BERNANDIN PORECAN ALI K POREŠKIM IN KOPRSKIM ANTIKAM
JARO ŠAŠEL
V Ugledni reviji Italia medioevale e uma-
nistica je Maria Pia Billanovich objavila dva
prispevka, mimo katerih ne sme ne naša jav-
nost ne naša znanost. Prvemu je dala naslov
Una miniera di epigrafi e di antichita (Rud-
nik napisov in antik), izšel v letniku 12 (1969)
197-293, drugemu Capodistria in eta romana
e il pittore Bernardino Parenzano (Koper v
rimski dobi ter slikar Bernardin Porečan),
v letniku 14 (1971) 249-289 (napisan delno
skupno z Giovanno Mizzon). V nadaljnjem
oba kratko povzamem; če si tu in tam vmes
dovolim lastno pripombo, je ta namenjena
našemu bralcu in noče izvrstni in točni sesta-
vek Marije Pije Billanovich kakorkoli dopol-
njevati.
Benediktinski samostan sv. Justine v Pado-
vi slovi na eni strani zato, ker je v 15. sto-
letju sprožil reformo, na osnovi katere so bili
obnovljeni skoraj vsi benediktinski samostani
Italije, na drugi pa, ker mu je zgodovina do-
delila častno mesto v umetnostih Benečije. V
arhitektonskem sklopu samostana je namreč
velik križni hodnik — Chiostro Maggiore —
imenovan tudi Dipinto, ker so bile stene pri-
zemnega hodnika (it. sottoportico) poslikane
s scenami iz življenja sv. Benedikta. Konec
15. stoletja je namreč Bernardin Porečan
(prim. Fiocco v umetnostno-zgodovinskem le-
ksionu Thieme-Becker XXVI [1932] 231) ok-
rasil s freskami zadnjo arkado zahodnega de-
la hodnika in prvo vzhodnega in vse arkade
(razen prve na levi) severnega dela križnega
hodnika. Pol stoletja pozneje je njegovo delo
dokončal slikar Girolamo dal Santo, ki je
naslikal freske z isto tematiko na preostalo
ostenje. Vlažna padovanska klima je kma-
lu načela umetnine, ki so skorajda povsem
propadle že ob koncu 18. stoletja, ko je bil
samostan po sekularizaciji spremenjen v vo-
jašnico, kar je k dokončnemu uničenju od-
ločilno pripomoglo. Nekaj odsekov fresk so
pozneje sneli ter jih hrani sedaj deloma Me-
stni muzej v Pavi j i, deloma zbirka Louis Mo-
rant v Londonu; zadnje preostanke, ki so jih
z vso skrbjo konservirali in sneli, hrani med
leti 1954-59 obnovljeni samostan sam.
Čeprav so freske kot celota — lahko reče-
mo — propadle, pa o njih vsebini, zaporedju,
tehniki in celo detajlih govore minuciozni so-
dobni opisi in nekoliko poznejše risbe. Naj-
natančnejše opise je podal zgodovinar in sa-
mostanski opat Girolamo da Potenza (+ 1619)
v nekaj rokopisnih delih, ki jih hranita Bi-
blioteca civica* in Biblioteca universitaria v
Padovi. Freske bolj mimogrede obravnava še
nekaj piscev, med njimi nekateri menihi, ki
so se ukvarjali z zgodovino samostana. Konč-
no je do neke meje važen vir zanje še ka-
kih 20 danes že redkih reprodukcij s konca
18. stoletja. Te so delo Padovanca Francesca
Mengadija, ki je seveda izbiral subjektivno.
Kompozicijski sistem umetnine je bil na-
slednji: Osnovo je sestavljal pas fiktivne mar-
miorne stene, nad kaitero je tekel horizon-
talen trak. Pod vsako sceno je bila v tem tra-
ku etiketa in v njej kot legenda latinski dis-
tih. Glavna scena je zavzemala vso arkado
in je segala višinsko do kapitelov. V sredini
vrhnje lunete je bilo vselej doprsje kake
benediktinske osebnosti, levo in desno pa
heraldično postavljena, vsebinsko ustrezna
dogodka iz Starega in Novega testamenta.
Sliko je od slike ločila bogato z groteska-
mi ornamentirana lezena, ki se je spuščala
od kapitela do omenjene marmorne stene.
Glavne scene so bile polne portretov sodob-
nikov, vedut Padove in Rima, samostanov,
miniatur, grških in rimskih arhitektonskih
ruševin z arami in odlomki napisov na na-
grobnikih. Vse je bilo v slavo sv. Benedikta
pretkano z učenostjo tedanje dobe, z grško,
rimsko, egipčansko in babilonsko mitologijo.
Bernandinovemu opusu pripiše avtorica še
signirano sliko iz galerije Estense v Modeni
ter dvoje platen iz berlinskega državnega
muzeja, katerih reprodukcije tudi objavlja.
Eden od dokaznih elementov za identifika-
cijo slikarja, ki se ga pri tem posluži, je
analiza pismenk, ki jih je porabljal in ki so
na vseh njegovih delih, tudi na berlinskih,
identične.
Učena avtorica je v bistvu posvetila študi-
jo, ki je vzorna in temeljita, dvema vpraša-
njema, (1) kdo je bil Bernandin Porečan, (2)
ali so rimski spomeniki, ki jih je reprodu-
ciral, fiktivni ali stvarni.
1. Po splošno sprejetem naziranju, ki se
je posebej v zadnjih decenijih živahno obli-
kovalo, je bil Bernardin (Bernard) Porečan
(Parentino, Parenzano, da Parenzo) rojen 1437
in šolan prejkone v Poreču in Benetkah. Sli-
kal je v Padovi konec stoletja, se iznenada
odrekel vsemu posvetnemu, vstopil v av-
guštinki red in umrl 1531 v samostanu sv.
Mihaela v Vicenzi. Ker vzdevek 'Parenzano'
ni redek po Benečiji, so posamezni strokov-
njaki jeli vezati na slikarja razna krstna ime-
na (Lorenzo) in ločevali posvetno ime od re-
dovniškega. Ugotavljali so, da je bil njegov
oče Johannes in tudi slikar v Padovi, da je
bil Bernandin vrhu vsega pisec dela Lilium
Missae in končno puščavnik. Podobno so
strokovnjaki iz generacije v generacijo pove-
čevali tudi njegov slikarski opus in mu pri-
pisovali, poleg zgoraj navedenih sigurnih ozi-
85
roma signiranih del še druge freske, pred-
vsem v avguštinskem samostanu Monteortone
na Colli Euganei, v Padovi, v Vicenzi ter tudi
posamezne slike in miniature. Avtorica jih —
v dokaj šn j i meri oprta na konkretne podatke
— zavrne ter se v nadaljnjem posveti iden-
tifikaciji osebe.
Brez posebne težave odkloni enačenje Ber-
nardina s piscem cerkvenega dela Lilium
Missae, ki ga je sestavil benediktinec Bernar-
do de Parentinis iz province Tolosa 1342 in
je bilo v 15. in 16. stoletju večkrat ponatis-
njeno.
Pokaže tudi, da je treba ločiti med slikar-
jem in njegovim soimenjakom Bernardinom
da Parenzo, ki je bil eremit in prerok, slav-
na oseba v Italiji 16. stoletja, znan na pape-
škem dvoru, med plemstvom in po dvorih.
Ta je bil rojen 1437 v Benetkah in je živel
dolgo v Mantovi. Ni znal ne pisati ne brati
— njegova desna in pišoča roka je bil me-
nih-teolog Anselmo Botturnio — in se je ok-
rog 1515 posvetil prerokovanju. Napovedoval
je razvoj dogodkov, posebej političnih, kar
avtorica bogato ilustrira z originalnimi teksti.
Umrl je 1531 v Vicenzi, njegov nagrob-
nik, ki ne obstaja več, je bil prepisan.
Za slikarja samega je le malo zanesljivih
dokumentov. To je predvsem nekaj listin v
samostanu sv. Justine, kjer je omenjen v le-
tih 1493-95 in kjer je prejkone nenadoma
umrl, tako da ni končal fresk in je ostalo
delo več kot 40 let nedovršeno. Listinsko ugo-
tovljeno je torej deloval Porečan v Padovi
od junija 1493 do novembra 1495 (tako G. Mi-
zzon), kar Billanovicheva z dokajšnjo ver-
jetnostjo podaljša za eno leto nazaj, ker po-
skuša identificirati z njim nekega magistra,
ki se omenja leta 1492 in nosi ime Bernardi-
no pictor q. ser Johannis de Venetiis.
2. Porečanovi napisi. Zaradi tisoč drobnih
antik, ki sta jih oba umetnika uspela vtkati
v kompozicijo svojih fresk križnega hodnika
samostana sv. Justine, so te zaslovele v uče-
nih krogih tedanje Evrope tako, da so si jih
hodili mnogi od vsepovsod ogledovat, prepi-
sovat in prerisovat. Med njimi je bil tudi uče-
njak iz Schleswig-Holsteina Marquard Gude,
ki si je 1662 v Padovi pod vodstvom tamkaj-
šnjega učenjaka Sertorija Orsata ogledal fre-
ske in prepisal napise. Theodor Mommsen
sam v samostanu ni delal, na freskah tedaj
že več ničesar ni bilo, upošteval pa je Gude-
jeve prepise, ne da bi jim preveč zaupal,
zato je poreške odrinil v skupino ** falsae vel
alienae, CIL V 220*—224*. Avtorica tekste
ponovno analizira, opiraje se pri tem pred-
vsem na prepise Girolama da Ponteza v nje-
govem Elucidariju, na Gudejeve prepise in
v enem primeru na Mengardijevo reproduk-
cijo. Ugotovi skupno 20 tekstov, od katerih
6 uspešno locira v Parentium, s čimer izlušči
nov element, da je slikar od tam doma, ter
pokaže hkrati na nov vir za poreške napise.
Te v nadaljnjem kratko povzamem.
1 In. It. X 2,41 = CIL V 354 (na Bemardinovi
sliki 4). K literaturi, ki je tam navedena,
je treba dodati Elucidario t. 7 r, M. P. Billano-
vich 2?7 n 1 ter na osnovi tega besedilo nagrob-
nika precizneje oblikovati, kot sledi. D(is) m(ani-
bus) I Matinianae c[oniugi] \ karissimae o[ —
2 In. It. X 2,47 = CIL V 359 = 221,* nagrobnik
Tussidije Storge (na Bemardinovi sliki 4). K lite-
raturi je treba dodati Elucidario f. 7 r, dalje
tiskano reprodukcijo Mengardija iz leta 1794 (ki
jo hrani Biblioteca Civica di Padava) ter M. P.
Billanovich 229 n. 2. Tekst ostaja neizpremenjen,
prejkone je bil glagol fecit izpisan, ne okrajšan.
Gentile nastopa tudi na Stalenskem Vrhu na
Koroškem med izvozniki istrskega olja, gl. A.
Degrassi, Scritti vari di antichita II (1962) 958
n. 53.
3 Nagrobnik (na Bemardinovi sliki 4), ki nima
direktne paralele v Poreču ali okolju in ki ga
CIL V objavlja med padovanskimi dvomljivimi
dvakrat, pod št. 219* in 220,* kar M. P. Billano-
vich 230 n. 3 korigira. K doslej znani literaturi
je treba dodati Elucidario i. 7 r, ki besedilo ne-
točno reproducira: C. Clausio C. filio P. V. P. dex-
tro Aedi. i. i. viro Causo C. Titi Marcellia Eu. Sor.
P. t) X. Na osnovi dejstva, da je napis rokopisno
ohranil tudi furlanski učenjak iz sedemdesetih
let 16. stoletja, lacopo Valvasone di Maniago il
Vecchio, ki je zbiral gradivo izključno iz Furla-
nije in obmejnih pokrajin, ter na osnovi dejstva,
da je gentilno ime Clausius doslej dokumentira-
no dvakrat, enkrat v Istri na napisu z vrha Korona
pri vasi Kringa in enkrat v Ninu, avtorica dokaj
utemeljeno sklepa, da je nagrobnik, ki je bil na-
risan v padovanskem križnem hodniku samo-
stana sv. Justine, originalno iz Istre. Močno ver-
jetna je tudi misel, da je odlomek In. It. X 2,213
z vrha hriba Korona, hranjen danes v Poreču,
dejansko odlomek nagrobnika, ki ga je bil na-
risal Bernardin Porečan. Obravnava dalje prob-
lem tribus Pupinije v tem področju, upravne
pripadnosti teritorija Pedene (Pičan) in razpro-
stranjenosti tergestinskega agra v Istri.
4 CIL V 224* (na Bemardinovi sliki 6): navaja
na osnovi Gude-jevega prepisa, ki se glasi: ai...
I e. p. 1.1 cybeles s. K tam navedeni literaturi
je treba dodati sedaj Klucidario f. 9 r ter M. P.
Billanovich 240 n. 4, ki s Porečem ne najde ohra-
njene povezave, razen da nastopa na tam ohra-
njenem, vendar drugem spomeniku tudi ime
Cybeles, In. It. X 2,196.
5 V sklopu Bernardinove kompozicije je na
fragmentu spomenika upodobljen dečeto, ki z ra-
meni podpira napisno ploščo s črkami S. I. P. V.
Glej Elucidario f. 9 r M. P. Billanovich 241 n. 5
domneva, da gre za kak poreški fragment, ki je
pozneje izginil.
6 Isto velja za drug spomenik z grifonom na
isti kompoziciji in z napisom: Coio Pont. Mit.
Tribunitio S. A. Glej Elucidario f. 9 r ter M. P.
Billanovich 241 n. 5.
86
Na koncu je treba opozoriti, da so stiki med
Padovo in Istro bili tesni posebej — tako je
dokumentirano — za časa obnovitvenih del
na samostanski baziliki v začetku 16. stole-
tja, kajti ves marmor in stavbni kamen so
navozili iz poreških kamnolomov. V te eko-
nomske stike, ki so obstajali najbrž tudi ob
gradnji drugih uglednih stavb po mestih se-
verno-italijanskega primorja, se vklaplja pre-
tok prebivalstva, delavcev in obrtnikov med
eno in drugo deželo in marsikoga — kot ka-
že razširjen priimek Parentino — tako tudi
Bernardina, je pot privedla v Padovo iskat
dela, kruha in uspeha.
Tudi v freskah, ki jih je v nadaljevanju
Bernardinovega dela izpeljal do kraja Giro-
lamo dal Santo, je reproducirana vrsta epi-
grafskih spomenikov. M. P. Billanovich (str.
243 ss) dokaže, da jih je črpal in kopiral iz
tedanjih epigrafskih zbirk, predvsem Giaco-
ma Mazzocchija Epigrammata antiquae Ur-
his (Roma, 1521) ter Pietra Apiana in Bartolo-
meja Amanzia Inscriptiones sacrosanctae ve-
tustatis (Ingolstadii, 1534). Spomeniki so pre-
težno iz Rima, le eden iz Kopra (In. It. X 3,
23 = CIL V 504) — tudi po Apianovi zbirki
— med njimi je tudi ponaredba Cicerono-
vega nagrobnika, ki jo M. P. Bilanovich (str.
255 ss) kulturno-zgodovinsko zanimivo osvet-
li, drugi pa tedaj 'moderna' ponaredba na-
grobnika rimskega dramatika Marka Paku-
vija (2. stoletje pred Kr.).
Ker tudi na berlinskem platnu Bernardina
Porečana nastopajo odlomki rimskih napisov
— tu so mnogo slabše ohranjeni in repro-
ducirani od onih v Padovi — poskuša M. P.
Billanovicheva identificirati tudi te. Presene-
tljivo, vendar prepričevalno ugotovi, da gre
za tri fragmente iz Kopra, ki jih je Porečan
prekomponiral v en sam napis na profilira-
nem bloku. Na prvi pogled je vidno, da ta
napis ne sestavlja organske enote, marveč da
je kontaminiran vsaj iz are in nagrobnika.
7 In. It. X 3,2 = CIL V 485, Silvanu posvečen
žrtvenik. K tam navedeni literaturi je treba do-
dati Bernardina Porečana berlinsko sliko, ki jo
reproducira M. P. Billanovich na tablah XVI in
XVIII 2 ter analizira na str. 259. Tekst z novim
podatkom ni spremenjen, zgolj tehnično dopol-
njen.
S In. It. X 3,6 = CIL V 487, odlomek nagrob-
nika mestnega funkcionarja. Dodati k literaturi
Bernardina Porečana berlinsko sliko s komen-
tarjem in izpeljano identifikacijo M. P. BiUano-
vicheve str. 261.
9 In. It. X 3,10 = CIL V 490, mejnik nagrobne
parcele. Dodati k literaturi Bernardina Porečana
berlinsko sliko, ki jo objavlja M. P. Billanovi-
cheva na tablah XVI in XVIII 2 ter analizira na
str. 262.
Koprski epigrafski material dokazuje, da ga
je Porečan zabeležil, ko je bil osebno v tem
mestu. Najbrž je odšel odtod kot mnogi dru-
gi v Benetke. Verjetno je bil v oblikovanju
svojega odnosa do antike pod vplivom veli-
kega Cesare del Mantegna, gotovo pa je že od
doma prinesel nagnjenje k risanju antik —
morda po vzgledu kakega istrskega humani-
sta (Raffaele Zovenzoni?) — imel je gotovo
tudi vsaj nekaj višjo kot povprečno šolsko
izobrazbo.
Končno se avtorica posveti še preiskavi in
analizi ostalih antik, ki sta jih oba slikarja
— Bernardin Porečan in Girolamo dal Santo
— upodabljala. Najprej se ustavi ob hierogli-
fih, egipčanskih starinah, poda razvoj tovrst-
nih študij v Evropi in pokaže, da je prav v 15.
in 16. stoletju eksplodirala egiptološka moda
in fantastična interpretacija ostankov te kul-
ture, kar je bogato odmevalo po Padovi. To
je bila doba, ki je sprožila proučevanje sve-
te pisave hieroglifov in njih interpretacije.
Eden od študijskih centrov je bila Padova,
logično je, da je vse, kar je zanimalo tedanjo
učeno Evropo, našlo odmev tudi na freskah
benediktinskega samostana. Tudi opat Gaspa-
ro de Pavia, ki je do neke meje zasnoval
freskantoma ciklus podob, je pri tem aktivno
sodeloval; z veliko verjetnostjo nakaže, da je
on posredoval Porečanu kopije frizov z rim-
skega spomenika, ki je bil tedaj v San Loren-
zo juori le Mura (danes v Museo Capitolino)
in ki ga je Porečan vkomponiral v svoje de-
lo. Na podoben način analizira avtorica ele-
mente, ki jih je Bernardin vkomponiral iz
Konstantinovega slavoloka v Rimu. Dalje, ob-
ravnava odkritje 'Livijevega' nagrobnika v
Padovi ter napis na sarkofagu sv. Justine na
povsem nov, kritičen način, ki je vreden
občudovanja, predvsem tudi, ker nam pribli-
ža omenjeno dobo z novega aspekta.
* Ta hrani pod signaturo B. P. 4898 njegovo za
samostansko zgodovino najvažnejše rokopisno de-
lo: Elucidario et vero ritratto della pittura del
Chiostro del Monasterio di Santa Giustina di
Padova fatto da Eccellentissimi Pittori, con la
dichiaratione delle Figure e Figurati, Favole de
Poeti, Historie, hettere Egiptiache, Simboliche,
Et altre cose ingeniöse.
** Kratice, ki jih v naslednjem porabljam:
CIL Corpus inscriptionum Latinarum. Elucidario,
glej prejšnjo opombo pod črto. In. It., Inscrip-
tiones Italiae. i
87