THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠ-I IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 177. CHICAGO, ILL., PETEK, 12. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 12, 1930. LETNIK XXXIX. Krvavi fašizem se grozi-Enajsto zborovanje Lige narodov FAŠIZEM PREROKUJE NOVE ŽRTVE. — DOSTI SVINCA IMA PRIPRAVLJENEGA ZA NJE. — BAHA SE Z NOVIM RAZPOLOŽENJEM IN MIŠLJENJEM SODOBNEGA ITALIJANA. Rim, Italija. — Italijansko fašistično časopisje je zadnje dfii polno komentarjev, ki se bavijo s krvavim umorom, ki Se je izvršil preteklo soboto nad štirimi slovenskimi žrtva-1111 v Trstu. V svojih kolonah Uganja v besnem veselju prave 0rgije na račun tega dogodka. A povod za rajanje bo kmalu °temnel, kmalu bo postal pre-stai\ zato krvoželjniki hrepene Po novih podobnih zločinih, še Nadaljnje žrtve si žele, da bo-Pasli svoje barbarske oči na(1 njih trpljenjem. — V zad-nJl izdaji glasila fašistične stranke se čita: Fašizem je odločen, da se tostran meja in izven fijih. v Zalogi imamo še več ^'iica še za več drugih hrbtov. r!n°go takih hrbtov je, kateri * zaslužili košček. Brez rbi, dobili ga bodo. Fašistič-revolucija postaja bolj mo- in bolj stroga. Gospodje tam preko meja, .^Pomnite %: 'Bono Italiano' .e Zginil; ni ga več. Sedanji pijanski fašistični strelec je c'sto drugačnega razpolože-in mišljenja. I* Balkan le-za 'Montenevoso' OTVORITEV ZASEDANJA . LIGE NARODOV več Otvoritev 11. rednega zasedanja. — Rumunski delegat izvoljen predsednikom. — Italijanski delegat na tihem zapustil zborovanje. —0— Genova, Švica. — V sredo se je uradnp otvorilo enajsto redno celokupno zasedanje Zveze narodov. Pričakuje se, da bodo zborovanja to leto bolj vroča in burna, kakor so bila kdaj od tistega Cel Sel« ko je bila Nemčija pripuščena k ligi kot članica. Odločevala bodo ta-korekoč o bodočem zadržanju Evrope, o vojni ali miru v njej. Posebna pozornost se bo posvetila ostremu razmerju med Francijo in Italijo, kakor tudi med Francijo in Nemčijo. Za predsednika zasedanja je bil izvoljen vodja rumunske delegacije, Nikolaj Titulescu. Da je napetost med Francijo in Italijo v resnici resna, in kako nepomirljiv duh vlada v Italiji napram njeni nasprotnici, se je lahko videlo iz obnašanja italijanskega odposlanca Dino Grandija. Dan preje, v torek, je zboroval svet zveze narodov, in pri tem je slučaj nanesel, da je Grandi sedel poleg francoskega delegata, Aristida Brianda. Dasi sta sedela le par palcev oddaljena drug od drugega, ni Grandi niti besedice izpregovoril z Briandom. In ta slučaj, da je moral sedeti poleg svojega so vražnika, ga je menda tako razjaril, da se v sredo sploh ni udeležil zasedanja, ampak jo je kar na tihem pobral nazaj 26 UR UJET POD VODO v Rim- Ako Je *ore;i osebno New Orleans, La. — 62letni sovraštvo med diplomati tako, kako mora biti potem še njih diplomatsko sovraštvo. Iz tega Grandijevega obnašanja sklepajo, da je prav malo upanja, da bi se moglo nasprotje med Italijo in Francijo mirnim potom poravnati. ftja Ltakoj VOH: eznikom)." 'Bono Italiano' (dobri Ita-Jan) mjsii pisec prošnje av-. piskih vojakov, ki so bili u-od Italijanov v zadnji v°ini. P&, verjamemo, da imajo še "c> svinca pripravljenega in Smerno tudi, da bodo po- dobiti nove žrtve za °j krvavi teater. Zapomnijo * naj si krvniki, da vsak zlo-Oti vPrej ali slej pride do za-u?-ene kazni, in naj bodo u-V(*jeni, ^.leli. da jo bodo tudi oni -o-- JUNAKA DNEVA Na sliki vidimo dva znamenita francoska letalca, namreč kapitana Dieudonneja Coste (na desni) in Ma-urice Bellonte, katera je pred nekaj dnevi proslavljal ves svet. Bila sta namreč prva, da sta z enim samim poletom napravila zračno pot iz Pariza preko Atlantika v New York, kakor jo je napravil Lindbergh pred tremi leti v nasprotni smeri. Slika je bila vzeta ravno, ko sta stopala iz svojega aeroplana, imenovanega "Vprašaj", na Curtiss Field pri New Yorku. PROTI PRISELJEVANJU DELAVCEV Urleans, La tpariški potapljač se je pre-t, 11 ponedeljek podal v po-jaški obleki pod 22 čevljev vodo' da bi P°Pravil jj^0 zatvornieo. Med delom ^ Se mu je zatvornica podrla ^ ^tapljač je bil ujet med ^ kamenja in brun, da si ni ^ _8el pomagati. K sreči je o- Šin a Cev' po kateri J'e s Povr" 0 dobival zrak, nepoškodo- »tati KOMUNISTIČNI DUH MED MLADINO tako da je mogel pre- " Pod vodo celih 26 ur, dokler Se ni končno posrečilo ne-j.0riiu Vegovemu tovarišu, sta-u 65 let, da ga je rešil. "graf ° Mc ZEPPELIN" NA OBISKU V RUSIJI .u 0skva, Rusija. — Mogoč-2;e.JJem«ki zrakoplov "Graf raj J?1111'.', ki je obletel že sko-ta, civilizirane dežele sve-tudi • napravil preteklo sredo ni J0vjetski Rusiji svoj urad-PotnikSok- S seboj je vozil 20 °V- ^ Moskvi ga je čakal ^aPet ,navdušen sprejem. *tva je Pričakovanje prebival- to Drvi tem več-ie> ker je 8e it ppelinski zrakoplov, 8kitn o» aj Pokazal nad ru-Zemijem. "MIROLJUBNOST" SVETA Tokio, Japonska. — Znameniti ameriški film "Al Quiet on the Western Front', ki je vzbudil svetovno senzacijo, ker prikazuje vojne strahote v taki resnični obliki, da vsakomur zagnusi vojno, kdor ga vidi, ima tudi svoje sovražnike. Prepovedan je v Italiji, češ, da bi pokvaril bojevitost fašistične mladine, in zdaj se je spravila nadenj tudi japonska vojaška oblast. Odredila je, ako se bo film sploh kazal, da se morajo prej iz njega izrezati vsi prizori, ki bi mogli na občinstvo, vplivati "kvarno", da bi zasovražilo vojno. -o- —Merida, Yucatan, Mehika. — Sest oseb je bilo ubitih in ena smrtno nevarno poškodovana, 'ko je letalo iz 'neznanega defekta treščilo na zem-| Ijo. Med mrtvimi je tudi pilot, približno dva meseca Predsednik Hoover ima v načrtu predlog, da se pripuščajo v deželo samo taki priseljenci, ki-se lahko vzdržujejo. —0— Washington, D. C. — Predsednik Hoover je prišel na novo idejo, kako bi se moglo v bodoče omejiti brezposelnost. Objavil je namreč, da bo deloval na to, da bo državni department po svojih konzulih v inozemstvu odklonil podeliti vizo takim osebam, ki bi hotele priti v to deželo za delom.. Ta načrt bi se opiral na odsek v imigracijskem zakonu, ki izključuje priseljevanje takim inozemcem, ki bi mogli postati deželi javno breme. Po načrtu bi se v normalnih časih dopuščali inozemci, kakor se doslej. V takih časih pa, kakor vladajo zdaj, se bo pa moral konzul natančno informirati o inozemcu in njegovem finančnem stanju, predno mu bo podelil vizo. Zagotovljeno bo moralo biti, da ima inozemec toliko denarj^, da se bo lahko vzdrževal sam precejšnjo dobo po svojem prihodu v to deželo, ako bi ne mogel dobiti dela. -o- V OREHOVI LUPINI PREKO ATLANTIKA Gibraltar. — Semkaj je prispel E. Blanco, španski profesor na ameriški Iowa univerzi, s svojo ženo in sedemletno hčerko. Zanimivo pri njegovem prihodu je to, ker je pre-plul Atlantik v najmanjši la djici, ki je kdaj napravila to pot. Njegova jadernica namreč je dolga samo 37 čevljev in tehta 10 ton. Na morju se je družina nahajala od 12. julija, ko je zapustila Boston, torej Mlade komunistinje zahtevale pred sodnikom, da se jih zasliši pred porotnim sodiščem Chicago, 111. — Preteklo sredo je imela policija opravka z nadebudno četo mladih komunistov, ki so se spravili, da bodo imeli javno zborovanje na oglu Belmont ave. in Wilton st. Postavili so si že govorniški o-der in ga obdali z rdečimi zastavami, ko so jih možje postave prekinili v njih nameri. Krdelo se je po večini razpršilo, le šest deklic se je pokazalo skrajno bojevitih in zagrizeno navdušenih za svoje ideje. Ko so bile pripeljane pred sodnika, jih je ta skušal očetovsko pregovoriti k pameti in naj iz-premenijo svoje mišljenje, na kar mu 20 letna Eva Stolar, kolovodkinja celega gibanja, odgovori: "Ne bomo. In ne samo to, ampak zahtevamo celo, da se nas zasliši pred porotnim sodiščem." Sodnik je ugodil njej, kakor tudi še dvem drugim, ki so bile stare nad 18 let, in jih izpustil pod bondom $1000 ,dočim je predal ostale mladoletne, mladinskemu sodišču. ZOPET POBOJ MED GANGSTER JI Chicago, 111. — Ponovno je vojna med tukajšnjimi gangsterskimi skupinami zahtevala žrtev. V zgodnjih jutranjih u-rah pretekli torek je bil 23 letni Peter Nicastro vržen iz drvečega avtomobila pred tovarno na 2246 So. Canal St., potem ko je bil trikrat ustreljen v glavo. Umrl je prej, kakor je prišel toliko k zavesti, da bi mogel izdati imena svojih morilcev. Policiji je bil umorjeni dobro znan kot član takozvane gangsterske skupine št. 42. KRIŽEMSVETA — Washington, D. C. — So. Carolina ima v desetih letih 34,799 farm manj. Tako je pokazalo letošnje ljudsko štetje. Leta 1920 je štela 192,693 farm. Letos pa samo 157,894.. — London, Angleška. — Kakor je bilo naznanjeno delavskemu ministru, je do 1. septembra doseglo število brezposelnih na Angleškem 2,060,444. To je največje število od leta 1921. — Jeffersonville, Ind. — Lep parnik, ki je vozil po Ohio reki, je po poročilu, na reki zgorel. Škoda je cenjena na $150,000. Kapitan in 35 mož posadke je rešenih. — New York, N. Y. — Preiskovalni sodnik na "Supreme Court Justice" se pogreša že od 6. avgusta, in ne vedo, kam naj bi zginil. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da so ga zadnjič videli 7. avgusta. — Port au Prince, Haiti. — Trupla šestih ameriških mornarjev so bila izkopana na tukajšnjem pokopališču; prepeljana bodo z vsemi vojaškimi častmi v Združene države. — Paterson, N. J. — Več maskiranih banditov je udrlo v tukajšnjo Paterson banko. Vse uslužbence so zaprli v blagajno in srečno odšli s plenom v vrednosti $20,000. — Madrid, Španska. — Mi-nisterski predsednik Damasco Berenguer, je naznanil, da se bodo vršile parlamentarne volitve meseca decembra. Iz Jugoslavije« KRVAVA BITKA NA STUDENCU PRI DEVICI MARIJI V POLJU. — HUDOBNEŽ ZADUŠIL 40 PANJEV ČEBEL. — SMRTNA KOSA. — POŠKODBE, NESREČE IN DRUGE RAZNE VESTI. SOLZNE BOMBE ZASTRUPLJAJO OZRAČJE Berlin, Nemčija. — V zadnjem času je prebivalstvo gosto naseljenega berlinskega o-krožja Moabit večkrat čutilo težek vzduh, dušeč in povzročajoč glavobol in solze. Dolgo niso mogli najti, kaj je izvor temu. Končno je poročevalec nekega lista odkril, da to prihaja iz bližnjih vojaških barak, kjer preizkušajo v kleteh nove plinske maske, ter se za to poslužujejo solznih bomb, katerih duh uhaja potem na okolico. List je objavil oster protest proti taki brezobzirnosti od strani vojaške uprave napram javnosti. -o- DELAVSTVO PROTI PROHI-BICIJI Atlantic City, N. J. — Izvr-šeValni odbor ameriške delav ske federacije se je odločil, da se postavi v vrsto borilcev proti prohibiciji. Podpiral bo predlog, da se dovoli izdelovanje 2:75 procentnega piva, češ, cft bi s tem dobilo delo nad 2 milijona brezposelnih. -o- VOGELNI KAMEN ZA NAJVIŠJE POSLOPJE NA SVETU New York, N. Y. — Bivši predsedniški kandidat, Alfred Smith, je pretekli ponedeljek položil vogelni kamen za tako-zvano Empire State Building na 5. Ave., med 33. in 34. cesto, ki bo najvišje poslopje na svetu. Visoko bo 1248 čevljev in bo imelo 102 nadstropja. Noč krvavih pokoljev Ljubljana, 23. avgusta. — Zvečer proti deseti uri je prišlo v znano gostilno "Janče", na Studenci pri Devici Mariji v Polju, troje že zelo opitih zidarjev. Zahtevali so od gostil-ničarke Dimic Ivane naj jim prinese liter vina. Ko je gostil-ničarka ustregla njihovi želji, je nekdo vrgel liter z vinom na tla, da se je razbil. Zaraditega so naročili drugi liter vina, ki pa ga je v prepiru, kateri je nastal zaradi tega, ker je gospodinja zahtevala naj plačajo zidarji ubiti liter, tudi nekdo ubil. V tem hipu so se v polni gostilniški sobi zabliskali noži in pričelo se je pravo klanje. V nekaj trenutkih je ležala na tleh 521etna gostilničarka Dimic Ivana, ranjena v nogo, avtomobilski mehanik Šare Josip, ranjen v hrbet, Bruner Ivan, ki je bil ranjen v roko nad komolcem in v hrbet .Njegove poškodbe so smrtno nevarne. Po prvih poročilih je zahteval po-kolj baje tudi eno smrtno, žrtev, katere ime pa še .ni bilo mogoče ugotoviti. Poleg tega grozovitega po-kolja v Studencu pa se je sprla družba delavcev v barakah pri Srednji tehnični šoli ter so tudi zapeli pesem noži. V mlaki krvi je obležal 20-letni zidar Klemenčič Radoslav, s težko rano v hrbtu. Nesreča v Murski Soboti V tukajšnjo bolnišnico se je zatekel kmet Skuhala iz Bano-vec pri Ljutomeri. Ko je šel s konji doma skoz vrata, so se nenadoma splašili. Potegnili so ga za seboj in pri tem je tako nesrečno padel, da si je v laktu zlomil levo roko. Kap ga je zadela Mlinar Pakiž iz Sodrožice se je hotel peljati iz Ribnice v Žlebič. Kupil je vozni listek in odšel na peron. Tam se je naenkrat zgrudil zadet od mrtvo-uda na tla. Pragersko Posestnik Rudolf Franc je odpeljal svoje čebele na pašo k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Panji so bili seveda na prostem in lahko dostopni, kar je izrabil neznan storilec in pri 40 panjih tako tesno zamašil žrela, da so se vse čebele zadušile. Storilca išče orožništvo. -o- Povoljen položaj izvoza sliv Izgledi za letošnji izvoz sliv so zelo ugodni .Izvoz je že v teku in v kratkem času se začno izvažati tudi suhe slive. V Lazarevcu, Obrenovcu in v Valj evu, ki so središča slivarstva v Srbiji, so pripravili že 100 vagonov za izvoz. Do sedaj .so izvozili 30 vagonov. V Šabcu se ceni letošnji izvoz sliv na 100 vagonov. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Roza Zadravec, soproga vozovnega preglednika, stara 28 let. — V Hrastniku je umrl France Me-strič, rudniški upokojenec star 39 let. — V Kranju je umrl France Vozi j, restavrater in načelnik gostilniške zadruge. — V Celju je umrla Veronika Obrovnik, posestnikova žena iz Keblja stara 33 let. — V Celjski bolnici je umrla Ivana Suš-nik, gospodinja iz Žalca, stara 55 let. — V Trnavi je umrl Ivan Basle, stavbenik. — V Celju v bolnišnici je umrla Marija Gril, žena posestnika iz Št. Janža, stara 38 let. Nasreča na otoku pri Mariboru Z otoka. — 12 letni dijak Pavel Filipič iz Strme ulice 11 je prišel tako nesrečno z levo nogo med prijemno železo ob robu bazena, da si je pri tem zlomil levo nogo nad gležnjem. -o- Tepež V gostilni pri Klunu v Ribnici so se stepli fantje. Pretep bi moral biti po izjavi fantov že en dan poprej, pa se niso u-pali, ker je bilo preveč tujcev. Poročilo ne pove koga so pretepli, pove le to, da je eden obležal v mlaki krvi med vrati. Po pretepu so fantje poklicali zdravnika. -v -o- Pesek ga je zasul Posestnik Anton Šere iz Poljan pri Mirni peči je šel kopat pesek za svojega sosega Pogo-relca. Nenadoma se je vsula na Šereta velika plast peska. Sin Alojzij je komaj spravil očeta vsega potolčenega in nezavestnega izpod plazu peska. -o- Pretep V Št. Lovrencu so se na cerkveno žegnanje stepli fantje iz Male in Velike Loke, iz Pra-preč in drugih krajev in so zelo pobili 27 letnega Janeza Klemenčiča s kamenjem in palicami. Prepeljali so ga v kan-dijsko bolnišnico. -o- Šest dni brez hrane Kovač Bognar, po rodu iz Osjeka in njegova žena sta potovala iz Subotice na obisk v; Osjek. Doma sta pustila zaklenjene v hiši tri svoje otroke, brez vsake jedi, katere je policija rešila. Stariša se izgovarjata, da nista nameravala ostati tako dolgo od doma. Nesreča V ljubljansko bolnico so pripeljali člana neke potovalne družbe, Dragotina Bergerja, ki si je pri padcu s palico poškodoval oko. Nezgoda V Zgornji Šiški, na Vodnikovi cesti, so vrata avtobusa!, zadela Karla Bitenca upokojenega železničarja, da je padel in se pri tem nevarno poškodo-i val na glavi. j Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 12. septembra 1930_ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO.. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za cclo leto $5.00 . 2.50 , 1.50 Za pol leta ______________________ Za četrt leta __________________________T. Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __________________________$6.00 Za pol leta ___________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________________ 1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ______________________________ 2.50 For three months ..........................- 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year .............................$6.00 For half a year ______________________________ 3.00 For three months ......................... l-7o Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ J. M. Trunk: Napačna smer preiskave V ospredju naše javnosti je še vedno Fisheva komisija, ki preiskuje vzroke in obseg boljševiške propagande. Morda bo pravilno le, ako trdimo, da preiskuje obseg, nikakor pa ne vzroke. Tudi v šolska poslopja je pogledala komisija in dne 15. iulija zaslišala šolske oblasti. Obstoj komunistične propagande med šolarji že v osnovnih šolah (public schools) je nad vsakim dvomom, in obseg te propagande je celo tak, da se niti komisiji niti šolskim oblastim še sanja ne. Posledice, ko se mlada srca napolnujejo s takimi nauki, so naravnost strašne, kakor si vsak lahko misli. Kaj nameravajo oblasti storiti, ne vem, ampak vse kaže, da ne bodo storile ničesar, in to iz razloga, ker preiskava se vrši v čisto napačni smeri. Nima smisla, ako se preiskuje propaganda, preiskati bi se moralo, kako naj se propagandi odtegnejo tla in se vpliv paralizira. Zakonita oblast ne more dosti storiti. Pri izbiranju učnih meči ima vezane roke. Zoper ustavo bi bilo, ako bi se pri izbiri učiteljev oblast ozirala na njih versko, politično ali ekonomsko prepričanje. Dokler ostane javna šola na podlagi, na kateri je zdaj, se pri učnih močeh ne sme jemati ozira na njih prepričanja. Kdor ima spričevalo, in se drugače korektno obnaša, se mora smatrati za sposobnega učitelja v javni šoli. Nedostatki so se javljali med vojno in v dobi po vojni, ko se je vršila rekonstrukcija. V šole so prišle učne moči, o katerih je bilo znano, da so bile verskih in političnih naziranj, kakršna se ne morejo strinjati s poklicom učitelja in vzgojitelja mladine. Te moči so tam ostale, dokler so vsaj zakonito mogle spričati, da ne širijo svojih naziranj v šolskih sobah. Po zakonu je bil slučaj jasen. Drugače pa je z zadevo, ako se gleda na njo iz praktičnega stališča. Skoroda nemogoče je, da bi učiteljeva filozofija ne imela vpliva pri pouku, in se ne udejstvovala v šolski sobi pri učencih. Tako so se tla pripravljala po malem in po razmerah. Še mnogo slabše je v višjih šolah in na Vseučiliščih. Nešteto je tam mož in žensk, ki pod pretvezo svobodnega nauka napadajo vero in storijo vse, da omajajo v mladih srcih versko prepričanje in s tem moralo pri šolskih predavanjih. Na teh učnih zavodih je število katoliških učencev zelo visoko. Sistem naših javnih šol in vzgojevališč nima ničesar, kar bi se dalo uporabiti žoper načela komunističnega nauka in zoper prakticiranje boljševiških naziranj. Ta šolski sistem je zavrgel s komunizmom vred vpliv vsakega nadnaravnega verskega naziranja. Prav kakor tudi kak komunizem, ima ta sistem neko blagohotno naziranje, da se versko prepričanje lahko tolerira, ustrpi, kot neka vrsta zasebnega praznover-stva, ampak v življenju posameznika nima nobene zakonite podlage za obstoj, da bi namreč vera vplivala na moralno zadržanje posameznika, niti najmanj na moralne čine kake družbe. Nasprotno. Posredno ali neposredno prikazuje ta šolski sistem vero kot neko coklo za umsko mišljenje in zapreko za vsak napredek. Preiskava se vrši o komunistični propagandi med šolsko mladino, ampak smer preiskave je popolnoma zgrešena, ker preiskati, prav temeljito preiskati, bi se moral šolski sistem sam, ker ta sistem nudi prav vpe, da se boljševiške ideje in komunistična naziranja širijo po javni šoli tudi brez vsake nameravane zunanje propagande. Dokler ostane podlaga tega sistema neizpremenjena, se nikakor ne smemo čuditi, da se pogrezujemo v komunizem, ali da vsaj omogočimo propagando in ji ogladimo na tak imeniten način pot. Katoliški starši se ne morejo dosti resno svariti, kako previdnim je treba biti pri izberi šole, kjer je izbera na razpolago, za svojo deco. Ni vse eno, kam se deca pošilja. NEKAJ NOVEGA IZ JO-LIETA Joliet, 111. Naj se malo oglasim in nekaj povem iz naše slovenske naselbine sv. Jožefa. Sicer ni posebno novic menda nikjer v sedanjih Hooverjevih časih. Večina delavcev dela pri ,'šta-parjih". Je pa ena, ki ima vedno dovolj dela in ki se ne u-trudi. Saj vem, da že skoro vsi, ki to berete, uganete, da je ta, ki je vedno "busy", tista z dolgim kljunom. Tako vedno kro-jži po zraku kakor kakšen aero-plan. Te dni je krožila po zraku in obletavala hišo Mr. in Mrs. Math Ramuš, 1500 Kelly Ave. Ko se ji je zazdelo, je pa kar smuknila v hišo in tam pustila brhko hčerko rdečih lic, katere so prav gotovo veseli. Komaj je tam odpravila, brez da bi se kaj odpočila, se je takoj podala na Summit St. na št. 1222, kjer stanuje Mr. John in Frances Jackich. Tudi tam je neopaženo smuknila v hišo ter pustila zdravega, krepkega dečka, ki se ga pač najbolj veselijo. Obema družinama naj veljajo naše najiskrenejše častit-ke. Ljubi Bog naj jih obdari z dobrim trdnim zdravjem. Z. -o- MALO SPOMINOV NA KONVENCIJO KSKJ. IN ZAHVALE Forest City, Pa. Dolžnost moja je, .da se zahvalim vsem znancem in prijateljem, katere sem obiskala ob priliki konvencije KSKJ. meseca avgusta. Vsega, kako je bilo na konvenciji, itak ne morem poročati, ker ste že brali. Povem pa tudi jaz, da imajo Slovenci v Waukeganu jako lepo svojo cerkev in veliko katoliško šolo in dvorano, v kateri se je vršila XVII. konvencija KSKJ. Najlepše se zahvalim Mrs. Ternovic, pri kateri sem bila na stanovanju. Ona je bila tako skrbna in postrežljiva in prijazna. — Zahvalim se tudi prav lepo Mr. Jerichu, ki me je brezplačno peljal v Chicago. V Chicagi se pa prav lepo zahvaljujem Mrs. Bogulin in njenemu sinu, ker sta me peljala brezplačno v Lemont ali na ameriške Brezje, od tam pa na griček Assisi k častitim sestram. — Dolžnost moja je, da se tudi zahvalim častitim sestram v Chicagi za postrežbo NEVAREN LOV Čudne stvari so se dogodile na Šifanskem otoku, kjer je vladal general Žarov kot nekronani vladar. "Tam na desni — tam nekod — je velik otok," je dejal Whitney. "Otok ima svojo skrivnost." "Kateri otok je to?" je vprašal Rainsford. "Na starih mornariških zemljevidih je bil o-značen kot Šifanski otok," je odvrnil Whitney. "Čudno ime, ali ne? Mornarji so imeli vedno čuden strah pred tem krajem. Ne vem zakaj. Morda iz praznoverja . . "Ne morem je videti," je dejal Rainsford, ki se je trudil, da prodre vlažno in toplo tro-pično noč, ki je ležala v svoji zadušljivi sopari na jahti. "Imaš dobre oči," je pripomnil smeje Whitney. "Bil sem nekoč poleg, ko si v sivem je- senskem gozdu ustrelil jelena na 400 metrov razdalje, toda v brezmesečni karilični noči ne moreš niti ti videti štiri metre daleč." "Niti štiri metre daleč," je pritrdil Rainsford. "Uf! Je kakor vlažen, črn žamet." "V Rio bo bolj jasno. V par urah bomo tam. Upam, da so puške za lov na jaguarje prišle. Ob Amaconki bi moral biti lov uspešen. Krasen sport je lov, ali ne?" "Najlepši na svetu," je pritrdil Rainsford. "Za lovca, ne. za jaguarja," je dejal Whitney. "Pusti te neumnosti! Si lovec, ne filozof. Kaj te briga, kar čuti jaguar! Če sploh čuti, ko vendar nima pameti." "Ali eno razume vseeno — strah. Strah pred bolečinami, strah pred smrtjo." in prenočišče. — Zahvaljujem se tudi prav lepo Mr. in Mrs. Šega, ker sta me zopet brezplačno peljala v Joliet in nazaj v Waukegan. — Obiskala sem družino Mrs. Avsec, kateri se tudi prav lepo zahvalim za vso postrežbo dveh večerov. Postregli so mi s pravim grozdjem z domačega vrta. Pri nas v Forest City ga sedaj seveda še ni* in še kadar je, ga pripeljejo iz Kalifornije. — Hvala Mrs. Težak v imenu vseh delegatinj iz Forest Cityja, ker nas je s svojim avtomobilom vozila po vsem mestu Jo-lietu in ga nam razkazovala. Pozdrav vsem delegatom in delegatinjam, ki smo se skupaj vozili iz Waukegana v Cleveland, O. Najbolj domače smo si bile in smo se prav domače pogovarjale z Mrs. Mali. Samo, da je ona imela večjo skrb kakor pa me druge. Morala je namreč nesti nazaj v Cleveland "zlato kladivo" in "zlato kolajno", katero je prejela na konvenciji od sobrata gl. predsednika kot zaslugo in kot prednica največjega ženskega društva, spadajočega h KSKJ. Prav lepa hvala tudi moji sorodnici Mrs. Bajt v Clevelan-du, ki me je tako z veseljem sprejela in mi z vsem najboljšim postregla ves čas. In da ne pozabim povedati in se zahvaliti Mrs. Sterniša, ki me je vozila naokolu, da sem tako lahko obiskala svoje znance in nekdanje prijateljice. — Hvaležna sem 'tudi častitim sestram v Clevelandu za vso prijaznost. Posebno se tudi zahvaljujem svoji hčerki, S. Carmeliti. — Prav lepa hvala spoštovanemu prijatelju, ki me je z novim avtomobilom vozil po mestu in mi razkazoval vse večje znamenitosti mesta Cle-velanda. Vse to mi bo ostalo še dolgo časa v spominu. Bog vas živi! Mrs. Johana Gačnik. NOVICE IZ JUŽNE AMERIKE Cordoba. — Delavske razmere so neznosne. Zelo so se poslabšale od zadnje stavke, ki so jo imeli delavci električne cestne železnice, in temeljito izgubili. Gospodarji se sedaj obnašajo nasproti delavcem kakor stari generali avstro-ogrske vojske proti vojakom. Z delavci delajo kakor s sužnji in ne manjka veliko, da jih ne začnejo pretepati. Strašno so oblastni. Žalostno a resnično poročilo. Kmalu nam bodo rekli, da smo lahko zadovoljni, da nam pustijo delati in da naj Boga zahvalimo, da imamo po dnevu luč zastonj. — Tako je, da je človeku v teh dneh za obupati. Delo se strašno težko dobi in navaden delavec — ako ima delo — komaj toliko zasluži, da plača hrano in stanovanje. In nam pride na misel, kje je vendar tista zlata bogata Amerika, po kateri se cedi med in mleko, kakor v deželi kanaanski? ... Pa se na žalost še dobijo ljudje, ki pišejo domov, kako se jim tukaj izvrstno godi in živijo kakor grofi, denar se pa kar na cesti pobira. Kadar pa katerega izvabijo iz domovine, se mu pa v pest smejejo, ,češ: vidiš, sedaj, kaj je Amerika? Brez-vestneži! Rio Negro. — V Colonia Re-gina v teritoriju Rio Negro je šest slovenskih družin, ki imajo svoja posestva in dobro napredujejo. Pri delu so tukajšnji rojaki zelo pridni in spoštujejo svoj materni jezik jri se držijo z vso vnemo. Svoje otroke prav pridno učijo slovensko. , Tudi tukaj je nekaj Istranov, ki so tudi dobri delavci in vneti za svoj materni jezik z malo izjemo, ki so pa tudi uvideli, da ni prav in ne krepostno, o-troke prej kaj drugega učiti kakor materni jezik. Glede vere pa je tudi tukaj precej v veljavi pregovor: "smo pač v Ameriki," vendar se vsi tega ne držijo, ampak se držijo tiste vere, katero jih,je učila mati, ki jim je tudi prva podlaga na jeziku slovenske besede. — V nedeljo, dne 3. avgusta, sta se tukaj poročila Hieronim Francel in Amalija Blažič, oba iz Berama pri Trstu. Zakrament sv. zakona sta prejela v slovenskem jeziku. V kratkem se misli poročiti goriški rojak Ciril Špik. — V Cinco Saltos (Rio Negro) se je poročil Andrej Kralj iz Dorn-berga, po domače Lipovčev, z Argentinko Marijo Pardo. Obilo sreče. S. T. -o—.— pozorišča, ki ga zahteva, in velikega števila nastopajočih oseb, je društvo izbralo za to igro dvorano z enim največjih odrov v naši okolici, namreč Č. S. P. S. dvorano na 18. cesti. Tam bo mogoče pokazati igro v vsej njeni veličastnosti, lepoti in popolnosti. Poleg drugega bodo v igri nastopili solisti in isolistinje, kakor tudi cele pevske skupine. Pesmi, ki bodo pete, so bistven del igre in njih melodije so izbrano krasne. — Rezervirajte si že zdaj dan 12. oktobra. Vodstvo igre. -o-- PIKNIK JUGOSLOVANSKEGA KLUBA V CHICAGI Chicago, 111. V nedeljo, dne 14 t. m. bo novi Jugoslovanski klub v Chicagi imel svoj prvi veliki piknik, ki se vrši v Marquette Parku, Gary, Ind. Za središče piknika je klub najel Lake Front Municipal Pavillion, kjer bo glavna zabava, a tudi po raznih najlepših pokrajinah peščenin bodo od paviljona aranžirani nekateri izleti. • Na pikniku bodo najrazličnejša razvedrila, tekme, kopanje, golf, ples; v paviljonu bo stalno igrala fina godba in ob sedmih zvečer bo za vsakega izletnika pripravljena izvrstna večerja. Vstopnina na piknik je $2.00. Jugoslovanski klub v Chicagi uljudno vabi vsakega rojaka, ki mu je za dobro zabavo med svojci in v kraju, kateri nekako v miniaturi odgovarja naravni lepoti našega starega kraja, da se udeleži in pripravi za to lepo prireditev. Poslužiti se je sledečega kažipota: Ako vzamete vlak, pojdite na South Shore linijo na postaji Randolph, Van Buren ali Roosevelt ob 9. dopoldne v nedeljo. Vlak dospe v Gary ob 9:54. Če potujete z avtom, pridite v Gary na Fourth Ave. in Broadway ob 10. clop. Tam dobite odbor, ki vas skozi pešče-nine spremi do Tremonta. Ob 10:40 se vrši izlet skozi Indiana Dune State ^Park do jezerskega brega. Nadaljni program je sledeč: Ob 12:30 lunch pri Gary Council Scout Camp. Igre in razvedrilo. Ob 3. povratek v Gary Municipal Beach. Ob 7. večerja, ples, prosta zabava. Ob 10:45 prvi vlak v Chicago. " I Ob 12:45 zadnji vlak v Chicago. Rojaki, pridite! Posetite ta lepi piknik! Preskrbite si lahko vstopnice že naprej od članov ali pa na mestu piknika-Na svidenje vsi Jugoslovani na pikniku! Pripravljalni odb<* 'DANICA" VABI ve - Chicago, 111. Vsem chicaškim rojakom je znano mladeniško društvo "Danica" in vsakdo ve, da mu njegove prireditve nudijo užitek, kakoršnega najde redko-kje. Društvo se pa tudi trudi, da poda svojim rojakom najboljše izmed najboljšega. Enako je tudi zdaj s polno paro na delu, da bo njegova prireditev, ki se bo vršila 12. oktobra, dosegla višek popolnosti. Ta dan bo v resnici presenečenje, ka-koršnih je slovenska Chicaga malo doživela. Društvo bo za svoje prijatelje, ki ga bodo obiskali iz vseh delov širnega mesta, vprizorilo nenavadno .lepo igro, katera bo zadivila vsakogar. Ime ji je "Kraljica ciganov". Zaradi obširnega JESENSKE BOLEZNI "Chicago, 11,—Trpel sem naželodč'^ bolečinah vsak september. P°vr . jeseni mi je prinesel glavobol, z3' ^ nico in zgubo spanca. Danes so vse sitnosti pozabljene, ker-..........-••— TRINERJEVO GRENKO VlN° mi pomaga proti tem boleznini- „ Frank Muz*- _ Ono vredi čreva k rednemu nju, ojača gastrične soke in 1'''... prebavi. Vzemite ga v malih kol'1-trikrat dnevno. V vseh lkeaffnah^ OS. J. E. ZDRAVNIK IN KIRU^0 -2000 West 22nd Street,' CHICAGO, ILL. Uradne ure:. 1—3 popoldne i»' —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3' PO DNEVI NA 'RAZPOLAG° CELI DAN V URADU' Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 281« DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIC URAD: OGDEN AVE. BANK BtVG soba št. 204 Vogal Crawford in Ogden Ave., "ChicagOi ' nA 1 Uraduje: Od 9. do 12. dop- 0 do S. pop. in od 6 do 9 zvei*r' sredah od 9 do 12 dop. 0> si«' NAZNANILO CHICAGI Mladeniško društvo "Danica" si šteje v čast, naznaniti cenj venskemu občinstvu v Chicagi in okolici, da pripravlja zanj izreo ki bo prekašala vse, kar mu je do zdaj nudilo. Dne 12. oktobra bo zorilo zanj veličastno igro s petjem "KRALJICA CIGANOV", in sicer v Č. S. P. S. dvorani na 18. cesti. Blagovolite si zaznamovati ta dan. M Kalifornijsko grozdje NOVO SKLADIŠČE SOČNEGA GROZDJA WABASH ŽELEZNICA 25th & Canal Streets "Nezmisel!" Rainsford se je smejal. "Toplo vreme te je napravilo mehkega, Whitney. — Bodi realist. Svet obstoji iz dveh skupin: lovcev in divjačine. K sreči sva midva lovca. Ali misliš, da sva že mimo tega otoka?" "V temi ne morem spoznati. Ali upam." "Zakaj?" je vprašal Rainsford. "Kraj ima slab sloves;" "Ali so tu ljudožrci?" "To pač ne. Niti ljudožrci ne bi hoteli živeti na tako zapuščenem kraju. Celo mornarji se boje tega kraja. Ali nisi opazil, da je bilo moštvo nekoliko vznemirjeno?" "Da, v resnici. Celo kapitan Nielsen." "Res! Tudi ta neustrašen Šved, ki bi tudi hudiča poprosil za ogenj. Njegove, po navadi brezizrazne oči, so imele čuden blesk, ki ga nisem še nikdaj prej opazil. Vse, kar sem mogel izvleči iz njega, je bilo: Ta kraj ima slab sloves, gospod. — Potem mi je dejal zelo resno: Ali nič ne čutite? — kakor da bi bil zrak zastrupljen. Ne, ne smeš se smejati, če ti to rečem. Ampak, čutim v resnici ko nenadno grozo." Nobenega vetra ni bilo. — Morje je bilo gladko ko zrcalo. Nismo bili daleč od otoka, ko sem nenadoma občutil nekako notranjo grozo. Kar nenadoma sem prebledel. "Sama domišljija," je dejal Rainsford. "Preplašen mornar more s svojim strahom okužiti vse moštvo." "Mogoči. Včasih pa mislim, da imajo mornarji še en poseben čut, ki se oglasi, če so v nevarnosti. Včasih mislim, da je nesreča nekaj prijemljive-ga — da se širi po valovih ko zvok in luč. Grozen kraj more pošiljati nekake grozne valove. ■ Na vsak način sem vesel, da smo iz te ,cone. Sicer pa je sedaj čas, da grem spat." "Nisem še zaspan," je dejal Rainsford. "Pokadil bom še pipo na krovu." "Potem lahko noč, Rainsford! Vidiva se pri zajutrku." ' "Dobro. Lahko noč, Whitney!" Brezslično tiha noč je bila, ko je kadil Rainsford svojo priljubljeno pipo. Čutil je, ka-ky ga noč uspava. "Tako temno je, da bi mogel zaspati z odprtimi očmi. Noč bi zakrila moje oči," si je mislil. Odtrgan krik ga je predramil. Prišel je z desne; njegovo uho, ki je bilo izkušeno v takih stvareh, ga ni moglo varati. Še enkrat je slišal krik in še enkrat. Nekje, daleč tam v temi, je nekdo puško trikrat sprožil. Rainsford je skočil pokonci in skočil k ograji na palubi. Napeto je zrl v snfor, v kateri so padli streli, toda nemogoče VSE VRSTE— NAJBOLJŠA KAKOVOST— NAJNIŽJE CENE — ODPRTO' VSAK DAN Direktne vozne cene bodo veljale za kraje prek0 Chicage prostil se je svoje oble ^ kričal je z vso silo. Lu^^d? so postajale vedno bolj potem so ugasle čisto. .j p 'Rainsford se je je bilo kaj opaziti v silni temi. Stopil je na ograjo, da bi bolje videl. Pri tem je s pipo zadel v vrv, da mu je ta izpadla. Hotel jo je ujeti; nenadoma je kratko in hripavo zakričal. Predaleč se je nagnil in izgubil ravnotežje. Krik se je ostro pretrgal, ko so se zganili krvavo topli valovi Kariliškega morja nad njegovo glavo. S težavo je priplaval na površje in skušal je zaklicati na pomoč. Toda vodni razir dalje hiteče ladje mu je udaril v obraz, da se mu je vlila slana voda v usta in mu vzela sapo. Obupan je plaval v dolgih sunkih za odhajajočimi lučmi ladje, toda ustavil se je, še preden je preplaval petdeset čevljem Hladnokrvnost je prišla vanj. Ni bilo prvič, da je zašel v tako kritično situacijo. Možno je bilo, da je njegovo krike vendarle kdo slišal. Ta možnost pa je bila majhna, dočini je hitela jahta vedno dalje. O- strele. Prišli so od desitf^j} je plaval v počasnih & ^ proti desni. Skoraj breZ ^ ■ vili* dolgo se je boril z čel je šteti svoje sunke» ^ ^ jih je mogel naredit1 dve sto . . . in potem • • ' Rainsford je zasli^1' ^ glas. Prišel je iz te«^/ in rezek glas, krik skrajni sili in strahu. ^ Ni poznal živali, ki I* čala, niti ni skušal ^ glasu; vendar je z j(fj plaval v smer. iz kater ^ del glas. Še enkrat je s 5# glas, še enkrat; potenj i y drug glas, ^ratko odr krepak zvok. ^ . "Strel iz pištole". J mral Rainsford. (Dalje pri*-) I? AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 P^^QQ^K>OQOOQOCKK'OOOOO<><>O<>OOOOOOOOOOO^O 0000OCKK Družba 00®ooooooooooooo xxxx>ooooooooooo< sv. Družine xxxxxxxxxxxxxxxx (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ^r„1hADmrSh Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa vm." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L ^podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. Podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago JJ-avni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L £Iagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. "uhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, I1L Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1,-LaSalle, 111. lohn Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam 634OV'm razn^1 podpor, poškodnin in posmrtnin v zneska Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do ' le*a se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEI !2 URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA D. S. D. »v .O&ma redna konvencija D.S.D. je bila uradno zaključena Joliet, 111. __________________________________d 'Cetrtek, dne 4. septembra 1930 v La Salle, 111 „ Radi tega želim nekoliko poročati javnosti posebno o le-sPrejemu in prijazni postrežbi, katere smo bili deležni Ves sestr, Cas konvencije in katero so nam izkazovali sobratje irt so- ^ e društva sv. Družine št. 3 DSD. ter cela lasallska naselilo <5 smo se' kakih 40 udeležencev, pripeljali s poseb-l5l0-"-'eet v s0 nas čakali na postaji in nas k 2lli na avtomobile ter nas pripeljali v krasno okinčano enčno dvorano, kateri se je nad vratmi blestel napis: Do- >šli delegati in delegatinje 8. redne konvencije DSD. — j. Pridemo pred slovensko cerkev sv. Roka, vidimo, kako vi-|j0 cerkvene in državne zastave, ki so obešene na zvoniku sty!^ Cerkvenimi vrati. Zraven tudi vidimo, kako so se dru-lu v '11 ostali narod zbirali okolu cerkve. Vse je v navdušenju ^ali . da nam napravico "špalir", ko bomo korporativno ko-kev h konvenčni sv. maši, katero je daroval duhov-jv. Father Škur ob asistenci domačega župnika -her Šalovena in chicaškega župnika, Rev. Father A. Hi «rn; ----- — ----------- —-------- — -------- — hvajjVsem trem častitim gospodom se najiskrenejše za- >0 *et v v imenu konvencije. Po sv. maši zopet skupno vkora- v konvenčno dvorano, kjer je bil serviran imeniten ban-)HajV uradnikom, delegatom in delegatinjam DSD. — Konj st°Pimo jz cerkve, mi že seže v roko nepričakovani odlič- ^ take ka v mestni župan lasallski, Mr. Frank A. Brzygot, ter laka cerkvijo pozdravi in potem na čelu z nami ko- stoi„,V k°nvenčno dvorano k obloženim mizam. Ker je bil Ulav avilatelj preveč z drugim delom zaposlen, sem jaz, kot tv,er ; Pl'edsednik, vzel to čast, da sem ga v angleščini s pri- ■ besedami pozdravil in predstavil številnim udeležen- kot ^atem nas sam v imenu celega mesta La Salle pozdravi t^/dmke in delegate in delegatinje, vsa lasallska društva Lj^ skupaj želi veliko uspeha in božjega blagoslova na t^ v zborovanju, vse v prid naše organizacije DSD. Med pridejo v dvorano čč. gg. duhovniki Rev. Francis ^oniači župnik, Rev. J. Škur, duhovni vodja, in Rev. ž i^j.111 Murn, župnik iz Chicage, in otvorijo banket najprej «kv4tviJ°. nato pa z lepimi besedami pozdravijo vse navzoče J'Or^ lu'adnike, delegate in delegatinje ter vsa navzoča pod-^V0(J ^ru§tva in ostale povabljene goste. To je bil jako lep l)redno smo se lotili vsakovrstnih okusno pripravljenih S končanem banketu se oglasi stoloravnatelj sobrat An-a,stiga, tajnik dr. št. 3 DSD .,in začne s svojim lepo ure-amom ter nam predstavlja za prvega govornika -V(j ga župnika Rev. F. Šalovena, ki so nas v lepih in «nih besedah pozivali, naj lepo složno skupaj deluje-« J JoVeUko P0c^P0rn0 bratsko in sestersko organizacijo DSD. lleKujemo kot mlado korenino med slovenskim in hr-1ftših m narodom v Ameriki. Njegov govor nam je segel do Jc Pričalo glasno odobravanje in ploskanje. ':'ic0 Pokliče stoloravnatelj na oder mlado šolsko de- ijj, 1:s,s Štrukel, hčerko spoštovanih in uglednih starišev Mr. ter štrukel, ki napravi lepo in umetno deklama- i'Wi i, 1111 ^a kot gl. predsedniku krasen šopek cvetlic, na kar "rillln,. ..... ^^^^^^ ^^^^ ter 110 Vs(»^ll|>n° Peskanje po, veliki dvorani. Jaz se za to neka- (fH Zaupaj sledeče zahvalim: »^jerio . duhovščina, odlično spoštovani župan lasallski, ^D. q^11 °t>činstvo na tej veliki slavnosti tekom konvencije dekr'J°ko V srce PrešinJen P° besedah, ki jih je govorila <; jen0 hCH ^trukel> se najprej njej zahvalim za krasno se-°le ^boi',(-0klamacij° in za cvetje, ki mi ga je podala v čast Je Hiše'06 8' konvencije DSD- Ni treba meni te časti, ker 'n_vreden, ampak iz ljubezni in v čast Družbi sv. 1 vc^ko ploskanje.) r),.' Pokliče nato k besedi predsednika društva >nj' 8°v0rrvjj.Ht' 8' s°brata Antona Štrukelna. . Kot že znani do-di-u VG z lepimi, izbranimi besedami pozdravil v ime-tei-(! in de] f,Va. Vse navzoče glavne uradnike, kakor tudi dele-Si'QVSeil> sk"Utinje tor vsa dmštva in celo slovensko naselbino ^vito ;;'l.uj zakliče: dobrodošli. Temu je seveda sledilo tajnik DSD., Mr. Frank Wedic, ki je v jedrnatih besedah pozdravil vso lasallsko naselbino, g. župnika in vsa bratska društva, jim častital, da so priredili tako lepo slavnost za konvencijo DSD. Nato se jim vsem skupaj prav prisrčno zahvaljuje. Sledi ploskanje. — Za njim je govoril sobrat John Petrič, gl. blagajnik DSD. Lepo je tudi on pozdravil vso lasallsko naselbino in vse goste ter se prav lepo zahvalil za tako krasen sprejem in za naklonjenost. — Za njim je bil poklican k besedi sobrat soustanovnik in prvi glavni tajnik DSD. in delegat 8. konvencije, Joseph Klepec, ter z lepimi besedami pozdravil vso lasallsko naselbino, njih društva, zborovalce in zboro-valke te konvencije. Obenem zanimivo poroča stare spomine, kako je s pomočjo lasallskih rojakov ustanovil društvo sv. Družine št. 3 DSD. in še več drugih društev po raznih naselbinah Unije. Sledi glasno ploskanje. Nato je govoril sobrat John Jerich, urednik Amer. Slovenca, ki je naše glasilo, iz Chicage. On prisrčno pozdravlja vso lasallsko naselbino, vse glavne uradnike in uradnico, vse delegate in delegatinje DSD. ter vsa ostala društva ter jim častita za tako lepe uspehe in želi še nadaljnega uspeha in božjega blagoslova za napredek in razvoj naše slavne podporne organizacije DSD. Potem so pozdravili v svojih govorih vse glavne uradnike in uradnico, delegate in delegatinje 8. redne konvencije DSD., uradniki vseh lasallskih društev KSKJ. in JSKJ. Žal, da nimam njih imen pri rokah, da bi jih tukaj označil, ter nam vsem želeli mnogo uspeha in božjega blagoslova skozi celi čas konvencije. Burno ploskanje. Poklican je bil k besedi Mr. Joseph Stukel, prvi predsednik KSKJ., ki je v lepih besedah pozdravil vse navzoče zborovalce in zborovalke ter želel mnogo uspeha na našem društvenem polju. Posebno pa naj ne pozabimo na stare in onemogle člane in članice DSD. S tem govorom je bil program banketa zaključen. Sobrat glavni tajnik in voditelj HFS. baseball teama, nam naznani, da se sedaj začne igra baseball med Jolietom in la-sallskim teamom in prosi navzoče, naj kolikor mogoče vsi se udeležijo te igre. Ko pridemo na igrišče, se v resnici razvije huda bitka vpričo mnogo ljudstva iz La Salle, Peru, Ottawa, Jolieta, Chicage in iz Pittsburgha. Igra je trajala cele tri ure. Oboji igralci so bili dobro podkovani v svoji umetnosti. Vendar je po dolgi bitki skoro nehote bitko zvojeval Joliet. Povedano pa naj bo, da je lasallski team pod vodstvom Mr. Justa izvrstno igral. Sreča se je pa, kakor povsod, tudi tukaj nagnila le na eno stran. — Kot glavni predsednik se najprisrčnejše zahvalim obema ,ki so tako lepo delovali za namen in reklamo naše DSD., ne pa za svoje osebne koristi. Bog vas živi. Ča-stitam vam za naklonjenost, ki jo gojite do naše slavne Družbe. Ko pridemo nazaj z baseball igre, se takoj po večerji začne plesna zabava v šolski dvorani. Navzoči so bili vsi glavni uradniki, uradnice, delegatje in delegatinje in velika udeležba domačih društvenikov, ki so se prav po domače zabavali in plesali ne samo mladi, tu pa tam se je zavrtel tudi kateri starejših. Še jaz bi se bil kmalu. Ako se ne motim, se je te veselice udeležila tudi La Sal-lita in je tudi parkrat "potancala". Najraje je pa le zasledovala, kako se svet obrača, in nabirala za svoja poročila za v "Our Page". V resnici je bilo prav veselo. Geo. Stonich, gl. predsednik D.S.D. --—o- ZAHVALA. Joliet, 111. V dolžnost si štejem, da najprej izrečem prisrčno zahvalo č. g. župniku Rev. F. Šalovenu, ki so nam bili naklonjeni v vseh slučajih tekom konvenije. Zahvalim se tudi v imenu DSD. ostalim častitim duhovnikom, ki so prisostvovali konvenčni sv. maši, katero je daroval č. g. duhovni vodja Rev. Josip Škur ob asistenci Rev. F. Šalovena in Rev. A. Murna, župnika župnije sv. Štefana v Chicago, 111. Nadalje se prisrčno zahvalim cerkvenim pevcem in pevkam, ki so prav zares lepo proizvajali latinsko mašo in s svojim petjem združili naše molitve, da smo skupno z njimi pošiljali svoje vroče prošnje k vsemogočnemu troedinemu Bogu. Prav žal mi je, da je ta zahvala izostala na banketu. Zahvaljujem se pripravljalnemu odboru društva sv. Družine št. 3 DSD. za njih požrtvovalno delo in njih velike stroške, ki so jih imeli s to konvencijo, kakor tudi vsem ostalim društvom, ki so nas počastili v spremstvu k sv. maši, kakor tudi na banketu in tako iz srca častitali k dobrim uspehom. Dalje se tudi prav prisrčno z globokim srcem zahvalim lasallskim dekletom, oziroma kuharicam in strežnicam na banketu in skozi celi čas konvencije, ki so zelo skrbele za nas, kakor dobre matere za svoje otroke, da bi ja ne bili lačni. Naj bo tukaj povedano celi javnosti, ker že hodim celih 25 let po konvencijah, sicer čast vsem ostalim naselbinam, ki so nam vedno prav lepo postregle, vendar pa odkrito povem, da so Lasallčani vse prekosili. Tukaj je bilo v resnici nekaj izvan-rednega in nepričakovanega. Kamor smo prišli, ni bilo drugega slišati, kakor: sedi, jej, pa pij, ali pij pa jej. Meni se zdi, da je v La Salle po našem odhodu ostalo prav malo "Spring chickenov". Seveda so trgovci prav gotovo rekli "That's good business". Vse to nam bo ostalo v trajnem spominu. Prav lepa hvala tudi vsem tistim, ki so nas ob večerih povabili na svoja stanovanja in nas sijajno pogostili. Ne bom tukaj navajal njih imen, ker mi je skoraj nemogoče, ker smo bili razdeljeni po vsej naselbini in mi ni vse znano, kje so bili drugi delegatje, kam so bili povabljeni. Le to vem, kjer sem bil jaz z njimi. Da ne pridem v kako zadrego, se tukaj naj-topleje iz srca zahvalim vsem skupaj. Hvala lepa! K zaključku še prav lepo pozdravim lasallsko naselbino. Geo. Stonich, gl. predsednik D.S.D. -o- Društvene vesti in naznanila sveti maši. Udeležil sem se tudi slavnostnega banketa, katerega je priredilo dr. sv. Družine št .3. v počast svojim delegatom. Tam sem našel glavnega predsednika D.S.D., Mr. Geo. Stoniča, Slapničarja in Glavača, Klepica in še veliko drugih. Srčno in z veseljem smo si segli v roke in se pozdravili. Prav lepo se moram zahvaliti našim La Salleskim kuharicam in vsem slovenskim dekletom, ki so vsem tako lepo in skrbno postregle. Srčna hvala mojemu velikemu prijatelju Mr. Antonu Štrukelj, ki se je toliko potrudil, da je šlo vse tako lepo v lepem redu. Povsod ga je bilo videti, kako je vsem dajal navodila, da je vladala vsepovsod po dvorani vsestranska zadovolj-nost. Komaj, da je imel toliko časa, da sva si kot stara prijatelja segla v roke. — Še enkrat prav lepa hvala vsem za postrežbo. Nick Kozarich, pred. / Here's haw I he \ --------- re il) \IRLiNCll phrase it) — ( Le meilleur que Ton puisse aclieter pour son argent Plosk anje. — Poklican je bil še k besedi naš glavni SPOMINI NA KONVENČNI BANKET DSD. V LA SALLE La Salle, 111. Že par let se nisem oglasil v Amer. Slovencu. Kot stari naročnik se pa čutim dolžnega, da tudi jaz kaj napišem. Željno pričakovani čas konvencije DSD. smo dočakali. Naša slavna naselbina v La Salle je bila deležna te sreče, da je sprejela pod svoje okrilje delegate DSD., kjer ,so imeli svojo konvencijo. Kakor sem do sedaj zvedel je konvencija jako lepo vspela. Jaz kot predsednik društva št. 15 nisem bil delegat, vzel sem si pa malo časa, na Labor day in sem se pridružil delegatom v La Salle pri IZ URADA DRUŠTVA SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD. Joliet,, III. Tem potom naznanjam vsem članicam, da se udeležijo prihodnje seje dne 14. septembra v polnem številu, ker je nekaj prav važnega na dnevnem redu. Na tej seji bomo poročale, kaj se je napravilo na naši osmi redni konvenciji. Jaz bi rada videla tudi našo mladino, da pride na to sejo. Ne bi lahko začele kak "sport". Katera bi hotela biti v basket-ball team, ali bowling team, pridite na sejo v nedeljo dne 14. setpembra. To bi bilo res nekaj lepega. Ob tem času bi tudi rada opomnila vse članice, katere dolgujejo več mesecev, da to poravnajo, kakor hitro jim je mogoče. Ne smem tudi pozabiti se zp-j. hvaliti La Sallski naselbini za njihovo lepo postrežbo, katero so nam izkazale za časa konvencije. Nikdar ne bom tega pozabila. V La Sallu je bilo res lepo in to bo meni v jako lep spomin. Sesterski pozdrav Rose Bahor, tajnica. WXXKK)0<>00<><>00ie by the score of 20 to 0, in one sided game. F. Likovich. Jo-liets hurler again storred on the mound allowing one hit and no runs. He also was credited with ten Strikeouts. Believe it or not, (at La i? ? \ V||mM t fiv'j tfaHfcSjJ u Vil 8 ip^fcMfl — tisti, ki znajo čitati francosko, vedo, da gornje pomeni "najboljše, kar se more kupiti za denar." In tisti, ki uporabljajo Budweiserjev ječm#nov sladni sirup, vedo, da ni finejšega izdelka — ker ne vsebuje nikakih nadomestkov, ponaredb, primes-kov, umetnih barvil ali dišav. 100 odstotno je čist in stoji po kakovo-• sti na prvem mestu. Pri izdelovanju se ga pusti ležati 3 mesece Pazite na Tonyjevo sliko na vrhu vsake kante. Knjižica z recepti za pripravo dobrih jedil se na prošnjo pošlje na vsak naslov. Na prodaj povsod. Anheuser-Busch i; udweiser Barley-Malt Syrnp LIGHT OR DARK - RICH IN BODY - NOT BITTER Distributors> Western Sales Corporation 1525 Newberry Ave. Phone, Canal 7051 Chicago, ill ANHEUSER-BUSCH — ST. LOUIS Also Makers of Busc/i Extra Dry Ginger Ale .154 Salle). Some of the boys in Joliet sure feel blue especially L. Gale, he spend all his time writting letters. I feel sorry for the mail man. — At the supper table F. Kuzma ate more chicken than the whole gang did. — F. Likovich felt pretty bad when La Sallita refused to dance with him. Better luck next time Lichy. — A1 Zodel spent his evening writting addresses. F. Gnidovec had all to do to keep the Sallies off of his neck. Some of the boys were more interested in the pretty waitresses Miss A. Belka and Miss M.Kastiger then in the supper. Mgr. F. Wedic dancing the "polka" and can he do it? Mrs. Wedic running around with pencil and paper writting down dope. So watch the news papers. I don't know what was the matter with A. Muren. J^e only ate seven pieces of cake at supper time and there was a lot left over. He must of been sick. — J. Laken had the blues must of been one of the Sallies on his mind. -o- ST. CECILIA'S SOCIETY NO. 12, DSD. Joliet, 111. To all the young girls that belong to this Society, I am writing this so as to have you all attend our regular meeting Sept. 14. So that we can talk things over and start some sort of sport such as basket ball or bowling team a sport which every one likes and would be very good to have in our Society and known as St. Cecilia's basket ball team or bowling team. So come all and we will have a team. I think every one will be interested in a thing of this *soft. And an-another thing we will tell a few things that was done at the convention so that every one will know what was going on in La Salle at the 8th annual convention. Rose Bahor, Sec'y. -o- "IW CARD OF THANKS T V Joliet, 111. To our many friends in La Salle we take these means of thanking them for the many kind things they have done for us when we were in their town attending the Holy Family Society's convention as delegates. We had a wonderful time and words can not express our feelings towards their kindness that they have showed us and sure feel as if it is our duty to thank them this way and want them to know that it will long be remembered by us. A convention that will be remembered not only by us but by every one who attended the H. F. S. convention. Thanks to each an every one. Rose Bahor and Frances Kalcic, delegates. -o- OUR YOUNG DSD. Joliet, 111. O ho a few notes There is a certain young fellow in N. C. who was at the convention in La Salle that sure likes chicken what I mean is the legs and wings of the chickens. Now I suppose he is flying around N. C. like a bird no more ground walking for him. If he does walk on the ground he sure has a lot of legs to walk on. How about it J. G. What a nice bunch of girls they have in La Salle ask some of the Joliet boys and they will .tell you the same. They . are very sociable. I went to the post office for some stamps but to my sorrows he said no more stamps. I said how's that he said lots of mail going down to La Salle these days. Next time boys leave a few for me. You know girls that the ball players are very blue and sad looking these days all because they had to go home so soon and have all you girls behind cheer up boys; better days are coming your way. I hear L. G. has received a bunch of love letters from some Lassie. — Faber wore out a few pencils writing love letters to La Sallita. — F. W. was very popular with every one in La Salle even La Sallita. — G. (Continued on page 4.) Petek, 12. septembra AMERIKANSKI SLOVENEC Come on girls cheer, up A. Fabian is a very lonesome boy. Here is a good one. If you want to keep the mosquites away when you go into the garden in the evening, put oil your straw hat. That's what M. Juricic done. A. Zadel missed much at the game Sunday. We hear you was sick in the tummy. Sed enuff. OUR yOUNG DSD. (Continued from page 3.) S. our Pres. was another popular man. — J. P. our treasurer also popular with every one who he meets. — P. Z. our vice-pres. was a jolly old fellow and he sure was having a good time. — Mrs. A. W. sure did feel blue when she had to go home and how we did miss her. — Mrs. M. J. was having a very good time in La Salle so she stayed right with us. — F. K. spoiled the picture when she chased the fly off of her nose; too bad as I wanted to see that picture so bad. — We sure had a lovely time at Mr. J. S. farm. — C. S. and E. S. sure had a good time and how they did dance is no ones business. I would like to hear that gang of boys sing some of them songs they sang in La Salle. Too bad we don't go down there oftener, as I miss the place very much since I got back home. I hear that the Joliet bunch were caught in a storm going home they say it took them 4 hours. I just wonder if it was the storm that caused the delay. — I also hear that one of the boys got sea sick going home on the street car; that's something new. Enuff sid. SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec J. M. Trunk pred petimi minutami. Grši od vseh ran pa je bil pogled njegovih zlobnih oči, ko je ležal vznak na cesti in bulil vame. "No, prijatelj iz Španske," sem dejal, "sedaj si dobil pošteno lekcijo. Kaj mi more za-braniti, da bi sedaj ravnal s teboj kakor bi bil ti z menoj, ki ti nisem nikoli nič žalega storil?" In vzel sem njegov meč in mu ga nastavil na grlo. "Suni, prokleto ščene!" je odgovoril s slabim glasom. "Bolje je umreti kakor živeti ob spominu na tako sramoto." "Ne," sem odvrnil, "nisem morilec iz tujih krajev, da bi umoril človeka, ki se ne more braniti. Priti moraš v roke pravice, kjer boš dajal odgovor. Rabelj ima vrv za take kot si ti." "Potem me moraš zvleči tja," je zarobantil in zamižal, kakor da bi omedlel; brez dvoma ga je obhajala omedlevica. Razmišljal sem, kaj naj storim z lopovom; kar sem slučajno pogledal skozi vrzel v cestnem plotu in tam med hrastovjem sem v daljavi kakih tri sto korakov zagledal belo krilo, ki sem ga tako dobro poznal; in meni se je dozdevalo, da se je lastnica tistega krila pomikala proti brvi, kakor da bi se bila naveličala čakati njega, katerega ni bilo. Tedaj sem dejal sam pri sebi, ako bi vlekel tega človeka do vasi ali do kakega drugega varnega kraja, tisti dan ne bi bilo nič s sestankom z mojo drago; vedel pa zopet nisem, kdaj se mi utegne ponuditi nova ugodna priložnost. Toda mene ni bila volja, da bi zamudil razgovor z Lilijo, tudi ako bi moral deset in še več tujih morilcev spraviti na kraj, kamor spadajo; poleg vsega je bil tale prejel prav dobro plačilo za svoje ravnanje. Mislil sem si, gotovo me lahko počaka nekaj časa, da se pogovorim s svojo drago; ako pa me ne bi hotel počakati, bi že našel sredstvo, ki bi mu pomagalo, da me počaka. Komaj dvajset korakov od naju je stal njegov konj in jedel travo. Stopil sem do njega, mu odpel jermene, vajeti in uzde in privezal Španca k majhnemu drevesu poleg ceste tako dobro, kolikor sem le mogel. "Sedaj ostaneš tukaj," sem rekel, "dokler ne pridem pote," in obrnil sem se in odšel. Spotoma pa me je obšel velik dvom in iz-nova sem se spomnil, kakšen strah je bil prevzel mojo mater in kako je oče z vso naglico odjezdil v Yarmouth zavoljo nekega Španca. In danes je bil Španec dospel prav do Di Tchinghama, in komaj da je slišal moje ime, je padel nad mene in me ves besen skušal u-biti. Ali ni bil nemara ta tisti človek, katerega se je mati tako bala? Ali je bilo potem prav, da ga tako pustim samo zato, da bi govoril z mojo drago? Vedel sem v srcu, da ni bilo prav, ampak moje hrepenenje je bilo toliko in srce me je s tako močjo vleklo k njej, ko je njeno krilo pravkar vihralo v vetru na obronku griča v parku, da se nisem oziral na vse pomisleke. (Uali'o nrih.) NEWS AND NOTES Joliet, III. E. Stonich we sure missed you at the game Sunday. Believe it or not. The H. F. S. baseball team sure made some hit with the La Salle girls Labor Day; how about it boys ? F. Gnidovec has our sympathy losing quite amount. of sleep dreaming about Louise. You ought to hear M. Buchar root for the H.F.S. team. O boy! F. Kalcic, and R. Bahor said they had a wonderful time in La Salle. You sure missed a wonderful song of DSD. composed by Mr. Steve Foys and Mr. Fifer ofChicago. They sure can sing. My how glad we are to see Mr. and Mrs. Juricic Sr. at the baseball games so often. What happened to T. Buchar, we don't see him at the games so often? OUR YOUNG HFS. (DSD.) BASEBALL TEAM Joliet, 111. Hello members and friends, here we are again pining bouquets on our HFS. (DSD.) baseball team, you would to if you would of seen the game they played Sunday, Sept. 7, 1930 at Highland Park with ; the Slovak Sokols, our wonder-fur pitcher who you all know by this time is F. Likovic, and our catcher behind the plate= with his secret signals was ; none other than E. Subar, nov/ we will tell you a little about i the game, I am sure it will in-; terest you. One thing I must say that i the whole team played won-. derful, it was very exciting and ! interesting; our pitcher only allowed one hit, fanned twelve 5 and walked two, so you can just imagine what a game it was, the score ended with 20— 0, the HFS. (DSD.) team with another victory, there were no homers but they sure hit the ball plenty, and the HFS. (DS I D.) fans went home very happy indeed. We're going to give you a J surprise and also remind you 3 ahead of time on Sunday, Sept. ? 21, 1930. The St. Johns team - of DSD. from Chicago are f coming down to Joliet to play with our HFS. (DSD.) team L* and those of you that haven't ) seen the boys play yet, do hope that you all will come out to 1 this game and make it a good i showing and also let them know that you are for them as - well as with the HFS. (DSD.) i team. r Will let you know in next '. week's edition where game b will be played. Don't forget e about this game. Hope the weather man will permit. A. W. e -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno l „ x v varni. Vi živite lahko v kate- , i f * ^/MfejssStew'" A J rikoli izmed naših držav, in j > vendar ste lahko vložnik na /' jjjvjm J naši banki, prav kakor bi ži- j v N Bi [jti % gjl Jji ^ | nam za pojasnila in dobili bo- jjŠl E5]R] ri » SjS i ste odgovor z obratno pošto : WpWwmi ® ® SBjjf' v svojem jeziku. Mi plaču- j pljSJi^ii-tjj 0 jj!5| R|: =n o^S] jemo po 3 od sto obresti na '{ ^^ '^jlm'wPn'SlLjr J prihranke, in jih prištejemo h ' S) .151 H^S^tf.uj glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite -^Jfes^^m^HffSSl'll^ra^^M'Jf svojo vložno knjigo, ali ne. [|f K BBSR®• sklad v vsoti več kot $740.000 1 je znak varnosti za vaš denar. V 3 — Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj-izratejšo naklonjenost. "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja sob so minuli, pa tudi stroški za dentiatovo delo 10 tako malenkostni, da bi ne smeli delat! zaprek«. Padi ako imate le efi zob, al! več, ki so pokaienl, ne odlašajte, da bodo le slabil. Pridite tako] Jutri In Ravi-rujte si svoje splošno zdravje z zdravim! zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS CHICAGO & CLINTON STS wm. redmond, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. joseph dunda, pomožni kasir. Preiskava In ocena BREZPLAČNO i enaka poatreinlca s^fe^^GMP^EJimiETO ^^LJrd A?!®! ,0 PrWr'čane' dobijo pri men! y/r jj 'mfljr1 najboljše, najčistejše in najcenejše jk meso in grocerijo yiplv zalogi imam vedno vsake vrst« sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo ▼ mesar-1 sko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ cor. center ft hutchins sts, joliet. ill. Chicasro Telefon 2917. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SOf PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOhI^ftJ IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. not Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za be, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. ^ 1002 N. Chicago Street, Joliet^j^^ naslednik Burrows xoboxdraožh&hb. Cim pa je videl veliko gorjačo nad svojo glavo, je pozabil na svojo prednost in vzdignil meč, da bi odbil u-darec. Gorjača pa ga je zadela na zadnjo stran roke in meč mu je zletel v travo. Vendar mu zavoljo tega nisem prizanašal, kajti v meni je vse vrelo. Naslednji udarec ga je zadel na usta, mu izbil nekaj zob in ga vrgel vznak. Pograbil sem ga za nogo in neusmiljeno mlatil po njem, vendar ne po glavi, ampak po vsem ostalem životu; sedaj ko sem bil zmagovalec, nisem več želel ubiti tega človeka, ki je bil po mojih mislih blazen, dasi bi ga bil prav rad. V resnici sem tako dolgo udrihal po njem, da me je roka bolela; nato sem ga pričel suvati z nogo; ves čas se je zvijal kot ranjena kača in grozno preklinjal, dasi ni enkrat zav-pil ali prosil milosti. Navsezadnje sem odnehal in ga pogledal; pogled nanj ni bil prijeten ; bil je tako ranjen in zbit in umazan od cestnega blata, da bi iztežka spoznal v njem kavaljrja, katerega sem bil srečal komaj K>v0<>0<><><>0-C><><>v<>0<>0v X PISANO POLJE I x*xxkxxhx>oo * J. M. Trunk h>oooooooom Še — kritike. i (Konec.) i Za popolno umevanje je tre- . ba še malo več kaj znati. Kdor bi se za to zanimal, najde lah- 1 ko vse v oceni Vebrove knjige, kakor je podal oceno prof. Dr. . M. Robič (glej "Naša Doba" 1 I, št. 5, str. 175, ssl.) Tu so možgani, tu je zdrav razum. G. Podgoričan naj še nadalje lahka tavla o "svojem zdravem razumu in o svojih možganih," saj se mora v resnici vsak čuditi, la bi kak pri-prost delavec imel boljše možgane od kakega dr. Vebra, in bi izgledalo, ako dr. Veber ni s svojimi dokazi o eksistenci Boga na pravem, da bi ne imel zdravega razuma, in bi na ljubljanski univerzi postavili na stolico filozofije kakega — norca, človeka, ki bi ne imel zdrave pameti, s kakršno se ponašajo naši — filozofi v A-meriki brez šol. =s=. i Veliki duhoven Anas je nekoč postal prerok, ampak ni hotel biti. G. Podgoričan hvali svoj socializem na vse pretege, ga ne prestavlja ravno na kak "oni svet", pravi pa, da ga nikjer ni, in ko bo, bo vse na svetu O. K. Moje nazore o socializmu imenuje "sveta naivnost". Malo pa le postane nekega — preroka, pravega uče-nika, dasi gotovo ni nameraval. Pravi: "Krščanstvo tega ni moglo storiti, storil pa bo to socializem, kdaj, pa seveda ne morem povedati." Edinole v tem "krščanstvo tega ni moglo storiti" je nekaj jedra, vse drugo, kar piše g. Podgoričan o krščanstvu in o socializmu, je zopet goli kikenkoken. Vzamem pa na znanje, in v tem priznam, da je nekaj poštenosti, hvalevredne poštenosti, ko piše: "O krščanstvu pa ; rečem še to, če bi bilo v jedru : zdravo in koristno, bi bil jaz ; med prvimi, ki bi se ga oklenil in ga zagovarjal." Naj zopet govori vseučilišč-ni profesor dr. Fr. Veber. Morda se pa le tudi g. Podgoriča-nu nekaj posveti, f O krščanstvu in' bistvu krščanstva pravi dr. Veber: "Drugi pravec pa je podan s tem, da se samo tem potom ona petorica zakonitih oblik socialnega življenja dopolnu-jejo in završujejo še s posebno in enako samoniklo socialno obliko, namreč s cerkvenim občestvom človeštva. Pri tej so-, cialni obliki gre za socialno uveljavljenje neposrednega razmerja človeške osebnosti do božje duhovitosti, tu ni več izhodišče nikaka animalna stran človeške nature, ampak ta druga oblika človeške socialnosti, namreč cerkvena, izhaja neposredno iz duhovne plati človeške narave in stremi p6 končno-socialni osamosvojitvi človeka. Končni cilj vse človeške " socialnosti je izven t. zv. tuzemskega človeškega življenja. Ta nadprirodno-od-rešitveni razvoj človeštva je hkrati njegov razvojno-vrhov-ni in smiselno-temeljni razvoj, razvoj istinitega božjega kraljestva na zemlji, kateremu služita i zgolj tehnično-civili-zatorični i socialno-etični razvoj človeštva. Cerkveno občestvo je kul- turno-zgodovinski porok neusmrtnost človeka, v koM je neprirodno-duhovno bit] Da se ume bistvo krščans« njegova moralna načela, dal* kako se moralna načela ^ jajo pod danimi razmer^ toraj svoječasna in svojevr moralnost, za to je treba »a več umeti in vedeti in štu® ti. Kak Podgoričan in «e®, enaki se morejo lahko i«P«P niti v tem ali drugem, a®? svojo "socialno" izobrazboj, vadno zajemajo iz kakih šur, predavanj, knjig. c , kov, ki so zelo dvomljive vj nosti pri takih odlocjj. prašanjih in razpravah. ^ cevanje na zdrav razum ^ možgane je vrlo slabo zfl^ nje, ker možganov je na vse polno, pa ni kaj z W1® .j četi, in malo čuden i tak človek, ki ima le se / nekaj enakih "učenji^, pametne, za obdarjene z ^ vim razumom in druge, , z njim ne strinjajo, za j(f in norce. Ravno glede te-"' čarije se z g. Podgoričan0 vidimo. J/ Tudi človeka je treba bolj poznati in umeti, ka morda takim možganarj . nja. Ako ima kdo sebe v I lil neko bolj razvito živai, da, če ostaja le na neke^ malnem, živalskem s jjj glede umevanja, in P° ,]jj opičjo nekaj,- kakor P0"' „s nekaj tudi opica, odkar . svetu, in bo, dokler svetu. Usta so in želodec ,1e , cj,t mere so in okoliščine S° ^ ^ lizacija je in družba je vice so in izkoriščanje J® ^ cialne razmere so in in po načelih se ne ra ^ morala je, in moraln°s sedanja družba se i kritizira in bodoča drU Jf lahko mala v zračnih ^ vih in se hvali in se J ' iii kritizirati, ker je še m> pf na pravi podlagi so la" ^ ta različna in kaka hisa^ da tudi na peščeno P®' socializem na material12^ spoznanje resnice je ^ j/ na velike duševne nap°' ' jj( be, žrtve, zatajevani' ^ človeku ni samole raZ^'.J volja je, in bolj važna lja. .Qf "Tvoji učenci smuka.] J je na soboto," so sikab j? gadi v Spasitelja. I" Sy ljev nauk jim je bil $$ o gnilobi govorijo še. ^ (J" tudi v Clevelandu a'1 cagi. ^ ~ ^ssžl^ — THE___ Will" County National Bank J OF JOLIET, ILLlN0 e Prejema raznovrstn^.jj, name vloge, ter denar na vse Kapital in preost®"^ $300, C. E. WILSOnT^6^ 1