60. številka. V Trstu, v sredo 27. julija 1887. Tečaj XII. , Opazke. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, 12.Ysak list mora bifi frankiran. Rokopisi so ne vrađajo. [nserati (razno >rste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasili /. drobnimi črkami se plačuje za vsako hanedo t nov, Haroinino, reklamacije in inaorate prejema opravaiitvo. lilioa Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vsako srsdo io soboto ob 1 uri popoludne. Cena z a vse leto s prilogo 1 for , 2a pol 3 for SO nov., za četrt leta ■ for. nov — Edinost brez priloge stane za celo leto tt for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. AO nov. — I osA-mezne številke se dobivajo pri oprav-ni.itvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po s» nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »v ediitoati j« moS«. Bolgarska in Evropa. (I)alje.) TJzrok rumelijskej vstaji in bolgarsko« arbskt.j vojni jo bila brez dvombo An-gležkn. Angleži, zagrizli sovražniki Rusije, kaliti so hoteli zadnjoj vodo na Bolgarskem, dobro vodoč, da ima Ruska v tej deželi svoje velike interese. Angležki denar podkupljal je agente, da so ljudstvo burili in k vstaji napravljali; sploh Angleži so v zadnjih dogodkih vedno delali v to, da vcepijo v bolgarska srca sovraštvo do onih Rusov, kojim bi I3olgarci morali hvalo peti, kajti osvobodili so jih tlačečega turškega jarma. Gotovo je, da je bilo tudi bolgarsko poslanstvo, ki je pred zadnjim potovalo po Evropi, da pozve menenja raznih velo-vlasti o Bolgarskej, napolnjeno tega sovražnega duha proti Rusiji. Največje za-slombe si je tedaj pričekovalo od strani onih držav, ki so bile oČito Ruskej nasprotne. Mej to pa prištevamo osobito An-gležko. Zadnje interesi so v Aziji z ruskimi križajo; vedne rabuke in nemiri na afgan-skej meji in napredovanje Rusije sploh proti Indiji, to sovraštvo mej tema državama vedno pospešuje. Ni čuda, ako si ti dve državi tudi v Evropi kolikor možno nagajati. Bolgarska je kakor nalašč v to ustvarjena, da daje Angležem priliko iznositi se in javno pokazati svoje sovraštvo proti Rusiji. Angležki denar je preslepil ude bolgarskega sobranja, da neso videli za pćd pred nosom in ne mogli razločiti prijateljev svojih od neprijateljev. Ruska je Bolgarsko) naravna prijateljica, zaščitnica in osvoboditoljica! Bolgarska mora z njo mirovno in sporazumljivo postopati, ako hoče dobro voditi državno svojo krmilo! Drugo državo, osobito pa Angležka in Italija, so Bolgarskej potuhnene sovražnice, kajti 0110 iščejo v njej zgolj zasebnih, sebičnih interesov. Prva se je poslužuje, da izraža svoj srd na Rusijo, druga isto tako družeč s tem še posebne trgovinsko interese, ki pa so prava dlaka v jajcu. Nam se zdi, da Italija nema do Bolgarske nikakih družili interesov razven onih, da vsili v njo lačnih svojih furlan- PODLISTEK. 0 človeškem živežu. Ako hoče človek živeti, mora jesti in piti. Potrebno pa jo znati, kako jo jesti in piti, da ostanemo zdravi. .Testi nam jo le toliko, da se nasitimo; nikari se pa želodca preveč basati. Veljati mora pravilo, naj človek po jedi še zmerom tek ima. t. j., da bi lehko še vad zagriznil. Človek mora imeti pri jedi svoj red. No hrustaj ves božji dan, nego navadi se ob določenem času jesti; n. pr. vstavši zajuterkuj, o poludne? južnaj, a zvečer večerjaj. Prepogosto žvečenje slabi •Želodec. Piti pa smeš in moraš zmerom voč kakor ješ, in to, čo tudi nisi žejen; posluževati so moraš so ve da le primerne zdrave pijače. Hladna dobra voda je kaj primerna in zdrava pijača, ker ona Človeka varuje, da ga ne zapira, redči m« kri ter mu je tekočo dela. Spij torej vsak dan kozarce dobro vodo. Sicer bomo govorili o vodi še posebepri „pijačah*. Pri jedi in pijači bodi tudi previden! Jedila nadrobno prežvekuj. No požiraj lakotno celih kosov; kajti tako požiranjo škoduje želodcu in to stavi v nevarnost, da so no zadušiš. Tudi no jej brž po preobilnem telesnem pregibanji in ne po kakem hudem dušnem pretresu, n. pr. v jezi; zakaj vsled take neprevidnosti te 4ehko zadene kaplja (rartvoud). Razgret •nikoli ne pij, mariveč počakaj, da so prej škili in piemontežkih delalcev, da bodo tamkaj domačin^cm kruh iz ust jemali kakor se to godi pri nas na Primorskem! Kar se tiče Angležke, pokazalo se je jasno v času nastopa lorda Churchill-a in uprav v času ko jo bolgarska deputacija potovala po Evropi, da ministerstvo Sa-lisbury-jevo ni nikakor moglo dajati Bolgarom upanja do pomoči od strani Angležke, ako bi so homatije na Bolgarskem pohujšale. Ko so se bolgarski poslanci po-vrnoli v svojo domovino, morali so najbrže svojim političnim somišljenikom izpovedati, da je pot, kojo so na političnem polju nastopili, slaba in zgrešena, ker računali so na sovraštvo raznih velevlasti evropskih proti Rusiji. Nobena teh držav namreč, no izvzemši iste Angležke, ni bila pripravljena sprejeti politiko regent-stva za svojo ter postaviti se v bran te politike. Iz takih izkušenj bi bili pravi državniki prav lahko spoznali, kak veter veje na političnem polju ter uganoli prave posledice tega političnega menenja. Samo bolgarsko regentstvo ni tega spoznalo ter hodilo daljo krivo svojo pot. Nadaljevalo je namreč „na debelo in na drobno" ono politiko, ki jo je tem bolj ločila od Ruske. V časnikih regentstva se jo sklicevala križarska vojna na carja in njegovo državo; prepovedali so se v deželi ruski časniki; zatirali in proganjali so one osobe, ki neso hotele trobiti v isti rog z regentsko stranko ter bilo radi tega sumljene rusofilizma. Odlično može ao vtaknoli v ječe — da ne služijo Rusom prijaznoj stranki; one častnike, ki neso hoteli dejanja regentstva poviševati v zvezde, izključili so iz vojske ali jim odvzeli stopnjo — da se iz vojske popolnoma odstrane Rusom prijazne osobe. S kratka, regentstvo so jo posluževalo vsakoršnih sredstev, da vsili povsod srd in jezo na Ruse; vso njegovo natozanje je bilo obrneno v to, da zatre vsakoršno upanje do mirovnega pobotanja z Rusko. Vse to je regentstvo tudi doseglo — s tem si pa ni napravilo nikake časti niti deželi čisto nič pomoglo, kar nam svedo-Čijo uprav sedanji dogodki, ko si jo namreč sobranje po dolgih obravnavah in dvomih slednjič izvolilo kneza. Smelo tr- i dim«, da je hotelo regentstvo tudi sedaj, I izvolivši si kneza Koburg^ za svojega vladarja, Rusiji nasprotovati ter „sebi prijazno države" prisiliti, da slednjič javno pokažejo svoje Rusiji nasprotne misli — ali tega ni nikakor doseglo, kajti evropske države se ne dajo za nos voditi bolgarskim pritlikovcem, niti ne bodo nikoli hodile po kostanj v ruski ogenj, da le za-dovole zasobnemu srdu bolgarskih državnikov. Oči bolgarskega narodnega sobranja so se vstavile na knezu Koburškem. To je sorodnik avstrijske vladajoče hiše in Avstrija bi po mislih sobranja gotovo ne dopustila, da se mu las na glavi takne; pri tem jo pa tudi Nemec in gotovo bi tudi Germanija, ozir imajoč na sosednjo svojo zaveznico Avstrijo, kneza branila, osobito, ako bi Rusija odločno b Francijo potegnola. — Upalo je tedaj bolgarsko sobranje, da z izvolitvijo kneza Koburškega Avstrijo in Nemčijo premoti, da so za Bolgarsko odločno izrečeti, ter se celo na Petrograd-skem dvoru zameriti. In to je tem bolj upalo misleč, da ae knez po izvolitvi koj napoti v Sofijo ter bo tamkaj pričakoval slednjega odloka evropskih držav. Zategadelj so tudi vsi agenti regentstva, ki so prišli h knezu, zadnjega napravljali in pregovarjali, naj odpotuje koj na svoj novi prestol. (Konec prih.) ohladiš! V velikej nevarnosti biva on, ki se razgret mrzlo pijače napije ter potem mirno sedi ali stoji. Tak človek lehko dobi neozdravno bolezen — sušico! Manjša nevarnost preti njemu, ki so razgret n. pr. mrzle vodo napije ter so potem brž razhodi ali krepko dalje dela. Ako žeje ne moreš prebiti, jemaj po malem vodo v usta ter nepožrto zopet iz ust metaj. Na posode, v katerih se jedi pripravljajo, aliviz kojih ješ, treba tudi strogo paziti! Škodljive so bakreno posodo, katere nijso prav dobro počinjeno (pokosi-trane); nadalje so škodljive lončarske posode, katore so slabo ali s premnogim svincem pološene (posteklonjene) in slednjič posodo od slabega kositra. Nevarno je v mesingastih, bakrenih in kositrenih posodah pripravljati kisle jodi. Take jedi namreč topijo baker in svinec, katera raztopljina so z jedrni zmeša in jih — ostrupi! Torej bodi na vse strani prav previden! Jej rajši iz lesene skledo z leseno žlico — če drugače no moreš — vsaj jo leseno po-sodje zdravo! Vos človeški živež delimo navadno na štiri dele; 1. imamo namreč živalski živež, 2. rastlinski živež, 8. pijače, 4. dišavi ne. 1. Živalski živež. K živalskemu živežu Hpada m o b o, jajca, mleko, maslo in sir. Meso je izvrsten živež. Ono jo posebno iz mišic, ki so po čez potegnene i tem mešicam so primešana šo kitna vlakna, živci, žilo, maščoba in kri. Mi jemo meso od sesalcev, navlasti od dvoparkljar-jov n. pr. govojo, ovčje, kozje, jelenjo, Na Dolenčevem grobu. „In zdaj še Ti; — Slovenec nema sreče!" To besede izražajo veliko in pre-britko resnico; Slovenec, vos slovenski i.arod nema sreče. To nam priča cela naša zgodovina, v dokaz o tem nam je povest našega razvoja. Kjer koli in kadarkoli se je pojavil na slovenski zemlji mož od neba nadarjen z izrednimi talenti, sč železno eneržijo in novpogljivo voljo, ki jo z vsemi svojimi silami začol delati narodu na korist, vselej posegnola je sovražna nam usoda vmes, neizprosna in nepravična srnje meso; oddobelokožcev (prašičjomeso), od kopitarjov (konjsko, oslovsko meso) in od glodalcev (zajčje, kunčje). Mej ptiči jemo kuretino, golobe in nekaj plavcev in močvirnikov. Ribjo meso je sicer priljubljeno, pa nmogokje predrago. — Meso večinoma pripravljamo: t. j. kuhamo je, pečemo, okajamo, sušimo. Vso to so godi zaradi tega, da postane razzvečljivejšo in prebavnejšo; da jo lehko delj časa hranimo ter zamorimo škodljive živalice. ki bi se morebiti nahajale v njem, n. pr. ikre, trihino. Dobro meso spoznamo po naslednjih znakovih: 1. Ono nema premočnega gnjiloga duha. 2. Ono je lepo rujavo-rudeče barve in na sečni ploskvi belo inramoro-vano. 8. Ono je z maščobo dobro prepredeno. 4. Mesnata vlakna so nežna in sočna, pod prsti nijso pregroba, a prožna ter, pritisnivši na-nja s prstom; krvna voda iz njih lehko odteka. Neužitno jo ono meso, v katerem so ikro ali trihino ali pa ki prihaja od živali j, katero so imele črm (vraničen prisad) ali so bilo Binrkljave ali osepničasto. Tudi so jo varovati zelo gnjilega mesa. Pomniti je še, da nij vsako meso enako rcdilno. Nepremastna in nepremedla govedin« jo najtečnojso in najprebavniSe meso; prešičjega mesa ne prebavi vsak želodec. Ribjo meso je razmerno jako manj rcdilno itd. Jajca (posebno kokošja) se prištevajo najtečnejšim jedem ; ona so tudi jako prebavna, ako jih znamo prav pripravljati. Zmotno so misli, da je rumenjak prebav-nojši in redilncjši od beljaka; baš naopak: smrt pokosila je dobrotnike in voditelje nase v nnjlepšej dobi, prodno jim je bilo mogoče doseči vzvišeni namen, katerega so si postavili, predno so si mogli odgojiti sebi dostojnih naslednikov, ki naj bi nadaljevali njih sveto in vzvišeno, domoljubno delo. Steber za stebrom so ruii, mož za možem zatiska za večno oči, v naših vrstah jim ni najti ljudi, ki bi stopili na njih mesto ter bi mogli delo tako ynadaljevati, kakor so je oni začeli. Človeku se zdi, da si je usoda izbrala mali naš slovenski narod, da izlije nanj vso gorjč, da ga potopi v jadih in nesrečah. Posebno nas Tržačane, ki smo mej vsemi Slovenci najbolj potrebni pomoči in podpore, usoda najhujše preganja. Malo imamo mož, ki so se lotili javnoga delovanja, a tudi tem je sedaj, ko nam je smrt pokosila Dolenca, odvzeta desna roka, manjka jim voditelja, svetnika, buditelja in navduševalca. Z Dolencem izgubili smo moža, ki je bil duia vsemu narodnemu gibanju v Trstu, izgubili smo moža, ki jo tako rekoč predstavljal Slovenstvo na obalih Adrijo. Ni ga narodnega podjetja v Trstu, da bi se ne bil Dolenc trudil o njega osnovi, razvoji in razcvitu. Za vse, kar imamo, gre pa6 blagemu pokojniku največja zasluga, kajti 011 ni znal samo osnovati, ampak osnovano tudi vzdržavafi, jaČiti in krepiti! Ako pomislimo, kako razcepljeno in mno-gostransko je bilo njegovo delovanje, ki je imelo pa vender toliko uspeha, vprašati se moramo, koliko mož si bode moralo razdeliti sedaj njegovo delo, in bodo li dosegli tolik uspeh, kakor ga je dosegel on?! Dolenčeva smrt je za nas v Trstu najhujša nesreča, ki nas je mogla zadeti sedaj, ko nam njega manjka, ostali smo osiročeni in sami na svetu, manjka nam očeta in voditelja! Take misli so nas navdajale, ko smo v nedeljo romali na prerani grob. Tu smo imeli priliko prepričati se, da narod vč in čuti, koga jo izgubil. Tiu-moma dohajali so ljudje iz mesta in okolice na pokopališče, da izkažejo svojemu dobrotniku zadnjo čast, da postoje na njo-govem grobu ter izplačejo grenko žalost beljak jo prebavnejši in zaradi tega vsaj hitreje redi kakor rumenjak. Jako redilna surova jajca so želodcu ena najboljših jedij. Zato je priporočati otrokom, okreva-jočim in bolnim ljudem, da vživajo v po-sladkorjeni vodi vtepena surova jajca. To jako krepča. Na mehko kuhana jajca so tudi lehko prebavljiva. Na trdo kuhana so pa le takrat prebavna, čev ja počasno zvo-čeč skrbno razdrobimo. So lože prebaviš trda jajca, ako jim dodaš nekoliko jesiha (kisa) in soli. Vsem onim ljudem, ki mnogo duševno ali telesno delujejo, ali so nialo-krvni, priporočati jo jako, da uživajo jajca, naj ai bodo v obliki omenjene jajeje pijače, ali na mleku in še drugače kuhana. Pomniti je vender, da so jajčnate jedi, (katere pripravljamo iz jajec, moke in maščobe, n. pr. jajčnik, (Kierkuchen) Puding. fine pekarije) ne priporočajo. One so namreč težko prebavne, ter bolnikom in oslabežem jako neprimerne. Ker se jajec rada prime gnjiloba, vredno je vedeti, na čem spoznamo fri-šna (s vež a) jajca. 1. Drži jajce proti luči; ako je polno in beljak še prav sve-tel, to je frišno. 2. Ako potreseš jajce, ne amoš ničesar slišati ; če pa v njem plesketa, takega jajca ne hrani! 3.) Ako oba konca kacega jajca podržiš na jezici ter čutiš, da je na topem konci topleje kakor na tanjšem, to je šo dobro. Ako jo pa toplina jednaka, potem ga no hrani! 4. Plava li jajce na vodi, to je gotovo staro. 5. Popolnoma frišna jajca se potijo blizu ognja, stara pa ne. — Zmrzla jajca so morajo odtajati v mrzloj vodi. (Daljo prih.) nad bridko, nenadomestljivo izgubo. | živel med nami, dokler bode živel narod Ob 6. uri popoludne zbralo ee je: slovenski. Bil si duša vsemu narodnemu okrog Dolenčevega groba okoli štiri tisoč 1 ljudi. Na grob položila so sledeča društva in zasebniki vence: Delalsko podporno društvo: Nepozab-ljivemu predsedniku. Slov. Čitalnica: Svojemu članu. Delalsko pod, društvo — ženski oddelek : Milemu predsedniku, Tržaški Sokol: Svojemu starosti. Polit, društvo Edinost: Svojemu so-boritelju. Uredničtvo „Naše Sloge": Milomu drugu. Osoblje tiskarne. Gospodarsko društvo v Skednji: Udu in dobrotniku. Narodna tiskarna 7 Ljubljani: Prvo-boritelju ob Adriji, iskrenemu rodoljubu. Soča, Slov. bralno in podp. društvo v Gorici, Goriška čitalnica. Prijatelji Sežanci: Blagemu Viktorju. Sežanska čitalnica: Vzor-rodoljubu. Da ni policija prepovedala, prišlo bi bilo delalsko podporno društvo in „Tržaški Sokol" h zastavo na grobje izkazat pokojniku, ki je bil obema društvoma predsednik, zadnjo čast. Tako moral je priti vsak za se, prišlo jih je pa vender mnogo, samo članov delalskega društva je bilo okolo tisoč. Došlo je tudi mnogo vnanjih zastopnikov: Iz Sežane: gg. Dr. A. Gregorin, M. Kante in Fr. Gaberšćek. Iz Bazovice: gg. Urbančič in Pertot, Iž Prošeka: gg. Ivan Nabergoj in Koren. Iz Gorice: g. Vuga kot zastopnik čitalnice, delalskega bralnega in podp. društva in Solkanske čitalnice. Iz Komna: gg. ])r. Kavčič bilježnik in Kari Bunc. Iz Kopra: gg. prof. Matejčić in Fran-ković. Iz Naklega: g. Štrekelj učitelj. Iz Matavuna: g. Mahorčič, itd. Ob 6. uri popoldne zbrali so se vsi okrog groba in pevci tržaški in škedonjski zapeli so pod vodstvom gosp. Bartlja Jenkovo: Na grobih. Mili, tožni glasovi te pesni pretresli so srca vseh poslušalcev. A nobeno oko ni ostalo suho, ko stopi g. Ivan Nabergoj k grobu, da izreče zadnje slovo svojemu milemu, zvestemu prijatelju. Solze so govorniku curkoma lile po licih in večkrat mu jo beseda zastala v grlu, kajti ni se mogel ustavljati nepre-magljivej žalosti, ki se je polotila njega in vsega zbranega občinstva. Govoril je po priliki te le besede: Mili moj Dolenc! V tem tužnem kraji počivaš, dragi prijatelj Viktor! Hladna zemlja To krije, zemlja, ki ne vrača več, kar je objela pod svojo hladno odejo. Pred malo dnevi sva se še prijateljski pogovarjala o naših narodnih, zadevah. Kdo bi bil slutil, da jo to najni zadnji pogovor, da mi bode de-nes žalostna, prežalostna naloga govoriti na Tvojem grobu! Mraz mi pretresa ude, glas mi zastaja, zdaj, ko bi imel vsemu temu mnogobrojno zbranemu občinstvu dostojno opisati vse Tvoje neumorno delovanje, vse Tvojo zasluge za naš ubogi trpinčeni narod! Slavno občinstvo! srčno hvalo Vam izrekam, da sto prišli tako mnogobrojno izkazat zadnjo čast možu, kateri je posvetil vso svoje kratko življenje na korist in v slavo narodovo! O življenji pokojnega Viktorja Dolenca ne bodem Vam natančneje govoril na tem tužnem mestu; samo toiiko naj omenim, da se je blagi Viktor od mladih nog odlikoval po svoji nadarjenosti, po svoji nenavadni navdušenosti in požrtvovalnosti za ljubljeni narod slovenski. Kedo so še no spominja delovanja mladega Viktorja na Goriškem v družbi z rajnim doktorjem Lavričem, kedo se no spominja, kako sta ta dva čista rodoljuba orala narodno ledino o bregu Soče P Ni bilo veselice, ni tabora, ne narodnega praznika, da bi se ga Dolenc ne bil udeležil. A mi smo ga najbolje spoznali v Trstu. Tu nam je bil prava zvezda danica na našem obnebji, zvezda, ki je oznanjala dan boljše, veselejše prihodnosti tukaj na obalih jadranskega morja. Ta zvezda jo utonila, zaman se denes ozira solzno naše oko po nji, da nam zopet pri-sveti. Ni ga več med nami, Viktorja Dolenca ! Narod inoj dragi, žaluj na tej prezgodnji gomili, grenke solzo toči, ker v tem grobu počiva mož, katerega bodefi britko pogrešal leta in Jeta, katerega smrt bodeš dolgo Čutil. Poslavljam so na veke od Tebe, mi-Ijeni, ljubljeni Viktor moj! Ti me ne čuješ, a čuje me Tvoj duh, ki živi in bode gibanju v Trstu in okolici od dneva ko si prišel med na« in do zadnjegaz dihljaja; bil si blag prijatelj in odkritosrčen svetovalec, podpornik ubogim, požrtvovalen domoljub, navdušen in nevtrudljiv boritelj za naše pravice. S potrtim srcem žaluje danes narod slovenski nad Tvojo gomilo, zapuščena udova nad vzornim soprogom, zapuščena otroka plakata in kličeta blažega, ljubljenega očeta, k Ti spiš spanje mrtvih! Ne vidiš naših solz, ne čuješ našega joka! Dragi Viktor! spavaj mirno; našel ni pokoj, katerega nisi poznal v svojem življenji, kajti osoda Ti je bila vedno nemila. Z Bogom, ljubljeni mi prijatelj; na svidenje tam gori nad zvezdami! Ko je govornik plakaje izustil zadnje besede, zaklicalo je občinstvo: Slava Dolenčevemu spominu! Pevci pa so zapeli: Nad zvezdami. Na to stopi pokojnega Dolenca sodrug, g. urednik M and ič pred grob, da ee tudi on poslovi od njega, v svojem imenu in v imenu celega naroda. Tudi tega sicer tako energičnega moža prevladala je žalost, bled in prepaden poslavljal se je od svojega pobratima, slovenskega vodje in dobrotnika. Govoril je blizo tako le: Narode moj! Tužna prigoda, koja nas je danas ovdje sakupila, i želja prijateljah, nukaju i mene, da na ovom mjestu tuge, jada i plača njekoliko riečih progovorim kao drug i pobratim nezaboravnog našeg pokojnika No, neočekuj od mene, mili rode, biranih riečih il kićena govora, jer nepripravan a satrven od boli i tuge, nemogu drugo van da Ti kažem ono, što će mi bolno srdee i smućena pamet na jezik utisnuti. Moj velevriedni prijatelj i predgovor-nik ocrtao Ti je, rode, letimice život i rad, kriepo8ti i vrline muža, kojeg nam eto crna zemlja krije; muža ka kojemu dodjosmo toli mnogobrojni, da mu izkažemo posliednju počast. Razcviljenim srdcem, bolnom dušom stojimo okamenjeni pred novim grobom, u koj zakopasmo dragociene ostanke našeg prvaka i voditelja, našeg suborioca i savjetnika, našeg dobročinitelja i prijatelja Viktora Dolenca. Netreba mi, prijatelji i braćo, da Vam u pamet dozivljem sve ono, što je taj veliki muž u obće dobra za južne naše pokrajine, a napose za nas Slavene Trsta i okolice učinio, jer to i onako sami dobro znate i ćutite. Ttk, Vi ga gledaste, braćo, vazda u prvih redovih kao uzor prvaka, kao neustrašivog voditelja, uztrajnog bo-rioca, požrtvovnog rodoljuba, nesebičnog, plemenitog i velikodušnog muža. Svi ga poznaste kao neobično poštena, neumorno radina i do skrajnosti skromna čovjeka, koji nije težio za častju ili odlikovanjem, koji nije poznavao sebičnosti ili koristoljublja, koji nije mario za za-mamljivog mamona — za srebro i zlato. Vi svi, koji ste se okolo ovog humka sakupili, da zastupate politička, raduiČka il obrtnička družtva, razne zborove, ob-ćine, čitaonice, narodno svećenstvo i novinarstvo, Vi svi cioniste ga u velike, slušaste ga, voliste ga i Ijubljaste ga radi njegovih izvanrednih vrlinah. Suze Vaše, braćo, suze svijuh nas — ove blage suze, što no toli obilato ovu svetu zemljicu kvase, jesu mi tužnim svjedokom, da smo ovim groznim udarcem pogodjeni usried bolna srdea! D&, rode moj, današnji dan jest dan tuge i plača; današnja biela nedjeljica crnija nam jo od najcrnijeg petka. A1 nismo mi sami, koji danas za našim pre-milim pokojnikom plačemo i naričemo, već se za njim jauče i jadikuje svuda, gdje no naš sladki jezik odjekuje. U crno se danas napose zavilo ruho naše jadno Primorje; do neba dopiru bolni vapaji i uzdisaji našeg roda na Goričkoj, širom Istre, u Trstu i njegovoj okolici. Ove osiroćeno pokrajine neće moći izpuniti niti jednu Btranicu svoje novije povjesti, narodnog pokreta a da nebude na njoj zauzimalo častno mjesto ime Viktora Dolenca. Povjest o postanku, osnutku, životu taborah, narodnih čitaonicah i svakojakih političkih i narodno-gospodarstve-nih družtvah, spominjati će dalekom potomstvu slavno ime Viktora Dolenca. Mi, koji smo s njim boravili žalostne i veselo danke, vidjasmo ga kod svakog narodnog poduzeća, gdje no svojini bogatim izkustvom i znanjem, divnim darom govorničtva, uzor uztrajnošću, mučeničkom požrtvovnošću i krasnom neaebiČnošću moli i zaklinje, budi i bodri, diže, gradi i dogradjuje. Jest, rodo mili, svega toga nostalo Ti jednim mahom, sve to ugrabila Ti smrt nemilosrdna! Kako dakle, da zbog toli ogromna gubitka neplačes i nenaričeš? Zar je moguće suzpregnuti potok suzah a da pri tom srdee od žalosti nepukne? Deder, samo plači i kukaj, rode, ta imaš i čemu. A1 stoj! što to rekoh? Ne, raz-cviljeni rode moj, ti nesmješ dulje plakati, Tvojih jo suzah dosti. Naš nezaboravni pokojnik neće naših suzah, netraži od nas jada i plača, već sebezataje i žrtve, mara i rada. Njegov duh će se tad smiriti i trudne kosti odpočinuti, kad g* budemo sliedili u iskrenoj ljubavi do domovine, uztrajnosti i nesebičnosti u borbi za potlačena i pogažena narodna prava. Djelah, muževnih i rodoljubnih djelah, zahtjeva od nas veliki naš pokojiik. Tim bo, i jedino tim osloboditi ćemo se tu-djinstva i najdostojnije počastiti narodnog našeg patnika. Da, patnik si bio i mučenik, Viktore dragi, od rane mladosti sve do posliednje ure života. A1 Ti si bio i strpljiv, dobar i pravedan, plemenit i milosrdan, pobratime sladki! A takove neodbacujo Svevišnji, te mi se svi čvrsto ufamo, mi se svi vruće za to molimo, da Ti on po-dieli blaženstvo i mir, što si badava u ovoj dolini suzah tražio. A jer si za života biedui naš narod toli silno ljubio, Ti nećeš zaista na nj zaboraviti niti na nebeskih višinah. Ti ćeš se i tamo, gdje neima varke i zlobe, za nas otčinski brinuti i kod Otca RTijuh za nas posredovati. Dieleć se s Tobom, nezaboravni prijatelju, molim Te u ime ovoga razevielje noga puka, uteći se k Svevišnjemu, prikaži mu naše vruće molitve, da naš narod već jednom gorka čaša mine, da već prestanu biede i nevolje, koje od vjekovah Tvoj tužni narod biju. Moli se, Viktore mili, i za onu sinju Tvoju kukavicu, koja se za Tobom jadna prekida i lomi. Izprosi njoj utjehe, milosti i srčanosti, da odgoji i odhrani onu Tvoju sirotčad, koja danas svoga dobroga otca badava zazivljo i traži! S Bogom nezaboravni Viktore! S Bogom sladki pobratime! Slava Ti na ovom i na onom svietu! Njegove besede napravile so velik vtisek na občinstvo, solze rosele so oči, ki so se uže davno odvadile joku! Pevci so zapeli Še Jelenovo: „Molitev" in občinstvo ae jo razšlo tiho in žalostno s prebridko zavestjo v srci, da je pustilo na pokopališči, kar je imelo najboljšega in najdražjega na svetu. Glasi iz naroda o smrti pokojnega Viktorja Dolenca. (Dalje.) „Agramer Tagblatt" piše: Iz Trsta amo prejeli žalostno novico, da je tamkaj minolo noč nagle smrti prominol gospod Viktor Dolenc, urednik časnika „Edinost", večletni predsednik „Delalskega podpornega društva" in posestnik tiskarne. D o-lenc si je pridobil za slovensko stvar novenljive zasluge, bil jo neutrudljiv in neustrašljiv boritelj slovanskega mišljenja. Dolenc jo posvetil narodu svoje imenje, svojo izborno pero in svoj veliki govorniški talent in njemu so morajo tržaški Slovenci jako zahvaliti, da ni postala tržaška okolica uže popolnoma laška. Radi njegovega domoljubja in resnega značaja, bil je izpostavljen hudemu zajemanju in ponavljajočim se napadom od strani Lahov, kojih se je pa vselej vedel dobro otresti. Dolenc jo zapustil udovo z dvoma nedoraslima otrokoma. Pokoj njegovemu prahu! „Soča" piše: Tužno vest moramo danes javiti; preteklo sredo o poludrugej ure zjutraj umrl je v Trstu iskreni rodoljub Viktor Dolenc za kožicami. Porojen je bil na Razdrtem in je imel še le 45 let. Ni nam mogoče dostojno opisati njegovega življenja od početka, ko se je v Gorici pojavil na politično površje, pa do njegove smrti. Zbudil ga je bil k političnemu delovanju pokojni dr. Lavrič; bilje njegova desna roka. Udeleževal so jo aktivno vsega političnega delovanja na Goriškem; posebno na taborih. Bil jo ustanovitelj in načelnik prve slovenske čitalnico na Goriškem v Solkanu. Svoje posebno politično delovanje pokazal je v listu „Soča", katero je več let uredoval. Pred 10. leti preselil se jo v Trst, kjer je najprej pričel trgovino; pozneje prevzel uredništvo „Edinosti", in bil do zadnjega izdihljeja pospešitelj vsega narodnega podjetja v Trstu. Bil jo izredne nadarjenosti, občudovanja vredno dolav noBti in jeklene vstrajnosti; imol je v obče vse lastnosti, ki so potrebne v političnem življenji. Bil jo pogumen boritelj za pra vice slovenskega naroda in jako spoštovan slovenski rodoljub. V njem smo zgubili Slovenci enega izmej svojih prvakov. Najhujše pa ga bodo pogrešali Tržaški Slovenci, ker on je bil duša ondašnjemu narodnemu gibanju. Teško mu bodo dobili vrednega naslednika, ki bi bil v narodnih zadevah vsestransko tako izveden in požrtova-len.Bil jepredsednik „Delalskega podp. društva", starosta „Tržaškega Sokola", prvo-mestnik načelništva „Tržaške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda", podpredsednik političnega društva „Edinost", urednik časopisa „Edinost" itd. Slovenski narod je res prenesrečen v enem letu je zgubil na Primorskem tri najboljše sinove: Dolinarja, Erjavca in Dolenca. Žaluj in tuguj, narod slovenski, po svojem zvestem sinu Viktorju Dolencu in ohrani ga v hvaležnem spominu! Večna luč naj mu sveti! — Slavno uredništvo „Edinosti"! Na preranej gomili svojega prvega, nepozabljivega predsednika gosp: Viktorja Dolenca, pretaka v duhu britke solze srčne tuge Čitalnica solkanska. — O, Vsemogočni, daj mu mir in pokoj, — in lud nebeška naj mu sveti, da se enkrat tam gori nad zvezdami zopet vidimo! ODBOR. Le na gomili svojega očeta bilo mi je tako težko besede v tolažbo dobiti, kakor zdaj za blagim prijateljem, očetom, glavi in duši vseh piavmislečih narodnjakov v Trstu. Blagovolite polno z solzami nadome-steno besede, namesto vseh druzih izrazov sočutja sprejeti, ter vsem našim prijateljem naznaniti — da je za več časa potrla ta tužna iznenado došla vest Vašega udanega prijatelja Senožeče 22. julija 1887. Ivana Dejak-a. Sprejmite moje sočutje do prerano umrlega mojega nepozabljivega botra in voditelja tržaških Slovencev Viktorja Dolenca. Ta vest je nas Goriške Slovence močno pretresla. Škoda, da ni bilo pogreba, katerega bi se bili gotovo vdeležili. Gorica 22. julija 1887. Vuga. Slavno oskrbništvo tiskarne Dolenčeve v Trstu. Pretužna vest o naglej smrti gosp. Viktorja Dolenca me je hudo zbola v srce. Koliko večjo rano pa je prouzročila ta nesreča pokojnikovi rodbini, njej izrečem tu najsrčnejše sočutje i sožaljenje. Narod slovenski je zgubil v g. Dolencu prvaka na Primorskem, kakoršnega ne bomo tako hitro zopet imeli. V svojem odločnem železnem značaju, bil je pokojnik pravi gorostas v sedanjem burnem političnem vremenu. Večna Mu pamet! V Lokavcu pri Ajdovščini 21. julija 1887. Jaromir Volkov, ufiitelj. Ljubjana. — Kakor blisk iz jasnega neba zadela nas jo zguba prvoboritelja Dolenca. Večni mu spomin! Po njegovem izgledu pogumno naprej za osvobojenje rojakov na obalih Adrije. Čitalnica Ljubljanska. Iz Postojne. — Vsled smrti uzor-nega, vam nenadomestljivega rodoljuba mi plaka srce. Kakor bi rad, ne morem so vdeležiti z vami na njegovem grobu, da bi mu izkazal svoje češčenjc, a v duhu sem z vami deležen. Spavaj sladko, dragi Viktor! Dr. Pitamic. Iz Mozirja. — Vi volikani solčavskih planin, tugujte nad nenadomestljivo zgubo za narod naš mili, kot jaz tugujem nad prijateljem iskrenim, ki med nami več ne biva. Fran Hmeljak. Iz Brandis-a (Coska). — Čutimo z vami veliko zgubo o smrti novstrašljivega boritelja za prava slovanska na obalih Adrije. Rybaf- Postojna. — Na gomili prerano umrlega voditelja tržaških Slovencev, novstrašljivega boritelja na obalih Jadranskega morja za narod nam mili, pretakajo z vami danes tople solze Pri Bhodu danes zbrani postojinski volilci. Iz Bolca. — Bolska čitalnica plaka danes v duhu z tržaškimi rodoljubi na prezgodnji gomili neumornega narodnega tlelaleu. Tužna nam majka! Gorica. — V imenu osnovaluega odbora goriškega Sokola in v imenu uže začetega našega Sokola pod poveljništvom grofa Obizzija, izražam globoko sočutje radi smrti nenadomestljivega vašega staroste in našega zagovornika. Porinčič. Slavno društvo! V dno srca nas je zabolelo, ko smo dobili žalostno poročilo, da nam je sinrt podrla prvega bojevnika v Vaših vratah. Dal Bog, da se Vam skoro nadomesti ta neizmerna izguba! Naj Vas spomin na Dolenčeva dela bodri, da ne omagate v težavnem boju ! Mi Vam izražamo svoje naj-iskrenejše sočutje. Slava Dolenčevemu spominu! Za osnovalni odbor „Dol. Sokola" drd. Fran Rosina od v. kandidat Sožalno pismo je poslalo tudi kmetijsko bralno društvo v Selu. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Naš cesar se skoraj gotovo snide z nemškim cesarjem, predno ta zapusti Gostinjske toplice. Nemška vlada polaga veliko važnost na avstrijsko prijateljstvo, kar je pri sedanjih političnih razmerah čisto naravno. Nemčija razen Avstrije nema nikoder zanesljivega prijatelja, pač pa hudega sovražnika na zapadu in na nobenega druzega soseda se jej ni zanašati, zato ni čudno, da so Avstrije toliko drži. Tega nagiba je priča tudi to, da je prejšnji teden nemški cesar, ko je potoval skoz Inomost, naročil tirolskemu deželnemu namestniku, naj pozdravi grofa Taaffeja. Ta pozdrav pa ima še drug pomen ; znano je namreč, kolikokrat so Nemci očitali grofu Taffeju, da se preveč naslanja na Slovane, zvezo z Nemčijo pa s tem pripravlja v nevarnosti; sedaj jim tega ne bo več mogočo grofu Taaffeju očitati, ker ga je nemški cesar toliko odlikoval se svojim pozdravom. Naučno ministerstvo ja razpisalo tri nagrado po tisoč forintov za tri daljše spise za mladost, ki bi sposobni bili za knjižnice ljudskih šol. Eden teh spisov mora imeti predmet o avstrijskej zgodovini, drugi ima popisovati popotovanja v avstrijsko-ogerskej državi, tretji pa naj donaša pripovedke. Vsi ti spisi morajo biti pisani v „zatiranem" nemškem jeziku. Slovanom, ki imajo tudi otrok za odgojo, take skrbi ni še treba naklanjati. P o š t n i a s i s t e n t Z a 1 e w s k i, ki je na dunajskej pošti ukradel nad 150.000 gold., prišel je vendar le pravici v roko. Zaprli so ga 23. t. m. v Novem Jorku pri izkrcanju vsled zahtevanja avstrijskega konzula in dobili pri njem še 100.000 gold. Zalewski jo bil pri svojej ljubici na Dunaji do 13. julija skrit, potom je šel v ženskoj obleki v Havre, kder so je v Novi Jork vkrcal. Vnanje dežele. V M e t k o v i č u so 25 t. m. kmetske občine soglasno narodnjaka Buliča v državni zbor izvolile. Papež ovo pismo tajniku Ram-poli pravi glode Avstrijsko-ogerske: Vsled pobožnosti cesarjeve, njegovo udanosti papeževemu prestolu in udanosti cesarske obitelji so razmere moj Vatikanom in državo najboljše. Zarad tega in radi modrosti tistih mož, ki uživajo cesarjevo zaupanje, bode mogoče, verske intereso na Avstrij-sko-ogerskem pospeševati, zadržke odstra-njati in morobitne težave s polnim pora-zumom vrediti. O Bolgarskem prašanji so 24. julija iz Carigrada poroča: Uže več dni se turška vlada dogovarja z nemškim, avstrijsko-ogerskim, italijanskim in angleškim poslancem, da bi se s Francosko in Rusko dogovor sklenol glede volitve bolgarskega kneza. Na Francoskem dela general Boulanger vladi veliko preglavico. Piše se, da je monarhična stranka pritiskala nanj, naj dela za vlado Orleanistov, ali pa sam zase. Zahtevalo seje od njega, naj okliče vojaško diktaturo, sicer pa naj ostane začasno državni stroj, kakoršen je, drugo se uže najde. Boulanger so ni hotel udati monarhistom, ampak odločno je odbil to njih zahtovanje. Pri vsem tem pa je molčal o tej izdajskej nameri in Orleanistom in Bonapartistom dajal vsakovrstno olajšave, oproščenja od službe itd. da jih nase naveže. Boulangorjeva žena i njegova hči ste javno govorili, da Boulanger dela na to, da bi Francosko sam vladal. Vso to je Boulangor-ja zelo umazalo in trdi se, da so rnu vojaško poveljništvo vzame. Angleška vojna mornarica bo to saboto imela velike vajo, katerih so udeleži 109 vojnih ladij z 442 kanoni. V mnogih irskih grofija h se jo na podlogi novega zakona za Irsko oklical izjemni stan. Vsaka Btvar le en čas traje. Turška vlada je angloškej poslala noto, v katerej predlaga, naj so prično novi dogovori na novih podlagah glede Egipta. Angleška se v dalje razprave skoraj gotovo ne bo spuščala, ker jej ne kaže. da bi si v Egiptu roke vezala. S pogodbo mej Rusi in Angleži glede avfganske meje so angleški časniki zadovoljni; nekateri celo priporočajo, naj se z Rusijo sklene tesno prijateljstvo, ker to zelo olajša in utrdi vladanje angleških posestev v Aziji ter bo imelo mnogo vpliva na narode, ki stanujejo mej angleškimi in ruskimi posestvi. Turški sultan je Kreteeanom dovolil te le olajšave : Polovica carinskih dohodkov so bo stekala v deželni zaklad; carinsko kontrolo bo oskrbovala deželna uprava. Letni prebitki se imajo deliti mej državnim zakladom in deželno vlado. Po-trjenje ali zavrženje od deželnega zbora sklenenihv zakonov se ima v treh mesecih zgoditi: Število krščanskih uradnikov v vaeh upravnih strokah se ima zdatno pomnožiti. DOPISI. Trst, 19. julija 1887. — V hiši Volkl na vodovodu imata trgovca Rossi in Segrč svoj magazin. Tema trgovcema je kradel nepoznan tat skoraj vsako noč kavo in sladkor, pozneje pa tudi denar. Tat je bil od agenta in prvega delalca teh trgovcev na 12. t. m. ob 5. uri zjutraj spoznan. Ta agent in delavec skleneta namreč od 11.— 12. t. m. z dovoljenjem gospodarjev v magazinu prenočiti. Proti dnevu ob 5 uri zjutraj slišita, da jo nokdo vrata odprl in k denarnici stopil. Tat je vzel iz te 6 gl. in hotel oditi, ko ga delavec Miler, kateri je med tem, ko je tat kradel, k vratom prišel, za prsi zgrabi ter mu ključe in denar vzame in enkrat ustreli z revolverjem v stran. Kdo je bil ta tat? Nobeden drug, nego vratar tiste hiše in mestni stražnik Jernej Miani. Ko sta gospodarja magazina zvedela, kdo je kradel, precej sta mu odpustila. Magistrat ga jo tudi iz službe izgnal, ali kaznovati ga ni hotel. Pri magistratu so ;aleparili, in to si je ubogi stražnik dobro zapomnil ter delal po njih izgledu. Izpod Nanosa, 19. julija. — (Svoboda ženitve in kmetski stan). — (Konec). Vsled prostosti ženitve so mnogo zakonov sklene, kakor vže gori rečeno, brezi vsacega pravega pomisleka. Ti ljudje, dokler kaj imajo in dokler morejo, navadno dobro, da celo predobro živć, ko pa naBtane pomanjkanje, nastane mej njimi razpor, klet-vina in celo tepež sta potem često na dnevnem redu. Kako vzgojo zadobe otroci od tajili starišev, no to si pač lehko vsak misli. Navadno otroci od nemaničev tudi pridni delalci niso, kar je lehko umevno; 8tariši doma nemajo posebnega posla, delajo pri druzih kot dninarji ali težaki, mej tem ko si stariši tako kruh služijo, pa so njih otroci čisto prosti, sami sebi pripuščeni; klatijo se po cestah ali po polju, kakor izgubljene ovco in kaj se od tega dobrega navadijo? Nič! Tudi v šolo ti otroci najbolj neredno zahajajo, ker ali morajo očetu hrano nositi, ali biti doma za varuha, ali so pa bosi in raztrgani itd. Toraj doma so no naučo nič dobrega, ker namesto molitvo čujejo grdo kletev, namesto dela uče se pohajkovanja in morda celo tatvine, v šolo neredno zahajajo in tako postanejo često navadni malopridneži, koji človeški družbi nič ne koristijo, pač pa škodujejo. Mi vidimo toraj, da prosta ženitev ima viliko več slabega kakor dobrega za soboj. Mnogim oženjencem ta nakloni le skromno malo dobrote, katero morajo Sčasoma kaj drago plačevati; prav radi tega, ker se jim je prostost dala, prostost so zgubili; ko so bili še sami, to je, prosti, skrbeti so imeli sami za se; zaslužka ni bilo troba z drugimi deliti, obračali so ga le za svoje potrebe; ako je bilo kako pomanjkanje, trpeli bo sami, kar je veliko lažjo ter no tako občutljivo, kakor tedaj, ko so vidi polog sobo ženo in celo uboge nedolžne otročičo trpeče, kur je za moža, oziroma očeta, koji ima kolikanj srca, ko-likanj občutku, silno hudo. Skrbeti za enega, to jo, za-se, ni vodno kaj lehko, skrb pa se takoj podvoji, ko se žena dobi ter rasto z vsakim otrokom, kojega mu Bog podeli. Ko inu pa naposled družina ali obitelj lo preveč naraste, ne zadoščuje ves njegov trud, da bi mogel za-se in za njo najpotrebnojo preskrbeti. Ni čudo toraj, da ti naposled preklinjajo postavo in njega, koji inu je v ženitev privolil. Ker jo pa tem živenje grenko do obupa, pričnejo navadno si tolažbe iskati v žganju, ozi- roma v pijanstvu. Vsled tega začnejo zanemarjati svoje očetovske dolžnosti, da je naposled gorje njim, ubogej ženi in nedolžnim otrokom. Naposled se mora pa še celo dotična občina pokoriti; ker gotovo dobi enega ali druzega, če ne vse obitelji v preskrbovanje. To so toraj oni eminentni nastopki proste ženitve. Mi nismo za to, da bi se ženitev popolnoma omejila za take, ki nemajo posestva ali premoženja. Pridnim, delalnim ter skrbnim mladeničem naj bodo vrata do zakona odprta, to se ve, da pod pogoji, da toliko in toliko plačajo v ubožno bla-gajnico, določno smo pa za to, naj se občinam izroči pravica, deliti dovoljenja za ženitev, kakor jo to uže nekdaj bilo. Občina, oziroma občinski odbor bi uže dobro vedel, komu naj bi se ženitev dovolila, komu pa zabranila. Tako želimo pa tudi, in to popolnoma opravičeno, da se domovinska postava pre-naredi, kar se je uže večkrat po časopisih in knjigah pretresovalo ter povdarjalo, naj bi namreč imel vsak tam domovinsko pravico, kjer delj časa služi ali prebiva; kajti ako se ga porabi, dokler je za korist, dokler jo zdrav in močan, naj so mu košček kruha podeli tudi potem, ko onemore, ko ga moči zapuste. Ubožce podpirati, to je sveta dolžnost vsacega človeka, in kedor tega no čini, ta ni vreden, da se mu pravi človek. Ali ipak čudno, da ne rečem težavno je podajati miloščino od dne do dne tacim, koji zapustijo svoj dom, knkor hitro postanejo za delo sposobni, to jo, koristni za človeško družbo, ter se vrnejo še le na starost, in to tedaj ko potrebujejo podpore in pomoči. Občina, oziroma občanjo niso imeli ter niso uživali nobene dobrote od njega, le skrb se jim naloži, da ga morajo, ko je onemogel, prehraniti ter s potrebnim preskrbovati. Dotičnim krogom je pač priporočati, naj bi to vendar uže ozbiljno premislili ter krivico, koja se nam v tej zadevi godi, kakor hitro mogoče odstranili. H i n k o. Domače vesti. Slovesna peta sv. maša zadušnica po pokojnemu velezaslužnemu prvoboritelju in predsedniku raznih društev tržaških gosp. Viktorju Dolencu bode prihodnji petek dne 29. julija ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Ćital bodo sv. mašo Monsignor Mihel Debelak z azi-stonco dveh čestitih duhovnih gospodov. V 8redi cerkve bode postavljen mrtvaški oder. — Ker je bil pokojnik občo znan vsem tržaškim rodoljubom, nadejamo se, da bode naš narod se obilno udeležil te cerkveno slovesnosti, ki ima ob enem dokazati tržaškemu prebivalstvu, v kakšnih Čialih smo imeli blažega rajnega. Pokažimo mu poslednjo čast in spoštovanje z ogromno udeležitvijo! Imenovanje. G. Albin Dubsky baron Wittenau jo imenovan upravnikom in blagajnikom loterijskega urada v Trstu. Gosp. prof. dr. Jagić osnoval je na Dunajskem vseučilišču slovansk filološk seminar, ki bode za slovansko jezikoslovje izvestno jalco koristen. Ministerstvo bilo jo v toj zadevi gosp. Jagiću v vsem na roko in jo mej drugim odredilo 4 sobe za ta seminar na novem vseučilišču. Jagić nabira sedaj knjige za strokovno knjižnico. Einspielerjeva slavnost. — Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu je z odlokom dno 9. julija 1887., št. 11262, v zmislu člena 16., postavo od dno 15. novembra 1807., drž. zak. št. 135., slavnost v Svečah dne 21. avgusta t. 1. in njo slavnostni vsporod brez ugovora dovolilo. Ravnateljstvoma državne in južne železnice uložile so se prošnjo za znižano voznino. — Slovensko ljudstvo na Koroškem je za slavnost jako naudušeno; vse se veseli zlato maše v Svečah. Delalsko društvo svojemu predsedniku. Delalsko podporno društvo jo imelo dne 23. t. m. svojo redno sejo pod pred-sedništvom društvenega podpredsednika g. prof. M. Mandić-a v pričujočnosti vseh odbornikov in odbornic. Predno se je prošlo na dnevni red, povdarjul je gospod predsednik v ganljivem govoru zaslugo našega umrlega narodnega velikana bivšega društvenega predsednika g. V. Dolenca posebno za napredek društva, kajti le njegovemu trudu se moramo zahvaliti, da se je društvo tako cvetoče razvilo in dospelo na to stopinjo, na kojej je vidimo danes. In tega našega velikana pobrala jo nemila smrt iz našo srede, ne da bi bil mogel samo komu „z Bogom" reči! Da pa društvo obstoji šo tisoč let, gotovo uikdar ne najde predsednika, kateri bi za splošno dobro tako očetovski skrbel, kakor nepozabljivi rajnki Dolenc, itd. itd. V čast njegovemu spominu se dvigne zbor raz svojih sedežev ter mu zakliČe trikratni: „Slava mu!" — Gospod predsednik stavi zatem sledeče štiri predloge: 1. Društvo naj si pridobi krasno ol jeno sliko rajneega, katera se ima obesiti v odborovej dvorani. 2. Naj se določi svota, kakor temelj nagrobnemu spomeniku svojega mnogoletnega nenadomestljivega predsednika. 3. Stol umrlega Dolenca kot predsednika r.aj ostane v znamenje žalosti prazen, dokler prihodnji občni zbor ne izvoli novega predsednika. — 4. Da se društvo vdeleži in corporo sv. maše za rajneega predsednika. Prvi predlog je bil enoglasno sprejet. Kar se tiče drugega predloga, sklenil je odbor po kratkem posvetovanju enoglasno, da žrtvuje svoto 3 00 gl. iz druž-tvene blagajne za nagrobni spomenik. — Ali tudi vrle nase ženske neso zaostale, ampak takoj po predsednici ženskega oddelka, gospej Schmidt-ovej izjavile, da stavijo drugi temeljni kamen v iznosu 100 gld. — Slava jim! Tretji predlog se je sprejel z dodatkom, da se stol rajneega predsednika pregrne s črnini suknom, dokler ne izbere društvo vrednega nastopnika. Četrti predlog je bil sprejet tudi enoglasno, da so prihodnjo nedeljo t. j. dnč 31. t. m. bere tiha maša ob V»8 uri v spomin rajneega, koje se morejo udeležiti članovi delalskega podpornega družtva katerim služba ne dopusti, pa pridejo k slavno8tnej maši v petek. Ob onem so razni odborniki prosili g. prof. Mandič-a, da blagovoli on za sedaj ostati na čelu društva, kajti on ima srce za narod, akrb za društveni napredek in izkušeno roko itd. itd. Društvu so mora čestitati, da je našlo v prvem trenotku tako vrednega namestnika zaslužnemu svojemu predsedniku, namestnika, koji bode vodil delniški stan v duhu in smislu Dolenčevem. — Tebi pa, narod, naj bodo izgled priprosti naši delalci, koji žrtvujo težko zaslužene svoje krajcarje, da povzdignejo spomenik svojemu očetu in ob enem — velikanu tržaškega Slovenstva! — Na tebi, širni narod, je sedaj ležeče, da se na močni temeljni kamen položć drugi, dokler naraste spomenik, vreden slovenskega nAroda, vreden zaslužnega moža. — Ponosno bodo zrli naši potomci na tak spomenik, postavljen možu boritelju za svobodo Slovanstva, kojega zasluge bodo vpisane so zlatimi črkami v slovansko zgodovino. Agneza Maurič. Poročali smo o svojem času o porotniškej obravnavi proti Agnezi Maurič, koja jo bila obsojena na smrt, ker je svojo 8-letno hčer v morju utopila. Branitelj jo poslal pritožbo ničevnosti na vrhovno sodišče, kojo je isto zavrglo. Razpisana služba. Mestni magistrat razpisuje službo začasne učiteljice na mest-nej dokliškej šoli. Prošnje do 20. avgusta zapisnemu uradu na magistratu. Tržaške novosti: O gonj. Včeraj v jutru jo pogorela hiša št. 237 v ulici deli'Kremo, vlastni&tvo g. Barona Josipa Morpurgo. Iliša je zavarovana, ali izgorelo je tudi 150 centov sena, kojega lastnika sta dva uboga kmeta. M a tor ina ljubezen. V pondoljek zvečer jo padlo dete težaka Damiani raz okna v prvem nadstropju hiše št. 6 ulice Madonnina. Mati je bila slučajno pričujoča in hipom jo segla za svojim otrokom toda izgubila je tudi ona ravnotežjo in padla za svojim otrokom na dvorišče. — Dete so odnesli takoj v bolnico, kajti poškodovalo se je tako močno, da bode komaj pri življenju ostalo. Tudi mati je v velikej nevarnosti ker je noseča. Vinska letina v Istri kaže jako dobro n pomanjkavalo bo posodje, da se pridelek spravi. Vinogradniki so uže nekoliko dobrega terana, ki je še na trti, prodali po 6 gld. kvintal. Tudi na Dalmatinskem bo vinska letina dobra. Upanjo je tedaj, da bomo na jesen imeli dobro in ceno vino. DomaČa obrtnija. v Selu pri Črnieah, je Franjo Bavčar izdelal hišno opravo za spalno sobo, koja bodo od dne 28. t. m. do 4. avgusta t. 1. na ogled razstavljena p. n. občinstvu. — Delo je dovršeno v vsakem obziru in čast našemu domačemu obrtniku, koji se je v svojej stroki tako temeljito izuril! Ogenj v Tržiškej prelnici. 21. t. m. popoldne Be je vnelo skladišče bombaža v nekej dvorani prelnice v Tržiču. Posrečilo se je omejiti požar samo na dotično dvorano, vender pa iznaša škoda več tisoč forintov. — Tovarna je zavarovana pri „ As9icurawoni Generali" in „Itiunione Adriatica*. Iz Bolca nam pišejo 27. t. m.: Dne 23. popoludne pobila je toča bolške polje in okolico hudo. Toča je bila strašanska. Vbogi kmet, trpin vsega ! — 25. obiskal je nadvojvoda Al-breelit naše trdnjave, vrnivši se čez Pre-dil zopet na Koroško. Hog živi zmagonos-nega maršala-nadvojvoda! Narodna čitalnica na Ptuju priredi v sredo, dne 27. t. m. v svojih prostorih „Narodnem domu" gledališČno igro. Igrala se bode narodna opereta „Serežan". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. Glasbo izvršuje vojaška godba 47. pešpolka iz Maribora. Priloga. Denašnji številki priložili Bmo navadno sobotno prilogo, katera so je v soboto morala opustiti. IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Slavna odbora del. podp. društva sta dovolila v svojoj seji dne 23. julija enoglasno v ta namen: moški oddelek .... gld. 300.— ženski oddelek .... „ 100.— Rodbina Truden iz Trsta . „ 25.— G. Mate Polič iz Trsta . „ 10.— G. Dr. Frane Mandič iz Trsta „ 10.— Rodbina Mankoč iz Trsta . „ 10.— G. Franc Dekleva iz Trsta „ 10.— „ Jakob Klemene iz Trsta „ 5.— „ Vlast. Valenčič iz Trsta „ 2.— „ J. Hmelak, trgovec v Vrbovci-Mozirje ... 10.— Skupaj . . gld. 482.— Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljno doneske. v Trstu dne 27. julija 1887. A. Truden, blagajnik. POZIV! Družtva „Slovanska Čitalnica", „Tržaški Sokol", politično družtvo „Edinost", „Delalsko podporno družtvo" in „tržaško podporno in bralno družtvo" v Trstu so izbrala 21. julija t. 1. podpisane zastopnike v „Odbor za Dolenčev spomenik". Tu odbor stopa denes pred slovenski narod, pred rojake, prijatelje in čestilco veleza-s'.užnega prvoboritelja ob bistri Soči in sinji Adriji, pokojnega gospoda Viktorja Oolenca, z uljudno prošnjo, naj blagovole pridno nabirati radodarnih tudi manjših loneskov in pošiljati jih našemu blagaj-aiku, veletržcu in čitalničnemu podpredsedniku gospodu Antonu Trudnu (via Ghega št. (5. v Trstu), kateri bode izkazal in potrdil vsako prejeto svoto v tukajšnjem listu „Edinost". Narod slovenski! ako veš ceniti zasluge neutrudnega moža, ki jo žrtvoval življenje in imenje samo Tebi na korist, — postavi mu krasen nagrobni kamen, spomenik, ki bode na skrajnej meji Slovenstva kazal in pričal domačinu in tujcu, kdn jo bil pokojnik. Podpreti nam je tudi ubogo vdovo in dva osiročena otročiča, ki britko vzdihujeta po izgubljenem očetu in hranitelji. Podpisani odbor se nadeje, da bodo Slo -enci in Hrvatje o tej priliki z dejanjem dokazali svoje domoljubje, ker je rajnik bil glavni posredovatelj in pospeš-nik edinstva mej Slovenci in Hrvati! Uljudno prosimo slavna uredništva vseh slov. novin, da izvole ponatisnoti ta poziv in pobirati doneske v ta namen. *) V Trstu, 24. julija 1887. Odbor za Dolenčev spomenik: Živec Mat, inženir, predsednik; Anton Truden, veletržec, blagajnik. Odborniki: Čermelj Ivan; Grebene Vekoslav; Kalister Vekoslav; Kariž Ferdo; Mandič Mate, Na-bergoj Ivan, dež. in drž. poslanec in Žvab Lovro. ♦) Uredništvo »Edinosti« sprejema doneske. Op. ur. Javna zahvala. Iz dna svojega srca se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, čestitej duhovščini, vsem slovenskim družtvom, gg. pevcem, korporacijam in deputacijam, čitalnicam, narodnemu časnikarstvu, sploh vsim, koji so prigodom smrti in pogrebno alav-nosti po mojem nepozabljivem soprogu Viktorju toliko sijajno čast, a meni globoko sočutje skazali. — Bog Vam plačaj ! V Trstu, 2G. julija 1887. Eliza udova Dolenc. Bratje Sokoli; Podpisani odbor vabi vse člane na shod, ki bode v četrtek ob 9 uri zvečer v vrtu „Slovansko čitalnice". Vabimo Vas, da se udeležite prav v obilnem številu, ker nam jo pogovoriti se o važnih stvareh, zadevajočih naše društvo; upamo, da pride vsakdor, komur je blagor društva na srci v četrtek na shoch Na zdravje! ODBOR. Franjo Omersa, trgovec v Kraniu ima zalogo deželnih pridelkov: fižola, pra-vega govejega masla, prosene k;:še, ajdove moke, krompirja, lanenega olja, ovsa, de-teljnega in repnega semena. — Zraven tega kupčijo z lesom (deske stnerekove in mecesnovo vsake vrsto) itd. Poštena postrežba, dobro blago in nizke cene 1-5 JULIJITGRIMM, dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od 90 I10VČ. naprej. — Najnovejši „Entrecnts" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 98 — 104 POSLAMO, Postavno zavarovani elegantni BLOCK - KOLEDARJI se oglasi «e sprejemajo za reklamo trgovskih tvrdk itd. na izdelovanje. Cena veliko manjša kakor splošna. Pobliže in uzorci na zahtevanje zastonj in franko, Amioiicen-Expeili!ion MIZ STKRN, Wi«n, Wollzcile 24. Neizgorljive lepenke za streho dobivajo se 4 izvrstne baže in po jako nizkej ceni. Tudi sprejema poprave streli in novo pokrivanje 12-12 Paul Hiller&Co.,Wien, IV.,Favoritenstr.20. C. U istvo v Pulii. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karo] Kreikenbaum 11 Braunse,hweig. 23—52 Natječaj. Kolodvorska restavracija na postaji v Pulji odda se 8. avgustom t. 1. onemu, ki bode največ zanjo ponudil. Dotični najemni pogoji izpostavljeni so na razgled podpisanemu ravnateljstvu in pa pri načelniku postajo Pulj na istran-ski državni železnici. Oni, ki žele restavracijo v najem vzeti, vlože naj postavno kolekovane ponudbe najdalje do 4. avgusta t. 1. do 12. ure opoludne pri podpisanemu ravnateljstvu. V Pulji, 25. julija 1887. C. kr. železniško prometno ravnateljstvo. Prestavljanje sejma. Z dovoljenjem visoke c. k. deželne vlade je sejem v Žireh. ki je imel biti na 16. marča t. 1. za letos prestavljen na 6. Avgusta t. 1. Županstvo v Žireh 17. julija 1887. I. Kavčič, župan. Najboljšimi najcenejša barva za les je karbolni lak za vrtno ograje, zagraje, poljska orodja 12—12 itd. itd. Paul Hiller & Co. in Wien IV., Favoritenstrasso 20. n^omon ^obe zasebniki in častniki L^eriar tlldi nft deže|j od 300 gid. naprej od 1 —10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Crodit-Geschaft, Graz. 1-25 tmmssmmt^sssssst A. Bonne Listnica uredništva. Več dopisov morali smo odložiti zarad nujn-ca pr diva; trosimo potrpljenju krojač, trs Sv. Katarine št. 1. 36-28 izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „11 Piccolo".) Postavno zavarovan Block-koledar za hfitele se naznanili. Vsled dogovorov posestniki hotelov nn Dunaju, v Brnu, Pragi, Bu&apeitl, Draždenu, Breslavi, Stetinu, Hamburgu, Bolonju itd. in v kopeljih: Baden, VOslau, Karlovih varlh, Franoevej icopelji bodo obeSeni ti koledarji v vsih sobah za tujce, začasno samo v gori navedenih mestih in to pri zvonu, kjer se gost mora zadržavati. Radi tega je oglasom na ovih Block-koledarjih VMpeh Kotov, k<-r so razobeSuni v sobah. Prostor ft oglase je omejen, ker se more samo 10 tvrdk sprejeti, ter tvrdke konkurence popolnoma izključene. Cena oglasa za prostor 40/35 mm je za svaki hćtel za celo leto od f. 3'50 — 40 — (13—21 nS. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na Annoncen - Expedition ffloriz Stern Wien, I., Wollzeile Nr. 24 kje se izvć pobližje in Be dob6 na zahtevanje uzorci Vssicurazioni generali. v Tr*lti (duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ruitnutinlo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanj* stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju "i po kopnem odposlanega blagu in zavarovanje na zivenje Dmfttvena glavnica in r-s«rva dne 31. d-c^mbra 1884. f. 31,490.K75S3 Premij* z* poterjuti v imsled- "J'1h. lttlih t 21,006 641-33 ulavmca za aavarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračil«: a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1881. f. 178,423.338-51 Letni računi. Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanju in Nploh vsa natanjčneja pojasnila se dob6 v Trstu u uradu društvuVia deila Stazione v laetnej palači. OA 30- 36 L1N1KA: za spolne in želod-čev« bolesti, nastope okuŽenja i oslabenju možke slabosti, polnaij*, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabi je v< de, in za vse bolezni mehurja, drotia in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivim i sredstvi. 21-41-104 C. Stroetiel, specijalni zdravnik Lindan ara Badensee fi§iaaif5i§l®«iSli«i§§!S| Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 Gi I Ljubljanski Zvon. | Gld. 4.60. i> | Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv Stabilinjento austr, d i Credito por Commercio ed Indnstria. Verttanienli In contantl. Banconote: 2'/a0/«annuo intert sse verso preavvisodi 4giom 21/« » » » > • 8 • 3 • » • » a 30* Napoleoni: 2'/»% annuointeresa« verso preavvisodi 4giornl • • » » » 3 meni 2 » • • » , e » Banco Giro: 8anoanote 2*/» »opra quaiunque somma Napoleoni senza intereeai Assegni »opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoll, Fiume nonchd su Agrain, Arad, Bol* zano, Graz, Hermannstadt, Inia-bruck, Kla-genfurt, Lubiana, Salisburgo — franco spes«. Acquisti e Vendite dlvalorl, divise e incassocoupoiiH1 „"/, provvlg, Antecipazioni sopra Warrants in contantl, intert-Nse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra o Parili >^s/o provvig, Ser 3 mesi. '|4°/0 interonse annuo sino 1'im-porto di 1000 pur importi supe-riori da coiivunirsi. Deponltl fln Custodia. Si accettano in custoi'a oartedi vulore, moneto o' oro e d' argento batikonote uh