogli razumeti, za-kaj se fe to zgodilo Dogajalo se jer da sa je križanje zdaj posrečilo, zdaj pa iz-jalovilo. Neuspehi so si sledili drug za drugim. Na tisoče iivinorejcev in sadjar-jev, ki so imeli smolo, je prišel eden s srečno roko. Človek mora imeti pose-be čut, kakor sta ga imela Mičurin in znani ameriškj sadjar Burbank, da ne zablodi. Biti mora posebno vztrajen, da se vbada leto za letom z eno in isto na-logo.
Delo šlo hitreje izpod rok, odkar je prišla gojiteljem rastlin in rejcem živali na pomoč znano6t. Clovek bi mislil. da je podobnost med sorodniki čisto pre-prosta reč. A šele v zadnjem času za-čenjajo Ijudje razumevati, kako pride do te podobnosti in kako je mogoče nanjo vplivati.
V   tucatih   laboratorijev  in  na  sto   m sto  poskusnih  postajah proučujejo  uče-njaki zakone dednosti.
Na najrazličnejše načine križajo vse mogoče pasme in živali ter 6krbno za-pisujejo njihova svojstva. Dolga leta vo-dijo rodovnike kakega znamenitega konjskega rodu. Z velikansko pazljivo-stjo proučujejo rodovnik graha kakor da ne gre za navaden grah, marveč za kaker     cesarja Graha.
Pa so učenjaki že kaj dognali?
Da, nekaj že vedo. A treba bo še mno-go opazovanja in poskasov, da sj bomo
do konca raziasnili zakone dednosti, da bomo dokončno razumeli preprosto stvar: zakaj so otroci podobni staršem, vnuki babicam in dedom, nečaki stricem in tetam.
Poglavitna težava pri proučevan}u za-konov de^Jnosti tiči v okofnosti, da za-hteva tako proučevanje dolgih  razdobi].
Za tri pokolenja pšenice so potrebna tri leta. Za tri poko*enja konj — za ko-nja-deda, konja-očeta in konja-vnuka — je treba devet, včasih pa celo dvaj6et tet.
Kako bi lahko tu pospešili delo zna-nosti?
BESEDA O MU3JEREJI
Imarao panogo reje živali, o kateri malokdo ve: mušjerejo. Poleg govedo-rejcev, svinjerejcev. kurjerejcev, ovce-rejcev, kunčjerejcev in rejcev psov so tudi mušjerejci, to so Tjudje, ki vzrejajo muhe.
Redijo na tisn*e muh, jih krmi|o in zanje skrbijo. Vzrejajo vse mogofe mušje pasme- z dolgimi in s kratkimi krili, s sivim in s črnim telesom, z be-limi in z rderimi očmi.
O mušjereji pišejo knjige in predava-jo-
Pred kratkim je prišel v Leningrad predavat ameriški profesor Calvin Brid-ges. V svojem predavanju je podrobno govoril o reji vinske mušice-dozofile in naštei vse koristi in prednosti mušje-reje nasproti drugim vrstam  reje živali.
Prva prodnost: mušica-drozofila ie ze'o tnajhna — nekaj milijardkrat manjša od krave. da celo od konca Okoli milijon mušic tehta en kilogram. Za čredo je torej treba zelo malo prostora. Tisoč »glav živine« lahko spravimo v eno ška-tlico. »Ni treba polj, ni treba hlevov«, je izjavil Calvin Bridges. Dodamo še lahko, da tudi ni treba pastirjev in zvončkov pod vratom.
Druga prednost: mušjo čredo zeio lahko nakrmimo. Profesor Bridges je de-jaJ, da »stane krma za nekaj sto muh v
teku vsega njihovega življenja le neka: kopejk.«
Vretja prednost: mušja čreda raste mnogo hitreje kakor čreda krav ali ovac Vsaka mušica odraste v desetih cineh ie v dve ^etih dneh že babice. v t.ridesetib prababica. v štiridesetih praprababica Vsaka mati ima nekaj sto ali ce!6 tisoč otrok. V6aka babica ima torei miliion vnukov, vsaka prababica milijarde pra-vnukov.
Tako ni prav nobenega dvoma, da je mušjereja
1.  mnogo cenejša,
2.  ranogo preprostejš« in
3.  mnogo hitrejša
kakor konjereia, govedoreja, ovcereja in  reja ostalih  domačih žiTaJi
Vse to je jasno kakor beli dan Ena 6tvaT pa ni  razumljiva.
Muh ne iemo, na muhah ne jezdimo. muhe ne dajejo- ne mesa ne voltie n« mleka. Muha je popolnoma nekonstno. da, celo škodljivo bitje Ljudje s; nisr> brez razloga izmislili najbolj kruta :n za\ratna sredstva za uničevanie muh na primer s strupom prepojen papir s strašnim napisom »Smrt muham!« (dobro je, da muhe ne znajo brati. sicei ne bi nobena sedla na tak papirl ali 'epliiv papir, ki zgrabi muho za nogo in ie ne izpusti več, ali stekleno pasi v katero muha lahko vleti, a izleteti ne more
Muh. iztrebljajo brez 'jsmi!]en;a tudi naibolj krofki ljudje. celo tisti, o kate-ri'. pravijo. da »mti muhi ne bi storili n:r žalega.«
Čemu torej vzrejamo muhe? In zakai iih potrebujemo?
Morda v zabavo kakoi vzreiajo na primer v tujini  bradate psičke-spacke?
Toda muhi vendar ne morei nadet; ov-atnička. Muhe ne raoreš peMati oa vrvici na 6prehod. Čemu vendar gouo muhe?
Ne gojijo jih za kratkočas)e Muš.iere-1a je zelo važen posel Lahko natanrno dokažemo, da mušje eja ii samo preprost in cenen, ampak tudi izredno koristen posel.
   Prosim,
naj ostane med nami
Cantje iz Središča in Velike Nede~ Ije  so pravi  nasprotje članov in iiinkciunarjev  Zveze borcev v Ptuju Ko  se prvi  sestanejo    Hh   ni  mo-¦ioče dubiti   nararen    Ze   večkrat  bt se  moran   sestali tudi drugi.  leh vo ni mogočc dobiti skupaj. *
^S/lncgim obiskovalcem Ptuja se L l čudno zdi da se doftio na Brcgu v mesnici cigarete, ko to drugje ni navada Nad vfiodom v prodajalno ie nams »Mesar m prekajevalec*. ki zavede marsikoga zlasti v soboto. ko druge mesnics niso odprte. Iz hvaležnosti za nojasnilo. da je v lo ttalu   trafikn,   mnogi   kupijo   cigarete.
*etudi hi sicer kupili samo meso.
/ iudski totilec v Rodnem vrhu Ko-L zel Tinek je prvič uveljavil svoio ivtoriUUa Razgnal ie pionirje ki so zbirali kostanje v državnem gozdu ?a Okrajno drevesnico v Ptuiu. z iz-govorom da ne pusti delati škode 'Iržavni imovini
¦
W nekaterih trgcvinah v Ptuju, zla-sti v Gozdnem magazinu proda' mlci tako hitro strcžejo delavcem. da ti ne utegneio niti gledati na teht* nico.
Boliše  je   rep   biti   počasneje    po-¦itrežen, kakor pa prikrajšun za nekaj Ihg masti. mokp ali čokolade. +
l)o zoslugt državnega poscstva v * Turnišču bo lov diviačine to zimo za lovce izredno lahek Divji zajci, hizani, race, vrane in razna druga divja svoiaf ima zagarantirano p*e-skrbo na dvohektarski njivi med Ptujem in Haidino, kjer ie v to <vrho puščena koruza.
Na tei od časa do časa obkoljeni njivi državnega posestva bn imel vsak 'ovec nekaj plena. Poleg diviačine ho mognče vjeti celo kakega rejca •nalih živali, ki sf tudi pomaga s ko~ rnzc iz tega fondo garantirane pre-*krbe
<7adružni dom v Staršah namerava ^ biti prava posebnost. V Zlatnličiu Staršah. Loki in Rošnji m hiše, ki bi bila grajena na takr- izpranih tc-meljih iz opeke \n lesa. ki sta zdrža-'a brez strehe že teto dni največje nalive dežia
Ce bi po upravnem odborn za grad-nio doma v Staršah lolikokrat deše-valo, knt dežuie pn tem materialu, hi sc nw matcrial gotovG zaeel smr-''¦/; i-n  hi  ?ft  snrnvif  nnd strebn
   Zraven šolskih nalog so
pomagali v zadružnem
gospodarstvu
Rodni vrh, novembra 1949 Pionirji in pionirke iz osnovne §ole na Rodnem vrhu so se udeležili prosto-voljnega dela pri pobiran|u sadja. grozd-ja orehov. sliv in kostanjev na zadruž-nem posestvu vinogradniške zadruge Gorca-Dežno. Skupno so nabrali 12 krip jauolk (kripa je 700 do 1000 kg), grozdja pa nad 92 »put«. Za okrajno gozdno dre-vesnico v Ptuju so nabrali 300 kg ko-stanjev. Pri tem ciehi so se izkazali s pridrost|o sledeči pionirji: Vinko Jože, Toplak Jože. Holc Mirko, Kores Miha, Golc Radko, Zafšek Janko, Vidovič An-ton. Traf^la Jože, Kolar Ivan in Pajnkj-he Anton, dočim so se med pionirkaml izkazale: Kozel Milica, Toplak Tonca, Kozel Pepca, Pajnkirher Verona, Cahita Ljucmila, Kajzer Stanislava, Senerič Ana. Sprah Ana Pulko Apolonija, Cafuta Lojzka, Fajfarič Katarina, Skok Ana in Zai^ek Marica. P-   ndeležbi   pri   c!ehi  so nekateri   plo-
nirji potrdili svojo predanost odredn, drugi pa so dokazali, da ?»e ne razumejo pionirske organizacije. Tem pionirjem smo na pionirskem seslanku v navzoč-nostf vseh pionirjev povedali svoje mne-nje. V bod-oce bodo nedvomno vedeli, zakaj Jih vzgaja pionirska organizacija za marljive učence in mlade delavce — grarfitelje socializma.
Z dela so se vrnlli na domove v za-vestl, da so s svojiro delom koristiM skupnosti.
Za domovino s Titom — naprej!
K. T.   
   Okrajno avtoprevozništvo v Ptuju bo že pred dnevom republike izvrševalo plan za 1950 leto
Okrajno avtoprevozništvo v Ptuju je opravilo v letošnjem drugem pol-letju velike naloge. V okviru letne-ga plana je v začetku odkupa polj-skih pridelkov nosilo osnovno breme prevoza poljskih pridelkov iz teren-skih skladišč v okrajna zbirna skla-dišča. Zraven tega je izvr&lo neštete planske prevoze živll in raznovrst-nega materiala.
Letni plan v tonah je že presežen za 1400 ton, dočim bo plan v kilo-metrih in tonkilometrih dosežen v prihodnjih dneh.
Kolektiv šoferjev in mehanikov ter uprave Okrajnega avtoprevoz-ništva v Ptuju je izpolnil že dvakrat pogoje za nosilca prehodne zastavi-ce, ki jo je tudi prejel od Maribor-ske oblasti ter dosegel priznanje, da spada med najboljša pr^ozništva Mariborske oblasti Sedanje izpol-njevanje nalog bo prav gotovo kon-oalo s priboritvijo prehodne zastavi-ce že v tretjič. Ta uspeh bo spadal med dokaze veliikega delovnega ela-na delavcev ptujskega avtoprevoz-ništva.
V mesecu oktobru je bilo prevo ženih 36.573 km s težo 5018 ton bla-ga, največ sadja, mleka in krompir-ja ter ostalih življenjsko važnih po trebščin. Skuprto število 78.204 ton-skih kilometrov predstavlja uspeh šoferjev  BaboSek   Ivana,   ki   je   na
3842 km prevozil 349 ton blaga Kopše Alojza na 3666 km 520 tor Kostanjevec Tomaža na 3516 km 48 ton, Mikulec Jožeta na 2958 km 35 ton, Lovrenčič Jakoba na 2795 kn 344 ton., Bezjak Stanka na 2240 kn 223 ton blaga. Tudi ostali šoferji s< pripomogli do tega uspeha, ker tek mujejo med seboj za večjo storilnosi
Lastna mehanična delavnica skraj-šuje proceduro popravil, vodstvi podjetja pa skrbi za to. da imaj< avtomobili stalno obremenitev
Največja ovira pri doseganju uspe hov v prevozu so nepotrebne stoj nine zaradi slabe organizacije pri prav blaga za prevoze Ni čudno. di ima slaba organizacija prevozcr težke posledice za podjetje. ki m more pravilno izrabiti prevozni] sredstev, četudi je ta škoda s stoj-nino delno poravnana
Za graditev nujno potrebnih avto garaž se je cbvezal kolektiv podjet ja, apraviti 1500 prostovoljnih de lovnih ur zraven tega. da se je n; vožnjah težko držati delovnega čas< astalih podjetij Dan Republike 29 november bo za kolektiv podjetji praznik ob doseženih delovnih uspe-hih in manifestacija državljansk* zavesti kolektiva ter adločne borb< za izvedbo petletnega plana in zs dosego blagostanja državljanov nov« Jugc»lavije.                             F. M.   
   Avto-moto društvo v Ptuju je bilo na
plenarnem sestanku avto-moto društev
Slovenije postavljeno za zgled
V   nedeljo,   23.   oktobra    se    je   vrJil
sestanek  avto-moto društev  Slovemje.
Poedin d^legati so podali ooročila o delu, o uspehih in nedostatfeih po«a-meznih društev oz. krožkov.
V  delovno predsedstvo je bil med dru-gimi izvoljen tudi predsednik Avto-moto drnštva  v Ptuju tov. Šegula Peter.
Tov Mustafa, sekretar Glavneg-a od-d^ra avto-moto društva Slovenije je po-dal poročilo, med katerim je dejal: »To-variši, ni dovofj, da zberemp članstvo, da po)oži č!an našega društva izpit za šoferja temveč je potrebno vzgajati ka-der, ki se bo izobraževa! vzporedno z razvojem naše tehnike. Tako bo mogoče uresničiti, da bomo sredstva, katera bomo ustvarili tudi pravilno in smotrno izkoriščaJi. Trudite se, da boste vssm našim članom zagotovili študij o meha-nizmu, o razvoju tehnike. Tovariši, plan ;e naš način dela, je vse, kar mora vsak naš član sprejeti. Biti mora dosleden bo-rec za uslvarjanje isteaa. Napake, katere opiuamo in katere se često pojavljajo v naših krožkih. je potrebno en«rgično odklarijati. §e vedno se poiavlfajo pri nekaterih društvih oz. krožkih tendence, da si   pridobijo  čimveč   rlano"   da  bi  v
tem prekoračili plan, ne gledajo pa pri tem na sestav teh članov in na njihovo delavno6t. Ni močna ti-sta organizacija katera ima veliko število članov, pač pa ona, katere vrste so enotne, katere član-stvo je delavno in katerih zavest je na primerni višiui, da so kot člani voljni 6voje fizične in duševne sile uporabijati v korist našega društva, za razvoj naše tehnike in za dvig življenjskega stan-darda  delovnega človeka.«
Tov. Mustafa je navede! nekoliko pri-merov in pri tem poudari] uspehe Avto-moto društva v Ptuju, katero je do da-nes najbolfše, kat«Trt pa ima k])\ib veli-kim uspehom pred seboi še mnogo na-log, ki zahtevajo resnega dela, da bo moglo to društvo na kongresu Ljudske tehnike Slovenije služiti kot svete) pri-mer kako se razvijajo kadri, za orocvit in uspeh za kulturni dvig naše sociali-stirne domovine. Za tem je govorilo še nekaj delegatov, kateri so poudarjali in analizirali škodljive pojave in napake v društvih. Govorill 0 maferialnih priiikah posameznih društev in objektivno izna-šali težkoče. Te niso malenkostne in bi jih z večjo voljo mogla poedina društva brez posebne pomoči s strani glavnega odbora  odpraviti.
Tov. Habe je poudaril nujnost evidence in materialncga knjigovodstva in rešitev vprašanja enotnih dajatev od strani čla-nov   Pri  tem  je  dal  gotove   predloge
Kapetan JA tov Urbanc je govoril o pove^avi Ljudske tehnike z ostalimi ma-sovniTni organi-zacijami kakor z JA Vsi člani so potrdili. da je to eden od te-meljnih nedostatkov v naših društvih Po-trebno je, da se v društva Ljudske tehni-ke vključijo člani ZB OF.' I.MS. AF2, da pri tem dajejo gmotno tn moralno podporo okrajni in mestni odbori in sm-dikata. Kakšni  naj   bodo  odnosi med  erni
org-anizacijami ni poucbno povdarjati. ker verno. da so naši cilji enaki. da se je naSa enotnost pokazala y borb« tn da je sodelovanje tembol) potrebno danes. ko se ustvarja petletn- plan ko gradimo sreČ-nejšo bodočnost nasim narodom 1 o. kaT pada na na« s stran) bivših on:«fel;ev nam je samo opotmn kako moratno biti vudno pripravljeni z lastmmi 4iami ustvar-jati in graditi boljše živlienie svojim otrokom NaSi uspehi. rned katenmi ]e za prirner avto moto društvo Ptuj ter neka-tera ostala društva. so iamstvo. da se z voljo članov more mnogo napraviti Ne-prijateljska kampanja proti nai5im naro-dom je ob fakih pnmenb berzpredmetna ker   izraža   žel.io   po   hegemoniji
Sklepi katcrc je ¦>pre|el plenum, so jamstvo. da bodo društva Ljudske tehnike razvijala ^vojo dejavnost tudi v bodofe, toda z mnogo večjim planom m pn tem tezila da v njene vrste pntegnejo čitn-večje število članov množičnib r)rffaniza. cii                                                        I.S.   
   Fizkultura
SD  Drava  :   SD   Branik   (Solkan  4:0  (3:)
P t u J, Nedelia. 6 novembra Danes je bila odigrana na igrišču SD Drave v Ljudskero vrtu prvenstvena nogometna t.ekma z vstop v Siovensko ligo med SD Dravo in SD BranikoTri iz Solkana. k' je moral vi6oko ooražen zapusriti igri-šče. Med tekmo 1e močno deževalo. k?r 1e delno vplivalo tudi na visok rezultat Teren je bil zelo slab
Moštvi sta -se predstavili sodniku Sta-rašini   iz  Maribora  v   sledečih oostavah.
SD Branik: Konjedič. Doljak, Rožič. Pucelj Bevčič Marušič, Bradoskia, Co-tič. Degano in Kumar
SD Drava: Sirec Franc. SerdinAek Hanzel. Samec, Gaizer Herman. Irgl, ^i rer Ivan. Berlir in Kolšek.
Kratek potek igre:
V   prvib    minutah    prv^-ga    polčasa  -so Ptujčani   začeli  s čestimi   napadi   na   na-sprotnikova    vrata    Tako   ie  že  v   tretii minuti  uspelo danes zelo razpoloženemo ^irec   fvanu   povesti    domače    mnštvo  v vodstvo    V  trinajsti   in  petnajsti   minut) pa   ie    ezultat  povišal  srednji  napadalec Berlič.  ki   je   bi!  ob enem  tudi   nafboi^: mo7 na  terenu   Po tero uspehu   ;e Drava znatno popustila in z ma!o večjo od oč-nostio  bi uspelo igralcero Branika  rezul-tat   zmanjšati   Tudi  Drava   je  še   zapra-vila več prilik za dosego gola   Protj kon cv  je moral  zapustitj  igrišče !evi porna ga'- Branika   ki  se je  pri startu  na  Ser-dinšeka nesrečno poškodoval
V   drugein  polčasu so   Jile   moči  obeb nasprotnikov   izenačene    [gra   Da   je   oo-stala vsled utru^enosti igračev nezanim,-va.  Sele  v 43   minutj   je uspelo   Berliču rezultat    jovišati    Do   konca   igre   je   še ostaJo pred vrati Drave nekaj zrelib pri-!ik   neizkoriščenih
Rezultat ustreza poteku igre Sodn'k je  bil   dober   in   ni   dopuščal  ostre   igre
k  e
TD Sloga  (Ormož) :  Orač  (Petri}anec| 91   (2:0)
»Sloga« je -igrala v naslednji postavi: Hedžet, Curin, Zidarič. Jaušovec Havlas Potočnik Gaberc Kukec I.. Vipavec Ku-kec II.,   Kovačič
Gole za »Slogo« so dali: Kukec II. 3 Vipavec 2. Kukec I. 2. Havlas \v Gaberc pc   enega
V  nedeljo  23   okt   se  je  odigarala   v Ormozu   prijateljska   nogometna   tekma med   »Slogo«   (Ormbž)  in   »Oračem«   (Pe-trinjevac-Hrvatska)   V zelo  živahni   ign. v kateri  smo   videli do sedai  eno izmed najlepših  iger   TD »Sloge«. ie ?   visokim rezultatorn  zmagala   »Sloga«   z   9:1   (2:0) »Sloga«   ]e   igrala   v  celoti   zelo    dobro prav posebej pa se  je izkazal  razpoiože-r1   napad   tei   Hav;as   in   Hedžet   Tekma se  ie odigrala v slabem  vremenu.  Priso-6?vovalo   je  nkrnn   1PO  ,7'eda!rev
Sindikaino   šahovsko    mostveno   prven-
stvo Ptuja za leto 1949 V ponedeljek 14. t. tn t>o v šahovskih pro«torih Š K Ptuja (gostilna pri Poštil sestanek kapetanov sindikalmh lahovskih moštev, ki bodo sodeiovala na tem pr-veustvu Ker bo ob enem tudi žrebanje m določenj igralni dnevi, je udeležb.) strogo obvezna                                  K.  E   
   Z A H V A L A.
Ob  prerani   tragični  izgubi  mojega soproga
ŠTEFANA DOLINARJA,
usiužbenca    poverjeništva za   notranje zadeve v Ptuju. člana KP in ZB.
se vsem, ki sp z menoj sočustvovaii ter poklonili vence. najlepše zahvalju-em Posebno zahvalo dolgujem tova-rišem Fuksu, Miloševiču ter Lužanu ia požrtvovalno orgamziranje prevo-ia in za tople besede pri slovesu. Prisrčna zahvala tovarišem, ki so s pokojnim prebili težke čase v tabo-rišču  Dachau.
Zahsjoča   žena  Sonfa.
   OBVESTILO      *
torek, dne 15. novembra 1949, se bc vr§il ob 8. (osmi) ari zjutraj v sejnl dvo-ra 1 MLO Ptu|
REDNl   OBCNI   ZBOR
Okrajne   zveze   kmet.   r.«tdrug  v  Ptafti  t naslodnjim  dnevnim  redom:
1.  Otvoritev skunščine po predsednik«
2.  Izvolitev     tričlanske    verifikacijsk« komisije;
3.  Ugotovitev   sklepčnosti;
4.  Volitev t redsednika sknpščine. dveh overovatf'jev   in   zapisnikarja;
5.  Poročilo  upravneja odbora;
6.  Porofilo   nadzornega   odbora;
7 Predložitev letn ga računskega za-ključka za leto 1948 in čitanje revizij-skega poročila;
8.  Sklepanje   o  razrešnici   UO  in   NO;
9.  Volitev novega UO in NO;
10. Določitev najvišjega  zneska, do ka-terega se sme zveza zadolžitl:
a) obratni  kredit
b; investicijski kredit.
c) sezonski  kredit;
11. Predlogi,  pritožbe in sklepi članic;
12   Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se skupščina vrši 8 dni pozneje, t. j. 23. nov 1949 ofe islen. času in v istih prostorih ne glede na  število aavzočih delegatov.
Vabimo vse delegate KOZ in KZ. da se  skupščine zanesljivo  udeležijo.
Upravni odbor.
   OPOZORILO
Obveščamo vse čiane Okrajnega odbora Ljudskc t:h-•¦':c. izvoljene dele^afe  m   n-                       ••?ttev*
in klubov LT   ^« ..........,,. - ne-
deljo. dne 13. nuv t. 1.. ob 8. uri v dvorani doma železničarjev na Ormoški cesti ustanovni občni Okrajnesra odbora Ljudske tehnike Ptuj.
Na občnem zboru bo analiziranc dosedanje delo OOLT spreiet bo plan za leto 1950 in izvoljen novi okrajni odbor.
Dnevni red:
1.   Referat predsednika.
2.  Ors:anjzacijski referat
3.  Podclitev  nagrad   najboljšim društvom in članom.
4.  Spreiem plana.
5.  Volitve.
Z ozirom na izredno važnost občnega zbora pozivamo vse člane in funkcionarje ter predstavnike množičnih orsranizacij, da se obč-nega zbora zanesljivo udeležijo.
Okraini odbor LJudske tehnikp  Ptui
TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Plodovi topinambura so dobro krmilo                           za živino
                                       Diol.  ing   Zorec  Egon
f Topinambur je v naših krajih nova rastlina. V Evropi pa je kljub temu precej " ^a, ker je prišla okrog leta 1665 iz Amerike v Francijo. Danes je povsod poznana, goje pa jo največ le v Franciji, kjer zav/ema velike površine in važno mesto med krmil-nimi rastlinami ter je skoraj tako »razširjena, kakor 'Trompdr Na več^-jih površinah jo goje tudi v Sovjet-ski zvezi.
Rastline topir.ambura so razli6ne barve, najčešča pa je bela in rume-na sorta. Obe dajeta velike donose. Plodovi rdeče zvrsti vsebujejo večje količine duš^enih snovi in so zaradi tega še boij hranljive. Na podnebje se rast::na često ne ozira, aspeva da-le^ na severu, v srednji Evropi pa njeni gomolji lahko brez škode t>re-zimijo v zemlji. Zelo odporna je tudi proti suši. Poskusi v Franciji so po kazali, da se lahko opomore tudi po su^i. ki je sicer krompir in peso po-polnoma uničila, če dežuie vsaj v av-gustu in daie že v septembru ali oktobru velike količine gomoliev. Tudi zemlii ne stavi velikih zahtev.
vsekakor veliko manjše kaikor krom-pir. Korenine ne segajo globoko v zemljo, zato je rastlino možno gojiti tudi v pliitvi zemlji. Na peščeni zem-lji boljše uspeva kakor krompir. Edina njena zahteva je — rahla tla. Torej je v težki zemlji ne moremo saditi, v primerni zemlji pa jo lahko gojiimo več let za,poredoma na istem prostoru na ta naoin, da v jeseni po beremo le debele gomolje, drobne pa pustimo v zemlji za ^eme. Zaradi tega lahko sadimo topinambur na taki zemlji, ki v plodorodu ne pride v poštev posebej pa še zaradi tega, ker ga lahko sadimo tam, kjer zem-lja ni povoljna za druge kulturne rastline (strma lega, obrežja rek ixi potokov itd.) Gnojiti je treba le v slučaju, če je zemlja res slaba in si-romašna. Obdeluje se na isti način kakor krompir: sadi se v vrste. oko-pava in cbsipava. Povprečen pridelek znaša okrog 150 mtc na ha. torej povprečno več kakar krompir.
Rastlina tvori v zemlji že omenje-ne gomolje, katerih sestav je sledeč: 80—80,5% vode,    19.5—20%    suhih
snovi. Glavna vsebina suhih snovi je brezdušičnata (15—17%), med ka-terimi je tudi insulin. Okrog 2% je surovih proteinov. Nekaj je pepela in 1% celuloze. Če primerjamo se-stav topinambura s sestavom krom-* pirja, ugotovimo. da so gamolji to-pinambura bolj vodeni kakor go-molji krompirja, z druge strani pa je velik del ogljikovih hidratov v to-pinamburu za razliko od škroba v krompirju veliko bolj topljivo v vo-di. Računa 9e, da je 85% suhe snovi topinambura raztvorljivih. iz česar zaključujemo. da ima visoko pre-bavno vrednost.
Poleg gomoljev so tudi zeleni deli rastline zelo dobra krma za govejo živino. Z ozirom na to, da rastlina zraste v višino 2 metra. se pridela na njenem steblu velika količina ze-lene mase Živini jo polagamo v sve-žem ali ensiliranem stanju Ker po biramo zelene liste, preden dozore gomolji. je razumljivo, da dobimo potem gomoljev nekaj manj. Pri krmljenju goveje živine s topdnam-burjem so bili izvedeni poskusi, ki so dali dobre rezultate:
pri krmljenju krav-mlekaric z ze-lenim topinamburjem, ki se je po-lagali kot dodatek hrani. ki so jo krave dobile na paši, se je povečala srednja dnevna količina mleka za 1.6 kg v primerih s kravami, ki so se
samo pasle. Dnevni obrok je bil do 20 kg zelenega topinamburja na g!a-vo in dan. Živina je topinambur ra-da žrla ter ni imela nobenih prebav-nih motenj ali bolezni v prebavilih. Treba je pa vsekakor živino najprej navaditi na krmljenje s topinambur-jem, kar storimo s tem. da manjše količine najprej mešamo z drugimi krmili. ker bi sicer lahko nastopile motnje v prebavi zaradi insulina, ki ga ima v llstih.
Poskusi s krmljenjem krav-mleka-ric in telet s topinamburjem so po-kazali sledeče rezultate:
1. Pri kravah-mlekaricah:
• Zivali so dobivale ensilaže tapin-ambura. ki je bila vložena v jamo v mesecu O'ktobru. uporabl}ena pa je bila v mesecu aprilu Krave so žrle ensilažo zelo rade in brez astankov Kakovc^t ensilaže je bila dobra: ko ličina mlečne kisline 0.69%. ocetne ki.sline 0.84%. maslene kisline ni bilo Količina ocrabliene ensilaže je znašala na dan 3 do 16 .u. q ne glavo. K.>< dodatek so dobivale «¦ dve ^nu in otrcbe Ensiliranj topinambur je imei dober vpliv na onr^stek žive teže kakor tudi na ko-ičino mleka F^asku^no krrnljenie je ttajalo 2 tn p"l meseca. V tem č^su je narasla povprečna živa teža -K5 395 kg n^ 427 kg. Količina mleka pa se je po-
</ečala za 0.8—1.0 kg r.& ^lavo na dan Poleg tega je dobila žival s to-pinamburjem velike količine kalci-je, ki je prav tako velike važnosti za njen organizem.
2. Poskus pri teletih je bil izvršen
z 2 skuptn. telet. V vsaki skupini je
bilo po 9 telet   Rezultati so pokaza-
li. da se je povečanje žive teže vršilo
pri teletih. ki so bila hranjena z en-
silažo  topinamburja.   mnogo hitreje,
kakor  pri  drugi   skTipini.   ki  ni   do-
bivala ensilaže  Tako je živa teža te-
let pred poskn^1—  (skupma telet. ki
je   dobivala   ensilažo)    znašala     po-
vprečno  103 kg. ob  i'-->cu Doskusne
dobe pa 118 kg. Dnevni prirastek   js
torej znašal 74° gr   V drugi  -'-".pini
je znašala   oo^rečna teža  ored  po-
skupom  100.75  kg.  tx>    poskusu    pa
110,70   Z  vsakim dnem so tOrej  te-
leta  v drusi  skupini povečale svojo
težo za 49P gr.
Z dodatkom ensilaže tor>:namburja dosežemo tudi boljše izkoTiščanje osnovne hrane ter zaradi tega pove-č.anie žive teže Ker ?e s tem krma bolje izkori.sti. se obenem poceni krmljenje telet.
Zadružn-ki bodo pri reševanju pe-rečega vprašanja krmske baze za dvig živinoreje prej ali slej imeli priliko oceniti vrednost topinambur-ja kot izvrstne krmske rastline.