Štev. 4. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 25. januarja 1923. Leto LXIII. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruženja Jugosiov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60 — Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Osnanila sprejema upravništvo lista. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Novi minister prosvete o resolucijah našega širšega sosveta, »Nar. Prosveta« poroča: Širi Savet UJU, Povereništvo Ljubljana, koji sastavljaju tamošnji predsednici učiteljskih društava koja su u sasta-vu našega Udruženia. doneo je 30. pr. meseca resoluciju, koju smo u celini sa-opštili u prošlome broiu ovoga lista i u kojoj glavni zahtevi glase ovako: »1. Neka se odmah na svu državu izvede zakon od 23. jula 1919. .i u koliko se tiče slobodnoga stana i ogreva; 2. Do konačnog uredenja materijal-nog položaja učiteljstva, neka se beriva privremeno regulišu primerno današnjoj skupoči; 3. Za najhitniju potrebu nek se od-mah naznači veči nabavni dodatak pod bilo kakvim naslovom«. Povereništvo našeg Udruženja u Ljubljani uputilo je preko Izvršnog Odbora Udruženja ovu rezoluciju gg. mini-strima prosvete i finansija u želji da me-rodavni faktori budu obavešteni o svim odlukama. Centrala našeg Udruženja pohitala ie da se i u ovoi prilici bez odlaganja odazove zahtevu naših slovenačkih dru-gova i 15. ov. m. predsednik našeg Udruženja lično je predao G. Ministru Prosvete primerak rezolucije šireg Save-ta UJU Povereništva Ljubljana, koji je bio namenjen Ministarstvu Prosvete. Predsednik Udružena tom prilikom usrneno je izložio Gosoodinu Ministru Prosvete ceo rad Šireg Saveta U. J. U. — Povereništvo Ljubljana i istotako štetu no opšte državne i nacionalne interese zbog štetnog materialnog položaja u kome se učiteljstvo nalazi. G. Minister saslušao je pažljivo sva ¡zlaganja po ovoj stvari i na kraju izja-vio u glavriom da bi želeo da u svemu izide na susret zahtevu slovenačkog učiteljstva; ali, da bi to mogao učiniti, potrebno je da za to ima oslonca u pozitivnim zakonima. On je rad da se informira ima li ma kakvog zakonskog oslonca i finansijske mogučnosti da se to što pretraži i ostvari. Odnosno dnevnica, povečanja doda-taka na skupoču i »nabavnog dodatka«, koji se poininje u rezoluciji, potrebna su materijalna sredstva i novi izvori za povečanje državnih prihoda kojih zasad nema. Na kraju G. Ministar izjavio je da je on lično raspoložen i gotov da učini sve što se sad na osnovu zakona može učiniti i zato je odmah naredio da činov-nici Ministarstva gg. Jova P. Jovanovič i Milan Popovič (koji su u isto vreme i članovi našeg Gl. Odbora) prouče rezoluciju slovenačkih učitelja i ispitaju ima li zakonske mogučnosti da se sad odmah mogu ostvariti njihovi zahtevi, i da mu oovodom toga u sporazumu sa Udruže-niem Jugosl- Učiteljstva. podnesu odmah konkrektne predloge, koji se mogu j ostvariti kako bi dalje učinio što je mo- j guče. ; Pred zasnovanem ,Feriialnega Saveza' za učiteljstvo. Nepoznani mi tovariš Miroslav Zor ter še več drugih tovarišev se že dve leti , trudi pridobiti učiteljstvo v F. S., a žali-bog iim to do danes ni upelo. Bolj srečno v tem oziru je bilo novomeško učiteljstvo obeh šol že leta 1921. Prosili smo za pristop v F. S. in Glavno povereništvo v Beogradu nam je to izjemoma dovolilo. Včlanjeni smo bili pri XXXIII. podružnici F. S. na gimnaziji v Novem mestu. Bili smo menda prvi med slovenskimi učitelji — ferijalci, kar smo nekateri tudi nad vse ugodno izkoristili. Ko pravi član F. S. z vsemi pravicami in dolžnostmi smo imeli četrtinsko vožnjo na državnih in polovično na južni železnici ter velike olajšave pri nekaterih parobrodnih družbah. Poleg tega prosto prenočišče po svratištih F. S. in njegovih članih ter dobrotvorih (mi smo nočevali i vedno po svratištih!) in tudi hrano bi j lahko dobili prosto, ako bi jo zahtevali, j česar pa se. naravno, nismo poslužili. Z vozno »olahšico«. glasečo se na deset oseb, smo potovali čisto lepo do mor-ia in no drugem koncu zopet domov. Ogledali smo si Hrvaško, del Slavonije, Bosno in Hercegovino ter Dalmaci- jo. O poti omenim le toliko, da hrepenim po trenutku, ko bom mogel gledati zopet one krasne kraje, bajno Bosno, krševito Črno goro ter divno našo Adrijo. Kot Slovence so nas videli povsod radi, šli so nam na roko vsepovsod, legitimacija F. S. nam je pa uglajala pot pri raznih oblastih, na razstavah, v muzejih itd- Kot rečeno, smo prenočevali vedno v svratištih F. S. Privatnih prenčišč smo se vedno izognili- In tu v svratištih sem sprevidel, kako potreben bi nam bil lastni, učiteljski F. S. V svratištu F. S. v Sara-evu. v preparandiji. ali istotam v Dubrovniku nas ie spalo v eni sobi po petnajst in še več. Kaj je lažjega kot učiteljski F- S.! Niti za pičico težje ni izvedljiv od dijaškega F. S. Kod pa ne najdete uč-t Ija?! Samo pomislimo, če bi bilo vse v UJU organi-zrano učitelstvo obenem tuui ferijalno učiteljstvo! Kako krasno bi se dalo potovati po lepi naši domovini! In kako poceni! Tovariš Srbin me gosti v Srbiji, jaz njega v Sloveniji. Gosti! No, prostor mi da, kjer se odpočijem. Koliko bi to pripomoglo k naši skupni vzaiemnosti. bratstvu in edinosti, ni treba omenjati! 0 potrebi čim najnatančnejšega poznanja mile naše domovine ravno pri učiteljstvu je prepričan vsak laiik. In to nam bo mogoče le potom F. S. Tega si bodimo svesti! Zato resno na delo. da bo učiteljski F. S. letošnie velike počitnice že deloval! Le malo dobre volje je treba- V učit. F. S. se oglasite tudi tovariši in tovarišice ki nimate veselja do potovanja. Podprli boste dobro in potrebno stvar. Vsaj F. S. ne pozna samo potujočih članov opora so mu v prvi vrsti podporni člani, dobrotvori. Vsak tovariš(-ica) se priglasi kot član F. S., plača članarino ter obljubi eno ali več prostih prenočišč in eventuelno hran- Ni se vam treba bati izkoriščanja. da boste imeli vsak dan koga na glavi. To že uredi tamošnii odbor F. S., da se potovalci nrim^-i<~> porazdele. To je v večjih kraiih v manjše se, bo pa itak zatekel le tu na tam kdo. Pa nič zato. Mnogo nas bo in veliko bomo oremogli! Za prenočišče ni potrebna bogve kako udobna nostelja. Moški se bodo zado- voljili prav radi s slanmicami. in tudi s pokritim slamnatim ležiščem v šolski sobi, za tovarišice boste pa že imeli kako rezervno posteljo pod streho. Glavno je snaga, in te naveselie pri nas ne pogrešamo- V južnih delih je to boli kočljiva stvar. V znancu: vaškem krčmarju, trškem obrtniku Oskrbite lahko dobrotvora F. S., ki se zaveže, da bo dal članom F. S. ali prosto hrano ali z znatnim popustom (n. pr. 50%). obrtnik, da bo članom F- S. po nižji ceni popravil kolo, zakrpal čevlje, obleko itd. Ravnotako lahko naprosite znanega trgovca, veleposestnika, tovarnarja in kar ie oetičnih ljudi pri vas, da dajo članom F. S. prosto prenočišče, eventuelno več prenočišč, prosto eno ali več hran. ali pa za enega ferijalca plačajo hrano v bližnji gostilni. Tovariši, če bomo vzeli stvar tako v roke in če se bo pri vsakem okrajnem učiteljskem društvu ustanovil odsek učit. F- S., pa bomo o velikih počitnicah že krasno potovali! Pomagajmo si sami pa nam bodo tud' drugi pomagali, samo se pa ne bo nič storilo! Vsaj so na nas mislili tudi na predlanskem kongresu F. S. v Sarajevu, kjer so sprejeli v okviru pravil F. S. tudi pravila »Mesnega (krajevnega) Udruženja F. S.«, nalašč zato, da bi se mogli organizirati učitelji v F. S. Učitelji bi tvorili z vsemi dobrotvori F- S. in z vsemi dijaki — člani F. S. iz tistega kraja enoto ki bi imela zelo važno nalogo sodelovanja z najbližjo podružnico F. S. Z nio bi osnivala svratišta F. S. in kolonije F. S. v svojem kraju in okolici-« To je dobesedno citiran odstavek iz pi sma Glavnega Poverjenika F. S. v Beogradu g. dr Janže Novaka, iz odgovora na moio prošnio. da bi tudi lani sprejeli novomeško učiteljstvo (ko se drugo ni ganilo!) izjemoma v F. S. Pismo, ki je datirano z 2- majem 1922 nosi tudi sledeče. za nas važne besede: »Brez učiteljstva tudi ne moremo dobiti zani potrebnih olajšav pri vožnji na železnici i bro-dovih! Nimamo pravice zahtevati brez njih za nje!« Tu vidimo iasno da če ne bomo delal'. ne bomo želi! Dalje mi piše v istem nismu: »Osnujte torej v Novem mestu ta- LISTEK. Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisal prof. Alojz Repič. Navajam sledeč primer: Vprašal sem nekoč absolventa obrtne šole, koliko bi zahteval za izvršitev teea in tega dela? Najprej sploh ni mogel odgovoriti, a končno se je odločil za 1000 K. Zahtevati pa bi smel po razmerah samo 100 do 120 K. To je dokaz, da ni imel niti približnega pojma o cenah. Praktična navodila naj navadijo učenca računati tudi s potrebnim časom, za delo, koliko časa sme porabiti za delo, da zasluži toliko pri izvrševanju obrti, kolikor potrebuje zase in družino, kar je seveda kardinalno vprašanje za vsakega obrtnika. Pri gotovih delih je težko zadeti pravo ceno, ker ni mogoče, natančno se držati ur kakor pri drugem delu. Taka dela so na pr. pripravljanje in popravljanje orodja, mešanje barv, zlatenje itd. Tu se lahko določi približno število ur na teden, ker se mora delati toliko časa, kakor delo zahteva, enkrat več, drugič manj. N. pr. pri zlatenju, kjer je treba najprej pripraviti podlago. Ko se ista primerno posuši, potem šele se more nalo- žiti zlato, sicer bi moral drugič prevleči in bi tako po nepotrebnem izgubil na materijalu in času. Največ skrbi in truda povzročajo učitelju vedno prvi meseci prvega šolskega leta, ker je treba najprej spoznati in klasificirati učepce na dve skupini, sposobnih in nesposobnih. Med nesposobnimi mora razlikovati zopet dve kategoriji: 1. nesposobne po naravi vsled nenadarje-nosti; 2. nesposobne vsled pokvarjenega značaja. osobito lenuhe. Lenuha, torej učenca, ki samo iz lenobe ne pokaže nobenega napredka, mora učitelj na vsak način odstraniti iz šole, ker je lenoba jako nalezljiva in nevarna bolezen za součence. Pri tem se učitelj ne sme ozirati na kvantiteto, število, ampak samo na kvaliteto, pridnost učencev. Dokler nimamo zanesljivih psiholoških meril, s katerim bi takoj v začetku leta izmerili i nadarjenost in značaj učencev, se mora učitelj i naslanjati na lastna izkustva, kakor doslej. Tu opozarjam zlasti na dve pomožni me-! todi, po katerih učitelj zanesljivo spozna in določi nadarjenost učencev: 1. da pazi na veselje, navdušenje in vztrajnost, postrežljivost učenca, kajti učenec brez nadarjenosti navadno ne kaže niti navdušenja niti vztrajnosti; 2. da preizkusi učence takoj tudi pri modeliziranju po naravi. Tu so namreč strokovnjaki ugotovili, da navadno izvrstno izvršijo delo pri sprejemu oni učenci, ki so že veliko modelizirali ali risali po predlogah z mavcem, a drugi brez te. vaje dosti slabše. Ko pa ie prišlo do narave, je bil uspeh ravno nasproten. Šele pri prehodu od gipsa na naravo pokaže učenec, če ima sposobnost za višjo izobrazbo ali umetnost. Ta dela z lahkoto in hitro, drugi nasprotno ne vidi na naravi nobene oblike in že na delu se vidi, s kakim trudom dela, a namesto napredka se opazi zaostalost in nesposobnost. Na vsak način naj se vsak učitelj čim skrb-reje potrudi v izboru učencev, tako da že po par mesecih lahko naznani staršem svoj rezultat, da li je gojenec sploh sposoben ali ne, in dali ne bi bilo bolje, da si izbere drug poklic. Tako prihrani nepotrebno delo sebi in učencu, a državi in staršem nepotrebne izdatke. Tako prerešetanemu, izbranemu materijaiu učencev posveti učiteli svoj najboljši trud in svoio najskrhnejšo pozornost, nikoli ne pozabi, da je on prvi in najboljši model v šoli, po katerem se oblikuje duša učencev. V ta namen je posebno dobro, da učitelj sam izvršuje v učni sobi kako lastno delo, kolikor to dopušča pouk in vzdrževanje discipline. Od hipa do hipa smukne učitelj k svojemu delu, ta živi zgled veča v učencih veselje do poklica ter jih vadi v vztrajnosti in potrpežljivosti. Pri tem se učitelj vedno zaveda, da so starši njemu prepustili glavno skrb in odgovornost za vzgojo učenca. Čut odgovornosti mora podžigati njegove moči do očetovske požrtvovalnosti, da učenec do zadnje minute plodonosno porabi ekonomično razdeljeni čas. Njemu izročeni učenec si bo moral po ab-solviranju šole sarn služiti vsakdanji kruh, na kar tudi njegovi starši že ves čas šolanja računajo. in da se ne zgodi nasprotno, da dobe starši s sinom po končanih študijah samo šc večje breme na glavo. Poučno-vzgojno delo ureja učitelj po fiziologiji dela in psihologiji pozornosti. Fiziologija uči, da zahteva vsak napor dolgost dela gotov odmor, počitek. Učitelj mora torej modro pretehtati težo dela in čas, da se pravilno menja ritem dela in počitka. Torej ne preoblagati s pretežkim in predolgotrajnim delom! S tem se povzroča nepotrebna in prevelika utrujenost, zvezana z neprijetnim občutkom, ki ubija veselje do dela in poklica, ker ga učcnec le prerad prenaša ?ia predmet. Važen je tudi pravilen razpored dela: 1. da se postavi na prve, izpočite ure pouka težje delo; 2. da v splošnem načrtu sledijo lajšim vajam težje in ne narobe. (Dalje prih.) koi »Krajevno udruženje F. S.« v smislu pravil F. S.! Isto naj stori tudi učiteljstvo drugih krajev — in drugo leto bo učiteljski F. S. gotov. Brez teh pogojev ie sprejem učiteljev v F. S- nemogoč. V informacijo v namenu F. S. in o »Mesnih Udruženjih« F. S.« si prečitajte članek v »Učit. Tovarišu« od 3. aprila 1922 in dr. J- Novakov članek v 37. številki lanskega leta »Učit. Tovariša«! Krajevna Udruženja F. S. bi bila lahko pri sedežih okrajnih učiteljskih društev oziroma pri podružnicah F. S. Da se učit- F. S. ni uresničil že lani, ni moja krivda. Na prei citirano pismo g. Glavnega pov. F. S. sem odgovoril 8. maja 1922 in ponudil g. glavnemu pov. F. S., da mu ustanovim Svratište F. S., ki ga dijaška podružnica ni mogla spraviti k življenju, da organiziram »Me'sno Udr. F. S.«, pa mi ie g. Glavni pov- F. S. v pismu z dne 25. maja 1922 odgovoril, »da nas je vaše pismo od 8 maja 1922 iznova potrdilo v nameri, da organiziramo kot posebno sekcijo »Učiteljsko - profesorski F. S.« Za letošnje počitnice (1922.) je seveda to prepozno. Ker na dijaški F- S. ne more nuditi učiteljstvu dovolj ue odno-s t i (posebno nikake povlastice na železnicah) — ne kaže, da bi za letos sprejeli učitelje v ta F. S. ker bi se samo razočarali. Kakor hitro pristopimo k organizaciji »Učit.-prof. sekcije F. S.« Vam se javimo.« Nekai tednov za tem sem dobil lito-grafran dopis, ki se glasi: »Gg. Profeso-rima i učiteljima! Ferijalni Savez imao je najbolju nameiu radi ti takode i u korist profesora i učitelja. Pitanje posebne povlastice za ferijalna putovan a rešeno je medutim na jedan način, koi- izostavlja učitelje in profesore i oni su u stvari uva-danjem Dačke Legitimacije za povlašče-nu vožnju bez vozne povlastice za ferijalna putovanja. F. S. nije uspeo, da za njih uvede posebne »Nastavničke Legitimacije za povlaščenu vožniu«, a izgleda da bez saradnie učitel a i profesora neče uspeti pošto nama odriču pravo govoriti i u ni hov o ime. S toga razloga F. S. od-lučio ie organizovati pored Dačkog F. S. takoder i »Nastavnički F. S.« sa istim ciljem i istim delokrugom. Molimo Vas. da nas iduče godine u tom podupirate i da nam izvinite što ove godine od F. S- nečete imati koristi. — S poštovanjem dr. Janže Novak s. r,. Glavni pov- F. S. — Beograd. 15. junija 1922. Učiteljsko - profesorsko - dijaški F. S.! Ali s: moremo misliti kai idealnejše-ga?! Na nas ie. da ga čimprej uresničimo. Povsod bomo potem doma, v glavnem mestu in v eorski vasici. Pristopimo vsi v »Nastavnički F. S.«, plačajmo pri vsem beraštvu članarino, ki ie lani znašala 15 Din, letos bo gotovo več. a ne preveč za počitniške ugodnosti, dajmo sami olakšice v hrani in stanovanju, nabirajmo dobrotvore F. S., ustanavljajmo »Krajevna ali Mesna Udruženia F. S-«, Svra-tišta F. S. po mestih, trgih in vaseh, združimo se v skupno delo s profesorji in di-iaštvom, pa bomo močni kot nobena druga orsranizacja! In komu drugemu bo to v dobro kot nam samim! Zato, tovariši, na prvem zborovanju okrajnega učiteljskega društva ustanovite »odsek F. S.« in začnite vsak v svojem delokrogu, vsi skupno pridružite se že obstoječi podružnici dijaškega F. S. Naše poverjeništvo UJU v Ljubljani pa naprosimo da se obrne do centrale UJU, da i ona prične tozadevno z resnim delom. Za informacije borno pa prosili samega Glav-pov. F. S. g. dr. Janže Novaka. Dovolil bi si še oar opazk, kako mislim jaz ustanoviti »Mesno Udr. F. S-« in »Svratište F. S.« Prvo bo, da bom naprosil vse mestne in okoliške petičneže za prosto hrano oairoma stanovanje feri-ialcev. torai nabral bom kar največ do-brotvorov. pri zborovanju okrajnega učiteljskega društva bom organiziral v F. S. naše učiteljstvo ki se je že lani odzvalo mojemu vabilu v zelo velikem številu, stopil bom v zvezo z gg. profelsorji in dijaki. pa bo »Mesno Udr, F- S.« kmalu tu. Težje bo s »Svratištem. Priredil bom par gledaliških predstav in porabil čisti dobiček za nabavo poljskih postelj (Feldbet-ten). Tu vam svetujem iz lastne skušnje čisto enostavne poljske postelje, napete z močnim, nenategljivim blagom (jadrovi-no) in nič druzega. S celo iadrovino, ne s pasovi! Tako smo ležali v Dubrovniku. In to je vsem najbolj ugajalo. Je tudi najbolj higijenično. golazen nemogoča. Blazinico ali kai podobnega si bo pa že vsak vzel s seboi. kot tudi odejo rjuho ali kaj podobnega. To Vam svetujem! Prostor-kamor postavim te postelje, dobim že v kaki šoli, umivalnik mi kdo posodi, mizo imamo pa bo »Svratište« tu. Seveda za- četkoma manjše, pa si bomo že opomogli. Naprositi bo treba lesa. blaga po nižji ceni itd., pa bo šlo. Samo, da borno začeli, notem gre samo, če le malo gibljemo. Pa mi bomo radi gibali, vsaj bomo delali zase. Tovariši, na delo, takoj na delo! Od organizacije zahtevajmo tudi tozadevnega sodelovanja, mi pa storimo vsi svojo dolžnost in o velikih počitnicah bomo imeli svoj F. S.! Pirnat Viktor. Iz Jugoslavije. Odlok višjega šolskega sveta glee's verskih vaj. Višji šolski svet. Stev. 7734/21 ad Udeležba učencev pri šolskih mašah. V Ljubljani, 16- avgusta 1922. I Mestnemu šolskemu svetu v ......... ter opozarjam na člen 12- ustave, po katerem 'nihče ni dolžan sodelovati pri ve-rozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih ...« Ker v zmislu člena 142. ustave, prenehajo veljati vsi pravni predpisi, ki bi ustavi nasprotovali, z dnent objavitve ustave v »Službenih novinah«, t. j. 28. junija 1921, izza tega dne nimamo več obveznih šolskih verskih vaj. temveč so lete za šolarje neobvezne. odnosno fakultativne- — Za predsednika: Wester 1. r. — Humekova kandidatna Ista. Proti skleou širiega ■ sosveta je nastopil predsednik »Društva učiteljstva meščanskih šol« Drag. Humek z okrožnico, v kateri navaja: »Glede volitev v v. š. sv. pripominjam. da srno poizkusili vse. a dosegli ničesar. Med drugim smo prosili U. J. U. nai nam dovoli, da sami nominiramo kandidata. Odgovora nismo dobili — pač! Glei zadnjega »Tov.«. Zato storite sledeče: Vse mešč. šol- učiteljstvo voli kot zastopnika Drag. Humeka in kot namestnico Ivanko Kalin, str. uč. v Ljubljani. Ostalega kandidata in namestnika vzemite iz liste U. J. U. za dotični kraj- Na ta način pokažimo svojo voljo. Dejanskega efekta res ne bo. a bo moralični učinek tem lepši, če bomo solidarni!« — Glede na nominiranie kandidatov s strani »Društva učit. mešč. šol« smo že opeto-vano poudarili stališče, da posamezne strokovne organiz. tu (Društvo učit. me- ; ščanskih šol — društvo slov. učiteljic — učt- ženskih ročnih del in otroških vrtna- j rie, — društvo upokojenih učiteljev) ni- I inajo odločevati, temveč da ;e tu edino ; merodajna najširša naša organizacija U. J. U. poverjenišvo Ljubljana in širši sosvet. ki ima včlanjene vse različne kategorije učiteljstva in ie postavila na seji širjega sdsveta dne 28. decembra 1922 kandidate, kakor iih ie objavil »Učit. T.«. Pri tem pripominjamo, da je imel glasom poslovnika na to sejo pristop vsak organiziran član in se je te seje v resnici udeležilo poleg širjega sosveta tudi mnogo drugega našega članstva. Na šefi ie postavil širji sosvet, kjer so bila zastopana vsa okrajna društva v Slovenji, •kandidate s soglasnim sklepom vseh navzočih. Zato je skrajna nediscipl niranost in skrajno pomanjkanje stanovske zavesti vsakogar, ki hoče v zadnjem hipu rušiti našo stanovsko disciplino proti soglasnemu sklepu srjega sosveta. — Kaj ie z uradniškimi dokladami? Poslanec Reisner ie interneliral finančnega ministra na seji finančnega odbora: zakaj ne predloži povišanja uradniških doklad. ki bi ga ves finančni odbor gotovo brez debate sprejel?" Finančni minister Stojadinovič je rekel, da fin. ministrstvo sedai orlpravlja načrt o ooviša-niu draginiskih doklad. — Osrednia zveza javnih nameščencev ¡n vpokojencev ie izdala na ministra dr. Niko Zupaniča odprto pismo glede ureditve gmotnega in pravnega položaja državnih nameščencev, upokoiencev, vdov in sirot. — Višji šolski svet ie prejel naknadne kredite za nagrado učiteljev na eksku-rendnih šolah, oddelkih za oddaljene in nestalno nastavljenih učiteljic žen. ročnih del za čas od 1. jan. 1921 do 31. julija 1922 (kreditov za potnine in prehrano še nima). Da se morejo zaostale nagrade čimprej nakazati, poziva višji šolski svet prizadete učne osebe, nai vpošljeio prijave po sledečih vzorcih: (Glej Uradni list pri svoiem šol vodstvu!) — Prijave se mo-raio vposlati po uradni poti. — Vsaka prijava mora imeti eno celo stran pole prosto za uradne zabeležke. Posebnega razpsa višji šolski svet no bo razposlal, za to naj prizadeti uradi in učne osebe vzameio razglas takoi na znanje. (Šolski voditelji nai razglase odredbo prizadetim osebam!) Obenem opozarja višji šol. svet, da se uodo najprei izvršila izplačila onim. ki pošljeio pravilno izpolnjene prijave, ! šele potem se bodo vračale pomanjkljive v izpopolnitev. — Volitev zastopnikov učiteljstva v v šjji šolski svet. Ker uradne glasovnice ni«o dospele pravočasno v roke vseh šolskih vodstev, je pokrajinska uprava podaljšala rok za oddajo glasovnic do 30. januarja ob 12. uri in rok za predložitev glasovnic in volilnih imenikov volilnima odboroma pri prosvetnem oddelku pokra-jiriske uprave do 10. februarja ob 12. uri. Razelas bo objavljen v prihodnji številki »Uradnega lista«. — Vdovce, poročene učiteljice, učiteljice ženskih ročn h del in otroške vrtna-rice opozarjamo na sklep ožjesra sosveta v zadni seji, ki bo priobčen v »Učit. Tovarišu«. ker so se jim dovolile nekatere olajšave glede članarine in obveznosti listov. — Na resolucije širjega sosveta UJU v Ljubljani ie podal predsednik UJU tov. Milutin Stankovič stvarna pojasnila, ki jih priobčimo prihodnjič. — Aretac ia slovenskih učiteljev v Italiji. Italijani so aretirali tov- Pahorja, urednika »Učiteljskega lista« in tov. lire-ščaka predsednika Sežanskega učiteljskega društva«. Kakor čujemo. namerava italijanska vlada odpustit; iz službe nad 30 učiteljev-Slovencev v Julijski Krajini. Ubiti hočejo učiteljstvo da ls tem ubi-je'o šole in potom šole naš podjarmljeni narod v Julijski Krajini! — Aretiran ie bil poleg tov. Hrešča-ka in Pahorja tudi tov Jožef Malahan. O d s 1 o v 1 j e n je bil od Italijanov tov. Anton Arigler. učitelj v Ročinju. — Brez službe in brez plače So pustili Italijani tov. Rustjo. ki so ga najprej uradno premestil. — Gan zastopala Slomškova Zveza, ko sta nien predsednik Jaklič in odbornik Ravnikar glasovala nroti regulaciji učiteljskih plač v deželni zbornici? Da vas ni sram soloh priti na dan s svojo umazano firmo! — Dopusti za učitelje pri organizaciji (UJU). U Ministarstvu Prosvete spremljen je raspis po kome se učitelji postavljeni po 61. 35. ne mogu odredi- vati na druge dužnosti sem redovne dužnosti u školi. Izuzetno učiteljskoj organizaciji u Beogradu rnogu b:ti dodeljeni na rad najviše dva učitelja, a učitelj- J skim organizacijama u pokrajinskim cen-trima do jedan — N- P. — Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svojega obrata razne' ustreljene ptice in živali ki bi bile primerne za ga-čenje. V ta namen se naprošajo vsi tova-riši-lovci, nai nam o prilikah pošiljajo take eksemplare- Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedai. procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih unorablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene! — Tovarišem vrtnarjem! — Onim tovarišem, ki so se priglasili za divjake sporočam, da jim ni mogoče ustreči. Radi pomanjkanja ljudi ni mogoče poslati vsakemu posamezniku majhno flaročeno množino. Sicer pa bi tudi ovoji in transport dobavo preveč podražili. Najbolje je, da se združi več učiteljev vrtnarjev^ Oni iz bivše Štajerske naj pošljejo osebno po divjake k sadjarskemu nadzorstvu v Celje. Oni iz bivše Kranjske dobe lahko nekaj divjakov III. in IV. izbora, dokler je kaj zaloge, v Ljubljani. Zglasi- j jo naj se ob priliki osebno, ali naj koga pošljejo k A. Skuljti na Resljevo cesto 24. II. nadstr. Velja pa nat za vse: Kdor prej pride, prej melje! Po pošti je nemogoče kaj poslati, ker stane , skoraj .več transport iri ovoj kakor je blago vredno. Vse one tovariše, ki so naročili divjake lansko leto, pa še ne plačali računov, prosiva s tovarišem Črnagojem, naj vendar že enkrat store svojo dolžnost. Nikdo naj ne zahteva od naju, da bova nosila poleg dela in pisanj še stroške. Prosiva, naj dolžniki čim prej store svojo dolžnost, da moreva tudi midva poravnati predložene račune. Vsem učiteljem, posebno učiteljem vrtnarjem sporočam, da se snuje Vrtnarsko društvo za celo Slovenijo. Dosedanje delovanje pripravljalnega odbora stremi za tem, da se novo Vrtnarsko društvo spoji z že obstoječim Sadjar- ; skim društvom, ker imata obe društvi iste interese in bo lažje izdajanje skupnega glasila. Ugod- ! nosti bodo tudi glede plačila enkratne letne čla- j narine vseh listih Interesentov, ki bi hoteli in ! morali sicer sodelovati pri obeh društvih. Dne j 2. februarja t. 1. ob pol 11. dopoldne bo v dvorani Kmetijske družbe v Liubljani, Turjaški trg 3, redna letna skupščina Sadjarskega društva, na kateri bo razgovor in sklep o preustro-ju Sadjarskega društva v Vrtnarsko in sadjarsko društvo. Kdo imej več interesa na novem društvu, če ne učitelji, posebno učitelji-vrtnarji. Ako bomo vzgajali mladino v ljubezni do narave, jo bomo vzgojili v ljubezni do sočloveka. Z aktivnim sodelovanjem v novem Vrtnarskem in sadjarskem društvu bomo učitelji najbolje dokazali. da imamo voljo delati za izobrazbo in procvit našega kmetovalca. Bodoče društvo ima namen priskočiti vrtnarjem vsestransko na pomoč, zlasti pri nabavi semen, sadik, orodja, gnojil itd. S svojim glasilom pa bo poučevalo in vzbujalo zanimanie za io važno panogo narodnega gospodarstva. Ne s kritikami po časopisih, s pozitivnim delom d-okažinio, da hoče slovenski učitelj, pa tudi učiteljica korakati po poti, ki so jo nam začrtali naši idealni In marljivi tovariši-Mtnarii. Pričakujem, da ne bo tovariša, ne šole. ne krajnega šol. sveta, ne vašega prijatelja in znanca, ki bi ne bil član novega Vrtnarskega društva. Vsi, ki jim je mogoče naj se udeleže skupščine dne 2. februarja t. !.. da z osebno navzočnostjo dokažemo voljo delati na povzdigo ; našega vrtnarstva in sadjarstva ter kmetijstva sploh. Vsi oni pa, ki se ne morejo udeležiti zbora, naj mi naznanijo po dopisnici imena onih, ki. hodo pristopili novemu društvu. (A. Skulj, Ljubljana. Resljeva cesta 24. II. nadstr. Čim več imen, čim več naslovov bo ta dan zbranih, tem boli bo dokazano, da slov. učitelj še dela na izobrazbo in napredek našega ljudstva. Tovariši iz večiih krajev naj delujejo na to, da bomo v niih okrož:ih ustanovili takoj po občnem zboru podružnice. A. Skulj. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Šest angleških povesti. Washington Irving, Edgr Mian Poe. Charles Dikens. — Poslovenil: Ian Baukart. Str. 129. Cena —. Založila in izdala »Mariborska tiskarna«. — kpl Gospodarica sveta. Evanturistični roman. Karl Figdor. Prevel: R. R. Str. 192. Cena j —. Založila in izdala »Mariborska tiskarna.« —kpl »Otmica«. Drama u pet činova. Martin Sulič. Hrvatska tiskara (Dr. Krstelj i dr.) Ši-benik. Str. 112. Cena 6.50 Din. Zal. Josip Mili-čič. Maribor. Ruška cesta 45. —kpl Polazak. Tragedija u tri čina. Split. Str. 42 Cena 7 Din. Zal. Josip Miličič, Maribor Ruška*cesta -15. —kpl Zemljepis za srednje šole I. del. Sestavil prof. Miian Pajk. Priredil Milan Kržišnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ! Cena vezani knjigi 18 Din. —kpl Francoska vadnica. Drugi letnik Dr. Fran Sturm. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezani knjigi 36 Din. Olej oceno. —kpl Ženski svet, glasilo ženskih društev lulijske Krajine. Letnik I. Izhaja prve dni vsakega meseca. Cena 14 L letno. Uredništvo in uprava: Trst, poštni predal 384. Ureja: Pavla Hocevarjeva, učiteljica. V zalogi ima tudi: Matična knjigarna Ljubljana, Kongresni trg. (Poslopje Filh. dr.). -kpl Oskar Wilde: Lady Windermere. Drama v štirih dejanjih. Prevel: Radivoj Rehar. Str. 67. Cena —. Založila in izdala »Mariborski tiskarna.« —kpl Josipina Turnograjska. Njeno življenje in delo. Slovenska ženska knjižnica. 1. zvezek. Str. 113. Cena —. Založila in izdala »Mariborska tiskarna«. —kpl Kamatnik, drama u četiri čina. Napisao Martin Sulič. Knjižara Vin. Jurič, Split. Cena Din 11. Zal. Josip Miličič, Maribor, Ruška c. 45. —kpi Storia della »Citta di Tran«. Opera di Paolo Andreis, nobile della citta stessa. Pu-blicata per cura di Don Marco PerojevK', Spliet, Hrvatska, štamp. Trumbič i drug. Cena 54 Din. Zal. Josip Miličič, Maribor, Ruška c. 45. —kpl. »Grobovi«, Trilogija M. Foscola H. Pindemontia. —Prof. A. Sasso. Leonova tiskar- na Split. Cena 10 Din. Zal. Josip Miličič. Mari- j bor, Ruška cesta 45. —kpl Ljudmila Poljanec: Pot k domu. Božične slike s petjem in deklamacijami. Cena 4 Din. Tisk: V Blanke, Ptuj, Str. 30. —kpl. Mariborski koledar 1923. I. letnik. Uredil dr. Avg. Reisman. Izdal in založil: Konzorcij narodnih trgovcev in obrtnikov v Mariboru. Cena —. Tisk Mariborske tiskarne. (Zal. Železnina Pintar & Lenard. Maribor, Aleksandrova c. 32—34.) —kpl- Mih. M. Stanojevič ref. v min. prosv. v. p.: Čitanka za I. i II. razred nižih zanntsko-trg. i žen. rad. škola. Beograd 1922. Cena —. O knjigi še izpregovorimo. -kpl Cenni etnografico - storico - po-litici sulla Dalmacija. Izdaje Odb. Narodnog Vi-ječa SHS sa okupirane krajeve u Zagrebu. Cena 8 Din. Zal.: Josip Miličič, Maribor, Ruška cesta štev. 45. —kpl. Dva mjeseca narodne slobode u Dr- nišu. Franjo Zeriko Donadini. Cena 8 Din. Tisk Leonove tiskarne, Split. Zal.: Josip Miličič, Maribor, Ruška c. 45. —kpl Nova učna knjiga. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere. je z razpisom št. 4825 z dne 18. dec. 1922 odobrila učno knjigo Pire, Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol. Založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Cena trdo \e-zani knjigi Hin 35. -kpl Dr. Dolenc: Sadašnji položaj kazenskopravno« zakonodavstva. Cena 10 Din. Založil Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani. — O delu še izpregovorimo! kpl Knjige Goriške Matice. Goriška Matica je izdala za 1. 1923 »Koledar«. III. zvezek >>Zabavne knjižnice«: Zlata srca, hrvatske povesti — prevei A. Gradnik in »Sirakove bukve«. Knjige je dobiti v »Matični knjigarni« na Kongresnem trgu v Ljubljani. — O knjigah še izpregovorimo. j — Jadranska Straža«, službeno ilustrovano glasilo Jadr. Straže«, centrale v Splitu. Posamezna štev. S Din. Naroča se v Matični knjigarni v Ljubljani. Kongresni trg. — O listu še izpregovorimo. —kpl Ljud. Poljanec: Pot k domu«. Bo žične slike s petjem in deklamacijami. Samozaložba. Cena 4 Din. Književnost in umetnost. —k Šest angleških povesti. Poslovenil Jan Baukart. Maribor 1922. V prevodu so zastopani trije angleški pisatelji in sicer dva Amerikanca in en Anglež. Ime prvega, Waschingtona Irvin-ga. je Slovencem doslej neznano — vsaj v prevodu ga še nimamo. Prvi dve njegovi povesti »Rip van Winkle* in »Povest o dolini sna« se nanašata na prve naseljence po dolinah ob Hud-sonu — Nizozemce, kojih posebnosti slika pisatelj z lahno, skoro dobrohotno ironijo. Snov je , romantična, a prav realistično obdelana, brez po- : sebnih zapljetljajev. — Tretji povesti »Pošastni ženin« tvori osnovo motiv o ženinu, ki izpolni obljubo po smrti in odpelje nevesto, prav kakor v Biirgerjevi »Lenori«; le da tu zmaga ameri- j kanski realizem: ko je dejanje na vrhuncu gro- ! ze, ga pisatelj prav realistično preokrene. Izkaže se namreč, da trubadur, ki odpelje nevesto umrlega grofa, ni mrtvec sam, ampak njegov j še živeči prijatelj. — Vse tri povesti, zlasti pa tretjo, odlikuje čudovita spretnost pripovedovanja in opisovanja ter prijeten in lahek slog. Vse preveva skoro ljubezniv sarkazem, ki je pa kljub temu včasih naravnost žgoč — pristno angleška posebnost. Irvingov ton zelo spominja na Di- | ckensa. — Zelo razlikuje od Irvinga se pa Edgar i Allan Poe (Pou). Način njegovega pripovedova- j nja nam označi prevajalec v uvodu sledeče: i »Brezdvomno žeuij ni silnejši od Irvinga, toga j strasten in nestalen, grabi za izrecno romantičnimi snovmi ter jih obdeluje z nebrzdano fanta- j zijo in neusmiljeno realistiko, ki se mestoma i stopnjuje v pretresujočo grozovitost. Poleg tega ga diči blesteč, mestoma patetičen slog, povsod primeren snovi sami in nameravanemu učinku«. Vsa ta karakteristika prav drastično odseva ta- j koj iz prve njegove zgodbe »Maska Rdeče smr- : ti«. V deželi razsaja kuga — Rdeča smrt jo na zivljejo. Princ Prospero ji hoče uteči s svojimi dvorjani in prijatelji v svoj bajno opremljen grad, ki ga potem zapro in ne puste nikogar ne ven, ne notri. Tu plešejo in veseljačijo. O pol- i noči pa pride maska, ki vzbuja strah in gnus. Nihče se je ne upa razkrinkati. Gospodar sam se ji približa z mečem, a se v istem trenutku zgrudi mrtev in za njim njegovi prijatelji drug za drugim. Spoznali so jo: bila je maska Rdeče smrti. — V gotovem oziru še grozne.iša od prve je drug i zgodba »Srce izdajica«. Pripoveduje o umoru, ki ga izvrši živčno bolan človek nad enokitn sostanovalcem samo zato, ker ne -more prenašati pogleda tega »kraguljega očesa«. Pri hišni preiskavi ga izda namišljeni utrip starčevega srca, kojega truplo je morilec zabil pod deske sobnih tal. — Slikovitost pisateljevega izražanja učinkuje tako močno, da čitatelja vsega prevzame. Avtor zadnje povesti »Večerne sence« je Anglež Charlez Dickens. Komu se ta pi- j sateli ni priljubil s svojo povestjo o ubogem deč- ; ku Oliveru Tvistu, ki je prevedena tudi v slovenščino poleg »Povesti o dveh mestih«? Iz te, : žal edine dogodbice, ki jo nudi prevod in v ka- j teri opazuje pisatelj sam sence svojih revnih so- t sedov ob večerni svetilki, spozna čitatelj jasno , glavne smeri njegovih del: usmiljenje z bednimi, tlačenimi in ponižanimi, boj zoper izrodke člove- j ške družbe, boj za socijalno pravičnost. V njegovem pripovedovanju je nekaj blagega in milega in noben pisatelj ne zna s tako preprostimi be- ■ sedami izvabiti toliko iskrenega ganutja kot ravno Dickens. V splošnem je prevajalec vrlo dobro zadel simpatični ton angleške pripovedne literature, ki je poln prav svojevrstnega humorja in duhovitih rečenic. V uvodu je kratek, a karakteristično podan življenjepis vseh treh pisateljev, ki nam psihološko pojasnjuje vzroke načina in smeri njih umetniškega ustvarjanja. Jezik je, izvzemši par malenkostnih pogrešk prav dober, in knjiga odgovarja svojemu namenu, seznanjati nas s tujo literaturo, v polni meri. —k Dr. Fran Sturm: Francoska vadnica, drugi letnik. Ljubljana. Ko je izšel prvi letnik francoske vadnice, smo ga pozdravili kot posrečeno novost. Saj smo imeli do sedaj francoske šclske knjige, ki so dijake direktno odvračale od učenja francoščine. Drugi letnik, ki je izšel v pretečenem letu, potrjuje naše dobro mnenje o tej vadnici. S to knjigo je storjen korak proti realizaciji metode, ki je danes priporočena po celem svetu za pouk živih jezikov; mislim namreč na direktno metodo. Knjiga je namenjena za otroke od 11.—13. leta Lekcije so kratke, njih vsebina je interesantna in različna, dostopna učencem. — Dosti je šolskih knjig za poučevanje živih jezikov, ki imajo berilne sestavke, v katerih se govori v pretežni večini o življenju v šoli in njeni okolici. Ta vadnica jih ima malo in o tem je njen velik napredek; otroka ne in-teresira enoličnost in dolgočasnost. — Vprašanja, ki slede vsaki lekciji, so vodnik učitelju; v njih ima plan, po katerem zamore predavati lekcijo po direktni metodi in zahtevati od učencev,'da kar največ govore. I.a legon de choses (stvarni pouk), ki je na koncu vsakega berilnega sestavka, je kratek, enostaven in obenem za učence dragocen pripomoček za obogatitev besednega zaklada. Vocabulaire et explications des leeons (slovar in pojasnilo lekcij) in alfabetični slovarček so v pomoč spominu; po njih naj se učenci pripravijo za lekcilo, oziroma ponove pozabljeno besedo. — Vendar bi bilo napačno, če bi učitelj preveč posegel v slovarček ker potem bi učenci vedno tičali- v njih in tako bi postale lek-ciie samo predmet predavanja. — Pregled slovnice vsebuje osnove francoske slovnice, ki je potrebna za pravopis in pravilen govor. Vendar bi pregled slovnice dosti pridobil na vrednosti, posebno če upoštevamo, da je slovniška razlaga na koncu vsake lekcije podana v francoščini. Teoretična pojasnila podavana otroku v mater-nem Jeziku zaznamujejo zgubo časa. Druga napaka je v tem, da stoji v slovniškem primeru poleg francoskega stavka tudi slovenski. Pri pouku tujega jezika moramo že otroka vaditi misliti v tujem jeziku, ako hočemo trdnih uspehov. To bi torej lahko odpadlo. — Že v prvem letniku vadnice so zahteve slovnice prevelike, posebno pri glagolih. Tudi v drugem letniku se bi to moralo skrčiti: preveč je, zahtevati v tem letniku vse nepravilne glagoie v komplicirani spregatvi. ki jo ima francoščina. Pri podrobnem. pregledovanju sem naletel še na nekaj napak, ki pa bodo v novi izdaji gotovo popravljene. J. J. —k Martin Sulič: »Otmica«, drama u pet činova. Naklada piščeva. Šibenik, 1909. Tudi tej Suličevi drami tvorijo podlago zgodovinski (po zgodovinarju Smičiklasu »Povjest hrvatska«). Odigrava se v 1. 1684. za časa turških upadov iz Bosne v Hrvatsko in Dalmacijo. Vzrok četova-nju in bojnim praskam pa ni bila vedno borba za »krst častni in slobodu zlatnu« — temveč cesto tudi za žensko. Najbolj vernega kristjana ni motila mohamedanska veroizpoved lepe Turki-nje in nasprotno. Pa tudi ženske same so se vnemale za lepe sinove sovražnega jim rodu. Nekaj takih slučajev nam slika Suličeva drama »Otmica«. — Kapetan Vlatkovič obljubi svojo sestro Ružo zastavonoši Krčmariču, če mu ta otme lepo Turkinjo Zlatijo, sestro Sokoloviča Ibrahima iz turške Udbine, kateri ljubi Ružo In mu ona ljubezen vrača, vsled česar se tudi brani poročiti s Krčmaričem. A tudi junaški vojvoda Jankovič se zaljubi v Turkinjo Aiko iz turške Like, pozabi pri tem vso previdnost, pade pri tem v roke njenemu bratu Mustaj-begu, kateri ga vrže v ječo, a Ajka ga reši in pobegne ž niim. Medtem pa pobegne tudi Ruža s Sokolo-vičem. V zadnicm dejanju se pred odločilno bitko zbero vsi pod belo zastavo; na eni strani Jankovič in Krčmarič z Mohamedanko Ajko, na drugi pa Mustajbeg in Sokolovič z Ružo. Ženski skušata posredovati, a vrši se vendarle dvoboj med Krčmaričem in Sokolovičem (radi Ruže). Sokolovič podleže v boju, nakar si tudi Ruža zasadi nož v srce. A takoj nato pade tudi Krčmarič pod turškim tnečem. Jankovič premaga Mustajbega in zavzame Liko. Potek dejani je v splošnem prav živahen, le dialogi so nekoliko predolgovezni. Tudi za vprizoritev bi bila drama prav primerna — napetost dejanj je znatno večja kot na pr. pri »Hasan-Aginici«. — Priporočati je knjigo tudi s tega stališča ker nas seznanja z novejšo hrvatsko literaturo. k— Ženski svet, glasilo žen, društev Julijske Krajine. Prva številka prinaša sledečo vsebino: Naše poljane, Olesja — A. J. Ku-prin. Revmatizem — Milčinski.v Naša ženska društva — Milka M. Kako obvarujemo našo deco jetike — dr. Volavšek. Dobra gospodinja — Jerica Zemljanova. Večerna — Utva. Reč ženama. Izvestja: društvena poročila, po ženskem svetu, materinstvo, higijena. gospodinjstvo, kuhinja, ročno delo. razgovori! — Zopet so nas prehitele, tako lahko vzkliknemo! Na dobrih materah in 'ženah, na dobrih vzgojiteljicah mladine sloni narod bolj trdno nego na vsakem drugem temelju. Tega se dobro zaveda ženstvo Julijske Krajine,, /ato so si ustvarile vredno glasilo svojemu pokretu. Prva številka »Ženskega sveta« nam kaže že, da si je začrtal pravo pot med narod. Našim koleginjam ga priporočamo v čitanje in posnemanje, da skoro tudi one ustvarijo našemu narodu kaj podrobnega. —k Mariborski koledar za I. 1923. Prav spretno urejen od dr. Avg. Reismana. To ni samo navaden koledar temveč je v miniiaturi pravcati »Adresar«, ki ne bo dobro služil le vsakomur, ki ima opravka v Mariboru in ta-mošnjemu prebivalstvu, temveč daje zanimiv vpogled tudi ostalim, ki žele zvez z Mariborom. Poleg običajnega koledarja, prav preglednih poštnih, telefonskih in brzojavnih tarif in kol-kcvin pričenja najzanimivejši del s kratkim spisom Na pot«. Temu slede naslovi in pregled: zdravnikov, babic, lekaren, sanatorijev, živino-zdravnikov, odvetnikov, kazenskih zagovornikov, notarjev. Temu slede oblasti in drž. uradi, mestni zavodi in podjetja, vojaške oblašti in uradi, zavodi in uradi juž. žel. šole in soc. zavodi, prosvetne institucije, bio, časopisje, tajništva polit, strank. Posebno velikega narodnogospodarskega pomena je naslednji oddelek; industrija v Mariboru, in bliž. okolici. Temu sledi seznam trgovin in obrti v Mariboru. H koncu je tudi pridan vozni red in prostor za beležke. — Koledar prav toplo priporočamo, ker je velikega narodno gospodarskega pomena. —k Zemljepis za srednje šole. I. del. Sestavil prof. Milan Pajk, priredil prof. Jožef Kržišnik. Tretja predelana izdaja. — V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla tretja izdaja Pajk-Kržišnikovega Zemljepisa za srednje šole. Delo ie danes edino svoje vrste na slovenskem knjižnem trgu in ravno vsled tega toliko bolj važno, ker nudi potrebno zemljepisno snov ne samo srednjim šolam t. j. nižjim razredom gimnazij in realk, temveč tudi drugim kategorijam našega šplstva, ki danes nimajo na razpolago podobne šolske učne knjige. Snov je knjigi razdeljena na štiri poglavja: I. Osnovni zemije-pisni pojmi, 1!. Splošni opis zemeljske površine, III. Pregled zemljin in IV. Solnčni pot tekom leta. Kratko sicer, a zato toliko bolj pregledno je zlasti obdelan tretji del, kjer so kolikor mogoče upoštevane nove meje posameznih držav, kakor so jih začrtale razne mirovne pogodbe po končani svetovni vojni. V splošnem je tretja izdaja vsebinsko enaka drugi 1. 1919. izišli izdaji ter se od nje le malo razločuje. Jisk knjige je pri-kupljiv, papir dober in zunanjost knjige okusna. Dokler ne izide za ljudsko in meščansko šolo kai podobnega v zemljepisnem pogledu, se bo treba zatekati tudi ljudskošolskemu in meščanskošol-skemu učiteljstvu k Pajk-Kržišnikovemu zemljepisu, ki ga obema toplo priporočamo. —k Srpski Književni Glasnik. Nova Serija, knjiga VIII. br. 1. od 1. januara 1923. ima sledeči s a d r ž a j : Mustafa Madžar, pripovetka od Iva Andriča; Dve pesme od VI. Nazora, Jeseni moja pesma od Dr. M. Damjaniča. Iz sloveli a č k e lirike: šest pesama od O. Zupančiča, Koja je umetnička vrednost crnačke plastike (I) od B. Popoviča, Jedan fragment iz kurtizanskog Rima 16. veka od J. Sekuliča, Iz »Prolegomena za jednu teoriju estetike« od B. Lazareviča, I z strani h književnosti: Nostromo od J. Konrada; Književnipregled: »Nove pesme« i Gustava Krkleca od M. V. Bogdanovič; Na-| učni pregled: Ureclenje države na profesio-nalnoj osnovi od Dr. A. G. Avakumoviča; U m e t-| ni č k i pregled: Cezar Fran od M. Miloje-viča; Ekonomski pregled: Novi Ministar ! Finansija. Devizna i izvozna trgovina od N. Sta-j nareviča; Politički pregled: Spoljna poli-; tika: Konferencije za bliski Istok, Madžarske pripreme od Inostranoga, Unutrašnja politika: Nova vlada g. Pašiča od Privremenoga; Ocene i prikazi: Dragiša Lapčevič »Naša stara poljska privreda« od Dr. N. Košanina. B e 1 e š k e. —k »Pot k domu«. Božične slike s petjem in deklam. Ljud. Poljanec. Škoda, da je to božično darilce prepozno zagledalo beli dan. Pa i saj božič ni samo letos, bo tudi prihodnje leto in dalje, in učitelj, ki hoče z otroci uprizoriti ; lepo zamišljeno božično predstavo, naj uprizori »Pot k domu«. Gotovo se vprašamo: odkod zveza med »potjo k domu« in božičem? In tu je ce-I lo težišče knjige. Dasi praznujemo v ujedinjeni j domovini sveti večer, se čuje od daleč: Kaj nisi vsadil Jezušček nam na Krasu zelene smrečice in na njej prižgal si svečice, da poneseš jo v božji hram? Zakaj je smrečica ovenela? Zakaj svečica dogorela? Zakaj si Jezušček šel od nas Ko tujec je prišel — na Kras? in s severa se sliši glas (str. 19). Ah, dela na obraz bi pajčolan, ah črni pajčolan . . . in plakala, kot kosova devojka. Čegav, čegav si Lož in Korotan (st. 22). In na to žalostno noto naše nepopolne svobode so spisane te božične slike, ki naj govore naši mladini memento: »Naša domovina še ni vsa ujedinjena« (št. 30.) Programatično je urejenih vseh četvero slik s sklepno živo sliko, pripazujoč naše hrepenenje, odeto v prvi sliki »Božič v gozdu« v mito-logično govorenje drevja kjer pravi lipa: »Tam za sinnjimi gorami se rodil je mladi dan! In vsi narodi teptani vstajajo gredo čez plan! — Z lovor venci so oviti, zmage meč krepi jim dlan. — in v pomladi solnčnem sviti gre med narode Slovan!« (st. 5.) i V drugi sliki »Božič na božiču« v času velike vere našega vstajenja pravi angel: i Kapljica vsaka v zemljo pretaka nove moči, in čudež rodi. Vstajenje, vstajenje i in narodu novo življenje! (st. 11.) A tretja slika nam razkriva našo bol »Begunci pri jaslicah« iz Primorja in Korotana — s posebno lepim nastopom mornarjev, ki ga prekaša skupina otrok, od katerih eden pravi: Prinesel bi Ti kruhek beli podprtnik božični — A domek in kruhek so tujci nam vzeli! (st. 17.) in Korošec s ponosom primerja Gosposveto z Betlehemom. Temu sledi »Božično kolo« z lepo zamišljeno skupino in krasno deklamacijo vile, ki izveni v klic Ah — ljubi svoj dom, svoj Betlehem in božia sreča — kraljuje naj v njeni! (st. 26.) Božične slike zaključi »Živa slika« z deklamacijo. Zakaj toliko pisarije o 32. strani knjižici? S toliko vehemenco naglašamo danes iredentistično vzgojo. Smatram pa za najprimernejše delo v tem smislu: Z umetniškimi deli vzbujati ljubezen otrok do lepote kot primerno našo dolžnost, a sekundarna, ki pride v tem slučaju sama od sebe je: notranja zahteva po ujedinjenju in ko pride čas naj si da poštenega izraza. NB. Kolikor mi je znano, je pisateljica namenila čisti dobiček »Jug. matici«. Da pa bi ta čisti dobiček bil čim večji je dobro, da se organizira razpečavanie knjižice tako, da x oseba prevzame razpečavanie iste med učiteljstvom in i deco gotovega okrožja. Učiteljska zborovanja so j za to zelo pripravna:'Knjiga se dobi pri pisateljici v Mariboru in v slučaju, da bo hotel kdo to uprizorili naj to naznani pisateljici, ki mu pošlje litografirane glaske in natančno navodilo za kolo prirejeno po dr. Pivku. — G. M. —k Kari Figdor »Gospodarica sveta«. Avanturističen roman, prevel R. R. Maribor 1922. Karakteristika romana je razvidna iz naslova in kdor ljubi napetost deianj, bo prečital knjigo v eni sapi. Pred drugimi tovrstnimi romani ima i to prednost, da čitatelja brez dolgoveznih uvo-' dov takoj povede v sredino najinteresantnejših ; zapletljaiev. Takoj na prvi strani se znajdeš v ' zloglasnem delu kitajskega mesta Kantono z ju-i nakiijo romana Mavdo, ki je pozvana iz Rusije kot vzgojiteljica v bogato kitajsko obitelj, a jo takoj z ladje odpeljejo v eno izmed skrivnostnih bivališče na reki, v čoln »Trikratne sreče«, .kjer se zbira ves lahkoživi svet Kantona. Od tu jo reši z velikim naporom njen sopotnik, Kitajec Kien-hung, ki se v njo zaljubi in ji ponuja svojo roko. Ona pa mu zaupa, da je za enkrat njen smoter — maščevanje nad špiionom Murhyjem, ki je upropastil najprej njenega očeta in potem tudi njo. V dosego tega smotia pa mora postati bogata, najti mora zaklad Sabske kraljice, o ko-jem je čitala po naključju v nekih važnih listinah. Kitajec in holandski konzul, oba zaljubljena, se ji ponudita za spremstvo. Začno potovati, nešteto smrtnih nevarnosti premagajo, a končno vendarle najdejo zaklad — po načrtu, ki jim ga i je izročil star Jud. Sestanejo se z inženerjem Stanley em; po nepopisnih naporih dvignejo za- Stran 4. Stev. 4. klad in skupaj odidejo z zrakoplovom na Angle-fko. Mavda poroči Stanleya, svoje ogromno bogastvo pa porabita v obči blagor: Stanley skon-strnira stroj, ki bo raztapljal kovine na daljavo in tako preprečil vsako vojno. Toda tu se pojavi zopet Murphy, ki na inicijativo angleške vlade povzroči eksplozijo stroja, ki obenem usmrti Stanleya. Končno se sreča Mavda z Murphy-jem, a zblazni predno izvrši kak čin osvete. Murphy se ustreli. —k Martin Sulic: »Polazak«. Tragedija u tri čina. Split 1913. Kdor si hoče osvežiti spomin in srce na najslavnejše dni naših južnih bratov na Balkanu, naj poseže po tej knjigi. Tragedija se odigrava sicer v Sofiji, a v onem času, ko je še vsak pošten Bolgar z navdušenjem in ponosom zrl na balkansko zvezo proti Turčiji. Začetek se vrši pred balkansko vojno, tretje dejanje med vojno. — Junakinja tragedije je Natalija, hčerka umirovljenega bolgarskega častnika, koja ljubi Hasana, turškega vojnega atašeja v Sofiji. Starši pa so jo obljubili četniku Milanu. Ona navidezno pristaje v prisiljeno poroko, a ima še dalje ljubavno zvezo s Turkom Hasanom. Medtem izbruhne vojna s Turčijo. Milan se iskreno poslovi od svoje žene. Takoj ko on odide, pride k njej Hasan, ki ji obeta večno ljubav, le vojni načrt hoče imeti poprej od nje. Najdeta ga v predalu Milanove pisalne mize. V tem se. za-čujejo koraki. Natalija skrije Hasana v omaro. Nazaj pride Milan, pozabil je vojni načrt. Miznica je odprta. Izdajstvo. Najdejo Hasana in pri njem načrt. Natalija ga brani. Toda njen lastni oče, vnet patriot in zagrizen sovražnik Turkov, preda svojo hčerko z njenim ljubimcem vojnemu sodišču, ki iu obsodi na smrt. Brat in njen mož pa odideta v boj s podvojenim gnjevom. V bitki pri Lozen-gradu, ki jo slikovito popisuje nadporočnik Jo-van, najdeta oba smrt v junaškem boju. Oče sprejme žalostno vest z obupom. Odstrani se in se ustreli. Ko njegova žena začuje strel, izpije strup in umrje tudi ona. Tako žalostno konča vsa družina radi sramote izdajstva. — Tragedija je pisana v verzih, ki zvene nekako svečano-stno. tudi zunanja oblika je izbrana. Delo je tendenčno, toda ta tendenca je nad vse plemenita: Hrvat (ali Srb) Sulič, vsekako pa tedaj Avstrijec, pokazuje Bolgarom na njih pravega sovražnika Turka. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učiteljske samopomoči. V zadnjih dneh ianuarja dobe člani položnice za 81., 82. in 83. smrtni slučai (Iv. Hauptman. Anton Benigar in Joško Ber-gant). Obenem plačajo člani s. to položnico tudi letnino in upravnino za 1. 1923. (§ 5- in 6.). Skupni znesek s poštn:no Din 9-50. Pri zakonskih parih dobi položnico z dvomim zneskom samo eden. Zamudnikom v plačilih se ie prištel še zaostali dolg. Člani, ki so prejeli spreiemne liste v ianuarju 1923. olačajo samo smrtni slučaj 83., torej Din 2.50. Plačila nakazujte s temi' položnicami — ne s preišnjimi —, ker se sicer zneski ne vjemajo! Prosimo za hitra in točna nakazila! "*—g Članarina in darila za učiteljski konvikt. G. Helena Medved 100 Din mesto venca na krsto pokojnega nadučitelja Joška Berganta z Grosupljega. — Učiteljsko društvo za šoštaniski okraj 150 Din. Hvala! g Rezervni sklad. Prostovoljni organizačni davek — 1923. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. deccmbra 1918.) 1. izkaz. 500 Din: Učiteljsko društvo za laški okraj. Društveni predsednik tov. Anton Gnus je pisal po dopisnici z dne 31. decembra 1922 tako-le: »Dragi! Danes sem odposlal po položnici Hranilnice in posojilnice Učit. konvikta v Ljubljani znesek 500 Din za rezervni sklad in sicer po 5 Din od vsakega člana. Ni sicer veliko, toda če bi postopalo vsako naše društvo slično, nabralo bi se letno 12.000 -13.000 Din.-< Bravo! Posnemajo naj vsi društveni predsedniki laški okraj, pa bom opustil vse tarnanje o skoraj prazni blagajni! Tozadevni sklep na Bledu bomo le na ta način izvršili. Prosim naj se zgodi tako v letošnjem poslovnem letu! 40 Din: Šolsko vodstvo — Št. Jan5. Dolenisko. Darovali so po 10 Din Vinko Berce. Ana Bercetova, Ana Kosceva in Marija Schwaigerjeva namesto cvetia na krsto pok. tovarišici Minki Osanovi. 25 Din: Josipina Smoletova - Sv. Gora pri Vačah. Vrla Svetogorka je naša redna podnornica. Bravo! 20 Din: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko. Znesek je redni mesečni prispevek za december minulega leta. Vrli učiteljski zbor v Ši. Janžu redno in z vnemo Dodpira naš rezervni sklad. V polni meri se zaveda besed: »S tem. da organizacijo svojo vedno rad podpiram, ljubim in častim svoj stan, mu vrata v svobodo odpiram«. Zdravo! — Da-našnii izkaz 585 Din. Ostanek v blagajni koncem leta 1922 Din 1127. — Skupaj 2012 Din. Ivan Pe-trič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. —g Društvo za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Na dnevnem redu izrednega občnega zbora dne 28. dec. 1922, ki so se ga tovariši in tovarišice udeležili v lepem številu, ie bil razgovor in sklepanje o predlogu Učiteljskega društva v Kranju: »Ker ni upati, da se v doglednem času zgradi primerno poslopje, se je zadovoljiti z nabavo primernih paviljonov, kakršne je nabavila država akademski mladini v Zagrebu.« O predlogu se ie razvila obširna in živahna debata, ki smo v njej čuli uvaževanja vredne nasvete. — Predsednik Gangl pojasni, da znaša skupno imetje konvikto-vo približno 200.000 Din. Odbor si vedno prizadeva, da zvišamo ta kapital. Vložili smo dve prošnji za državno podporo, pa obe sta bili odbiti. Ker o državni podpori ni sedaj nikakega upanja, moramo gledati, da pridemo sami s svojimi lastnimi podporami do cilja. Odbor ima dosti resne volje, toda brez zadostnega kapitala ne moremo začeti z zgradbo. Tovariš Lapajne utemeljuje predlog Učiteljskega društva kranjskega, ki mu ga je narekovala neobhodno nujna potreba, da preskrbimo učiteljskim otrokom, ki obiskujejo srednje šole, primerna In v vsakem oziru zanesljiva, varna stanovanja. Da ne bodo učitelji zbegano popraševali v mestu po stanovanju in hrani za svoje otroke, je na vsak način treba začeti s konviktom ali pa vsaj s paviljoni, ki se dajo postaviti z nižjimi stroški. Če je bilo to možno na Čehoslovaškem, kjer imajo \ eč takih paviljonov in v vsakem paviljonu lahko vzdržujeta po dve učni osebi z enim poslom 100—150 otrok v oskrbi, je to lahko možno tudi v Ljubljani, saj je učiteljstvo pokazalo z zgradbo »Tuša« (tvornice učil in šolskih potrebščin), da to gre. Večina navzočih se je izrekla proti gradnji paviljona, ki stane danes tudi ogromnega denarja. Tovariš Repovš nasvetuje, naj se adaptira za konvikt nekaj sob v zgradbi »Tuša«, ki je že pod streho. Tu naj bi bil prvi zasilni začetek konvikta, treba je Ie stopiti v dogovor z odborom tvornice. Predsednik Gangl poda nekaj pojasnil glede stanovanj v »Tušu«. Kar se tiče konviktove zgradbe saine, je čisto gotovo, da bo zgrajena tako, kakor je treba. Jasno je, da je boljše pridobiti z zgradbo »Tuša« še en vir dohodkov za zgradbo konvikta. Če bo učiteljstvo delovalo za razvoj tiskarne in »Tuša«, potem čez leto dni lahko pride do zgradbe konvikta. Če bi bilo mogoče do superlativa potencirati požrtvovalnost učiteljstva tako, da žrtvuje vsak enomesečno plačo za »Učiteljski konvikt«, potem je prav gotovo, da še prej začnemo z zgradbo. Tovariš Grmek nasvetuje, naj konviktov odbor dožene, koliko učiteljskih rodovin ima otroke sploh v šolah in koliko plačujejo zanje. Po tem konstatiranju naj se preudarja, kako velika zgradba naj se zida. Kapital za zgradbo bi se mogoče dobil na garancijo, poroštvo posa-meznikov-učiteljev. Tovariš Rus misli, naj bi oni, ki že ne morejo žrtvovati enomesečne plače, žrtvovali vsak mesec vsaj po 10 Din, ki naj bi jih šolski voditelji pri izplačevanju mesečne plače sporazumno odtegovali in pošiljali Učit. konviktu. Tovariš Lovše je mnenja, da z lOdinarski-mi mesečnimi prispevki ne pridemo daleč. Starši, ki imajo otroke v šolah, bodo radi darovali tudi po več tisoč dinarjev za konvikt, samo zasigu-rati jim je, da sprejme konvikt njihovo deco pod streho. Tako pridemo prej do potrebnega kapitala in lahko takoj pričnemo z zgradbo. Predsednik Gangl izjavi, da jemlje odbor na znanie vse današnje nasvete in jih bo vestno upošteval. Obrnil se bo na vsa okrajna učiteljska društva za njihovo mnenje ter bo prišel na prihodnji redni občni zbor s konkretnimi predlogi glede zgradbo Učiteljskega konvikta. —g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922 dalje): Alojzij Marok, učitelj v Ljubljani, 1 á 100 Din; Albin Smolá, učitelj v Ljubljani, 1 á 100 Din; (s kuponi od meseca marca 1923 dalje): učiteljica F. K. 1 á 100 Din; skupaj 3 obveznice á 100 Din in prej izkazanih 62 obveznic á 100 Din — 6500 Din. Srčna hvala! Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + VABILO K ZBOROVANJU TRŽIŠKEGA UČITELJSKEGA KROŽKA, ki bo v mokronoški šoli ob 10. uri dop. dne 10. svečana 1923 z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o zborovanju okr. učit. društva. 3. Ref. Iv- Debel;'aka: Podrobni učni načrt rokotvornega pouka s primernimi opazkami in VI. Rojea: Mladinske igre in šolski odri. 4. Slučajnosti. Radi obeda se je javiti pri šolskemu vodstvu v Mokronogu do 7. svečana. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ DOLNJA LENDAVA. Občni zbor se vrši dne 1- februaria ob 10. uri v Dobro vniku. Dnevni red: 1. Poročilo sedanjega odbora (predsednika, tajnika in blagajnika). 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Tovariši, pridite vsi- — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA vrši svoj redni občni zbor v soboto 3. februarja 1923 ob polu 10. uri v prostorih državne osnovne šole v Murski Soboti. Na vzpo-redu so važne zadeve splošno stanovskega in lokalnega značaja: volitve! — Udeležba obvezna! Za 4. januarja 1923 razpisano zborovanje se ni vršilo. Odbor-+ LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 3. februarja 1923 v Stični ob 10. uri dopoldne. Odhod iz Zagorja z vlakom, ki odhaja okrog pol 7. zjutraj in ima takojšnjo zvezo z dolenjskim vlakom (okrog 8. zj.). Povra-tek z večernim vlakom. — Dnevni red: 1- Pozdravni govor predsednika in njegovo poročilo o seji širjega sosveta UJU pov Ljubljana: 2 tajnikovo poročilo — z ugotovitvijo navzočih članov; 3. blagajnikov o poročilo — spojeno z vrnitvijo »blokov« in s pobiranjem zneskov o even-tuelno razorodanili blokih za »Uč. konvikt«, ki so bili v razprodajo razdeljeni nri lanskoletnem občnem zboru gospem tov. Blenk-Armičevi, Menaše-Komačevi, Turnher-Kovačevi, ter tov. Kavčiču, Liliji in Prestor Niku: 4. poročilo računskih preglednikov; 5. poročilo o propagandi za »Uč. samopomoč« (Prestor Niko); 6. volitev novega odbora; 7. prosti predlogi; 8 slučajnosti. Z ozirom na važna poročila poživlja k častni udeležbi — odbor! UČITF.I JSKO DRUŠTVO ZA SVETO-LENARTSKI OKRAJ zboruje dne 7. februarja (sreda) t. 1. ob 10. uri pri Sv. Lenartu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo: 2. pogovor in sklep o vplačevanju letnine, ki bode merodajen za vse člane; 3. poročilo tov. ravnatelja mešč. šole F. Šegula: Kaj zahteva mešč. šola od učenca, ki prestopi iz ljudske v meščansko šolo; 4. poročilo tov. O. Železnika: O sedanji draginji v Slov. ?oricah, kjer prekupci vse pokupijo; delo bivšega ministra Pítela itd:; 5. poročilo o širšem so- svetu; 6. Dušeslovni poskusi: poroča F. Jako- j pec, 7. petje se vrši od pol 10,—10 ure, kakor j navadno. — Predlogi oz. nasveti. Zanimivost tvarine in stan. zavednost vabi vse člane k temu zborovanju. Udnina se še ne bo pobirala. + NA ODBOROVI SEJI »DRUŠTVA UČI- I TEI.JEV IN ŠOLSKIH PRIJATELJEV ZA OKR. LJUBLJANSKE OKOLICE« se je sklenilo: 1. Zborovanje s predavanjem se priredi sredi marca. i. Članarina za UJU je na leto 80 Din in z. Društvo še 5 Din. 3. Kdor še ni plačal članarine za 1922, naj to čim prej stori. Opomin bo prišel v 14. dneh na njegov račun. 4. Vsaka preselitev naj se prijavi takoj. Žirovnik. -t Učiteljsko društvo v Murski Soboti. Ker se pri napovedi občnega zbora našega društva za 4. januarja t. 1. ni upoštevala železniška zveza na »Goričko«, sklicuje se tem potom ponovno občni zbor z istim dnevnim redom za dan 3. februarja 1922. ob 10. predpoldne v prostore osnovne šole v Murski Soboti. Na vzpo-redu važne zadeve splošno - stanovskega in lokalnega značaja; zato: udeležba obvezna! — Opozarjam na svojo notico v štev. 51. »Učit. Tov.- 1. 1922. — M. D., tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ JE IMELO SVOJ REDNI OBČNI ZBOR 13. januarja v Krškem. Predsednik tov. Levstik iskreno pozdravlja vse, ki so se udeležili zborovanja navzlic slabemu vremenu, posebno tovariše s Svibnega m iz daljnega tržiškega krožka (Št. Janž, Tre-belno). Posebej pozdravi g. okr. šol. nadzornika in ga prosi, naj zastavi ves svoj vpliv v uresničenje naših želja in zahtev. Spominja se prera-no preminulega neumornega odbornika našega društva, predsednika tržiškega krožka Vinka Klanška. — Omenja, da skoraj vsi načrti, ki si jih je stavila naša organizacija, niso prišli, do uresničenja vsled vladne krize. Društvo kakor tudi naše poverjeništvo je storilo svojo dolžnost, toda doseglo se Ie ni ničesar. Ostro obsoja. da so se črtale razne postavke prosv. proračuna za Slovenijo. Članstvo poživlja k slogi in medsebojni odkritosrčnosti. Tajnikovo poročilo. Iz njega zvemo, da je imelo društvo dve zborovanji in 2 odb. seji. Društvo šteje 114 članov. Tajnik prosi člane, naj takoj javijo vsako izpremembo naslova, premestitev itd. Poroča o skupščini na Bledu in seji širjega sosveta v Ljubljani ter o volitvah zastopnikov učiteljstva v viš. šol. svet. Predlaga, naj si društvo naroči Narodno prosveto, kar se tudi sprejme. Pove, da se je na odb. seji sklenilo, naj bo stalna točka dnevnega reda vsakega zborovanja — poročilo zastopnikov učit. o delovanju v okr. šol. svetu. Tov. blagajničarka je podala blagajniško poročilo in predložila račune, ki so se pregledali ¡11 našli v popolnem redu. Članarina se je določila na 100 Din, plačuje naj se mesečno. Vsak član plača našemu društvu celoletno članarino, če tudi se med letom preseli kam drugam. Tovariši(ce), ki ne prejemajo redno stan. listov, naj reklamirajo na upravništvo. Reklamacija je poštnine prosta. Volitve. Predsednikom je bil zopet izvoljen tov. L. Levstik. Odbornikom: Berce Vinko, Go-lob Janko, Grilc Gabriel, Jurčec Ivan, Rant Franc, Roje VI., Vanič Janko in Zirerjeva Pavla. — Namestnikom: Bavdek Angela, Dolinšek Lojze, Levstik Mila in Ljubic. — Pregledoval-cem računov: Grilc in Ljubič. Delegatom za pokr. skupščino D. Sterk.. Resolucije: 1. Soglasno se odobravajo resolucije, sprejete od širjega sosveta na zborovanju dne 28. decembra naslovljene na ministra prosvete in na glavni odbor UJU v Beogradu. 2. Poudarja se zlasti, da naše poverjeništvo ne sme odnehati od zahteve, da dobi učiteljstvo Slovenije svojega referenta v ministrstvo prosvete. 3. Istolako mora poverjeništvo vztrajati v zahtevi, da vlada poravna krivico, ki se je zgodila učiteljstvu in šolstvu s protizakonitim črtanjem nrosv. proračuna /a Slovenijo. 4. Učiteljstvo pozdravlja imenovanje tov. Jovo Jovanoviča šefom kabineta ministrstva Drosvete v nadi, da bo poznavajoč razmere v Sloveniji, uporabil ves svoj vpliv, da se uresničijo naše zahteve. Predavanje. K sklepu je sledilo velezani-mivo predavanje tovarišice M. Stupice »O razvoju srbske književnosti.« Nato je tovariš Levstik kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu poročal o sejah, ki so se vršile. Na svidenje 5. majnika v Radečah! + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE IiMEl.O DNE 13. JAN. SVOJ REDNI OBČNI i ZBOR, katerega se je kljub skrajno slabemu vremenu udeležilo 90 članov. Uvodoma nam je podal tovariš predsednik izčrpno poročilo o poteku zadnje seje širjega sosveta. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu 7 zborovanj, ka- j terih so se udeležili člani vselej v obilnem šte- j vilu. Daljših predavanj je bilo 8. Društvo šteje danes 130 rednih članov. Blagajna izkazuje 2008 dinarjev prebitka. Članarina za tekoče leto znaša 100 Din, ki se ima poravnati v 10 mesečnih obrokih. Članom, ki se zborovanj iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti, se priporoča, da nakažejo blagajničarju kakšno vsoto kot prostovoljni prispevek. Jugosl. Matici se izplača usta-novnina v znesku 1000 Din. Ker se ne more od \ tovarišev meščanskih šol zahtevati, da plačujejo članarino dvema društvoma, se sklene, jih pova- i biti vslej kot goste k našim zborovanjem. Društvo izreče staremu odboru in nad vse požrtvovalnemu predsedniku Sivki, iskreno zahvalo ter voli soglasno stari odbor (Sivka, Pe- , triček, Žagar, Wudler, Gobec, Pregelj, Schreiner in Petrovič.) Predavanja. Predaval je tovariš Franjo Roš o »Slov. učitelju v Cankarju«. Označil je poteze značajev Cankarjevih učiteljev, razvil sliko dobe. Pokazal je, da je Cankar napisal mnogo sijajnega za našo mladino, čeprav ni pisal zanjo, in je mnogokie posegel v vzgojne probleme. Izvrstnemu predavanju je učiteljstvo sledilo z izrednim zanimanjem ter z glasnim aplavzom izrazilo svojo zadovoljnost. Tovariš strok, učitelj Černej nam je podal smernice kako in kedaj izgovarjamo »1« z »v«. Slučajnosti. Gjede gmotnega položaja prevladuje mnenje, da primanjkuje v paši organizaciji pravega razumevanja in agilnosti. Po dolgo trajnih razmotrivanjlh izvoli se društveni odsek (Petrak, Petrovič, Potočnik, Voglar) z navodilom, razmotrivati naša gospodarska vprašanja. Društvo poveri odsek, da se čimpreie posvetuje z raznimi pravniki itd., kako doseči v prvi vrsti naše zakonite zahtevke do prostega stanovanja in'kuriva. — Prihodnje zborovanje meseca marca! LISTNICA UREDNIŠTVA. -lu Š. v. B. v Z.: Vaša zamenjava odpade v smislu sklepa zadnje seje ož. sosveta. —lu A. M. v R.: Hvala za pismo!- Mnenja sem istega, težje pa govorim. Dopis sem oddal predsedstvu, če . se v načelu strinja z javno zbirko. —lu Z. M.: Vaša dva dopisa prinesemo v nasl. štev. Danes zaradi obširnosti in tesnega prostora nemogoče. —lu J. M. v Š. p. Š. g.: Članek pride na vrsto ob prvi priliki — z ozirom na prostor. Hvala' —-lu »Varanec«: Vaš članek smo dali k zbirki dopisov o anketi nar. prosv. vprašanja in pride tam v poštev, kot prispevek k celotnemu vprašanju. Hvala! —lu L in v«: O vprašanju bo gotovo v kratkem še govora in porabimo Vaš dopis zopet ob tej priliki. —lu Dr. L. P.: Zaradi obširnosti in tesnega prostora smo morali odložiti za prihodnjič. lu »Pri nečisti knjigi«: Vaš dopis je nejasen. — —lu P. B: Vaš dopis porabimo kot prispevek k naši anketi o vprašanju našega narod-no-prosvetnega dela. Hvala! —lu P. M. — Zg. P. p. Ž.: Vaš članek je že stavljen, a smo ga morali zaradi tesnega prostora odložiti zadnji trenotek za prih. štev. —lu Šol. v Št. J.: Vaš denar ste poslali na UJU mesto na konvikt, zato je v izkazu »Rezervnega sklada«. Posredovali smo, da se prenese denar na pravi naslov. — E. T. — M.: Dopis prejeli. Hvala! Danes nemogoče da pride v poštev, ker nam tudi prostor ne dovoljuje. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6- priporoča sledeče mladinske spise: Din MARKO SENJANIN. slovenski Robinzon .....8-— KRALJ PETER I. OSVOBODITELJ ......16-— MATI NARAVA PRIPOVEDUJE, prirodopisne pravljice . . . 24 ■— BABICA PRIPOVEDUJE, s tremi risbami ......9-— OTROŠKI ODER. mladinske igre 7-— VSEM DOBRIM, tri povesti za mladino......7-— NEKOČ JE BILO JEZERO, dolinska bajka .....20 ■— DROBNE PESMI, ilustrirano . . 7 — SRBSKE NARODNE PRIPOVEDKE .......18 ■— ČEŠKE PRAVLJICE . . . 12-— ELEGANTNO VEZANO! t Obširnejši cenik oošilia kniigarna na zahtevo brezplačno! Žične modroce I vseli velikosti iz pobakrene žice v lesenem okvirju izdeluje tvornica žičn h modrocev in drugih žičnih pletenin Matevž Rabič, javornik pri Jesenicah. Slovenija. Najboljše peči sedanjosti so emajlirane LUC-ove PEČI Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri F. P. VIDIC & KOMP. TRGOVINA STAVBNEGA MATERIJALA. LJUBLJANA Prešernova ulica. Prešernova ulica.