85. številka Trst v nedeljo 26. marca 1905. Tečaj XXX. •r'Iih&Jk vsaki dan. !"®rti ob nedei-ah in praznikih >)b 5. un. ob ponedeljkih ob S. uri tiutni. 7tuaf^af itfTilke -e prodajno po 3 novč. '6 stotink) - Knognii tobakarnab ▼ Trnu in okolici. Ljubljani. Gorici, Oeiji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežini. Novem mestu itd. <>c*a»e in aar*f¥e flpreiema uprava lista ..Edinost", nlir« ;««rrle Galatti «t. 18. — l radne are *o od t- p^n. d. trener. — Cene ortaftom 16 at na mru> petit: poslanice, lAinrtsice. javne zahvale in domaći oeiasi po pogodbi. ^ ^cccck TELEFON itev. 11*7. Edinost Glasil« društva „Edirat" za Primtrtko. V edinosti Je moč ! Naročnina. znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece (J K. — Na naročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne Tračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik zonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoreija lista „Edinost44 v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-hranilniČni račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Prva in druga baltiška eakadra. LONDON" 25. Listu »Dailj MaiU so z ol ka Mavr c: a sporočili, da je tjakaj do q>ela ladija »Varorac videla prvo in drugo haltsko eskadro kakih 800 ali 900 milj užoo-zapadno od Cejlona. Brcdovj« je na-% i letno plulo prct eundaški morski ožini. Ogrska kriza, BUDIMPEŠTA 25. »Ogrski brz. biro« poroča, da je bil daaes ob 1. uri popoludne Kole man pl. Szell vsprejet od cesarja v av-d jenci. O izidu avdijence, ki je trajala nad eno uro, »e ni Szell hotel izjaviti. Kakor je omenjeni biro iz d« brega vira zvedel, si Szell ob obstoječ:h razmerah in e ozirom na pre-«• z raoo stal š*e ne more take hitro predstavljati parlamentarne vlade, ki bi imela obstanka, kar je izjavil včeraj trdi nasproti grofu T:szi. BUDIMPEŠTA 25. Grtf Tisza je bil danes vsprejet od cesarja v avdijenci, ki je trajala pol ure. Brzojavne vesti. tvibanje proti kristijanom io inozemeem ▼ Kitajo. LONDON" 25. »Mfrning Post« so dce 23. t. m. aporoSili iz Šangaja: V meštu Kiat ng. pokrajina Sč^an, je izbruhnilo gibanje proti krintijanom in inozemcem. lattfri eo odbili kitajske čet,». ki ho bile odposlane, da vda še g banje. Bati se je, da pride do krrav:h izgredov. Španski kralj se zaroči LONDON 25. »Da ly MaiU forofa iz Madrida od 24. t. m. : V tukajšnjih zelo zanesljivih kr gih govori, da eo se včeraj rmelno pričela pogajanja glede ženitve h sn-kega kralja in piincesioje Patricije < noaught. Splošno dobro obveščeni členi dvorne družbe smatrajo, da je vspeh pogajanj skoraj gotov. Iz Hrvatske. ZAGREB. 27. marca 1905. Na stolici hrvatskih banov sedi že skoro polni dve leti Ter dor gret Pejaesevich, ki si je doloe.l devizo: da izvede »dobro in pošteno upravo« domnevano v tam, da bo vse ct*? javno in druš:veno ž vljenje preporojeno z temelja, p« naš ban v«e drugače izvaja t . »»voje načele. Ker on menda umeva pod imenjm one devize — popolni madjarizacijo Hrvatske. D/, odkar je u a stolici hrvatskih ■anov gn t' Pejac^evieh, je postala pri nas ma ijarizacija tako silna, tako splošna in vsakdenja, kakor ni bila nikdar za vladanja prejšnjega baca. Mždjarizacija se širi z!sle-matično in sigurno. Podpira jo z vso silo in energijo ve? naš vladni aparat — štreberji vseh razredov. Najbolj pa ee madjariz:ra na pošti, v domobranstvu in s pomočjo m a-djarskih šol. O madjarskih šolah sem vam pisal že neštevilnokrati in obširno. Nu, ipak je vredno, da ponovim nekatere stvari, ia tako nudim jasen pregled. Pred Pejacseviobem imeli smo pri nas 21 madjarskih šol. On je pa dovo lil, da so v dobi poldragega leta osnovali š* 24 novih madjarskih sol in imamo po takem sedaj 45 madjarskih ljudskih sol. Kaj se hoče s tem, je jasno na dlani. A to nam kaže ban sam se svojo preti Jijalno naredbo o organizaciji madjarskih šol. V tej naredbi je rečenu : obvezanci madjarskih šol so: otrcci železniških uradnikov in uslužbencev, otroci druzih uradnikov, katerim je madjarščina materini jezik in drugi otroci dotične šolske občine, ako to njih star ši izjavili, da hočejo, da otroci zthajajo v madjar-ske šole. Ravno to zadaje je najvažneje, kar je tako dana prilika vsakemu detetu v Hrvatski, da more zahajati v madjarske šele. In bodo — morali ! Kajti mnogo in mnrgo je ljudij, ki so tem ali onim načinom odvisni oi Ma-djarov, pa bodo prisiljeni pcšiijati otroke v madjarske šole. In naš; oficijelni krogi bodo gotovo pešiljali tvoje otroke v madjarske šole — in bodo v Io s'lil tudi druge stariše, ki so odvisni od njib. Na koncu konca bomo šs prisiljeni, da zakličemo : hrvatsko dete spzđa v hrvatsko šolo ! Nu, da ne pojdemo predaleč od predmeta samega, povedati sam je zakaj smo proti hrvatskim šolam. Ker bo iz teh šol naša mladina prihajala odnarodena in nam odtujena, zidojena z madjarsko državno idejo, od katere nam gr^zi g;tova prguha. Dokler naši otrcci ne znajo ma^jarski, dotlej je debro, dotlej ee moremo vsaj nekako upirati daljnemu š rjenju madjarščine. Kajti č m bi ntsa deci znali madžarski, zehtevali bi Msdjari, da se jim tu ustanove gimnaziji in druga učilišča. Na realn h gimnazijah je madjarBki jezik že relativno obligaten, dečim na druzih ni. Zato pa je tudi pri nas institucij, ki bi tade zanesle madjarski jezik tudi v naše trgovske šole. Takova institucija je trgovsko-obrtna zbornica v Osijeku. Ta komora ne 9tori nič za preevit trgovine in obrti v tem kraju naše domovine v Slavoniji, ampak njeui upravitelji mislijo, da so oni samo za to tu, da se morejo pt kloniti vsakemu skupnemu ministru trgovine, oziroma, da ga morejo brzojavno pozdraviti. Ker bi trebalo naše trgovinske čole reorganizirati, ker ne odgovarjajo svojemu namenu, zahtevala je mša vlada mnenje naših komor v tem pegledu. In tu je, ta nesrečna oeješka trgovinska in obrtna cbornica, ki »misli«, da bi se vspešn > reorga niziranje nadih trgovskih šol meglo jedino PODLISTEK. Prokletstvo. onoaki roman Argrtsta ftenoe. — Nadaljeval in dovrlil I. E. Tomlć. Prerel M. O—d. Nebo je sijalo kakor skoz< steklo in se spuščalo daleč za Savo nad š.roko ravan, po saten buji »pomladno zelenilo. Po vrtu vodi Angelija starega križarja Filipa pod roko. Starte bodi počasi in pripognene glave; slab je. še ni prebolel rani. Tu pa tam je postajal, pnvzdjgal glavo, dahnil, vzdihal, da svežim mladim zrakom okrepi dušo. — Ali ti je laglje, oče ? ga je vprtšala deklica nežno. — Je, goepica, je, nasmehnil se je stari -n solza mu je zatrepetala v očesu. Hvala Bogu, zdravje se vrača počasi ▼ stare kosti. Da ni tebe, tvoje pažnje in tvoje skrbi, zlo b bilo za-me. Ni šala to. Dokler si mlad, skočiti moreš med meče in nože, in če te je kdo opraskal, celi se ti rana kakor bi mignil, ali pod starimi lasmi postajsjo kosti trde, kri je vodena, slabeje ti maha roke, poča sneje se celi rana. Da, da, tvoja skrb me je rešila, gospi ca ! — Oh, ne govori tako, cče, je prigovarjala deklica blago. Jaz ti vidim samo rane, ti si mi rešil življenje. Za kega si vendar prelil svojo kri ? Za-me! Da ni bilo tvoje desnice — oh ! Še s»daj se zgražam. — Rad sem prelil to malo krvi za te, od stei rad. Zaobljubil sem se tvojemu stricu škofu, da bom p&zil na-te in te branil do sadnjega diha. Nisem smel pogasiti dane besede. Joj ! Da sem podlegel, da te je ugrabil oni z'očinec, jaz bi se bil vrgel skozi okno na kopja besnih kmetov. Ali v pravi čas je prineeel Bog Kerielava. Krasen junak to na tem svetu. Berislav je tvoj angelj-varuh, Be-rialav. — Berislav! je šepnila deklica skozi blažen vzdih, pordečela in cčesi sta se jej izvesti z u ve lenjem madjarskega jezika v te šole. Pa da bi se človek ne načudil? Ta zbornica nima nikakih boljih predlogov od tega, ki bi mogli delovati ubijalno. V ostalem vam bo menda jasno, da se tema mnenju komore ne pridružuje ves trgovski svet. Ali bolje rečeno: ona ni stavila tega predloga v imenu vsega trgovskega in obrtnega sveta slavonskega, ampak to je le mnenje prepokoraega jej tajnika in predsednika, teh dveh poznanih pijonirjav madjarščine. O madjarizaciji v domobranstvu podal sem vam ža več primerov. Danes naj vam navedem le enega, in to najnovejega. Dose-daj se je pisale na knpab naših domobrancev hrvatski: »Zi kralja in domovino«. To je bodlo Madjare v oči, pak so ta napis zame-nili z milosvo mejim : »KiraTyert es hasaert« in so s tem zopet kršili naše pravo. Ta in taka žaljenja se množa od dne do dne, a nikdo cd nas se n ti ne gane radi tega. Rnsko-japoiiska vojna. Trat, 25. marca 1905. - Položaj na bojišču. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.) Vidi ee torej, da Kuropatkin vzlic izkoriščanju svoje nad 120 km dclge pozicije utrdeb vendar ni bil v položaju, da bi bil zbral zapadno od Mukdena sovražniku pretežno bojno reser^o, ki bi bila megla ko-neČno odbiti tudi naval armade Nogi. Kako bi bil mogel Kuropatkin dne 22. januarija, ob 24 stopinjah mraza, vreči nazaj armado Ovama, ki je bila že tedaj v premoči, iz nje utrjene pozicije v taborih?! Mi smo Bvoje> dobno zadostno razmotrivali možnost vspe-šnega ofenzivnega izpada ob učinkovanju armade Orippenberg v črto Davaogampu— Šantan—Betsia, in potem smo razmotrivali splošno napredovanje iste s svojo sredino na poti Šantan—Sandepu—Ljaojan ob istodobni podpori po velikem kavalerijskem pohodu proti japonski dovozni Črti Inkav—Liaojan. Ali odločilnega vspeha smo se nadejali le v slučaju, če bi bili Rusi na številu vsaj jednaki Japoncem. SpUšao se je v Evropi proti koncu januarija štelo Ruse na pol milijona vojakov, tako, da bi bili v tem Času premoči proti Japoncem za kakih 50.000 mož. Vzlic temu smo bili menenja, da Kuropatkin ne naineruje napasti Japoncev in da je iz poznanih vzrokov vprizoril le demonstrativno gibanje s svojim desnim krilom. To je sedaj popolnoma potrjeno, ker so morali biti Japonci tudi t&daj v veliki premoči. Ofenziva proti S^ndepu je biia, kakor je eedaj dokazane, brezpogojno le demonstracija. Kuropatkin je tudi res dosegel — kakor se je pokazalo v bitki pri Mukdenu — da ni mogel Oyama preziraje iti z glavno svojo vojsko mimo gori reSenih ruskih utrdeb, marveč je moral iste naskakovati. Kaj druzega bi bil mogel Kuropatkin, ali katerikoli drugi general, z manevriranjem doseči ob danih okolnostih ? ! Vsakemu je tudi jasno sedaj, zakaj se ni Kuropatkin hotel udati vročemu napadalcu Grippenbergu in mu ni kote), vzlic opetovanim predlogom, dati na razpolago ar-madne reserve v ta namen, da bi bil Grp-penberg nadaljeval efenzivo preko Sandepu do Ljaojana v svrho odločitve. Morda bi bil Grippenberg obdržal pravo. Ali vendar bi bilo preriskirano, ako bi se hotelo še enkrat tako močnega sovražnika pognati iz trdnih pozicij. Kuropatkin ni smel igrati va banque s svojimi silami. On je kakor vrhni poveljnik s trudom in silo v teku enega leta na dtset tisoč kilometrov daljave od domovine zbral Bvojo armado, zato ni smel drzniti se kaj tacega, kar je smel tvegati eventuelno kateri njegovih podrejenih poveljnikov a la Grippenberg v svojem delokrogu kakor — povdarjamo to — podpoveljnik. (Pride Še.) Baltiška eskadra. Neki angležki list prinaša o esk&dri Roždestvenskega neko poročilo i t Port-Saida, ki bi je mi priporočili v p&zno čitanje vsem onim, ki napravljajo križ tudi čez baltiško eskadro in jej ne vedo dajati druzega nasveta, nego da Be hitro povrne, ako hoče izbegniti katastrofi. Iz omenjenega porodila posnemljemo, da je vest} da bo ta eskadra poklicana zopet domov, jednostavno abnurdna. To bi se zgodilo k večemu, ako bi bil v principu že dolečen sklep miru. Flota Roždestvenskega je naraščala od tedna do tedna, tako, da imajo Rusi v Indijskem ocear.u že sedaj pomorski kontingent, ki je Atevilneji in mečneji od onega, ki jim ga more Japon-ika postaviti nasproti. In v slučaju, da flota Roždestven-! skega dospe na skrajni Vztok, bi stali Japonci pred groznim problemom, da Bd jim prekinejo zveza na morju, na katere se je opirala do sedaj njihova treča. V tem hipu bo se nade za dober izid potovanja Roždestvenskega veliko zboljšale, ker je minola doba velikih viharjev. Vse je odvieno od prvega spopada z japonskim brodovjem. In če se Rusom posreči doseči morje pri Javi, bi se nj'hove šanse vedno boljšale. Ča tudi je stanje japonskega brodovja možno ocenjevati le aproksimativno — ker so Japonci vedno skrbeli za to, da bo skrivali svoje efektivne izgube — vendar je gotovo, da so Rusi glede velikih bojnih ladij na boljem v razmerju tri proti dva. Japonci imajo premoč le glede števila in kakovosti torpedovk. Zaključiti se torej more — pravi rečeni list — da je povesili na cvet, ki je vstrepečal na njenih prsah. — Umejem, je pokimal stari smejč Be, ljubezen ga je nosila, < ljubezen ima močne peroti. Ne sramuj se, -gospica ! Kdor ljubi, ne greši. Vem, kaj je ljubezen. . Davno, davno je bilo . .; ah, pustimo to, kam mi uhaja stari spomin! Ljubi, le ljubi, hči moja, in Bog naj ti da srečno ljubezen! Starček je obmolknil, kakor da mu pamet blodi po etarih spominih. Slednjič se je zganil, pot?gml z dlanjo preko čela in rekel: Prosim t*, gospica, pojdiva pod ono le drevo, da sedem. Utrudil sem se. Ni šala, hoda je bila mrzlica, a od tu je toli lepo gledati svet. — Dobro je oče, je odgovorila mladenka in ga sprovela pod divji kostanj, kjer se je stari spustil na kamen. — Ti niti ne veš, je spregovoril deklici, stoječi mu nasproti, ti ne veš, hči moja, kako alo ti je grozilo in kdo je v resnici preprečil hinavstvo. — No, menda ti in Berislav. — Ne samo mi dva, je zanikal križar z belo svojo glavo. Grga Prišlin, ta zločinec, hotel se je po tebi maščevati nad tvojim stricem, ker je bil tega krvoločnika iepodil iz službe. Hotel te je ugrabiti. -— Mene ugrabiti ? se je prestrašila deklica. A zakaj ? — Ne vprašuj ! Dosti je, ako ti povem, da te je hotel ugrabiti. Mi v Kapitelju nismo vedeli, da Prišlin z one strani udari na nas, samo to smo čuli, da se kmetje iz pod gore branijo priti k nam pod orožje. Ponudil Be nam je ubožec dijak-prosjak, da pojde ogledavat, kaj be godi pod goro. Šel je, povrnil se hitro in imeli smo kaj poslušati. Prišlin da hoče navaliti s kmeti na najšib-kejem mestu, na Lancelotovo hišo, in da ugrabi tebe, da se tako maščuje nad škofom Pavlom. Zato smo se pripravili tu. Zsto sem ti bil rekel, da zapueti hišo; a ti me nisi slušala, pa bi bila kmalu huda za-te, zelo huda. — Bog! Bog! je vzdahnila Angelija, kaj sem jaz zakrivila komu ? (Pride še.) »tvar Rusije glede kampanje na morju danes j je zadobil pljusko ves upravni zistem želez-■anje obupna nego je bila poprej. niškega ministeretva. Ali tudi pražki l.st dvomi na tem, da bi gospod Wittsk hot*l Ru.ka poročila z bojišča. kake konMkveiloe. Iz Hunculina so dce 21. in 22. t. m. ---- ep ročili v Petrograd nastopno : Sirijo se Ogrsfea kriza, govorice, o japonskem gibanju, da bi na _ . obeh krilih obkolili Ru«. K.r J.ponei; Dao« dori. ».o. dnn.j.k, l,.t. potrjajo, rmii v stojo vojako Hanga«, ja baj. aadaj da ae daloj, aadaj na aaatav, poalovnaga ru?ko brezbarvnega ministeretva. Ta prizadevanja japoi ■ko konjaništvo močneje nego ----- Dopisniku 1UU .Novoja Vremja. aa adi da oe kaiajc ««r Sa vdD8ga »apradka, al. d^omljiTo, -a bodo li ramogli Ruai držati pri pogajaaja med ra«n,m. a,cer n.sproti.oa a. KvaoSant«. Ako bi to oa bilo motao, s, bo »traokami da ao nekako dobro «o.n>e»,e v tr.ba umakniti do S.birije, k.r bi ae po.,- «■» 8 po.lovoag. eijo pri Hirbiou. iegar fronta leži vaporedno m,niat.rat,a a. hoče dob,t. vlado, k. bo aa- . , . M. , časno vodila tekoče posle. Z imenovanjem iste z »elezaico, težko branilo. r ...... ... Kirmska podružnica rusko kitajske banke P* <** ** zato, da se koahram opoziciji je bila premeščena v Harbin, ker so jo ne- dovoli še ena prehodna doba in žnjo prilika davno Kitajci napadli, pri čemer je drubal <** " K*k°* Pa »toJ« metala kamen e ter ranila dve straži. 8e more to mneDJe oznaC,U kakor Z9l» Kitajski guverner v Kirinu se je radi optimistično. Greš lo se je pač neprestano cd tega d god*a opravičeval pri ruskih oblastni ^a 1867. sem in vrsta grehov dozoreva svoj naravni sad. Da se ni nemadjarskih narodnost j tako potisnilo ob tis, da se jih ni neusmiljeno izročilo krempljem madjarskim, ki so jim kratili sleherni svobodni dih, in da ee je tem nemadjarskim narodnostim ohranila vsaj relativna politična mrč in da niso odločilni krogi vBprejeli aksioma, da je na Ogrskem le en sam polit čen naroi, ki je madjarski, da se ni toliko greš lo, ne bi bilo prišlo oholo madjarstvo nikdar v položaj, da bi se tako drzno postavljalo po robu proti vsem činiteljem v monarh j . In kar je najusodneie za »Dunaj« postavljajo se po robu z vso nado do popolne zmage. jah. P>ročile, da je rusko zdravniško osobje v Mukdenu zdravo, je ol maršala Ovame od 22. t. m. Japonski terorizem. Petrograjska brzojavna agentura je priobčila nastopno brzojavko iz Sipingaja : Umikanje H-isov proti severu je med kitajskim prebivalstvom provzročilo paniko. Pie bivalstvo se j a dcssdaj vedlo mirno, ker je verovalo v zmago Rusov, a sedaj beži s otroci in ženami v gore in gozde. Ko so Rasi marširali skozi Kitajska mesta, s~> prebivalci zapirali vrata, a ko so prišli Japonc , so jih pr čakovali v praznični obleki, ter so jim poslali nasproti otroke in žene. — Vse _^ to pa zato, ker .1 apoeni strogo postopajo 3' _ . A a.t Kitajci. T;s'e Kitajce, ki so na sumu, da so politične Vesti, količkaj občevali z Ru*i, Japonci preganjajo Pametna odredba. — Zagrebško in mučijo. Kitajski begunci, ki pr.hajajo na »Hrvatsko Pravo« javlja, da izide kmalo sever, nosijo na sebi znake japonske okrut vladna naredba, s katero bo odpravljena nosti. Tietim ki še rabijo ruski denar, vporaba raznih naslovov, kakor so »pre-odsečejo Jap nci roke. Prvi guverner v Bvetli«, »velemožni« itd. ter se bo smelo za Laojangu je zaprt v Hajčenu, drugi je pa naprej rab ti !e jednostavni naslov »gosped pregnan v Port Artur, kjer so ga Japonci N. N.« za vse vladne dostojanstvenike in mučili, vho njegovo rodbino pa pobili. Ne- uradnike. aega kitajskega polkovnika sov Inkavu Nov madjaronski list. Iz Zs- umorili. I-totako je ubit tudi polkovnik greba pišejo, da snuje narodna (madjaronska) S&a. Kiiajci so tako prestrašen-, da se sedaj j stranka nov list. »Narodne novice« ofcttsb bi bo'ć prodati kaj Rusom. samo kakor uradni list. Vesti o miru in Japonska Novomakedonsko glasilo V . _ , „ . , j . . Sofiji ie pričel izhajati nov list »Balkanski lz l^onaona poročajo, da z radrjo j£-' pmsso p št o takaj dospeli japanski časopisi ob no razpravljajo okolnost, da ne bi na r dno b gtt-tvo Japonske bilo kos dolg: ^cjni in da bi *»iio dobro, ako ee prične misliti o m ru. kurr«, si ga izdaja pristaš mekedooske notranje organizacije. Liat se hoče boriti za program notranje < rg-inie&cije p» g«is'.u : Makedonija Makedoncem ! Kontreadmiral Pietruski _ v Carigradu. Na predvčerajšnjem di- 7 rTT * , , t^lu na avstro-ogrskem poslaništvu je posla- >ezaupniea ministru /a železnice. ^ baron Calce napil 8ultanu, vei ki vez r Vse 1 oviistvo smatra dogodek v pod- pa ceaarjU Fran J. sipu. Daaes so prisostvo- oflaeiru železn škega odseka zbornice poslan- j vali Sslaiiiiiku baron Calice, kontreadmiral **ev — glej včerajšnjo »Eiinoet« — jako p;eLruaki a spremstvom, členi poslaništva, resn m. Večna list>v izraža mnenje, da bi gaB:njki »Sziget £ra«, ki niso Uli v službi in moral minieter Witttk vsled tiko eklatantne mož go z na čelu marš rali pred nezaupa ce odstopiti, ako itta le količkaj gnjtSDOVO pBlačo. Ko je sultan šel v mešejo, spošt »vanja do parlamrnia in do — sehe. J je godba igiala turško himno; možtvo je Mjnoter W.ttek da ne bi smel nikakor petkrat ESklicalo »hura«. Sultan je bil pre- rissir. t da bi mu tjdi plenum železniškega 9enesen ter se je milostno zahvalil. Po se- odseka izrekel tako nezaupnico, kar je zelo iamiifcu ao bili baron Calice, kontreadmiral m žn> z ozirom ua precedenčni s učaj, koje pietruski in vsi navzoči Častniai eskadre že popre nemški poslanec Skene brezotz rno Vsprejeti od sultana v avdijenci. Sultan je ožigosal v parlamentu dejstvo, da so se daleč itraiEji avoje veselje o navzočnosti častnikov prekoračili krediti za gradnjo železn e. Ni pa eakadre svojega najboljega prijatelja. Vsi eamo de stvo prekoračenja, ki ogorča poslanec in javno mnenje, ampak tudi način, kakor se sedaj m n st?r Wittek izgovar a in častniki »Szigetvara« so bili odlikovani, na-vzjči oddelek vojakov in možtvo glasba so prejeli kolajne Liakat. Za zvečer fo baron opravičuje. Šariva m? namreč ta hrbet dra. Ctj cs in kontreadmiral Pietruski s sprem-Kcerb?rja. Dr. K .rber da je^kriv, ki da ni atvonj \D gieni poslaništva zopet povabljeni na dinč in na gledališko predstavo v palačo Ildir. Sultan je izrazil že'jo, naj pride tudi godba eskadie, da bo svirala. Radi tega vabila izestane nameravana svečanost na nekom Lloydovem parniku. hotel dovoliti, da b bil on priše pred parlament s predlogo za odobien e onih kreditov. Možko gotovo ni to, ako se aktivna eksoe-lenca skriva za hrbet padše ekscelence, ki ni več odgovorna parlamentu, in ki jej parlament tudt ne zaore blizo. To je nekako podobno postopanju obtcženca v sodni dvorani, njimaAii WAexj ki bi hotel valit krvdo na kakega mrtvega, ki LIO m S C© VeSIl. ee, seveda, ne more zbraaiti. S.cer pa tudi Dohod »Glasbene Matice«. Posebni listi, ki energično rek lam rajo odstop ministra vlak je dospel v Trst natančno ob označeni Wi!teka, sod jo, da bržkone ne pride do tega. uri, ob 9. uri 56 m. Na peronu se je zbiala Wittek je mož iz ostaline Koerberjeve, torej množ ca tržaških Slovanov ie vseh slojev, na iz iole, kjer nauk o dolžnem spoštovanju do čelu jim odbor društva »Narodni dom«t tako, parlamenta m bil ravno obligaten predmet da je bil širni peron ves zaaeden. Dohod Tako je n. pr. tudi sedanji finančni-.minister vlaka so čakajoči pozdravili živahnimi živio- dr. Kos?l nnjnepopularnejši ne le kl:c:. v novosezidanem »Narodnem domu« ljubljansko »Glasbeno Matico« se je danes izpolnila. Našej prošnji, da nam da »Glasbena Matica« čim prej priliko as naslajati na nje-nej umetnosti, se je ista najljubeznjiveje odzvala ter ee v imenu tržaških Slovanov naj-arčneje zahvaljujem na tem dokazu bratske ljubezni Trž:ški Slovani, akoravno s d v nepre stanem boju za narodno ekzistenco, so ljubitelji glasbene umetnosti ; v dokaz Vam bodi, da obstoja v Trstu in okolici 17 pevskih društev. Vsa ta družina in ž njo vsi Tržaški Slovani se radujejo na prihodu »Glasbene Matice« ter se veseli triumfov, katere bo slavila slovenska umetnost v Trstu današnji in jutršnji dan. I&totako se vesele tržaški Slovani prihoda drugih milih gostov, nepev-cev, iz Ljubljane, ki so se priključili »Glasb. Matici« in kateri so nam s tem podali dokaz bratskih simpatj za boj emike ob Adriji. Seveda pri naših razmerah ne morete pričakovati sijajnega in šumnega sprejema, a kar moremo, to Vam damo, svoje srce. Naše srce bodi Vaše in navdušenje, s katerim Vas sprejme naše občinstvo bedi dokaz naše bratske ljubezii do Vas. Kličem Vam iz vsega srca »Dobro dešli !« »Živeli mili ljubljanski gostje !« Ko je govornik završil je mncžica zopet pozdravila goBte živahnimi živic-klici in mahanje s klobuki. Na pozdravu se je zahvalil predsedn.k »GlaBbace Matice«, gospod pref S t r i t o f, krasnim govorom, nošsnim od idejalnega navdušenja. Mi smo — je rekel nekako _ vojska, k: pa ne nosi mečev, ampak naše orožje je pesem, ki služi idealom in zvišeni ideji. Verjemite nam — je vskliknil govornik Bonornim glasom — da se je »Matica« radostno odzvala Vašemu povabilu. Izrekel je nado, da se v teh dveh dneh duše izletnikov spojfe z dušami tržaških Sl> vanov v najdivnejo harmonijo. Tudi temu govoru sledili so viharni »živio klici« na peronu zbranega obSinatva, na kar so ljubljanski gostje, katerih je bilo 572, kakor smo doznali na jpostaji, odkoraka i prDti »Nar.idnemu domu«. Pred postajo zbrana množica tržaških S ovanov je pozdravila prve geste, ki so ee prikazali zopet ži • vabnimi živio klici. V »Narodnemu domu« • v bi žaiih hotelih so ee nastanili pevci ia in med sedanjimi ministri, ampak med vsemi, kar je imela država fioančaib ministrov v svoji ustavni dobi. In vendar je gotovo, da ek-celeoci Kosel ne uvede kon-eekvenc ;z te najint:mne;e — nepriljublje- Dospele milo goste je pocdravil predsednik društva »Narodni dom«, g. dr. G. G r e g o r i n, priarčmm nagovorom, približno tak^-le: Velečastita gospoda predaadnik in pevo- nosti. dokler mu ne dopoš!jejo modre pole. vodja »Glaabene Matice«, slavni pevski zbor, Praška »Politik« pravi, da ie gospod; mili gostje ljubljanski! — Vroča želja trfa-Wittek doživel najobčutneji poraz, a s tem'štih Slovanov, da pozdravijo v avoji aredi pevke, a drugi gostje v oddnijenejih hotelih. Ob 117- je bila glavna skušnja v dvorani »Narodnega doma« skupno b tukajšnjim vojaškim orkestrom ; trajala je do 1 in tri četrt ure pop. Potem je bil obed večega dela gostov v »Hotelu Balkan« a manjšega dela po važnih restavracijah. Ob treh popoludne ee je vkrcalo okolo tristo gostov na parniku »Petka« in sicer na pomolu »GiuBeppina«. Parnik je soz\\ do Miramara, potem proti Piranu in nazaj do omenjenega pomola, kamor je prispel ob H. uri zvečer. Kakor se nam poroča, so na Prošeku in na vseh postajah od Nabrežine naprej pozdravljali ljubljanske goste zastavami, a vlak Be ni nikjer vBtavil. * A * Sedaj bi nam bilo poročati o koncertu in o vspehu istega. O materijalnom vspehu naj zadostuje, da povemo, da so bili pred včerajšnjem prodani že vsi sedeži, a da eo bila včeraj pred početkom koncerta prodana vsa stojišča, tako, da je moralo okolo 200 oseb oditi, ker niso dobile vstopnic. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička ter je bil pogled na maso uprav veličastven. Sedaj bi nam bilo poročati o umetniškem vspehu, a tu nam, navadnim kronistom, zastaja pero. Umetniško kritiko o koncertu moramo prepustiti našemu muzikalnomu referentu ter jo prinesemo v jutrajšnji številki našega lista. Poročati nam je le o moralnem vspehu, o utisu proizvajanj »Glasbene Matice« na občinstvo. Ta vspeh označujemo s konstatacijo, da je sledil vsaki pesmi viharen aplavz. Od zborov so želi največo pohvalo razun našamu občinstvu priljubljenih slovenskih narodnih pesmi Foersterjeva »Ljubica«, karakteristični pesmi Lsjovica »Bolest kovač« in »Napit-nica«, »Srbsko*makedonske narodno pesmi z Ohrida« in poeebno divno izvajan Nedvedov mešan abor »Nazaj v planinski raj«. Solisti nja g.ca Mira Dev je žela tb svojim ljubkim glasom in finim prednašanjem burno pohvalo ter jej je bil izročen lep Šopek. — A tudi solist g. Betteto je eč svojim krepkim in polnodonečim basom navdušil občinstvo tako, da je moral po trikratnem po sivu na oder dodati še ono peeem. Na koncu koncerta je vae občinstvo prirejalo burno ovacije g. Hubadu in pevskemu zboru ter kar ni hotelo biti konca navdušenemu ploskanju in klicanju »Živio Hubad«, »Živela Glasbena Mat:ca« ter mahanju robci in klobuki, čemur so se odzvali vidno presenečeni po taki ž vahno6ti južne krvi pevci in pevke ištotako z mahanjem z robci. La težko in polagoma se je ločilo občinstvo iz dvorane, kakor da ni hotelo verjeti, da je koncerta konec. * * Za današnji koncert ob 4. uri popol. ki bodo nadkriljeval včerajšnjega glede izbranih glasbenih komadov in pri katerem sodeluje popolen vojaški orkester, se kbže istotako živo zanimanje, kakor za prvega ter ni dvoma, da bode tudi jutri dvorana razprodana. Včeraj zvečer so bile razprodane vse lože vsi sedeži na galeriji a v pritlič,u je bilo za prodati samo še 30 eedežev. Prepričani smo, da se tekom jutra prodajo še ti zadnji sedeži. Kdor želi fedež naj se to-r*j pežuri a istetako bi svetovali občinstvu, posebno onim, ki včeraj nieo megli dobiti VBtopnic, da si jih rano preskrbe. * * * Ljubljanski goetje odidejo nocoj ob 9. uri 20 minut. Na kolodvoru se poslove ed njih tržaški Slovenci. Dr. Ernest Spadoni, ki ee je bil nedavno odpovedal kakor člen mentne delegacije, je svojo odpDved zopet umaknil. Toiej zapet komedija. Odobren sklep mestne delegacije. — C. k. namestnik je odobril sklep mestne da-legacije, da kupi občina od gruntovne parcele št. 690 (kjer se poruši stara h:ša in zgradi nova), v svrho regulucije C rsa, deli sa proti trimesečni odpovedi. Gozdni pomočnik nima sicer prava d« definitivne državne službe, vendar sme pričaj kovati, da se ga imenuje e. k. gozdnim oglednikom v Blučaju, da zadovolji službi in doseže zakonito sposobnost za gozdno varstvo in gozdno t^hnčno pomočno službo. Prositelji za omenjene službe imajo predložiti svoje lastnoročne prošnje do 30. aprila t. 1. temu namestništvu in dokazati svojo šolsko iz braženost kakor tudi, da so vešči nemškemu, hrvatskemu ali slovenskemu in eventuelno talijanskemu jeziku. Veliki koncert OndriČek. V soboto se torej predstavi tržaškemu občinstvu Fran Oiidr.ček, virtuoz svetovne slave, da, največi živeči virtuoz n£ gosli. — Ne oziraje se na nas narodni ponos, ki S9 o tej priliki povzd gne do največega sijaja — pozdravili bomo v naših prostorih stavljenega slovanskega umetnika. Koncert OndriSek b> bree dvoma veličastven in umetn ški dogodek prve vrste prve naše sezone. Zii se, kakor da je druš:vo »Neredni dom« hotelo s kon eertom Oadrička ovenčati vspeh te nadobudne sezone. Ne dvomimo, da bo slavni umetnik našel v Trstu tisto navdušenost in ti-t mnr>g štavilni obisk, kakoršnega je on tudi pri tujih narodih navajen. Požar. V Bukov ci na Goriškem je pogorela h ša in hlev Fr. Abramiča, Jos. Špa-capanu pa lopa. Abramiču je »gorelo tudi mnogo prem čnin, gospodarskega orodja in sena ; zgorel je tudi konj, 2 kravi in prešiči. Abramič ima šsode okolo 16.000 K Špacapan pa okolo 409 K. I mrl je v živeti žd več desetletij popolnoma use «estr Valerija, Krjscaicja in L ljiza gr fioe Z on pl. Zianeuher?, »tare 56, oziroma 65 in 70 !et Njih etar š so bili svojočatno \ gat-, a so v 70 letih vsled znanega velikega t orznega pole ma, tak« imenovanega — »traha«, istriibiii vse premoženje. Trije bratje padli v vojni. In tsko eo živele sestre ►ne popolnoma od sveta ter f=e poživljale t :<>?n m delom. D;e 20. t. m. je umrla e- 'a Krescencija vel«d tuberku'oze, a ob n«n:m mrtvaškem odru sta se ustrelili ostali dve sestri. 4-">0 norilčev ukradenih Včeraj po udne mej 4. in 5. uro so neznani latovi il- mili v mesiico Frana Pellarin, ki se na h« a v u! ci del/ Acquedotto št. 34, ter so z nekega predaia ukradli vreč en, v kateri je bilo ra kron Bamih bakienih novč Čev. Ksko da io mogli tatovi to tatvino izvršiti, ne da bi j h kd;> motil, to je zagonetka, ki je n mrgoče reftit;. Tatvina je bila namreč izvršena mej 4. io 7». uro. a mesnica se nahaja na AcPef. tednov v balonu« je napisal leta 1883. Roman je sijajno vspel. Nato je pričel pisati v svojem znanstveno-fjntastičnem stilu vso vrsto romanov. Najbolj zoan; so: >20.000 milj pod morjem«, »Pot okolo zemlje v 80 dneb«, »Otroci kapetana Granta«, »Skrivnostni ot.k« itd. — Nekaj njegovih romanov je prevedenih tudi na slovenski jezik. Verne je s svojimi romani obogatel in postal slaven. Kubeiik pri papežu. Iz Rima poročajo, da sta bila znani češki virtuoz na gesli Jan Kubeiik in njegova soproga vsprejeta od papeža v privatni avdijenci. Vspeh knjige. Teh dni mine ravno 50 let, odkar je izišel Schelfelov roman »Ekke-hard«. Ta rem n je v tem času doživel 214 izdaj in razpeSalo se ga je 312.000 izvodov. Preveden je tudi na francozki, ho landski in danski jezik. Iz statistike nemškega cesarstva Po naj no vejem p >pisu ima Nemčija 56,367.178 prebivalcev. Na 1000 prebivalcev pride 625 1 lutsranov, 360 5 katoličan )v, 3.7 drugib knstianov, 10 4 Zidov in 0 3 drugih vernikov. V poren^kih pokrajinah, v Šlctiji, v Vestfaliji, Poznaoju in v zapadni Pruski so v večini katcl čani. Najveće morske giobočine. V sredojezem-skem morju ni veče giobočine nad 3500 metrov. V Atlacskem oceanu se tla redko-krat znižajo pod 6000 metrov. Največe znane m »rake globoSice se nahajajo v T.hea oceanu. V obče se sadaj šteje 43 znatnih kollin, ki so ozaačenn na zemljevidih kakor posebne giobočine. Od teh jih 24 pade na Tihi, 1"> na Atlantik', 3 na ladijski oi?esn in ena na Južno ledeno morje. Merjenja so doke/, ila, da c.eri 8 teh globočin nad 7200 mitrov. Nejulobokeja fedoj znana globoSina tal je Aldr;hova giobočine, vztočno od kerms-dešk:h otokov v južnem Thfin oceanu, severovz'.očno od Nove Zalandijr. Ta globo č na meri 9429 metrov. Ista ne leži torej mnog) niže. kakor najv šja gora nadmorsko giadino (8840 metrov). Med obema tema točkama meša torej razlika višin 18.269 metrov. servo za osciliranje vrednosti, je znašal K 1 920.937. Omenjena rezerva za osciliranje vrednosti znaša skupno K 18,699.899 nasproti K 171,617.243 vrednostnih papirjev, ki jih poseduje družba. Pomožna in pokojninska blagajna za družiine uradnike je tudi obogatela : koncem leta 1904. je dosegla glavnico K 4,281.516 z 978 udeleženci. Splošni dobiček poslovanja leta 1904. znaša K 3,527.121*41, od katerih pripada zavarovancem na življenje z udeleženjem na dobičku K 943.879. Nadalje je bilo nakazanih K 425.090 12 nepremičninski Rezervi in Rezervi za kompenzacijo depresije na obrestih. Bila je slednjič določena razdelitev dividende v svoti 400 frankov v zlatu za vsaki delež, katera svota je izplačljiva od 20. t. m. dalje. Garancijski fondi znašajo K 247,497.914*42 in so investirani na sledeči način : 1. Nepremičninska lastnina in hipotečna posojila K 38.468.591 65; 2. Posojila na družbine police »življenje« K 20 002.699 07; 3. Po-sojila na vrednostne papirje K 750.570*92 ; 4 Vrednostni papirji K 172,857.054 11 ; 5. Menice v listnici K 946.236 23; 6. Obligacije delničarjev K 7,350.000*— ; 7. Depoziti pri bankah, Blagajna in razni dolžniki manj upniki K 7,122.762*44. Prečitano je bilo poročilo revizorjev Jo-s pa pl. Burgataller B di?chini, barona Al berta Treves pl. Bonfili in barona Petra pl. Morpurgo, ki izraža popolno zadoščenje za vzorno funkcioniranje razsežnega podjetja. V dopolnilni volitvi družbinega ž£St«p-stvs je bil izvoljen upravnim sve lom g. Angel oi Josipa Luezatto iz Trata. Razne vesti. Ruske zeleznice. Koncem minolega leta je b !o v Rus ji 56 357 verat železnic (ena ve»sta = 106M metrov). V minolem letu je b Io izročeno prometu 1028 verat novih prog n ">0 verst dvotraenic. Gospodarstvo. Občni zbor zavarovalne družbe »Assicurazioni Generali«. V soboto, dne 18. t. m., poooludno je imela zavarovalna družba »As^icuraz oni Ga nerali« svoj občai zbor za poslovanje le.a 1904. Prid prehodom ca dnevni red se je počastil spomin umrl h členov Mavricija Jo-kaja, ki je umrl dne 5 maja 1904 in prof. dr. viteza Augusta Franchettija, ki je umrl koncem mestea fab:uvarja. Iz vodstvenega poročila, prečitanfga po glavnem tajniku, commendatorju Edmondu de R chett', smo posneli nastopne podatke : V oddelku »za požara« je bilo družbi vplačanih K 22,391 739 z\ premije, od katerih se je rezerviralo K 9,447.372 za koa-cem leta tekoče rizike. S »ode po požarih io znašale tekom leta 1904. K 14,716 250. Listn.ca »Vaglia« z* premje proti požarom, ki se imajo družbi vplačati prihodnja leta, presega 90 milijonov kron. V oddelku »Transporti« je bilo družbi vplačanih za premije K 3 646.057. V oddelku »na življenje« je produkcija , novih zavarovanj presrgla višino, ki se je dosegla minolega leta: Bilo je pr-javljenh 17.194 predlog za zavarovanje za krL. vilje. — Sprejema naročje moških ln ženskih oblek ter perila. ^^^^—~ NajzmernejŠe cene. > i > > > > > > > > \ J ) ) TovaT&Si pohištTA Aleksander Levi liSnzi = ulica Tosa šl 52 A (T lastni h!5!) ZALOGA: Piazzs RosariB (šolsko poslej* v. Cene. da se nI bsti Sprejemajo se vsakovrstriM ie'rf» v.nj po posebnih načrtih. n«tro*ta etalk bresplaftso la frn^K- Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča Rudolf Szoboszlay gostilničar. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J na flei Rettori šter. 1 (Rosario) - v Trstu - tit certye St. Petra ? i® Mareazl Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo i* lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. flV Vsaka konkurenca je izključena. Album pohiitva poSlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TESTU, ŠPUITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Trebuhobol. slabosti, napenjanje za Njuvati. pomanjkanje volje do jedi. zaprtje, rezavica. krču podobna ali nervozna stanja provzročajo hude posledice, ako se jih zanemarja. — Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v takih slučajih F«ll«rjevn Bhabarbara ----- kroaUlo« se znamko ^Im-PIIIm 4* — I ovitek (6 škatljic) K 4: vdobi se nadalje pri tvrdfci ■V E. V. FELLER v Stubici, Jelisavin trg, Hrvatska. —^. Za 5 K 12 malih ali 6 velikih steklenic Fellerjeve rastlinske esenčne iekočine se znamko: m te v» :$8 (naspr. palači Salem), ponuja za zimski čas fu^tar.j vclleur z novimi risanji od 25 nove. više koten ina navadna za rjuhe ... 13 „ l»ela .......18 lxmir ažna flaneleta.....po 18 „ » Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic = „rfl Trifoglio" Hiko von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST (> klftr. napre in mnogo novih in starih his je na proda" Trošt. »kavarna Balkan« Trst. se odda tako" v ulici Farnet« Nouo prodajalnico jesfuin, založeno z blasrom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje, milo. belo in turšno moko, otrobe itd. itd. priporoča ^indrej ŠlSC Trat. ul. Medla 56 izraven ul. Rcsaetti) Trst. Meblovana soba št. 4'J, vrata s (desno). Leon Fano .J"®!,, - zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. CO &J cd' -s < (D O O 3" 33* NO 3van petelin tovarna testenin TRST ul. S. Franeeseo d' assisi 4-. L Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre bianca 45. Kis, milo. sveče in soda. = : Jedilno olje po 2s nove. i I Velika zaloga Prosi se za obisk. — Obzirno dovoljer.je kredita. ■ jfianu/akturna trgovina ^ | co I J £mbrosich & JVIodii :ky 9 JZ?* Z TRST - ul. Belvedere 32 - T ST I đ Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. £ t ^ Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje. bel. siv in ! Q plquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. šlaji p M In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala a J preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za J { mnžfce in ^eisice. Krila, uogovice. čipke u» zamet. p g kakor tu'ii raznovrstne drobnarije. Najboljša, najlepša, najce-■ nejša ura sedanjega časa! Pristne Roskopf-Savonnet od doubfe z=z: zlata remontoir na sidro so najnovejše Koskopf ure. Te ure imajo i/vrstno in zajamčeno precizijsko kolesje na sidro in imajo -> odskočne pokrovce <><1 oouble zlata /. dvojno prevlago. l>ouble zlato, je zlatu podobna kovina, koja se nikoli ne spremeni. Te ure so zbog krasnega dela posebno občudovane ter se ne ločijo od pristnih zlatih ur. _Cena 5 gid. "M K^tej spadajoča verižica od dvojnatega double zlata za gospode gld. Vsaki uri je priloženo pismo za > letno jam- stvo. Razpošilja se le po povzetju JOSIP SPIJER ING'.Dunaj I., Post«. 2-45. mr Intabutacije ^m (Vknjižbe > 2:a TRST in okolieo po 4 proti odplačevanju od I. do 6O let daja lastnik >Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda« z odobrenim tarifom, z razpisom vis. ces. kr. namestništva štev. 29.460 III. Obenem tudi oblastveno jtoobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč v sleti dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi GLAVNI ZASTOPNIK Vzajemno zavarovalne banke „Stavija" TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. - Telefon št. 1567. I S= Zahtevajte pri nakupu = chicht-ovo sledilno milo Varstveua znamka. z znamko „JELEN" Ono ie (V zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". tyf|o|)iv3 gg pOVSOd! JI Ki SC HICHT. USTJE 11a LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.