24 Ob omembi netopirja in jame v istem stavku se vam bo v mislih zagotovo izrisala podoba visečega netopirja, ki z glavo navzdol binglja med kapniki jamskega stropa. Prav tak prizor naj- večkrat opazimo pozimi, ko nadobu- dni netopirci preiskujemo jame, iščoč netopirje med prezimovanjem. V na- sprotju z zimo je v nekaterih jamah poleti mnogo bolj aktivno in glasno; tudi večstoglave porodniške skupine novopečenih mater od zgodnjega po- letja dalje pod svojimi prhutmi skri- vajo svoje male zaklade. Sprva še slepi mladiči se prižemajo k materam vse do sredine poletja, ko pričnejo s prvimi samostojnimi poleti, že jeseni pa v ve- likosti in razvoju dohitijo samice in se osamosvojijo. A jame v življenju neto- pirjev nimajo le vloge zimske spalnice in porodnišnice; jeseni postanejo pravi nočni swingerski klubi. Netopirci so sprva prepoznavali le jame in druge podzemne prostore, v katerih so netopirji prezimovali ali pa so se v njih zadrževale porodniške gruče samic. Na teh mestih so bili netopirji razmeroma zlahka opazni, hkrati pa jih je bilo možno tudi prešteti. Prepoznava in varstvo jam sta prišla v središče naravovarstvenih aktivnosti, ker te v dveh najbolj občutljivih obdobjih le- tnega cikla nudijo zavetje velikemu delu populacij več vrst netopirjev. Šele z upo- rabo novejših raziskovalnih pristopov je v 70. letih preteklega stoletja postalo jasno, da se v jesenskih nočeh pred nekaterimi jamami zmernih klimatov severne polo- ble dogaja še nekaj izjemnega – preko no- či jih namreč lahko obišče tudi po več sto netopirjev, ki pa tam ne ostanejo (nujno) tudi preko dneva. Jesensko rojenje (angl. ‚autumn swar- ming‘) je neke vrste družabni dogodek. Netopirji se pred jamami srečujejo, se med seboj lovijo, spreletavajo, letijo v jamo in se iz nje vračajo, sunkovito obletavajo odprtine v skalovju ob jamskem vhodu in istočasno oddajajo glasne socialne klice. Na izbranih mestih se istočasno zbere ve- liko število različnih vrst netopirjev: poleg jamoljubnih vrst pogosto tudi take, ki jam v toplem delu leta sploh ne uporabljajo in imajo zatočišča npr. v drevesnih duplih. Jesensko rojenje netopirjev pred jamami Besedilo: Simon Zidar Povečana aktivnost netopirjev na jamskih vhodih traja od konca poletja vse do na- stopa prezimovanja ob koncu jeseni, vr- hunec v Evropi pa doseže precej enotno, med sredino avgusta in sredino septem- bra. Takrat sta tako število osebkov kot število vrst najvišja. Razlage vloge rojenja so raznolike in ne nujno medsebojno iz- ključujoče; najverjetneje se tudi med raz- ličnimi vrstami razlikujejo. A strokovnja- ki se strinjajo, da je v življenju netopirjev to obdobje izrednega pomena. Mesta rojenja so ključne točke snidenja in parjenja netopirjev. Večina vrst neto- pirjev namreč poleti živi po spolu loče- no življenje; takrat se samice združujejo v porodniške kolonije na kotiščih, samci pa se držijo drugje posamič ali v manjših skupinah. Konec poletja se kolonije razpr- šijo in prične se selitev proti prezimova- liščem, pri čemer pa se netopirji na poti ustavijo tudi pred nekaterimi jamami ali podzemnimi prostori, ki so vsakoletna mesta srečevanja. Parjenje v jamah, do katerih nekateri netopirji priletijo tudi iz do 60 km oddaljenih poletnih zatočišč, je izjemno pomembno, saj tu pride do gen- skega pretoka in mešanja med sicer loče- nimi metapopulacijami. Po analogiji z našimi nočnimi klubi je tudi na mestih rojenja v roječi združbi večin- ski delež samcev. Ti naj bi se pri jamah zadrževali pogosteje in dlje časa, medtem ko samice jamo obiščejo kasneje v sezo- ni in le za kratek čas. Spolna aktivnost Prezimujoč mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) visi s kapnika. (foto: Simon Zidar) Jamski vhodi jeseni postanejo nočne kulise zani- mivega dogajanja. (foto: Ana Krišelj) Jame jeseni obiščejo tudi širokouhi netopirji (Barbastella barbastellus), ki pozimi jame uporabijo le, ko pritisne močan mraz. (foto: Simon Zidar) 25 samcev v času rojenja doseže vrhunec, na kar nakazujeta tako najvišja stopnja spol- ne zrelosti osebkov kot tudi najvišja ak- tivnost oddajanja najglasnejših svatbenih socialnih klicev. S stalnejšo prisotnostjo na izbranih mestih in z rednim aktivnim nočnim preletavanjem si samci zagotovijo večkratno možnost parjenja, saj večkrat pridejo v stik s samicami. Resasti netopir, velikouhi netopir in rjavi uhati netopir so le nekatere izmed vrst, za katere je bilo rojenje dokazano prepoznano kot promi- skuitetni sistem parjenja. Toda mesta rojenja so lahko tudi po- membna mesta za prezimovanje netopir- jev. V nekaterih jamah je bila namreč opa- žena izredno podobna sestava združbe netopirjev med rojenjem in med prezimo- vanjem. Tako nekateri netopirji prihajajo na mesta rojenja tudi zaradi iskanja po- tencialnih novih prezimovališč ali prever- janja stanja obstoječih, kamor se netopirji vsakoletno vračajo. Obiskovanje potenci- alnih prezimovališč že pred nastopom zime je še posebej pomembno za dorasle mladiče, ki se z jamami seznanjajo prvič, pri tem pa naj bi jih odrasli netopirji ce- lo spremljali. Ponavljajoče preletavanje v jamo in iz nje omogoči spominsko vti- snjenje mesta prezimovanja, kamor se netopirji nato brez težav vračajo tudi leta kasneje. Splošna socialna interakcija in izmenjava informacij o razpoložljivosti in primer- nosti zimskih zatočišč v okolju bi lahko predstavljala najpomembnejšo vlogo je- senskega rojenja. Izbrana mesta so na- mreč stalne točke, ki nudijo vsakoletne začasne, vsaj nočne postanke velikemu številu netopirjev vzdolž selitvenih poti do njihovih prezimovališč. Značilnosti jesenskega rojenja so za združbo netopirjev v splošnem enotne, a vendar so med vrstami določene razli- ke. Jasno izraženi vrhovi v aktivnosti in številčnosti posamičnih vrst se razvrstijo od julija do oktobra in so verjetno pove- zani s prehranjevalno ekologijo vrste in razpoložljivostjo plena; obvodni netopir je primer precej zgodnje vrste, ki roji že v avgustu, medtem ko se resasti netopir značilno v največjem številu pred jamami pojavi veliko kasneje, z vrhom konec sep- tembra in oktobra. K jamam sem se v sklopu raziskav za ma- gistrsko nalogo v jesenskem času podal tudi sam. Verjamem, da bi zunanji opa- zovalec ob mojem celonočnem terenje- nju sicer verjetno prej pomislil, da sem se nočnemu rajanju kar pridružil. Temu bi botrovali predvsem prizori včasih ne- rodnega razpenjanja mrež pred jamskim vhodom in občasno skokovitega pople- savanja pred tankimi, skoraj nevidnimi mrežami, kadar sem iz njih jemal zaple- tene netopirje. Za namen preučevanja jesenskega roje- nja netopirjev sem aktivnost netopirjev spremljal z metodo lova v mreže in s sne- manjem njihovih ultrazvočnih klicev pred tremi jamami med aprilom in oktobrom leta 2012. Zanimali so me vrstna sesta- va, številčnost, spolno razmerje, stopnja spolne zrelosti samcev, stopnja vračanja v isto jamo in spreminjanje teh značilnosti v sezoni in med različnimi vrstami. Raz- iskava je ponudila prvi celovit vpogled v fenomen jesenskega rojenja v Sloveniji, razkrila pa rezultate, ki se večinoma uje- majo z dognanji iz drugih delov Evrope. Pri večini vrst so prevladovali samci; naj- višjo aktivnost in s tem vrh rojenja smo zaznali med sredino avgusta in začetkom septembra. Vrstna sestava se je spremi- njala, ponekod pa nakazala tudi fenolo- gijo pojavljanja posameznih vrst med ro- jenjem. V raziskavi smo netopirje skupno ujeli 478-krat, najštevilčnejši celonočni ulov pa smo zabeležili konec avgusta z 80 netopirji pred jamo na Kočevskem. Veliko število netopirjev in vrst, ki izbra- ne jame uporabljajo v jesenskem času, postavlja v ospredje vitalno pomembnost teh mest za netopirje, zato si zagotovo za- služijo posebno naravovarstveno pozor- nost. Pri morebiti smiselni omejitvi obi- ska jam z namestitvijo rešetk na jamske vhode pa je treba biti previden, saj imajo neustrezno nameščene rešetke lahko ne- gativen vpliv ne le na tam prezimujoče, ampak tudi roječe netopirje. Par ostrouhih netopirjev (Myotis oxygnathus) med jesenskim parjenjem v razpoki na jamskem stropu. (foto: Simon Zidar) Tudi redke gozdne vrste, kot je velikouhi netopir (Myotis bechsteinii) na sliki, v jesenskem času redno rojijo pred nekaterimi jamami. (foto: Simon Zidar) Poplesavanje ob reševanju ujetih netopirjev iz mrež, postavljenih na jamskem vhodu. (foto: Ana Krišelj)