Ponedeljek, 30. 12. Cena 1974 1 din eto XXVII. ŠtevilkalOO stanovitelji: obč. konference SZDL esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Črno-bela kronika Nixonovo slovo Kaj napisati staremu letu v slovo? Kako ga pospremiti v zgodovino in s kakšnimi besedami pričakati njegovega naslednika pod zaporedno oznako 1975? Ne vem. Vsako duhovičenje in stilistično premetavanje stavkov je odveč. Tisti »Srečno!«, ki nas pozdravlja iz izložb, iz koledarjev, iz čestitk in oglasov, zveni — če zanemarimo posameznika in se postavimo v kožo človeštva kot celote — nekam plehko, hinavsko, neiskreno. »Srečno!« smo zaželeli drug drugemu tudi lani in predlanskim. Tudi lani so državniki v silvestrskih poslanicah natrosili ljudstvom goro posladkanih fraz in jim vbijali v možgane vizijo lepšega jutri. Pa ni nič pomagalo. Leto 1974 je bilo na las podobno prejšnjemu in prihodnje bo spet zrcalna slika obeh preteklih. Ne sicer v nebistvenih potankostih, ampak v osnovnih potezah. In osnovne poteze so praviloma zmeraj temačne; trije, štirje svetli toni vmes jih ne morejo pre-vpiti. Kajti vojne, umori, atentati, korupcija, nezgode, udari, ugrabitve, mamila in sorodne spremljevalke civilizacije dvajsetega veka po obsegu in pogostnosti odločno prekašajo prijetnejše plati življenja. Le sem ter tja, za kratek hip, razsvetli črnino iskrica nade, le sem ter tja skozi eter priplava spodbudna vest o pomembnem medicinskem odkritju, o novi delovni zmagi, o važnem dosežku znanosti. A potlej svet spet obidejo fotografije mrtvih in pohabljenih, posnetki onesnaženih voda, poginulih rib, zbombardiranih domov, protestnih shodov, sestradanih otrok in zmečkanih avtomobilov: mozaik zla, napaberkovan vkup z najrazličnejših vetrov ter brez reda serviran občinstvu, katerega sposobnost sočustvovanja je že zdavnaj otopela in skrepenela v egoistično filozofijo tipa »kaj me briga« in »samo da mene ni zraven«. Ob pričujočem bežnem pregledu vsebine minulih dvanajstih mesecev zato ne kaže zabresti v skrajnost. Raje ohranimo trezne glave in upajmo, da bo naslednjih 365 dni vsaj enakih preteklim. Vsaj enaki naj bodo — vsaj enaki, če že ne boljši! Smrt jeklenih ptičev V uverturi k iztekajočemu se letu ni manjkalo razburljivih pripetljajev. Predvsem je treba omeniti egiptovsko-izraelski sporazum o ločitvi čet na Sinajskem polotoku ter seveda potovanje predsednika Tita v Indijo, Bangladeš in Nepal. Žal pa zatišje in blage tone v zunanjepolitičnih rubrikah časopisov motijo poročila o letalskih in železniških nesrečah: na torinskem letališču v ruševinah DC-9 umre 39 potnikov; 30 trupel po nekaj dneh iskanja potegnejo izpod razbitin kolumbijskega bombnika, ki je strmoglavil v džunglo južno od Bogote; pri Izmiru v Turčiji se raztrešči turško čartersko letalo: 68 mrtvih in 5 hudo ranjenih. Še več žrtev — 91 — zahteva katastrofa reaktivca na pacifiškem atolu Pago-Pago. Ugotovili so, da je tragedijo zakrivilo tropsko neurje. No, trčenju vlakov v Adanu v Turčiji, 7. januarja, in v soteski med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico, ki sta terjali smrt 26 oziroma 5 ljudi, kajpak ne botrujejo vremenske neprilike, ampak malomarnost vlakovodij. Požar in stavke Poleg vesti o pogrebu nacionalističnega ciprskega generala Grivasa, bivšega Makariosovega tekmeca, je vstop v snega oropani februar »začinilo« resno opozorilo izvedencev FAO, da suša v pokrajinah južno od Sahare ogroža 40 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Naslednje jutro beremo o strahotnem požaru v središču mesta Sao Paolo. Zgorelo je 200 stanovalcev upepeljenega nebotičnika. 8. februarja v vodah Tihega oceana, po 84 dni trajajočem poletu, pristanejo trije člani posadke ameriške vesoljske ladje skvlab, vendar njihov podvig brž utone v pozabo; Zahodno Evropo izmozga-vajo organizirane stavke 270.000 angleških rudarjev, 2,3 milijona nemških uslužbencev in 13 milijonov (!) italijanskih delavcev. Recesije, ki jo je spodbudila zaostrena »petrolejska vojna« Arabcev, ni več mogoče preprečiti. Obenem iz skopih notic velikih tiskovnih agencij že lahko ugotovimo, da nad Selasijevim cesarskim režimom v Etiopiji visijo nevihtni oblaki: 26. februarja namreč med pešaki v Asmari in mornarji ter padalci v Masaui izbruhne upor. Italija izziva Po volitvah, na katerih prepričljivo zmaga laburistična stranka, nezadovoljni Britanci za krmilom dežele namesto Heatha ustoličijo Harolda VVillsona. Vendar bo marec 1974 ostal zabeležen v analih kronistov predvsem zaradi doslej najhujše letalske nezgode, saj je blizu Pariza eksplodiral, turški DC-10 »jumbo-jet«: nihče od 346 potnikov in članov posadke ne preživi. Niti poplava v Braziliji, niti 2000 utoplje- nih podeželanov ne dvigne toliko prahu. Ko v Planici Švicar Steiner skoči 169 metrov daleč in izenači svoj svetovni rekord, Slovenci sicer za trenutek pozabimo na težave, a že par dni kasneje nas ogorčijo iredentistične zahteve in izzivanje italijanskih neofašistov. V tujini pa ne zbudi nič manj razprav zaostrena situacija v Adis Abebi, kjer je sindikalno gibanje sprožilo množični »štrajk« delavstva. Komandosi Poleg nenadne smrti francoskega predsednika Georgesa Pompidouja in predsednika avstrijske vlade Franza Jonasa sta mednarodno skupnost v aprilu nedvomno najbolj pretresla divjanje trojice palestinskih komandosov v izraelski vasi Kirjat Simon (poboj 10 odraslih in 8 otrok) ter povračilni vdor Dajanovih enot v šest naselij južnega Libanona; diverzanti porušijo 25 stavb in odpeljejo 17 ujetnikov. Doma, v Ljubljani, smo malo prej imeli 7. kongres ZKS — in najbrž ni zgolj naključje, da italijanske in ameriške kopensko-pomorsko-zračne sile, pridružene NATO paktu, vzdolž zahodne jugoslovanske meje ter v severnem Jadranu ravno tedaj priredijo manevre. Nadalje ne smemo spregledati degradacije prenapetega libijskega voditelja, polkovnika Moamerja El Gadafija, ki mu odvzamejo pravico opravljanja upravno-političnih funkcij, pa puča v Nigru ter nekrvavega konca Caetanovega fašističnega režima na Portugalskem, znanilca procesov demokratizacije v bivši trdnjavi kolonializma. 106 zoglenelih teles v zmaličeni lupini Boeinga, last družbe Pan-American (zrušil se je ob vzletu z aerodroma sredi indonezijskega otoka Bali), samo zaokroži surovo podobo letošnje pomladi. Tito načelu ZKJ Kar zadeva presenečenja in zaokrete, ni maj nič revnejši kakor april. Najprej spričo razkrinkanja vohuna Gunterja Guillama odstopi kancler ZRN Willy Brandt, da bi nato na predsedniških volitvah v Franciji liberalec Giscard d'Estaigne porazil glavnega favorita Mitteranda. V Indiji opravijo podzemeljski atomski poskus, 59 odstotkov Italijanov podpre legalizacijo predloga o razvezi zakona, v Egiptu pa specialni moštvi angleških in ameriških strokovnjakov znova usposobita za plovbo Sueški prekop. Beograd utripa v znamenju 9. kongresa ZKJ, katerega udeleženci Josipu Brozu-Titu soglasno podelijo naslov predsednika zveze komunistov Jugoslavije brez časovne omejitve. Podoben sklep je dva tedna nazaj sprejela tudi zvezna skupščina. Črne koze v Indiji V prisotnosti Tita tehniki spustijo v pogon najsodobnejšo zemeljsko satelitsko postajo, prvo v Jugoslaviji. Prek vohunskega satelita Red Eye Američanom uspe spremljati in analizirati kitajsko jedrsko eksplozijo, sproženo skoraj istočasno z istovrstnim francoskim eksperimentom. Hkrati v New Delhiju priznajo, da je epidemija črnih koz v pičlih treh mesecih pomorila 20.600 Indijcev. A svetovne javnosti gornji podatek ne pretrese niti pol toliko kakor novica o vpadu gruče palestinskih gverilcev v izraelski kibuc: namesto da bi se vdali, obkoljeni fanatiki poženejo v zrak sebe in še 31 talcev. Osem dni pozneje, 20. junija, Slovenijo zamaje močan potres. Najresneje sta prizadeta Kozjansko in šmarješki okoliš. In v trenutku, ko mi ocenjujemo posledice tektonskih premikov, revolucionarni sunki v Etiopiji povzročijo, da nadzorstvo v državi prevzame v roke vojska. Vendar usoda daljne Abesinije »velikih dveh« očitno ne briga, kajti Brežnjev in Nixon v Moskvi nemoteno obravnavata problematiko gospodarskega sodelovanja in zaviranja oborožitvene dirke. Ciper, Ciper! Sovjetsko vesoljsko plovilo šojuz 14 (pilotirata ga kozmo-navta Popovič in Artjuhin) 5. julija izvede manever spajanja z orbitalno postajo saljut 3. Vsekakor dokaj atraktivna vest, ki pa ne more zasenčiti "»najvažnejše postranske stvari na Zemlji«, nogometa; v Zvezni republiki Nemčiji v okviru SP igrajo finalne tekme. Zlato si pribrcajo gostitelji, srebro Nizozemci in bron Poljaki. »Plavi« so osmi. Ni slabo, pravijo poznavalci. Pritrditi jim je treba — dasi v Portoriku, prizorišču košarkarskega »mundiala«, dosežemo precej več: drugo mesto. Ampak dovolj športa. Mnogo resnejše stvari se dogajajo poleti. Iluzijo dopustniške sieste nepreklicno odpihne državni udar progrško razpoložene ciprske nacionalne garde; zakoniti predsednik Makarios zbeži v London. Kmalu nato turški padalski oddelki preprečijo »enosis«, priključitev h Grčiji. Izjalovljena pustolovščina pospeši padec atenske vojaške diktature in začasno odvrne poglede od dramatičnega razpletanja vvatergatskih zdrah, spričo katerih v predstavniškem domu ZDA uvedejo postopek za odpoklic Nixona. Kot protiutež gonji italijanske policije zoper desničarske skrajneže tolpa neofašistov napade brzec Rim—Miinchen. Naštejejo 12 mrtvih in 48 obstreljenih. Sledi aretacija milijarderja Andrea Pioggie, mecena in pobornika ilegalnih antikomunističnih gibanj. Napetost in strah obvladujeta Italijane, ki menda edini ne utegnejo spremljati vrenja v ciprskem »sodu smodnika«. OZN si krčevito prizadeva zaustaviti ofenzivo Turkov in doseči prekinitev spopada, prekinitev maščevalnih operacij, v kakršni so grški gardisti ubili ameriškega veleposlanika Rogerja Daviesa. Nazadnje Waldheimu le uspe. Medtem v Washingtonu pod težo obtožb odstopi predsednik Richard Nixon. Še isto popoldne, bilo je 9. avgusta, šokirani Američani na izpraznjeni tron v Beli hiši posadijo Geralda Forda. Razburljivo obdobje, kaj? Je mar čudno, da bi ob Cipru in Watergatu skoraj zanemarili obrobne »drobtinice«, denimo zmagoslavje plavalcev NDR na prvenstvu Evrope v dunajskem Pratru, podpis pogodbe o financiranju projekta JE Krško (500 milijonov dolarjev) in bleščeči pohod Mateja Parlova k naslovu svetovnega boksarskega prvaka poltežke kategorije v Havani. Ni pa moč imenovati »drobtinice« konferenco OZN o prebivalstvu v Bukarešti ter iztirjenje vlaka Beograd— Miinchen na zagrebški železniški postaji (122 mrtvih). OZN zaseda Iz Rima, kjer so se pomerili vrhunski evropski atleti, tekač Luciano Sušanj prinaša zlato kolajno, skakalec v daljino Nenad Stekić srebrno in metalka kopja Nataša Urban-čič bronasto. Jugoslavija ploska. Ploska tudi proglasitvi neodvisnosti Mozambika v Lusaki ter začetku 29. zasedanja generalne skupščine OZN, ki po uradnem sprejemu Gvineje Bissau, Bangladeša in Grenade združuje že 138 neodvisnih držav. Sredi meseca koordinacijski odbor etiopske armade odstavi monarha Haile Selasia in napove neusmiljen obračun s fevdalnimi strukturami v deželi. Kratkotrajnemu septembrskemu zatišju je odzvonilo, o čemer nazorno priča izbruh nebrzdanega nasilja v Argentini, po Peronovem pogrebu oropani čvrste, avtoritativne osebnosti, ter odločitev treh avstrijskih strank, da bodo slovensko manjšino na Koroškem »prešteli«. Strašna Fifi V centralni Ameriki naredijo bilanco »vesoljnega potopa«. Ciklon Fifi, ki je prihrumel iznad morja (meteorologi so izmerili hitrost vrtincev: 200 km/h), je samo v Hondurasu razdejal prek 100.000 hiš, ubil 8000 ljudi, pahnil v revščino 250.000 kmetov-plantažnikov in uničil 80 odstotkov ekonomskih kapacitet dežele. Narasla Sava resda ni niti senca uraganske Fifi, pa vendar od Jasenovca navzdol poplavi 280.000 hektarov zemljišč, 3700 stanovanjskih in 6241 gospodarskih poslopij. Ce pridamo zraven še potres v Peruju (44 mrtvih), smo oktobrski »paket« naravnih ujm v grobem izčrpali. V politiki to pot izjemoma prevladujeta miroljubnost in zdrava razsodnost: slovenski mladinci se zberejo na 9. kongresu ZSMS v Moravcih, v Veliki Britaniji volivci potrdijo zaupnico Willsonu, v Varšavi teče posvetovalni sestanek zastopnikov evropskih komunističnih partij, nemški kancler Schmidt obišče Moskvo, Tito odpotuje *na Dansko, v Rabatu (Maroko) zboruje arabski vrh ... Dosti komentarjev navrže nota ZIS, v kateri Jugoslavija poziva Avstrijo, naj preneha kršiti določila državne pogodbe. Doktor K. v Beogradu Novembra smo skrbno spremljali svetovno konferenco o prehrani v Rimu, saj ni nikjer rečeno, da ne bomo leta 2000 trpeli lakote. Za poglabljanje stikov med SFRJ in ZDA je zelo pomemben sedemurni Kissingerjev postanek v Beogradu; šef State Departementa si pusti dopovedati, kako neuvrščenost ni nikakršen zametek »tretjega bloka«. Nasploh so diplomati letošnjo jesen pošteno zavihali rokave: maršal Tito odleti v NDR, Ford in Brežnjev v Vladivostoku prižgeta zeleno luč razorožitvenim pogajanjem SALT II, doktor K. jo mahne v Peking, v Beogradu slovesno konča delo 9. kongres ZSM Jugoslavije itd. Etiopski radikali opravijo »kirurški poseg« v lastnih vrstah in usmrtijo nedoslediega, a vplivnega generala Andoma, ki postane 61. žrtev družbenega preporoda. Grožnje z bombo Podražitev sladkorja in olja ter volitve v SIS sta najbolj vroči temi poprazničnih tednov: Se nam pač zdita bližji kakor izstrelitev Sojuza 15, prihod Arafata v Jugoslavijo in vrnitev nadškofa Makariosa na Ciper. Ker pa hočemo biti objektivni, bomo navedli tudi, da je grško ljudstvo raje izbralo republiko kot demokracijo s krono, da so 6. decembra Francozi in Sovjeti v Parizu sklenili pogodbo o petletnem gospodarskem sodelovanju, da sta d'Estaigne in Ford na otoku Martinique skovala ogrodje »petrolejske strategije« razvitega Zahoda, da je zaradi atomsko-raketnih pretenj Izraela bližnjevzhodni spor spet poprišče nevarne krize, da so se v Budimpešti znova sestala zastopstva komunističnih partij Evrope in da v ZDA raziskujejo afero okrog nedovoljenega početja zloglasne CIA, ki ji očitajo zalezovanje poštenih Amerikancev. In namesto epiloga Se en skok v Beograd: Tita so uvodnega dne 7. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije delegati proglasili za častnega predsednika ZSJ. I. Guzclj Naročnikom in bralcem Glasa, dopis- . . lednik^ nikom in drugim sodelavcem kakor tudi G\ A^J^jfc^Sii*^ poslovnim prijateljem in predstavnikom ™ ' družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in občin-skih skupščin Gorenjske želiva v imenu delovne skupnosti CP Glas srečno in uspešno novo leto 1975. Kljub težavam bogatejši v leto 1975 1 i Do izdelanega gospodarskega zaključka leta 1974 (zaključnih računov) nas sicer loči še dober mesec in pol, vendar ta hip, pet minut pred dvanajsto novega poslovnega leta kljub, nepopolnim podatkom že lahko precej zanesljivo napovemo, kakšen bo izid tega gospodarskega leta na zaključnih računih. Že na samem začetku te nepopolne ocene se nekako ne morem znebiti tele primerjave: izteka se leto, ki je bilo še najbolj stabilno v naraščajoči inflaciji, v nenehnih podražitvah, zadolžitvah, kopičenju zalog, pomanjkanju sredstev na žiro računih v drugih podobnih težavah in najmanj tam, kjer bi si stabilizacije najbolj želeli. Oglejmo si za začetek dve plati te slike. Celotni dohodek gorenjskega gospodarstva je v devetih mesecih letos porasel za 47 odstotkov, dohodek za 37 in ostanek dohodka za 49 odstotkov. Približno takšne bodo najbrž številke tudi po zaključnih računih. Veseli smo lahko, da so se investicijska vlaganja povečala za še enkrat več kot lani. 104 investitorji imajo ta hip registriranih 307 investicij, katerih vrednost znaša 3.103,970.000 dinarjev. Že samo to daje upanje, da bo gorenjsko gospodarstvo v prihodnjih letih laže sledilo in_ bo kos morebitnim težavam v svetu in doma in hitrejšemu razvoju. Manj veselo nasprotje tej sliki je, da se je vrednost sredstev na žiro računih delovnih organizacij v primerjavi z letom 1973 zmanjšala za 23 odstotkov. Število dni blokiranih žiro računov je naraslo za 51 odstotkov. Terjatve do gorenjskega gospodarstva naraščajo. Likvidnost pa se je tik pred koncem leta izboljšala. Kot rečeno smo bili priča nenehnemu naraščanju zalog, posameznim izgubam in močnemu porastu vseh vrst potrošnje. Ta temna senca postane malo svetlejša ob zavesti, da se je gorenjsko gospodarstvo kljub težavam uspelo odzvati solidarnostni akciji za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Do srede decembra je zbralo 13,366.228 novih dinarjev (Kranj 5,550.626 din, Škofja Loka 1,939.039 din, Tržič 1,075.419 din, Jesenice 2,969.176 din in Radovljica 1,831.967 din). Zanimivo je nadalje, da je odkupilo za 46,240.000 novih dinarjev obveznic federacije in ne nazadnje, da je kljub težavam pripomoglo k precejšnjemu družbenemu razvoju celotne Gorenjske. Seveda to ne more biti opravičilo za naprej. Leto 1975 nedvomno ne bo lahko. Zato je prav, če se vsi ta hip zavemo, da bodo še kako dobrodošli stabilizacijski programi, ki jih morajo po nedavnem sklepu medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in posameznih gorenjskih občinskih konferenc ZK izdelati vse delovne organizacije na Gorenjskem. In vendar lahko rečemo, da kljub težavam stopamo bogatejši v leto 1975. Zaka^? Oglejmo si, kaj je bilo letos novega v posameznih gorenjskih občinah. Preden pa se podamo na podrobnejši pregled, še dve ugotovitvi: delovni ljudje in občani gorenjskih občin so s prostovoljnim delom in prispevki marsikje uresničili načrte, ki so se lani ta čas zdeli domala neuresničljivi. Ta ugotovitev pa v praksi tudi potrjuje letošnje uresničevanje ustave s spomladanskimi in nedavnimi volitvami. Tudi po tej plati z novimi samoupravnimi odnosi stopamo bogatejši v leto 1975. JESENICE Pri osnovni šoli v Žirovnici je bilo letos zgrajenih več objektov: telovadnica z garderobami in osem učilnic. Tako ima zdaj šola 17 učilnic in 6 kabinetov ter enoizmenski pouk. Razen tega ima v treh igralnicah varstvo 55 otrok od 3. do 6. leta. V vrtcu Julke Piber-nikove pa je danes šes,t igralnic za 140 otrok. 171 družin ali posameznikov je letos že dobilo stanovanja v stolpnici na Jesenicah, v vila blokih v Kranjski gori, v stolpiču na Javorniku ali v nadzidanih železniških blokih na Jesenicah. Že januarja bo vseljiva še ena stolpnica s 102 stanovanjema na Jesenicah. Razen tega je bilo v zasebnih stanovanjskih hišah zgrajenih 124 stanovanj. V začetku prihodnjega leta bo gotov tudi novi del doma Franca Berglja za ostarele občane. Pri bolnici pa se gradi novi trakt za specialistične ambulante. Na komunalnem področju velja omeniti izgradnjo vodovoda do Plavža na Jesenicah. V Kranjski gori, Vrbi in Radovni so bila obnovitvena dela, do zime pa bosta na Jesenicah gotova še dva razbremenilnika. Asfaltiranih je bilo 23.489 kvadratnih metrov lokalnih, neraz-vrščenih in mestnih cest ter parkirnih prostorov na Dovjem, v Mojstrani, na Jesenicah, Javorniku in v Kranjski gori. Na Koroški Beli in v Žirovnici je bilo položenih blizu 1500 metrov kanalizacije. Zgrajen je bil betonski most na potoku in leseni most na cesti v Ja-vorniškem Rovtu. Za boljšo električno napetost je bilo zgrajenih sedem pomembnih objektov. Nazadnje omenimo še uspešno izgradnjo hladne valj ar ne, dograjevanje obrata za izdelavo vratnih podbojev in rezervoar za plinska goriva v Železarni. V Kranjski gori so zrasli nov moderen Kompasov hotel in dva počitniška domova. SGP Sava pa je začelo s poskusnim obratovanjem nove separacije gramoza na Hrušici. KRANJ Iskra, Sava in Tekstilindus so tudi letos nadaljevali z investicijami po začrtanem programu. Podjetje Gorenjska oblačila je dobilo nov moderen obrat in trgovino ob cesti JLA. Letališče Brnik je uspešno prestalo preskušnjo ob rekonstrukciji zagrebškega letališča. Pred dnevi je podjetje Dinos odprlo nove prostore pri tovarni Planika. KŽK je odprl moderno skladišče krompirja, podjetje Živila pa gradi velika skladišča v Naklem. Po programu poteka tudi gradnja javnih skladišč. GP Gorenjski tisk razširja sedanje zmogljivosti v komunalni coni na Primskovem. Največji premik je bil tudi letos narejen v skrbi za družbeni standard. Na Planini je bilo vseljenih več stanovanj iz solidarnostnega sklada. Gradnja šol in vrtcev poteka po programu. Razveseljiv je dosežek na področju skrbi za delavca. Tekstilindus in Komunalno obrtno podjetje sta zgradila samska domova. Enako se je v gradnjo stanovanj za svoje delavce vključil Projekt. Začela se je obnova doma ostarelih v Preddvoru in začasno je bil rešen večletni problem Šmarjetne gore, kjer so trenutno ostareli občani iz doma v Preddvoru. Central je na Jezerskem moderniziral oziroma zgradil hotel, kegljišče in žičnico, v Kranju pa moderniziral samopostrežno trgovino Delikatesa z bifejem. Globus kot poslovna hiša je dobil zaključeno podobo z avtomobilskim salonom in oddelkom gospodinjske in sanitarne keramike. Elita je odprla modni salon zraven Prešernovega gledališča. Prav te dni se začenja tudi gradnja poslovno-stanovanjske stavbe ob cesti JLA. Nedvomno zadovoljni so lahko občani Kokrice, Predoselj in dela Britofa. Dobili so moderno cesto s pločnikom. Asfaltirana je bila Rupenska cesta, nadaljuje se z obnovo Delavske ceste in ceste na Šentursko goro. Zgrajeno je bilo črpališče pitne vode na Gorenji Savi. Odprta je bila centralna gramoznica na Jurčko-vem polju pri Bistrici in prebivalci Kranja so dobili novo odlagališče za smeti. Nazadnje omenimo še otvoritev tovorne žičnice na Kališče, živahno dejavnost na trim-stezi in v nekaterih športih. Spomladi bo dokončno urejena okolica pri cerkvi v Kranju. Pomemben korak pa je bil storjen tudi na področju združevanja delovnih organizacij: Sava — Polikem in Lek — GP Gorenjski tisk. RADOVLJICA Čeprav so v radovljiški občini odprli letos le šolo v Bohinjski Bistrici, so vseeno prav na tem področju dosegli velik premik. Pred dnevi so podpisali samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za dograditev oziroma uresničitev sedanjega programa šol. Temu bo ^sledila gradnja vrtcev in urejevanje problematike posebnega šolstva. S podpisom samoupravnega sporazuma so se dogovorili, da bodo v prihodnje vsi zaposleni, obrtniki in kmetje plačevali 2 odstotka od bruto osebnega dohodka. Med pomembnejšimi objekti pa ne smemo prezreti otvoritve novega zdravstvenega objekta v Radovljici. Pravkar pripravljajo načrte za lekarno. V gradnji je vrtec v Radovljici. Zgrajenih je bilo prek 200 stanovanj, od tega 107 iz sblidarnostnega stanovanjskega sklada. Spomladi bodo začeli graditi dom za ostarele občane. Pravkar se odločajo, ali naj bi bil v Lescah ali v Radovljici. Na Bledu so dobili novo knjižnico, urejena je bila Linhartova soba v radovljiški graščini in zdaj odkrivajo arhitektonske zanimivosti v Sivčevi hiši v Radovljici. Gospodarstvo je precej vložilo v modernizacijo. V Verigi uspešno napreduje gradnja kovačnice, Plamen je odprl novo proizvodno halo za obdelavo žice. GG in LIP Bled gradita v Bohinjski Bistrici moderno skladišče in obrat za predelavo lesa. Almira je zgradila nov obrat v Novi Gorici, Murka pa je odprla salon mode v Radovljici. Omenimo še začetek izgradnje smučarskega središča na Kobli, otvoritev umetnega drsališča na Bledu, priprave za gradnjo Park hotela, obnovo kopališča v Kropi in TVD Partizana v Ljubnem, gradnjo kamnoloma v Kamni gorici, urejanje kanalizacije na Bledu in dela na mostovih, cestah in vodovodih. ŠKOFJA LOKA V škofjeloški občini lahko omenimo štiri pomembne dosežke. Gorenjska predilnica je odprla nov obrat in del novih poslovnih prostorov ter s tem ob 40-letnici uresničila del programa iz posodabljanja tehnologije. Embalažno grafično podjetje je zgradilo novo tovarno, ki jo bodo v prihodnje še moderno opremili. Sicer pa je ta kolektiv dosegel nekaj lepih uspehov v proizvodnji embalaže. Praktično je že gotova, odprli pa jo bodo za bližnji občinski praznik. To je čistilna naprava; najpomembnejši objekt za čistočo v mestu in reke Sore. In četrti dosežek? Zgrajenih in vseljenih je bilo 165 stanovanj, od tega 85 iz solidarnostnega sklada. 65 družin bo na primer dobilo ključe prav danes v naselju ob Partizanski cesti. Gradnja na tem področju Je zdaj končana. Letos so začeli graditi dva stolpiča v Železnikih, v Podlubniku so odprli kompleks, kjer bo v prihodnje stalo 11 stolpnic. Tudi v Zireh in Železnikih bodo prihodnje leto začeli graditi enega ali dva bloka in stolpiča. Tako bo prihodnje leto vseljenih prek 220 stanovanj, v gradnji pa bo nadaljnjih 200. Začela se je tudi gradnja prizidka šole na Trati in spomladi bodo začeli graditi vrtec v Zireh ter prvo fazo šole. V Zireh so dobili novo trgovino, odprt je bil kulturni dom v Železnikih, asfaltirano igrišče za rokomet v Puštalu in začela se je gradnja plavalnega bazena v Železnikih. Obnovljene so bile tudi skakalnice v Zireh. Asfaltiranih je bilo več cest: Češnjica—Dražgoše, Poljane v smeri Javorje, vaška cesta v Dolenji vasi in druge. TRŽIČ V Tržiču pravijo, da je leto 1974 pomenilo zanje nekakšno prehodno obdobje. Pravkar je v izdelavi urbanistični načrt občine, ki naj bi prinesel rešitev, kaj bo s starim mestnim jedrom, z industrijo, turizmom in z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Kot pravijo je zadnji čas, da se odločijo, sicer bo Tržič prav kmalu postal še bolj staro mesto. Pri novi šoli v Bistrici so letos začeli graditi igrišče. Odprt je bil nov vrtec v Bistrici in prenovljeni prostori za vrtec v Spodnji Bistrici. Začela se je gradnja ceste v Lom, dogovarjajo se za obnovo ceste v Jelendol. Prav tako so gotovi načrti za cesto vpadnico med Pekom in Bombažno predilnico. Zgrajenih je bilo precej stanovanj, v prihodnjih letih pa jih bodo zgradili še prek 270 na Bistrici. Prenovljenih je bilo nekaj trgovin, industrijska podjetja se pripravljajo na gradnjo svoje trgovske mreže in prihodnje leto računajo da bo rešili problem avtobusne postaje. Resno se pogovarjajo tudi o razširitvi hotelskih in gostinskih zmogljivosti in o boljši turistični ponudbi. V Lomu pa bodo razširili električno omrežje. Na komunalnem področju velja še posebej poudariti, da so k sredstvom iz občinskega proračuna veliko prispevali tudi občani; posebno v Loki, Kovorju, Sebenjah, Pristavi in drugje. Vsekakor je ta bežen pregled dosežkov v posameznih občinah nepopoln. Vendar kaže, da kljub težavam uspehi niso majhni. Naša želja ta hip naj bo: še bogatejše leto 1975. A. Žalar IS H HS 91 511 M t i ritt iiiliil i.mi Nov dom za komunalne delavce na Primskovem pri Kranju Šola v Bohinjski Bistrici — ena najlepših v radovljiški občini Ob Partizanski cesti v Skofji Loki bo danes 65 družin dobilo nova stanovanja SGP Sava Jesenice ima na Hrušici moderno separacijo gramoza Konec septembra so v Bistrici pri Tržiču odprli nov vrtec Skupščina občine Kranj Komite občinske konference ZKS Kranj Občinska konferenca SZDL Kranj Občinski sindikalni svet Kranj Občinska konferenca ZSMS Kranj Zveza združenj borcev NOV Kranj Zveza rezervnih vojaških starešin Kranj Vsem delovnim ljudem in občanom želijo za leto 1975 mnogo delovnih uspehov, uspehov v samoupravnem urejanju naših socialističnih družbenih odnosov in tudi mnogo osebne sreče in zadovoljstva n Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj in delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj novo leto IM=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III Delovnim ljudem, občanom, članom hišnih svetov in stanovalcem želimo uspešno novo leto 1975 ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš in gradnji stanovanj proizvaja kvalitetne jaquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimentu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporočamo. industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Delovni kolektiv želi srečno novo leto 1975 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Cesta JLA 6/1 nebotičnik želi srečno in uspešno novo letoJ975 Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo želi ' vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1975 Priprave na spopad Pričujočega zapisa, vzetega iz knjige partizanskega pisca Ivana Jana »Dražgoška bitka«, v izbor novoletnih besedil nismo uvrstili kar tako, po golem naključju. Bližnji praznik škofjeloške občine, 9. januar, je namreč posvečen spominu na boje pred 33 leti, ko so nemške enote v Sloveniji prvič doživele poraz, poraz v odkritem, neposrednem spopadu s pripadniki svobodoljubnega, osvobodilnega gibanja naše dežele. Značilen je in poučen, saj prikazuje kup drobnih obrobnih potankosti, o katerih vemo veliko premalo, ki pa so neločljiv sestavni del celotnega razvoja dogodkov. Minili so trije kralji in vse očitneje je bilo, da se spopadu ne bo moč ogniti. Nemci so se nedvomno zbirali zato, da bi udarili na Dražgoše. Pikcbv oče o teh dneh pravi: »Če je šel kdo izmed nas v dolino, smo ga ob vrnitvi kar zasuli z vprašanji... Že vseskozi smo se bali, kdaj nas bodo Nemci zgrabili. S partizani vred! Oni pa se niso bali nemških groženj in napovedi. . . Možaki smo večidel hodili delat v Jelovico. Ob prekladanju hlodov in ob vožnji smo se, nekoliko zamotili. V sredo in čet tek — 7. in 8. januarja — so bili partizani še prav brezskrbni. Če smo katerega vprašali, kako se pri nas počuti, je bil vsak zadovoljen, češ da bi rad tu kar prezimil... A iz doline so prihajale vedno bolj vznemirljive vesti.. .« Vendar so partizani ljudi, ki so jih morile skrbi, tolažili in hrabrili. Zagotavljali so jim, da imajo že vse pripravljeno, če bi prišlo do napada, da bodo vas krepko branili. Vendar bi nekateri ljudje še vedno radi videli, če bi se umaknili vsaj zdaj. A kam v zimi, ki je bila vse hujša. Razen tega ni šlo le za umik ali premik! Lepšega kraja za obrambo, kot je bil ta, res ni bilo lahko najti! Naj Nemci kar pridejo! Bodo že videli, kako jo bodo odnesli! Še v Poljanski dolini so jim delali preglavice, kjer ni bil tako primeren teren in so bile okoliščine vse slabše, pa bi bežali zdaj od tu, ko so jih čakali pripravljeni! Kar pridejo naj! Nedvomno partizanskemu vodstvu ni bilo lahko sredi te zime usodo vaščanov vezati s svojo! Kaj bo, če bo zdivjal boj, s tolikimi nebogljenimi otroci, starčki in ženami? A kamorkoli bi šli zdaj, bi bili Nemcem precej bolj dostopni. Hočeš, nočeš: vas in partizani so se vse bolj zlivali v eno, čeravno so bili domačini vezani na ta košček zemlje, na kmetije in družine, predvsem pa na mirno življenje. Vojna je bila zdaj tu! V njihovih bregovih, v njihovi vasi! A tega je bil kriv grabežljivi okupator, ki je v roke mirnih ljudi potisnil orožje. V takih razmerah bi bilo nečastno in cankarjevcev nevredno, če bi odšli drugam. V tem vzdušju so izginjale razprtije med sosedi, odpirale so se gruntarske kašče, zakaj nihče ni vedel, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Da pa je spopad blizu, o tem so bili prepričani vsi... Kakšno vzdušje je vladalo tedaj v tej pokrajini, predvsem v okolici Poljanske in Selške doline ter o pripravah Nemcev na napad, povzemimo iz besed Francke iz Martinj vrha, ki je imela v Dražgošah prijatelja Johana: »Da so partizani odšli v Dražgoše, smo zvedeli od žensk iz Poljanske doline, ki so šle za možmi, ki so se ob vstaji priključili cankarjevcem. Nekatere so jih nameravale pregovoriti, da bi se tudi oni vrnili domov. Za usodo Dražgoš sem bila zelo v skrbeh. Zaradi vseh, posebno pa še zaradi tega, ker je bil tam doma prijatelj Johan . .. Na dan Treh kraljev — 6. januarja — sem se spustila proti Škof ji Loki, da bi izvedela kaj več. Na trgu in po ulicah so stale cele vrste kamionov, po dolini pa so še vedno prihajali novi, naloženi z vojaštvom. Celo topove so imeli s seboj. Blizu trga sem naletela na sosedove ženske, s katerimi sem se potem vrnila domov . .. Razšle smo se že, ko se nam je naglo bližal moj znanec Johan iz Dražgoš. Bil je prijetno presenečen nad' srečanjem, me pa še bolj. Tudi začudene smo bile ob tem. Če je v tistih dneh kdo prišel z osvobojenega ozemlja, če^e prišel mimo tolikih straž in zased, smo imeli to za veliko junaštvo. In z one strani do nas ni bilo blizu. .Partizansko dovolilnico imam,' je rekel. ,Nemci me še pogledali niso! Toda takoj popoldne se moram vrniti, ker se nekaj kuha. V Dražgoše pa ne bodo prišli, so naši premočni,' je pojasnjeval. Sosedove ženske so odšle, midva pa sva stopila k nam. Spotoma mi je pravil o partizanih, o mitingih, o navdušujočih govorih voditeljev, o tovarištvu, ki vlada med partizani, in o vsem, kar so prinesli cankarjevci v Dražgoše. Mene je ves čas skrbelo, kaj bo, če bodo Nemci le pridrli v vas. Znesli se bodo nad njo, kakor so se nedavno nad Nomnjem v Bohinju, nad Rašico v jeseni in nad drugimi! ,Takrat beži s partizani ali pa pridi na našo stran! Da ne boste čakali doma! Glavno bo, da v takem primeru ohranite življenje! S seboj vzemite le najnujnejše,' sem mu naročala zaradi izkušenj od drugod. Odhajal je smeje. Ob vrtni ograji se je še enkrat obrnil, jaz pa sem gledala za njim. Tedaj je rekel: Slovenija ^ j& ,Grem nazaj v svobodno partizansko državo!' Dvignil je klobuk, zamahnil z njim v pozdrav. . . in že ga ni bilo več videti. Včasih sem večkrat mislila, da ga tedaj vidim zadnjič, zdaj, ko je odhajal tako vesel in navdušen, pa prav nič... In vendar sem ga videla zadnjikrat.« V tem času je gorenjski partizanski štab — četudi se- partizani v Dražgošah pred ljudmi niso več skrivali — vse bolj cenil tudi obveščevalno in kurirsko delo. Tako tu prvič zasledimo, da se je s to zadolžitvijo v štabu vedno bolj ukvarjal Ivan Tomažin, poleg tega pa sta tako delo imela tudi Jože Dežman in Pavle Kavčič, čeravno še ne moremo govoriti o formalnih obveščevalnih funkcijah. Tedaj so to šele uvajali, in to je bilo ostalim prikrito. Zato o tem doslej tudi še ni bilo nikoli nič pisanega. Čeprav so obveščevalno delo na terenu skupaj s političnim takrat opravljali še aktivisti, vendarle zapazimo, da postopoma dobiva obveščanje vedno jasnejše naloge. Tako je Stane Žagar že prvi dan po novem letu poslal nazaj domov tudi Zdravka Tomažina iz Bukov-ščice, Ivanovega mlajšega brata, čeravno bi fant raje ostal s partizani v Dražgošah- To je bilo storjeno iz več razlogov. Kocjanova hiša dotlej še ni bila komprimiti-rana in taka naj bi zaradi skritih ranjencev v njej ostala še naprej. Posebno še zato, ker ni bila daleč od Dražgoš. Poleg tega pa je Zdravko dobil nalogo, da bo skrbel za ogledovanje in obveščanje ter vzdrževal zvezo med Kranjem in Dražgošami, med K P in gorenjskim štabom. Tako se je še ta dan spet vrnil v dolino in hkrati odnesel pošto za Kranj. Namesto puške, ki jo je prinesel v Dražgoše, je dobil pištolo. Do bitke je bil Zdravko s pošto še dvakrat v Dražgošah — a obakrat ponoči. Zanj je smel vedeti le štab. Le kak dan pred napadom je štab poslal Pavla Kavčiča s tremi tovariši do Mohorja in naprej do Škofje Loke, kjer naj bi si ogledali strelišče, ga skicirali in ga pozneje z bataljonom napadli. Štab bataljona se je sicer zavedal, da bi se po partizanskih pravilih kazalo umakniti, kar so vedeli že iz zgodovine in predvsem iz lastnih izkušenj. Nedvomno so napadalci želeli boj, tak boj, ki bi jim obetal uspeh. To pomeni, da bi se radi spopadli frontalno, na enem kraju, kjer bi bili v vsakršni ogromni premoči. Tu bi uporabili vso tehniko, izrabili bi vse prednosti, izognili bi se presenečenju ter bi tako to peščico partizanov naglo in enkrat za vselej razbili. Tako so pač nameravali. Toda v času, ko je šlo za začetke in širjenje osvobodilnega gibanja, za preprečevanje priključitve in preseljevanja, se iz čisto političnih in propagandnih razlogov ni kazalo umakniti iz Dražgoš. Tako Nemci kot vaščani in navsezadnje tudi novinci naj bi videli, da so partizani vojska, da še niso uničeni, kot je trobila po deželi fašistična propaganda! Zato ni šlo toliko za Dražgoše, ki so se s tem spreminjale v fronto, šlo je za večje in pomembnejše cilje! Šlo je za kaljenje borcev, zlasti novincev v novih bojih, če je bila zima še tako ostra in Nemci še tako močni. Morda prav zaradi tega! » Če bi se umaknili, bi se morali samo na Jelovico, kjer pa je bilo mnogo snega in je pritiskal hud mraz. Tam bi jim bili nevarni predvsem dobro opremljeni in urni nemški smučarski oddelki. Z lahkoto bi jih podili sem in tja in jih naposled razbili. Tudi za to je bilo treba prve nemške valove zaustaviti, oslabiti, šele potem bi lahko ukrenili kaj drugega. Tako je na bližajoče se dogodke gledal štab in zato ni mogel ugoditi željam, da bi se partizani umaknili iz vasi. Umakniti se tedaj drugam, bežati pred Nemci, četudi jih je bilo mnogo, bi pomenilo izgubiti morda več, kakor samo bitko. Pomenilo bi omogočiti uresničenje nemških naklepov. Medtem so aktivisti vse pogosteje sporočali o nemških transportih, ki so prihajali od več strani. Sicer pa so bili tedaj na Gorenjskem že številni policijski bataljoni, zato novice o nemških silah niso bile pretirane. Ob vsem tem se je Nemcem ponudila lepa priložnost, da z zbranimi silami čimprej napadejo Cankarjev bataljon. Novica, da se partizani zadržujejo v Dražgošah, je izredno olajšala njihove priprave. Da je bilo temu tako, dokazujejo večdnevne koncentracije nemških enot in njihovo poznejše prodiranje proti Dražgošam. Vendar niso napadli takoj, temveč šele po skrbnih pripravah, da bi bilo uspešneje kakor v Poljanski dolini. Takoj pa so okrepili bližnje orožniške postaje: v Poljanah, Gorenji vasi in Zireh v Poljanski dolini, v Seleah in Železnikih v Selški dolini, ter v Naklem. Ti orožniki so bili premeščeni s Koroške. Generallajtnant Schreyer in njegov štab ter gene-rallajtnant Rbsener, sta v boju proti gorenjskim partizanom dotlej nabrala že bogate izkušnje, zato boja proti njim nista podcenjevala. Propaganda je bila eno, resne vojaške priprave pa drugo. Poleg tega se je okupatorska oblast na Gorenjskem dobro zavedala, kakšne razmere so v tej pokrajini in kakšnega mnenja je prebivalstvo. O tem pričajo tudi njihovi dokumenti. V enem ■— iz podružnice državnega Propagandnega urada NSDAP za Koroško na Bledu — z dne 3. januarja 1942 zvemo: »...V bližini Krope je (tolpa) v Silvestrski noči obkolila vas in izropala tamkajšnji konzum ... Sedanje razmere so torej znova kritične in nejasne. Kaže, da naše sile ne zadostujejo, da bi te bandite dokončno uničile. Takšne razmere seveda tudi zelo slabo vplivajo na razpoloženje prebivalstva.« Šef civilne uprave dr. Rainer se je tudi dobro zavedal, kakšne razmere so bile tedaj na Gorenjskem, zato si je na vso moč prizadeval, da bi okrepljene vojaške in policijske enote Cankarjevemu bataljonu čimprej zadale uničujoče udarce. V takem pričakovanju in željah je tudi velel, da je o razpoloženju gorenjskega prebivalstva in o razmerah, treba poročati »zadržano in predvsem pametno«. Potem pa pravi: »Ljudstvo na eni strani ve, da potekajo boji s tolpami, zato ni mogoče govoriti o kakšnem čudovitem razpoloženju med prebivalstvom.« Scherverjev štab je v zvezi z opisanimi dejstvi — tO je izsleditev bataljona — prvi del naloge že opravil. Sledile so samo še neposredne priprave na napad: izdelava načrta in zbiranje sil. Prav tako kot na partizanski strani, je tudi na okupatorjevi predstavljal bližnji napad ne le vojaško, temveč tudi politično dejanje, zato so se tega lotili z vso natančnostjo in zagrizenostjo. Vse je kazalo, da so se jim partizani v Dražgošah naravnost nastavili. Tu je bila še lepša priložnost za njihovo uničenje, kakor pred dnevi v Poljanski dolini! Policijski akcijski štab Jugovzhod pod Schrever-jevim poveljstvom je v začetku januarja 1942 imel na voljo naslednje osnovne sile, ki so jih sestavljali že znani rezervni policijski bataljoni: — 44. v Selcih, — 181. v Kranju, — 171. v Radovljici, — 93. na Bledu, — 10. pa je bil na poti proti Gorenjski. Poleg tega pa: — 325. policijski bataljon v Stražišču pri Kranju, — smučarski patruljni oddelek na Bledu, — 322. bataljon deželnih strelcev, — SS-pehotni nadomestni bataljon »Westland«, — druge specialne enote (oklopniki, letalo in drugi). Okoli 22. decembra 1941 se je iz Maribora na Bled (v hotel Toplice) preselil tudi vojaški štab »Jug«, ki ga je vodil generalmajor Weiss. Ta je imel tudi svoje enote, ki jih je za napad na Dražgoše »posodil« generallajtnantu Schreverju. To sO bili predvsem: — 499. pehotni nadomestni bataljon v Škofji Loki, — 48. bataljon tankovskih lovcev v Celju, ki je posedoval, predvsem protitankovsketopove. Tu so sodelovale, če že ne pri napadu, pa prav gotovo pri zavarovanju, še naslednje enote: — 857. in 510. bataljon deželnih strelcev ter krajevne enote. Tako so Nemci za napad na Dražgoše imeli na voljo najmanj 10 bataljonov različne vojske in policije. V širšem smislu od 30—40 Hitlerjevih vojakov na enega borca Cankarjevega bataljona. Če pa je napadalo »le« pet policijskih bataljonov (eden okoli 600 mož), je bilo proti branilcem Dražgoš kljub temu angažiranih najmanj 3000 mož. To je bila ogromna premoč. V četrtek, 8. januarja je bilo videti sicer še vse mirno, a spodaj ob Selščici ni bilo tako. Kak dan pred tem se je vrnil v štab tudi Lojze Kebe, ki je prišel iz okolice Škofje Loke. Tudi on je povedal, da se v dolini zbirajo Nemci ter bataljon opozoril na skorajšnji napad. Z njegovim prihodom je tudi politično delo takoj bolj oživelo, kajti Kebe je bil neutrudljiv. Po vseh enotah so bili prirejeni partijski in skojevski sestanki, kjer so govorili o razmerah na frontah, o razpoloženju, o nalogah^ ki jih čakajo zaradi nemške koncentracije na Gorenjskem. Jasno je bilo rečeno, da bataljon čaka skorajšen, močan napad, zato so na sestankih pretresali tudi o poveljstvih in o razpoloženju med borci. Partijske celice so bile sicer močne, saj je bilo v bataljonu veliko — okoli 40 starih komunistov in skojevcev, a zaradi dobre polovice novincev, so imeli pred seboj dosti nalog, kajti vse je bilo treba pripraviti na spopad. Partizansko poveljstvo je potem tudi domačine še opozarjalo, naj se v primeru bojev zatečejo v kleti. Doma so bili večinoma le starejši ljudje, ženske in otroci, moški pa so bili v pretežni meri na Jelovici, kjer so vozili in pripravljali les. Napetost v Dražgošah je naraščala. Cankarjevci so čistili orožje, pošiljali iz vasi patrulje, skrbno postavljali straže, štab s poveljstvom čet pa se je posvetoval o načinu obrambe in uredil vse tako, da bi prišli na položaj že v nekaj minutah. Glede orožja sta Žagar in Gregorčič orožarju Vraničarju naročala, da odgovarja predvsem za delovanje strojnic. Orožar se je pri tem zaskrbljeno popraskal za ušesom. Vedel je namreč, da so partizanski mitraljezi namazani z navadnim oljem, ki se kmalu strdi in v hudem mrazu tudi zmrzuje. To ohromi ves mehanizem in zastoj je neogiben. Če kaj pride, bo treba dobiti glicerin, s katerim so mazali mitraljeze Nemci. Toda glicerin je bil takrat še pri Nemcih. avto TOZD Maloprodaja poslovalnica P-4 Kranj, Titov trg 1 poslovalnica P-16 Kranj, Cesta JLA 10 Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in želimo srečno in uspeha polno novo leto ^ _ _ 1975 ■*5>&j*. Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah: modularni blok 29 x 19 x 14 cm M 150 po 3,20 din zidak 25 x 12 x 6 cm M 200 po 1,37 din BH/4 25 x 25 x 14 cm M 100 po 3,15 din pregradni blok 29 x 25 x 12 cm po 3,69 din porulit 8 29 x 25 x 8 cm po 3,30 din norma polnila 30 x 30 x 14 cm po 4,68 din in drugo opeko V ceni ni vštet prometni davek. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Želimo vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1975 Obveščamo vse občane in cenjene stranke, da smo preselili poslovne prostore podjetja in TOZD iz Mladinske 1 v nove prostore doma družbenega standarda v komunalni coni na Primskovem. Priporočamo se za obisk! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. V zvezi s preselitvijo v nove prostore na Primskovem obveščamo vse cenjene stranke, da bodo začasne telefonske številke naslednje: za podjetje — vratar: 22-698 tajništvo podjetja: 21-475 TOZD Komunala: 21-796 TOZD Gradnje in TOZD Obrt: 22^679 Odbor za medsebojna razmerja pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske — Kranj razpisuje prosto delovno mesto VETERINARSKEGA HIGIENIKA Pogoj: veterinarski tehnik ali veterinarski bolničar s 5-letno prakso v veterinarsko higienski službi in šoferski izpit B kategorije Osebni dohodek po sporazumu. Prijave pošljite na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 — odbor za medsebojna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Obvestilo SKUPŠČINA OBČINE KRANJ obvešča vse občane, zlasti pa socialno ogrožene osebe, da bo SLUŽBA PRAVNE POMOČI KRANJ kot samostojen zavod za dajanje pravne pomoči občanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic pred sodišči in drugimi organi ter organizacijami prenehal poslovati z 31. decembrom 1974 zaradi redne likvidacije. Pravno pomoč za socialno ogrožene občane pa bo od 1. januarja 1975 dalje opravljal CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ (v stavbi občinske skupščine Kranj). Uraden dan za stranke bo sreda od 8. do 17. ure. Obvestilo živinorejcem Zivjnorejsko veterinarski zavod Gorenjske obvešča živinorejce da bo odškodnina za osemenjevanje krav in telic v letu 1975 znašala 150 din. Ta cena je odobrena za celotno področje Slovenije. Na našem področju imajo živinorejci v tem znesku naslednje storitve: prva in vse naslednje osemenitve, če so potrebne, pregledi osemenjenih plemenit- na brej ost, zdravljenje plodnostih motenj z uporabo sodobnih zdravil ter VSe nasvete, ki zadevajo plodnost goveda. Vse te storitve bodo opravljene v hlevih. Želimo, da bi bilo sodelovanje tudi v bodoče tako tesno kot je bilo že vsa leta doslej. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Z avstrijske strani prihajajo na prehod na Korenskem sedlu avtomobili v petih ali šestih kolonah. Iz Avstrije, Nemčije in severnejših držav je prek Korenskega sedla najbližja pot na jug. In toliko avtomobilov in toliko ljudi morajo sprejeti in pregledati cariniki in mejni miličniki... Danes praznujemo 30. obletnico ustanovitve carinske službe nove Jugoslavije Za slavljenca ni počitka Napredek, modernizacija ter velika učinkovitost jugoslovanskih carinikov ter delavcev jeseniške Carinarnice, kjer se pogovarjamo z upravnikom carine Dantejem Jasničem in njegovim pomočnikom Vinkom Kimovcem — Obisk na Korenskem sedlu Podatki povedo, da gredo danes skozi roke jugoslovanskih carinikov neskončni tovori blaga in da imajo ljudje v značilnih rjavih uniformah opravka letno z milijonsko množico ljudi. V letošnjih devetih mesecih, od januarja do septembra, so imeli naši cariniki posla z 21 milijoni ton blaga, vrednim,93 milijard 650 milijonov dinarjev! Z njim bi lahko natovorili vlak, dolg približno 2000 kilometrov! Carina na uvoženo blago je znašala 14 milijard dinarjev kar je precej več kot leto prej. Marsikaterega »grešnika«, ki je hotel izigrati predpise in zakone, so cariniki že ujeli. Delovne organizacije, uvozniki blaga, so v enakem obdobju zagrešile nad 4500 prekrškov; nekaj sicer zaradi nepoznavanja carinskih predpisov, večina pa je bila namernih prekrškov. Številni so tudi »grehi« posameznikov v potniškem prometu. 3185 organizacij je namesto enega blaga prijavilo drugega, da bi se carinske dajatve zmanjšale. Vendar ima naša carinska služba na primer že 9 posebnih laboratorijev za analize izvora, kvalitete in vrste blaga. Ugovori uvoznikov po ugotovljenem prekršku so več ali manj jalovi. Povprečna carinska stopnja se je znižala. V letošnjih devetih mesecih je znašala 8,2 odstotka vrednosti blaga, pred petimi leti pa še 13,9 odstotka vrednosti. Zvezna carinska uprava poudarja, da znižana stopnja prjspeva k usklajevanju našega gospodarstva s svetovnim ter razvoju domačega gospodarstva. Carina koraka s časom. Služba bo na primer ob prazniku dobila sodobni elektronski računski center, ki bo zboljšal carinski postopek in trikrat skrajšal carinjenje. To je pomemben prispevek k pospeševanju jugoslovanske mednarodne menjave. Od leta 1961 dalje do danes je carinskih zadev 22-krat več, število kontroliranih potnikov se je povečalo za prav toliko, mejni promet motornih vozil pa se je povečal za 36-krat! V Jugoslaviji je že 36 carinarnic. Zgledno in tvorno je njih sodelovanje z upravami javne varnosti in JLA, tako pri gradnji novih carinskih oziroma obmejnih objektov kot pri preganjanju tihotapstva. Zaradi sodelovanja carine, UJV in JLA je tihotapski posel na Jadranu skoraj popolnoma iztrebljenj Zaščita jugoslovanskega gospodarstva Gorenjska carinska zgodovina sega pred vojno. Carinikom, bili so povsem drugače organizirani, je pomagala finančna straža, in to predvsem pri kontroli potniškega prometa. Jeseniška carinarnica je imela izpostave na Jesenicah, na Ljubelju, v Podkorenu in Ratečah ter v Bohinjski Bistrici, saj je tekla pred predorom jugoslovansko-italijanska meja. Po vojni je jeseniška Carinarnica spet zaživela. Sprva je združevala 6 delavcev, leta 1948 pa se je njih število povzpelo na 22. Tedanja in 0 %JH JHlk Ponedeljek, 30. 12. 1974 Detektor za odkrivanje kovinskih predmetov z značilnim zvokom ob zaznavi kovine značilno zapiska. Carinik Božo Jokovič je pravi mojster v ravnanju z detektorjem/ Številni potniki so zaradi carinskega pregleda razburjeni. Večina jih je utrujenih od dolge vožnje. Ko smo jih v petek spraševali, koliko ur že vozijo, so številni odgovarjali, da 15, 20 in celo več ur. Varnost vožnje je torej vprašljiva! Vendar za počitek ni časa, ker je želja po domu in svojcih prevelika. Cariniki se trudijo, da so do ljudi pri delu čim bolj obzirni, vendar resnosti in natančnosti pregleda to ne zmanjša. Na današnji dan pred 30 leti je takratna vlada v os\ obojenom Beogradu osnovala pri ministrstvu za zunanjo trgovino posebni — carinski oddelek, edinstven zaradi razmer, ki so vladale takrat v svetu in še posebej na stari celini. 80. december leta 1944 je zato rojstni dan carinske službe nove Jugoslavije. V vojni vihri rojena organizacija je rasla in se razvijala tako kot je nastajala nova socialistična država in njena zunan jet rgovinska menjava. Carinik Djordje Sretenovski pregleduje prtljažnik avtomobila. Nekateri popotniki 90 namreč pravi mojstri skrivanja predmetor, katerih uvoz V Jugoslavijo je prepovedan. Vendar bistro carinikovo oku številne n/ihoie ne:»w-: »»iti-'.« ••'•i'-*;.t »■'{vj<'< >»>i|t$"{ »^.'j« >»^*i-«>-'-^,'.( >»iti-t> H E M I Č N A TOVARNA P 0 D N A R T Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1975 S Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1975 Zavarovalnica SAVA Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Elektrotehniško podjetje KRANJ projektira proizvaja instalira prodaja servisira Kranj, Koroška cesta 53 c želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1975 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje, Kranj — z n.sol.o. — TOZD Komunala, Kranj, b. o. Mladinska 1 — TOZD Obrt, Kranj Ručigajeva 5 — TOZD Gradnje, Kranj Ručigajeva 5 in Samoupravna delovna skupnost skupnih služb, Kranj Mladinska 1 Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1975. & Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom želimo mnogo uspehov v novem letu 1975! Kmetovalci in rejci prašičev! Tudi letos odkupuje Koteks Tobus svinjske kože. Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nezarezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost. Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali. đgbrfgh 42fedZfe4fa4%*^^^Š%*4fo^ 4^4^<$fr metalka prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a v' nJnlMn lf o »-»•» r» i b- \ram nnrii- kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje prodajalna Kamnik vam nuai. in 8troje KOHpodinjHk4, potrebscine, vse vrste proflinegi V" železa in pločevin, stavbno pohištvo. ■ • jf.V • V Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo fp za dosedanje zaupanje in želimo srečno in $s| ; uspeha polno noro leto 1975 Založene milijarde na podstrešjih Jugoslovani uvozimo okrog 60.000 ton odpadnega papirja letno — za devize, kajpak. Nas bosta podjetje Unija in Rdeči križ spametovala? O, pa si jo. V svetu so iz preučevanj kroženja in izkoriščanja celuloznih odpadkov najrazličnejših vrst naredili celo znanost. V analize in raziskave so pritegnili sto in sto izvedencev, med katerimi bi našli kemike, tehnologe, ekonomiste, statistike .. . Ne, ne gre zgolj za pridobivanje, za proizvodnjo papirja, saj je slednja že zdavnaj prerasla v mogočno in donosno industrijsko panogo. Gre za mnogo mlajšo podvejo omenjene dejavnosti, spočeto iz dejstva, da so odsluženi produkti civilizacije lahko ne le nadloga, ampak hkrati dragocen vir surovin; podobno kot železarne nujno potrebujejo staro železo, papirnice ne morejo shajati brez starega papirja. In že smo pri bistvu stvari — pri dilemi, kje dobiti to sekundarno snov, ki ji do nedavna v Jugoslaviji ni nihče posvečal dosti pozornosti. Tovarne so namreč svoje potrebe krile bodisi z uvozom (lanski je dosegel vrednost 5 milijonov ameriških dolarjev!) bodisi z intenzivnejšim izkoriščanjem gozdov. Seveda ni niti prvo niti drugo posebno gospodarno — zlasti ne, če upoštevamo, da smo prav zdaj sredi najbolj zagrizenega boja zoper inflacijo, zoper neracionalno razmetavanje denarja, zoper negativno zunanjetrgovinsko bilanco, zoper onesnaževanje in siromašenje okolja, zoper prekomerno trošenje naravnih dobrin itd. Ste kdaj pomislili, kakšna je življenjska pot časopisa, ki nam ga pismonoša vsako jutro prinese v hišo? Dvomim. S tako nepomembnimi rečmi si vendar nihče ne beli glave, kajne? Ako torej gledamo na zgoraj nakazani problem kroženja časopisa skozi očala hotenj najširše družbene skupnosti, brž odkrijemo, kako zmotno je mnenje, da — vzemimo — izvod Glasa ali Dela iz prejšnjega tedna ne zasluži več naše pozornosti. »CELULOZNA LAKOTA« Papirnate šare so domovi Jugoslovanov zvrhano polni. Eden od spremljevalcev naraščajočega standarda je pač tudi skokovit dvig potrošnje papirja. Sodoben človek razmeroma precej bere, naroča časnike, revije in knjige, nabavlja potrebščine, odete v lično kartonsko embalažo, dobiva prospekte, razglase, odločbe, obvestila, vabila, prepovedi, reklamne brošure, anketne liste ipd. Kup postaja vedno zajetnejši ter v dvanajstih mesecih doseže približno težo 34,5 kilograma na prebivalca (v Sloveniji 56 kilogramov). Sčasoma se porazgubi v ropotarnice in kleti, v podstrešne čumnate in drvarnice, da bi naposled, ob »generalnih čistkah«, končal v ognju, v strugi bližnje reke ali v smetnjaku. Sam zase res ni kakšno posebno bogastvo, tisočkrat, stotisočkrat pomnožen pa postane pravcati zaklad. Treba je le odkriti ustrezne oblike zbiranja, ki ne bodo predrage in ki bodo po najkrajšem možnem postopku preusmerile papirnato reko v skladišča proizvajalcev kozmetičnih robčkov in prtičev, ovitkov in toaletnih svitkov. Ker Dinos Ljubljana in Surovina Maribor kot univerzalna dobavitelja zavrženih kovinskih, steklenih in tekstilnih predmetov nista našla zadovoljive rešitve, so nekatere zainteresirane jugoslovanske delovne organizacije (Sladkogorska Sladki vrh, Količevo, tovarna lesovine in lepenke Cer-šak, kombinat Belišče, Zagrebačka tvornica papira ter fabrika kartona i lepenke Umka) leta 1963 ustanovile poslovno združenje UNIJA ter v posameznih pokrajinah odprle specializirana podjetja Unija papir servis. Uspeh ni izostal: lani je količina »odpadkov«, vrnjenih industriji, presegla 160.000 ton. Skupaj z 59.000 tonami v tujini kupljenega materiala smo pokrili skoraj tretjino »celulozne lakote« SFRJ ter prihranili 731000 kubičnih metrov dragocene lesne mase! Slovenska Unija papir servis (UPS) je na svojem območju v letu dni zbrala približno 40.000 ton starega papirja in domače predelovalce rešila težkih deviznih izdatkov. Toda preden prepustimo besedo strokovnjakom, prepričanim, da bo v prihodnje izkupiček še boljši (če 40.000 ton z računsko operacijo razdelimo med Slovence, odpade na osebo le okrog 20 kilogramov), ne gre prezreti podatka o »ceni« papirnih smeti, prevedeni v jezik gozdarjev: ena tona odtehta tri in pol kubike lesa. Izraženo v površinskih merah, so po zaslugi UPS letos v Sloveniji posekali 1050 hektarov gozdov manj kot bi jih sicer. V desetih letih bi to — ob nespremenjenih dobavnih količinah — obvarovalo izkrčenja 130 kilometrov dolg in kilometer širok pas drevja! SPODBUDNI ZAČETEK »Nismo zaman veseli« mi je pred nedavnim zatrjeval zastopnik Unije za SRS Otmar Bergant. »Končno smo našli učinkovito, preprosto in zanesljivo metodo, ki nam omogoča priti do zavrženega papirja, nakopičenega v stanovanjih občanov: UPS se je obrnila po pomoč k Rdečemu križu Slovenije, kjer so bili brž pripravljeni prevzeti organizacijo akcij. Prek krajevnih odborov RK so vanje pritegnili občane vseh večjih urbanih centrov v republiki ter gospodinjstvom vnaprej sporočili, kdaj bo tovornjak izpred vhodov v poslopja pobiral zloženi papir. Rezultat je krepko presegel pričakovanja in dokazal, da nova taktika ni od muh. Za nameček dobiva dejavnost UPS nehote tudi human značaj, saj so člani Rdečega križa tokratni finančni iztržek — 800.000 din — namenili Društvu za boj proti raku in gradnji bolnišnice v Mariboru.« Gorenjska je v primerjavi s prejšnjimi sezonami zabeležila izjemen napredek. Kakor smo zvedeli, so zavidanja vredne številke izključno plod prizadevnosti članov RK, ki jim je uspelo v kratkem času opozoriti ljudi, zadovoljne, ker se bodo nenadejano in brez sitnosti znebili nadležnega balasta. Kranjčani, recimo, so na pločnike znosili 37.100 kilogramov, Kamničani 14.240 kilogramov, Jeseničani 11.510 kilogramov, Radovljičani in Blejci 26.050 kilogramov, Ločani 12.580 kilogramov, Tržičani pa 11.620 kilogramov papirja. »Navodila in lepake smo dobili sredi maja, pičle tri dni pred oddajnim rokom,« je pripovedovala sekretarka ObO RK Radovljica Milka Torkar. »Vso noč in ves dopoldan smo nato delali ter raz-pečavali gradivo po šolah. Če bi ne pridobili učencev, ki so rade volje sprejeli vlogo posrednika informacij, bi nam bržkone trda predla. A je šlo — kljub naglici ter manjšim spodrsljajem. Naslednjič, oktobra, sem šoferju podjetja Unija zagotovila spremstvo pionirja-domačina in preprečila, da bi možakar, ki mesta ni najbolje poznal, zgrešil kakšno ulico ter sprožil pritožbe stanovalcev. Pritožb res ni bilo; Radovljica in Bled sta začasno počiščena.« Tudi v sosednjih komunah prevladuje prepričanje, da bo preusmeritev v obrobna naselja in vasi zagotovila znaten priliv dodatnih količin starega papirja ter da prej nanizane številke nikakor niso gornja meja dosegljivega. Sekretar kranjskega RK Jože Cehovin, ki zagovarja vključitev nabiralništva v redni program Rdečega km , je optimist. Će bi se zadeve lotili vsaj pol toliko načrtno kot se lotevamo krvodajalstva, bi kmalu izravnali »deficit« 50.000 ton, pravi — pri čemer kajpak meri na podatek, da smo spričo potrošnje 90.000 ton odpadnega papirja letno, kolikor v optimalnih razmerah znašajo kapacitete slovenskih predelovalnih obratov, sami sposobni zagotoviti le 44,5-odstotni delež. DREVJE NAMESTO AVTOMOBILOV Šop orumenelih aktov, skladovnica zaprašenih dnevnikov in telefonski imeniki izpred treh, petih ali desetih let so očitno važna materialna dobrina. Kdor ne verjame, naj povpraša človeka, ki dosti potuje, ki je videl Saharo, ki je okusil piš suhih stepskih vetrov in spoznal, koliko globoko v peščenem srcu Arabije in v kamniti notranjosti Avstralije velja skromno drevesce ali blagodejno zavetje listnate krošnje! Slišal bo, da Perzijce sleherni pogozdeni hektar izžgane pušče stane koš denarja, vrednega 210 razkošnih limuzin znamke cadillac. In vendar ne odnehajo. Slovencem, rojenim v senci košatih lip, hrastov in bukev, se nemara ne zdi nobena škoda, če jekleni zobje in kotli sleherno sekundo zmelje-jo, prekuhajo ter spremenijo* v kašo po eno smreko, debelo kakor otročje stegno. Pa je škoda, kajti tudi naše hoste, naša zelena pljuča, naši regulatorji klime in krotilci erozije niso neizčrpni. Tretjina iglavcev in mehko-lesnih listavcev bi obstala, ako bi potrošniki proizvajalcem dosledno vračali odsluženi papir! Osupljivo spoznanje, mar ne? Upajmo, da bo slej ko prej našlo ustrezen odmev v praksi, v ravnanju slehernega Jugoslovana. I. Guzelj Ne bo napak, če veste ... da je potrošnja papirja na prebivalca v Jugoslaviji v pičlih 11 letih (1960—1971) narasla od 9 na 34,5 kilograma, da pa smo kljub nespornemu napredku še vedno pri dnu mednarodne lestvice, saj, denimo, poprečna dva-najstmesečna poraba v ZDA dosega vrtoglavih 255 kilogramov, na Švedskem 181, v Švici 145, na Danskem 140, na Nizozemskem 134, v ZRN 125, v Avstriji 84, v Italiji 62, v CSSR 61, na Madžarskem 44 in v Bolgariji 41 kilogramov. »Slabši« od nas so Poljaki (34,3), Sovjeti (28), Grki (25), Romuni (21) in — kot zadnji v Evropi — Albanci (5 kilogramov); ... da so varčni Nemci, ki želijo obvarovati svoje gozdove pred izkrčenjem, do maksimuma razvili tehnologijo predelave odpadnega papirja, katerega delež v primerjavi z vlakni lesnega izvora je že leta 1968 znašal 45,7 odstotka. Pravo njihovo nasprotje so Kanada, Sovjetska zveza in skandinavske dežele, kjer si spričo ogromnih zalog drevja lahko privoščijo nekajkrat večji etat kot znašajo domače potrebe; ... da se je v nedavno začeto, široko zastavljeno kampanjo množičnega zbiranja odpadnega papirja na Nizozemskem aktivno vključila tudi kraljica Julijana; hoteč dati zgled svojim podanikom, je kot prva osebno znosila odvečno papirno navlako iz vladarske hiše v pripravljeni kontejner. Gre sicer za bolj ali manj propagandno potezo, ki pa dovolj zgovorno dokazuje, kolikšen pomen organizatorji kampanje, nizozemska industrija, pripisujejo »smetem«; ... da je samo munchenski Rdeči križ lani z zbiranjem in prodajo zavrženega papirja zaslužil 2,5 milijona mark(!), kar bi v jugoslovanski valuti zneslo okrog 16 milijard 780 milijonov starih din. Letos so se podjetni Bavarci uradno pozanimali, ali jim nismo nemara pripravljeni prepustiti tudi naše »podstrešne zaloge«, pa je bil odgovor k sreči odklonilen. Vsem delovnim ljudem in poslovnim, prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1975 Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Kranj, Savska cesta 22 Vsem delovnim ljudem želimo * r\ rj r* srečno in uspehu polno novo leto L\J I O Skupščina občine Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica Slovenske železarne TOVARNA VERIG s p. o. LESCE vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1975 Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis s skupnimi službami %en svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1975 Podjetje za PTT promet Kranj ki združuje TOZD za PTT promet Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice in TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport Kranj ter delovna skupnost skupnih služb želijo vsem uporabnikom PTT storitev srečno in uspešno novo leto Delovni kolektiv podjetja Tehtnica Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1975 ter se priporoča s svojimi storitvami Iskra tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj industrijska pnevmatika, industrijska hidravlika, cenena avtomatizacija na osnovi mehanike, pnevmatike in hidravlike ter merilna tehnika. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1975 Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem zeli vsem članom, kooperantom, delovni skupnosti, poslovnim prijateljem in ostalim srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1975. Priporoča se za tesno sodelovanje s svojimi kooperanti in ostalimi poslovnimi partnerji. Iskra Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče v ZP Iskra Kranj Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1975 Kmetijska zadruga Naklo Želi svojim poslovnim prijateljem, kakor tudi vsem drugim občanom srečno in uspešno novo leto J^Q^^ Storitveno in proizvodno podjetje CREinfi Kranj s temeljnimi organizacijami PROMET REMONT KMETIJSKA MEHANIZACIJA SERVIS OSEBNIH VOZIL RTC KRVAVEC GOSTINSTVO IN TURIZEM TRANSPORT IN SKUPNE SLUŽBE želi vsem svojim poslovnim prijateljem in gostom srečno in uspeha polno novo leto 1975 Življenjski utrip "mF^^^mšmmmm najmlajšega gorenjskega mesta škofjeloška občina je ena redkih v Sloveniji, ki ima na svojem področju kar dve mesti — ČipJzar-stvo v Železnikih še ne bo izumrlo — Veliko zani-tanje za muzej — Problemi s kopališčem in trgovino — Tudi težave v zvezi z gradnjo stanovanj še niso rešene — V tovarni Alples zaposleni številni delavci iz drugih krajev Slovenije Železniki so najmlajše gorenjsko lesto! Najmlajše po nastanku, pa li sicer mlado, saj so se vanj dose-ili številni mladi delavci iz okoliških /asi ter drugih krajev Slovenije! To so prve zanimivosti mesta v Selški dolini, v škofjeloški občini, ki ima kot ena redkih slovenskih občin na svojem področju kar dve mesti. Pa takih zanimivosti bi bilo mogoče našteti še in še! Denimo tudi to, da je v krajevnih podjetjih zaposlenih več ljudi, kot pa je prebivalcev v samem mestu! Železniki so od Škofje Loke oddaljeni osemnajst kilometrov! Lepa asfaltna, dokaj široka prometna žila, seveda s pastmi na nekaterih mestih, vas pripelje do njega! "Promet je vedno gost. Nekoliko zaradi tovornih avtomobilov, ki vozijo izdelke tovarn v Železnikih do potrošnikov, ter potrebni material do teh podjetij, nekoliko zaradi osebnih avtomobilov, ki jih v Selški dolini ne manjka, pa tudi avtobusov ni malo, saj imajo Selčani odlične zveze s Škofjo Loko! Železniki so bili še pred leti vas. Potem pa so s sosednjo Češnjico dobili »mestne pravice«! Mesto ima eno samo dolgo ulico! Iz -Cešnjice do Železnikov je mogoče priti v slabe pol ure. Kraj je stisnjen v ozko sotesko, v kateri je prostora komaj za cesto in selško Soro. Ulic ni! Poimenovana so le posamezna področja Železnikov: Cešnjica, Trnje, Na otoku, Racovnik, Na kresu, Plavž se imenujejo! Poleg tega pod železnikarsko krajevno skupnost spadajo še nekateri sosednji kraji, pred kratkim pa so se priključile še dosedanje samostojne krajevne skupnosti Martinj vrh, Podlonk in Zali log! Nekaj čez dva tisoč prebivalcev šteje trenutno mesto! BOGATA ZGODOVINA Železniki imajo neverjetno bogato zgodovino! O fužinarjih, plavžarjih, žebljarjih in ne nazadnje o čipka-ricah ste najbrž že marsikaj slišali. V spomin na te čase v zgornjem delu mesta, tam, kjer cesta naredi vijugo naprej proti Zalemu logu, stoji star Tonika Ramovš: »Čipkarstvo še ne bo izumrlo!« plavž, plavž, ki je simbol Železnikov. Le malo stran pa je muzej, bogata muzejska zbirka, ki prikazuje razvoj in poznejši zaton železarstva v središču Selške doline! Vse o zgodovini Železnikov, pa še o marsičem, vam bo vedela povedati domačinka Tonika Ramovš! »Ja, jaz imam pa muzej ,čez',« nama je dejala, ko sva jo s fotoreporterjem obiskala v poznem popoldnevu in jo zalotila sklonjeno nad ,punkeljnom', nad vzorcem, na katerem je nastajal čudoviti klekljani pitiček. Potlej je pri priči povedala, da je bil muzej odprt pred šestimi leti, da pa ona vodi obiskovalce po njem le leto dni manj. »Veliko skupin, predvsem šolskih izletov, prihaja sem,« pravi! »Včasih se prej javijo, včasih pridejo nenapovedano. Jaz sem jim vedno na voljo. Še posebno sem vesela obiskov iz zamejstva. Sicer pa sem imela že goste iz številnih dežel: celo iz Argentine in Amerike so že prišli. Največ pa je vsekakor Holandcev. Razlagam jim o zgodovini kraja, o nekdanjih običajih! Veste, obiskovalci so zelo radovedni. Vse jih zanima! Kako se sporazumevam s tujci? Malo nemško znam, navadno pa imajo večje skupine s seboj tudi vodnika, ki jim potem mojo razlago prevaja v njihov jezik. Res, kar v redu se razumemo z obiskovalci!« Ob lepem vremenu Tončka kleklja kar pred hišo. Neredko se ob njej ustavljajo avtomobili, naključni prišleki, ki jih zanima nenavadna umetnost — izdelovanje čipk. Ramovševa jim vsakokrat rade volje poteši radovednost! In gostje so zadovoljni, zadovoljni nad prijaznostjo, navdušeni nad krajem! Kajpak jih Tončka nikdar ne pozabi povabiti na čipkarski dan, ki ga turistični delavci iz Železnikov že kar po tradiciji prirejajo iz leta v leto, že*več kot desetletje! »Klekeljne vrtim že petinšestdeset let,« je dejala nato! »Pred pol stoletja je bilo klekljanje nuja, delo, ki je ljudem po teh krajih prinašalo zaslužek! Posebnega zaslužka pa čipkarstvo ni dajalo niti takrat, niti ga ne daje danes! To je zelo slabo plačano delo. Zato se mlada dekleta in žene raje odločajo za zaposlitev v-tovarnah, kjer je zaslužek boljši! Toda mislim, da je kakih petdeset klekljane še vedno v kraju!« Cisto propadlo pa čipkarstvo v Železnikih še zlepa ne bo! Zato bodo poskrbele starejše izurjene čipkarice, žene, ki bodo svoje znanje prenašale na mlajše moči. Čipkarska šola v-Železnikih je delovala od leta 1907 do leta 1960! Potlej je bila ukinjena! Zanimanja zanjo skorajda ni bilo. Letos pa je učiteljica na domači osnovni šoli.Helena Kramar ponovno zbrala okrog sebe mlade kle-kljarice in klekljarje. Pri tehničnem pouku jim že nekaj mesecev daje osnovne napotke, kako ustvarjati lepe klekljane prtičke! NOVI PREBIVALCI MESTA Pred leti so na, Cešnjici zrasli novi prostori tovarne Alples. Takrat majhno podjetje se je hipoma razvilo v pravega industrijskega giganta! Pokazala se je potreba po novih delavcih. Toda v Selški dolini jih ni bilo dovolj! Nekaj jih je že bilo zaposlenih v tovarni pohištva, drugi po ostalih železnikarskih podjetjih: v Iskri, Tehtnici, Niku, Dom opremi.. . Zato jih je bilo potrebno do- V dolini Dašnjice raste novo naselje. Zemljišča za gradnjo je v tem delu Selške doline izredno težko dobiti. , Proizvodna hala tovarne Iskra v Železnikih. biti iz drugih krajev Slovenije, celo iz drugih republik! Prihajali so in odhajali! Kljub odličnim možnostim za delo se niso mogli privaditi novemu načinu življenja. O novo-odprtem samskem domu so začele krožiti bajke in pravljice, pripovedi o hudo »razvratnem« in »pregrešnem« življenju! Take in podobne pripovedi so iz Železnikov odvrnile marsikaterega mladega delavca! Toda nekateri so ostali: leto, dve, tri! Danes so se že vživeli v novo sredino. Avtobusi izpred tovarne Alples vsak dan malo po drugi uri krenejo dopoldanske izmeni'proti zgornjemu in spodnjemu delu doline. delavci Branko Žunič: »Odlično smo se vključili v-kolektiv!« Branko Žunič je, denimo, prišel v Železnike iz Ribnice na Dolenjskem. »Takoj ob otvoritvi nove tovarne, leta 1971, sem se pozanimal za možnost zaposlitve,« mi je dejal! »Zdaj sem zadovoljen! Lahko bi bilo sicer še bolje, lahko pa tudi slabše. Nekoliko se je potrebno drug drugemu prilagajati. Kot transportni delavec imam tudi kar dobre osebne dohodke! Kje se hranim? Precej dolgo sem, tako kot večina, hodil na kosilo v menzo, v obrat družbene prehrane, ki je tik ob tovarni. Zdaj tja ne hodim več! Hranim se na različnih mestih! Rečem lahko, da smo tu ,tujci', a se ne počutimo tako! Odlično smo se vključili v kolektiv, v novo sredino.« »Zakaj ste pa izbrali ravno mene?« me je pobarala Marija Bra-tuž iz Loma Kanalskega pri Mostu na Soči, ko sva jo s fotoreporterjem zaustavila pri vratarnici ob odhodu z dopoldanske izmene! No, velikega prepričevanja z moje strani kasneje ni bilo treba. »Nekaj več kot tri leta sem Že tu,« je dejala Marija. »Prej sem bila v Ankaranu zaposlena kot gospodinjska pomočnica. Takoj, ko Marija Bratuž: »Se nameravam ostati v Železnikih!« sem zvedela za možnost zaposlitve v tovarni Alples, sem se odločila za Železnike. Stanujem privatno, kar se mi zdi precej boljše kot v samskem domu! Poleti grem domov vsakih štirinajst dni, pozimi bolj poredko, ker so slabe avtobusne zveze! Še nameravam ostati tu, koliko časa, pa ravno ne vem! Tudi delo v furnirnici mi je všeč!« DOBRA DRUŽBENA PREHRANA Jože Košmelj je vodja obrata družbene prehrane v Alplesovi re- Spomin na nekdanje čase! Plavž je simbol Železnikov! stavraciji. Štiri leta že opravlja to funkcijo. »Vsakodnevno pripravljamo po šeststo malic ter od sedemdeset do sto kosil. Večerij nimamo. Restavracija je odprtega tipa in lahko pride vanjo na malico ali kosilo vsakdo. Kakšna je izbira jedi? Menim, da so lahko naši gostje povsem zadovoljni. Delavci za brezmesno malico plačajo dva din, za mesno štiri din, za prehodne goste pa je cena sedem in devet din! Za kosilo pa morajo naši delavci odšteti dvanajst, prehodni gostje pa štirinajst din! Trenutno vse naše zmogljivosti še niso izkoriščene. Že v kratkem pa nameravamo povečati vedno dobro obiskan bife!« Potlej je Jože povedal še, da je rojen v Železnikih, da je že od mladih nog gostinec! »To pa je izredno zahteven poklic,« je še pristavil pri priči. USPEŠNO DELO Nazadnje smo s fotoreporterjem ter najinim spremljevalcem Nastra-novim Lojzetom, ki naju je vse popoldne vodil po prijaznem selškem mestecu, zavili še proti Smolevi! Mrak je že padal na okoliške vrhove, ko smo se zapeljali po dolini, ki se vijuga proti Ojstremu vrhu! Toda nismo šli daleč. Pot sta nam zaprla traktor in popularni »hrošč«, ki ju je poledica postavila čez cesto. Vzeli smo pot pod noge in čez nekaj minut že bili na obisku pri predsedniku Stane Koblar: »Člani sveta krajevne skupnosti so bili v svoji mandatni dobi izredno aktivni!« krajevne organizacije SZDL Stanetu Koblarju. »Mislim, da je bilo v zadnjih letih na našem področju marsikaj narejenega. Člani krajevne skupnosti so bili izredno aktivni! Seveda tudi težav ne manjka. Upamo, da se bo že v kratkem začelo z zadnjimi pripravami za gradnjo kopališča, da bomo končno le dobili novo sodobno trgovino, da bodo urejena vprašanja gradnje novih stanovanj!« Še o marsičem bi kazalo spregovoriti. Spregovoriti bi morda kazalo o aktivnosti mladine, o knjižnici, delavnem delavsko prosvetnem društvu Svoboda, a naj bo za tokrat dovolj! Pa še drugič kaj o najmlajšem gorenjskem mestu! Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Jože Košmelj: »Poklic gostinca je zahteven!« Ponedeljek, 30. 12. 1974 Pod prisojnim strmim Takšna je bila Bohinjska Češnjica nekdaj. Danes je le še Mihčeva hiša z malimi okni V gasilskem domu na Bohinjski Češnjici je dvorana, ki so jo obnovili L 1939. Spreminjajoča se Bohinjska Češnjica: balkonski hodniki, koruza in avtomobili. I MHHBA —V. ilr iinijfii V zgornjo bohinjsko dolino je začel »prodirati« tudi turizem. Pra vikend Janez Iskra, Klemene po domače, v Srednji vasi. vkar gradi Bohinjci so sploh čudni ljudje, mi je zazvenela v spominu prijateljeva pripoved izpred let. Če niso pri volji in sploh če te ne poznajo, boš na še tako preprosto vprašanje zvedel, da tega ne vedo, da o vsem in še o marsičem najbolje ve Ukc. Ukc je pa na Uskovnici. In ker Uskovnica ni ku-celj, ampak precej velika planina, je verjetnost, da boš tamkaj našel Ukca in dobil odgovor na vprašanje, približno tolikšna kot če ga boš narisal in potem počasi radiral. Skratka, nazadnje boš ugotovil, da so te hudomušni Bohinjci pač potegnili. Tako nekako se je začel tisti megleni 13. december v Kranju. 96-krat, kot bi rekel France, sem takoj zjutraj klical v Bohinj Branka Sodjo. Temu vrlemu fantu, našemu občasnemu dopisniku, sicer pa tajniku dramske sekcije v Bohinjski Češnjici, sem sicer pisal, toda dogovora, da se ta dan dobimo, mi ni potrdil. Telefoniral sem po Bohinju in enkrat zvedel, da je Branko, potem da je France, da je poštar, pa spet kurir, da je zaposlen na Bledu in ne v Bistrici, da je sicer delavec in da je Branko Sodja, ampak ni doma v Češnjici. Ko sem nazadnje zvedel, kje je zaposlen, so mi povedali, da dela popoldne. Če me ne bi že v mladih letih odvadili gristi nohtov, bi si jih najbrž tistega dne že v Kranju požrl. Tako pa sem samo eno zares debelo požrl in že sva jo s Francetom na slepo ubrala v Bohinj; v zgornjo bohinjsko dolino. V Bohinjski Češnjici so namreč v soboto, 30. novembra, proslavili 35. obletnico dramske sekcije. Malo nad Naklom sva se znebila megle. Naj še kdo reče, da je Kranj del prelepe Gorenjske kot poje tista Avsenikova melodija. V teh zmeša-nih meglenih zimskih dneh bi si Kranj zaslužil vse kaj drugega. V Radovljici sva se oglasila še pri vzrejevalcu in lastniku najmanjših rasnih psov na svetu Samu Miheli-ču. Od tam pa sva jo malo čez poldne mahnila v Bohinj. SPET TA USKOVNICA Bilo je prehladno, da bi dež imel mlade kot pravijo za Bohinj. Minulo noč je padlo le malo snega. Zato pa je mrzel veter bril med hišami in latami senikov. Bil je ravno toliko dobrodošel, da je sušil obešeno koruzo pod napušči. Na dvorišču pred gostilno v Bohinjski Češnjici se je nekaj možakarjev ubadalo s kanalizacijo. Zamašila se je. »Ce zdajle ne najdeva Branka Sodje, sva najbrž kar oplela,« sem zinil. V hiši številka 34, kjer je doma, je bilo živo. »Seveda vas čaka, saj ste se zmenili. Mar ne,« je povedala mama. Potem smo začeli iskati predsednika krajevne skupnosti. »To je Matija Cvetek, upokojenec,« je povedal Branko. »Ga ni doma,« nam je pojasnila brhka Matijeva hčerka. »Na Uskov-nico je šel in ga do nedelje ne bo. Pa tudi predsednik krajevne skupnosti ni več. Prejšnjo nedeljo so ga na volitvah razrešili. Kdo je novi predsednik, ne vem.« »Aha, to pa Ukc ve, vendar je na Uskovnici,« mi je skoraj ušlo z jezika. Pa smo tam, kjer ima cela vas en ,rekelc' sem godrnjal. Ta presneta, prelepa Uskovnica me bo kot kaže spremljala vse dotlej, dokler bom vrtel pero. Kdo je novi predsednik krajevne skupnosti Srednja vas v Bohinju, takrat nisem zvedel. »Pa pustimo Matijo Cvetka, saj bo prišel predsednik SZDL Jernej Erlah,« sem se tolažil. Dogovorjeno je namreč bilo, da se z njim dobimo okrog tretje ure popoldne. A ga tudi ni bilo. Pretaknili smo vso Srednjo vas in Češnjico, a nihče ni vedel, kje bi lahko bil. Šele ko sva se proti večeru vračala iz Bohinja, naju je prešinilo: kaj pa če je šel tudi predsednik SZDL na Uskov-nico? KRAJI POD OBRONKOM POKLJUKE Nisva se ugnala. Zdaj, ko sva tu, v zgornji bohinjski dolini, v krajevni skupnosti Srednja vas, ki združuje naselja Srednja vas, Bohinjska Češnjica, Jereka in Podjelje, se bova vseeno malo razgledala, sva rekla. Oglejmo si pobliže te kraje. Srednja vas v Bohinju leži na nadmorski višini 590 metrov. Je razpotegnjena vas ob vstopu Ribnice iz gorske soteske v širšo ravan ob obeh straneh ceste in levo od tod pod prisojnim strmim obronkom Pokljuke. Do zgraditve bohinjske železnice (1906) je bil to osrednji kraj Bohinja, zdaj pa je le središče Zgornjega Bohinja. Južno od vasi so senožeti s seniki. Tod je doma živinoreja in kot pravijo nekateri, je zemlje premalo za kmetovanje. Menda jo je v Zgornji bohinjski dolini nasploh le toliko, da je lahko tako lepo in dobro obdelana kot vrt. Domačinom so dobro poznane pašne planine Javornica, Konj-ščica, Praprotnica, - na Šehu in Uskovnica. Na koncu vasi sta ohranjeni dve stari kašči, Španova in Prežljeva iz začetka 17. stoletja. V cerkvi sv. Martina je za glavnim oltarjem Jelovškova freska iz leta 1755. Na stranskih oltarjih pa so slike Mateja Langusa. V Srednji vasi je od 1849. leta do smrti (1882) bival Luka Porenta, izumitelj novega kranjskega panja. Bohinjska Češnjica je druga največja vas v krajevni skupnosti. Osem metrov više leži kot Srednja vas. Sicer pa je to gručasta dolinska vas v bregu pod Javorriico. Tudi tu so znane planine za poletno pašo: Gore-ljek, Govnjač, Jelje, Konjska planina, Krstenicat Planina na Kraju, Lepa Komna, Razor, Zajamniki. Jesenska paša pa je na planinah Po-krovec in Ravne. Na koncu Zgornjega Bohinja je razložena na višini 615 metrov Jereka, ki se imenuje po potoku, ki teče skoznjo. Tudi tu imajo v glavnem živino, največ pa pridelajo krompirja. Cerkev sv. Marjete iz začetka 16. stoletja ima rezljan glavni oltar. Na bližnjem griču Dunaju so ostanki gradišča, topilnice in železove rude. V bližnji Judovski jami so našli rimski denar. Od tod je tudi doma strokovnjak za cerkveno pravo Alojzij Odar. Najmanjša vas v krajevni skupnosti, ki sega vse do višine 950 metrov je Podjelje. Imenuje se po planini Jelje, ki leži severozahodno od tod. V vasi je nekaj nad 20 hiš in blizu 90 prebivalcev. V glavnem se ukvarjajo z živinorejo. V zadnjih nekaj letih se je življenje v tem delu Gorenjske precej spremenilo. Asfaltirana cesta je marsikoga speljala z domačije in planine. Mladi so se začeli zaposlovati v podjetjih« v Bohinju. Precej jih je zaposlenih na žagi na Češnjici, ki je last Gozdno-kmetijske zadruge Srednja vas. Možje potem še delajo v obratu LIP v Bohinjski Bistrici, pri Gradbenem podjetju Bohinj, Gozdnem gospodarstvu, nekateri pa se vozijo tudi dlje. Dekleta in žene so se zaposlile v obratu Tip-top v Bohinjski Bistrici, po bohinjskih hotelih in še kje. Da se je življenje spremenilo, ni »kriva« le cesta. Bohinj namreč nikdar ni bil odmaknjen kraj Gorenjske in zato utrip novega časa in tehnike ni s težavo prodrl vanj. Danes ima na primer vsaka hiša v krajevni skupnosti radijski sprejemnik, kljub slabi sliki pa jih ima kar precej tudi televizorje. Avtomobilov bi lahko rekli je za ozke ulice in dvorišča skoraj preveč. In namesto vprežne živine kar pogosto drdrajo sem in tja traktorji z raznimi stroji, kosilnice in druga mehanizacija. Pojavljajo se že prvi vikendi in marsikdo razmišlja, da bi v domačiji uredil turistične sobe. Utrip časa je torej že močno posegel v ta predel in nekateri, najstarejši se celo bojijo, da bodo pašne planine in potrkavanje zvoncev živine na njih čez čas le še za okras. KULTURNO IZROČILO N Nekaj pa imajo vendarle ti kraji, ki jim daje nekakšno starostno patino. Poleg kozolcev, balkonskih hodnikov, prek katerih visijo koruzni storži, nekdanjih skupnih napajalnikov v vaseh, zanimivih strešnih kritin, ki se počasi umikajo novejšim materialom, jih spremlja še zanimivo kulturno izročilo. Zapisal sem že uvodoma, da je dramska sekcija prostovoljnega gasilskega društva Češnjica konec minulega meseca slavila 35-letnico. Dvorana v gasilskem domu na Češnjici, ki je bila obnovljena 1939. leta, ie edina v Zgornji bohinjski dolini. Čeprav je od enega do drugega kraja v krajevni skupnosti kar precej kilometrov, ob različnih prireditvah nikdar ni napol prazna. Nekakšno središče, kulturni hram je, kamor ljudje radi zahajajo. Ko so v njej proslavili jubilej, se je zbralo prek 350 obiskovalcev. Takrat so podelili priznanja najbolj zaslužnim delavcem in sodelavcem. Dobili so jih Anton Stare, Anton Hribar, Franc Odar, Ivanka Smukavec, Minka Cesar, Marica Sodja, Metka Medja, Minka Kocjane, Joža Cezar, Ivanka Mulič in drugi s Češnjice, iz Srednje vasi in Jereke. Bili so in so še vedno igralci in člani dramske sekcije. Branko Sodja, ki je tajnik sekcije, pravi, da je še danes najbolj popularen igralec v dolini Stanko Langus. Okrog 40 krat je že nasmejal obiskovalce v dvorani. Najboljši masker je menda Franc Stare, veliko zaslug za kulturno dejavnost pa ima tudi Minka Dobravec. Bila je sedem let režiserka in šepetalka, razen tega pa je pobudnica, da so se v sekcijo vključili tudi mladi. Ena od kašč iz 17. stoletja v Srednji vasi v Bohinju V modemi Uigl Gogdnp kmetijski' zadruge Češnjiea je .-uposlenih bUfU 100 domačinov obronkom okljuke Kako živahna je bila dejavnost tega društva v 35 letih, povejo podatki, da so igralci postavili na oder v tena^spbdobju 109 predstav (60 dram, 30 komedij in spevoigre). Gostovanj drugih skupin je bilo v teh letih 152. Sicer pa domači kulturniki vsako leto za različne praznike pripravijo prireditve. V primeri s Češnjico, v Srednji vasi včasih niso imeli toliko igralcev. Zdaj so tam zelo delavni pod vodstvom Cilke Zupanove. Živahna je bila v tem delu včasih tudi folklorna dejavnost. Kot pravijo na Češnjici je pri njih zaspala, uspešno pa deluje v Srednji vasi pod vodstvom Janeza Iskre-Kleme.nca. Za domala vse Bohinjce bi lahko rekli, da so dobri pevci. Zelja po zborovskem petju je med njimi še vedno živa, težave pa imajo zaradi pomanjkanja zborovodij. Kakor koli že, je zanimivo in spodbudno, da včasih živahna kulturna dejavnost v teh krajih danes ne zamira, ampak prehaja na mlade, ki prav zaradi tega laže ostajajo na domačijah. zdravnik ni prišel za vsako figo Po ogledu kulturne dvorane v gasilskem domu, malih oken na Mihče- vi hiši, žage na Češnjici, obeh kašč v Srednji vasi, še edine črne kuhinje pri Vogarju na Češnjici in slabega televizijskega pretvornika, ki komaj zasluži to ime, smo obiskali še 76-let-nega Franca Urbanca, Šokliča po domače, na Češnjici številka 80. Branko Sodja nama je zaupal, da ima ta možakar, ki mu je pred-krat-kim umrla družica in sam živi v domačiji, največ zaslug za delo dramske sekcije. Celih 40 let je sodeloval pri društvu, bil 22 let režiser, ustanovitelj folklorne skupine, pisec predgovorov k igram in tudi sam je napisal igro enodejanko Slike bohinjskega sadjarja. »Samota ubija,« je potožil ob spominu na nedavno preminulo ženo. »Če ne bi imel televizije in spominov na včerajšnjo kulturno dejavnost, bi obupal. Veste, vas brez kulture je kakor hiša brez rož. Češnjica in Srednja vas pa jih imata veliko. Kadar zaidejo k nam turisti, pravijo, kako imamo lepo obdelana polja. Tudi to sodi v kulturo.« Res vesel sem bil pogovora z njim. (Končno eden, ki mi tega dne ni pobegnil na Uskovnico, sem menil). Franc Urbane je namreč prava zakladnica spominov in dogodkov o življenju v teh krajih. Za nekaj generacij nazaj ima sestavljen svoj rodovnik. Ko sem brskal po krajevnem leksikonu, nikakor nisem mogel ugotoviti, od kod ime Češnjica in Srednja vas. »Morali bi priti k nam spomladi, tja na senoŽeti, na južno stran in videli bi, koliko češenj je takrat v cvetju. Srednja vas pa ima ime po tem, ker je nekako na sredi med vasmi v zgornji bohinjski dolini. Prav gotovo ne veste, da je bila v Srednji vasi včasih prva fara v Bohinju. Potem so menda na senožetih hoteli graditi cerkev. Toda ponoči je nekdo prenesel t ramo v je za gradnjo cerkve na nasprotno stran, na Rav-nje. Ljudje so takrat rekli, da je to božja volja in so tako zgradili cerkev na Ravnjah.« France pravi, da se Bohinjci zelo težko ločijo cxl svojega kraja. Menda zato nimajo velikih imen, ki bi popo-tovala po svetu- in prinesla od tamkaj izkušnje. »Kolikor vem, je šel iz Srednje vasi po svetu samo en podobar in še ta je doma umrl. Sicer pa' je bil menda z Jereke, Kosov po domače, prvi na Triglavu. Se pa lahko tukaj pohvalimo, da so se kravji bal in kmečka oluet rodili prav na Češnjici. In še danes imamo tukaj otepanje. To je zanimiv običaj, ko mladi fantje na Silvestrovo hodijo Pred dobrim mesecem so v žagi na Češnjici odprli nov silos za žaganje in oblance od hiše do hiše in zbirajo hrano in podobno za mlad par. Vsakdo kaj primakne. Izkupiček seveda potem zalijejo.« »Pa še tisto povejte, kako je bilo včasih s padarji in s kaščami,« ga" je spomnil Branko. »Ja, to je bilo pa tako. Včasih je prišel zdravnik v zgornjo bohinjsko dolino s konjsko vprego. Vendar ga niso šli iskat za vsako figo. Če se je kdo samo malo slabše počutil ali kaj podobnega, so kar padarja naročili. Teh je* bilo v Bohinju več. Čaje so kuhali in ,zagovarjati' so znali, da bi hudobnega duha izgnali. Običajno je tak zagovornik v hišo prinesel dve slami ali dve palčki, ki sta navzkriž ležali na križpotju. Govoril je nerazumljive besede in odšel. In če je bolnik potem vseeno umrl, je rekel, da je bil hudobni duh močnejši. O kaščah vem le to, da jih je bilo v Srednji vasi več. Bile so last tako-imenovanih svobodnjakov, ki jim ni bilo treba davkov plačevati in so bili oproščeni drugih dajatev. Vanje,so spravljali žito. Pred leti so potem nekatere predelali v stanovanja, v eni pa je bila dolga leta žganjarna, kjer so žganje kuhali za vso vas.« Zelja po napredku In danes? Kakšne so težave in želje teh ljudi danes? S cesto so zadovoljni. Avtobus kar 15-krat na dan naredi krog po Bohinju; enkrat imajo direktno zvezo tudi z Ljubljano. Tudi glede šole nimajo prigovorov. Do četrtega razreda hodijo učenci v Srednjo vas, potem pa v Bohinjsko Bistrico, Zdravnika in živinozdravnika imajo tudi v Bistrici. Odkar so pred dvema letoma uredili zajetje, imajo dobro pitno vodo. Tudi zaradi elektrike nimajo skrbi in zdaj urejajo kanalizacijo. Močno pa na Češnjici pogrešajo telefon. Če se kaj zgodi, so skoraj odrezani. Takrat še kako prav pride sosed, če ima avto. In večjo trgovino bi radi. Sedanja, last podjetja Ljubljanske mlekarne, je zares premajhna. Močno si tudi želijo nov televizijski pretvornik. Letos so zbirali denar zanj. Po 20 starih tisočakov so dajali in zdaj upajo, da ga bodo končno le dobili. In na senožetih nameravajo postaviti žičnico oziroma vlečnico. Potem smučanje tudi zanje ne bo novost. Mladi si želijo prostor, da se jim ne bo treba zbirati po gostilnah. Želja in težav je seveda še in še. Toda ko sem jih poslušal, kaj vse so že naredili in videl, kolikšna pripravljenost je med njimi, da se lotijo načrtov, sem bil nazadnje prepričan, da jih bodo s širšo pomočjo tudi uresničili. Tako kot so na primer pred časom zgradili požarni bazen v Srednji vasi. Ko smo se poslavljali od zgovornega in dobrovoljnega Franca Urbanca, je rekel, naj mu za pol leta naročimo Glas. »Zakaj pa ne za celo leto?« ga vprašam. »Zato, ker bom prej umrl in ga tam ne bom bral; kaže, da imajo tam vsega dovolj, tudi časopisov, saj nobeden nazaj ponj ne pride.« Veter je še bolj zavijal, ko sva zapuščala Zgornjo bohinjsko dolino. Najbrž je še najbolj pihalo tamkaj z Iskovnice. Sicer pa to najbolje Ukc ve. — Ha, pa so res hudomušni ti ljudje pod prisojnim strmim obronkom Pokljuke. Besedilo: A. Žalar Slike: F. IVrdan Obilo zadovoljstva in sreče v prihodnjem letu želi vsem delovnim ljudem, svojim kupcem in poslovnim partnerjem SOZD Slovenijales proizvodnja in trgovina 28 TOUflnfUO TRCOUin D*:n\ na organ BffBUUD Lik Kucevje \ BfTBUiLB Trgovine pohištva in stanovanjske opreme Slovenijales v Jugoslaviji 61000 Ljubljana 61000 Ljubljana 63000 Celje 62000 Maribor 64000 Kranj 41000 Zagreb 41260 Sesvete 54000 Osijek 58000 Split 57000 Zadar 51000 Rijeka 11000 Beograd 11000 Novi Beograd 21000 Novi Sad 24000 Subotica 91000 Skopje 71000 Sarajevo Titova 50, Hala »B« Vižmarje, Plemljeva 86 Zidanškova 10 Medlog 8 pri Celju Partizanska 15 Savski log Savska cesta 58 Zagrebačka 162/1 Blok Centar 38 Obala JNA 2 Marka Oreškoviča 3 Antona Barca 7 Karađorđeva 75 Hošiminova bb Braće Ribnikara 14 Trg Slobode 1 Pristaniška cona bb Autokomanda Branimira Čosića 3 Trgovine pisarniškega, šolskega pohištva in "gostinske opreme Slovenijales v Jugoslaviji 61000 61000 63000 62000 41000 58000 11000 11000 Ljubljana Ljubljana Celje Maribor Zagreb Split Beograd Beograd UČILA, Mestni trg 10 Plemljeva 68 BIRO BOUTIQUE Vižmarje BIRO BOUTIQUE, Zidanškova 10 BIRO BOUTIQUE, Cankarjeva 4 BIRO BOUTIQUE, Trg Jože Vlahovića 4 INŽENIRING tržnica Brda BOUTIOUE OPREMA, Vuka Karađića 8 PM Višnjaćka 106-a Trgovine z lesnim in gradbenim materialom Slovenijales v Jugoslaviji 61000 Ljubljana 61210 Ljubljana-Vižmarje 63000 Celje 62000 Maribor 61230 Domžale 41260 Sesvete 54000 Osijek 58211 Vranjič 57000 Zadar 11 (XX) Beograd 11251 Ost ruž niča 15000 Šabac 21000 Novi Sad 24435 Mol 42000 Varaždin GR, Hala »D«, Titova 50 Plemljeva 86 Medlog 8 pri Celju Cankarjeva 4 Antona Skoka 20 a Zagrebačka 162/1 Čepinska bb Dujmovaća bb Marka Oreškoviča bb Vuka Vrčevića 4 Put obrenovac Vojvode Putnika 30 Pristaniška cona bb Ulica UNA bb Optujska 159 Malta — zibelka starih kultur in civilizacij Proti severu se hiše počasi redčijo v predel osamljenih vil z negovanimi vrtovi oleandrov, palm in lepimi drevesi, imenovanimi aurokaria. To drevo, ki je tod zelo redko, je podobno negovani jelki z drobnimi iglicami ter popolnoma vodoravnimi vejami. Aurokarijo imenujejo tudi gosposko drevo, ker so ga imele le bogate družine v svojih vrtovih. Na otok so ga prinesli templarji v 16. stoletju z Rodosa. Sicer pa je na otoku razen v parkih, kjer gojijo redke palme, malo ^drevja. Edini borov gozdiček imajo v bližini Mdine poleg britanske vojaške bolnišnice. Najlepša zemljišča na podeželju so si prilastili Britanci. Svojevoljno so gradili vile in palače kjerkoli se jim je zdelo.primerno, ne glede na urbanistični red in estetski videz. Njihove razkošne palače in vile danes delujejo kot zakleti gradovi. Osamljeno in hladno stojijo kot zadnji živi dokaz nekdanje imperialne moči in viktorijanske romantike. PANTEON V MSTI Čeprav se večina naselij zlasti ob obali drži skupaj, je v notranjosti otoka tudi nekaj nenaseljene pokrajine z njivami in pašniki. V marcu je bila trava že visoka kot pri nas sredi poletja. Ob cestah in kolovozih je vse polno kaktusovega grmičevja, ki doseže v višino tudi dva metra, je prebila podnožje kupole nad pred- njim oltarjem, letela r/rek cele kupole, prebila nasprotno steno in nato padla na cesto pred cerkvijo, ne da bi eksplodirala. Ob zračnem napadu je bilo v cerkvi več kot 300 vernikov, vendar nihče ni bil ranjen ali ubit. Kot posebno turistično zanimivost iznajdljivi cerkveni očetje hranijo v zakristiji »čudežno bombo« na posebnem podstavku, zraven pa še uokvirjen opis dogodka in puščico za prostovoljne prispevke.. Zanimivo pri vsem tem je, da so tovarniški napisi in označbe na bombi angleški, ne pa nemški. Ker so avtentični, pomeni, da je bomba britanskega porekla. Prav to še danes mnoge domačine spravlja v dvome, če niso Britanci sami bombardirali Mste, kar pa oni odločno zanikajo. Resnica je najbrž v tem, da so Nemci uporabljali tudi angleške bombe, ki so jih zaplenili v okupirani Franciji. Tudi ta monumentalna cerkev v Msti, tako kot vse ostale na Malti, ima dva zvonika in mogočno romansko stebrišče pri glavnem portalu. Razlika je v tem, da sta precej nižja kot kupola, kar daje cerkvi svojevrsten zunanji videz. S fontano v ospredju zato predstavlja hvaležen objekt za fotografe. Kajpak tudi mi nismo bili izjema. Posneli smo kar precej lepih posnetkov, ki bi bili še bolj jasni in čisti, če ne bi bilo oblačno. Zaliv sv. Pavla posamezna stebla pa še več. Ceste niso slabe, kar priča o skrbi nekdanjih gospodarjev za dobro cestno povezavo med številnimi letališči in vojaškimi bazami. Razdalje med naselji so res majhne in v 8 km oddaljeno Msto smo prispeli že v slabih 15 minutah. Msta je razmeroma živahno mestece z nekaj tisoč prebivalci in leži točno v sredini otoka. Od tod tudi ime Msta, oz. Mosta, kakor so jo prvotno imenovali Arabci, kar pomeni v njihovem jeziku središče ali osrednje naselje. Tudi naš Mostar, smo izvedeli od Kreše, ni dobil ime po mostu na Neretvi, kot smo mislili, pač pa so ga Turki imenovali tako, ker je bil središče in sedež hercegovskega pašaluka. Domače ime za to mesto je Msta, brez samoglasnika. Angleži pa ga še vedno imenujejo po arabsko — Mosta. Največja znamenitost Mste je ogromna okrogla cerkev v središču, ki mogočno dominira nad celotnim naseljem. Zgrajena je po načrtih arhitekta Georga de Vassea, ki je želel kopirati rimski panteon. Gradili so jo polnih 27 let — od leta 1833 do 1860 — izključno s prispevki vernikov. Kupola je prava arhitektonska mojstrovina z izjemnimi statičnimi rešitvami. Po razponu je -ta panteon tretja največja kupola na svetu. Njen vrh je visok 70 metrov, v premeru pa meri kar 60 metrov. Tudi notranjost cerkve ima obliko pravilnega kroga, simetrično obdanega z osmimi čudovito obokanimi kapelami z razkošnimi oltarji. Stenska slikarija in vsa cerkvena oprema je zares edinstvena in je zaradi umetniških kvalitet, še bolj pa zaradi obsežnosti vredna ogleda. Prostrano okroglo ploščad prezbiterija pokrivajo simetrični ornamenti iz rdečega, rjavega, črnega, sivega in belega marmorja, ki je v središču pod kupolo oblikovan v ogromen pisan cvet. Tudi v tej cerkvi so vsi lestenci in svečniki iz čistega srebra. V notranjosti tega božjega hrama se lahko zbere več kot 12.000 vernikov. ČUDEŽNA BOMBA Cerkev v Msti je ena najbolj obiskanih turističnih točk na otoku. Romarski značaj je dobila šele po drugi svetovni vojni zaradi nenavadnega dogodka, ki se je pripetil med vojno. Devetega aprila leta 1942 jo je namreč ob nemškem letalskem napadu zadela 500 kg težka bomba, ki LETALIŠKE STEZE NAMESTO CEST IN TOVARNA V HANGARJIH Dobršen del poti med Msto in Mdino teče namesto po cesti po letaliških pistah opuščene letalske baze Ta'Qali. Da dirjamo po pisti, smo opazili šele potem, ko nam je Krešo duhovito naznanil »Privežite si pasove, zdaj bomo vzleteli!« Šofer je pognal svojo škatlo, kolikor je zmogel motor. Resno smo bili v skrbeh, da se bo zdaj zdaj sesula na koščke. Tudi na vzporednih pistah so dirjali avtomobili kot na hitrostnih dirkah. S tega letališča sta v jeseni leta 1943 vzletela ameriški predsednik Roosevvelt in britanski premier Churchill na zgodovinsko konferenco s Stalinom na Jalti. Ustavili smo se pred vrsto obokanih hangarjev in nekdanjih vojaških bivališč iz rebraste pločevine. To opuščeno britansko bazo med kaktusi, oleandri in nasadi taščinega jezika so domačini preuredili v tovarno keramičnih izdelkov Bristovv Potteries, edino pravo tovarno na Malti. Člani uprave tovarne so nam, tako kot vsaki turistični skupini, rade volje razkazali proizvodne oddelke in nato še svojo prodajalno, kjer je mogoče kupiti vse izdelke po precej nižjih cenah kot v drugih trgovinah. To so srčkani delfinčki, pepelniki, morski konjički, vaze, vrčki, krožniki, želve, raki, stenski keramični reliefi s podobami mest in morskih motivov in vsakovrstni keramični nakit. Med bogato izbiro lepih izvirnih spominkov je vsak lahko našel kaj primernega za spomin ali darilo svojcem. Potrpežljivi prodajalci so imeli polne roke dela, da so nas postregli. Z neverjetno hladnokrvnostjo in zaupanjem so dopuščali, da smo vsi vprek šarili po policah in zabojih kot bi jim bilo vseeno, kaj počenjamo. Zadovoljni z uspešno kupčijo, smo se odpravili naprej proti 2 km oddaljeni Mdini. NEKDANJA PRESTOLNICA — MRTVO MESTO Od tod se vzpenja asfaltirana cesta navkreber proti vzpetini, kjer smo že od daleč zagledali mogočno obzidje Mdine. Mesto, ki je zraslo na ostankih nekdanje rimske naselbine Melite, kar pomeni — čebela, je bilo do konca 16. stoletja prestolnica Malte. Arabci so jo prvotno imenovali Malat (zaklonišče oz. pribežališče), po katerem je verjetno tudi otok dobil ime Malta. Končno je ostalo ime Medina, kot se imenuje tudi znano muslimansko romarsko mesto pri Meki v Saudovi Arabiji, uradni naziv po malteškem pravopisu pa Mdina. Nekoč veliko in cvetoče mesto z močnim obzidjem, stražnimi stolpi in bogato arhitekturo je danes skorajda popolnoma izumrlo. Ima obliko nepravilnega četverokotnika, ki ga ob obzidju obdaja reka in že omenjeni edini gozdiček. V nekaterih dobro ohranjenih četrtih je ostalo le še okoli 800 prebivalcev, ostali so se in se še vedno izseljujejo v druga mesta. Vse javne zgradbe in palače renesančnega in psevdogot-skega sloga so ostale prazne, trgovine in druge lokale pa lahko prešteješ na prste. Razen turistov skoraj ne srečaš žive duše. Mdino, ki počasi, a zanesljivo umira, zares upravičeno imenujejo tudi Mrtvo mesto. Pravzaprav ni razumljivo, zakaj so ji namenili takšno usodo, saj je še vedno primerna za življenje ljudi. Njene hiše in javne zgradbe bi še kako lahko uporabili, če za nič drugega,'pa vsaj za turistično dejavnost. Povrhu vseh arhitektonskih in zgodovinskih znamenitosti se Mdina ponaša tudi z najstarejšim vodovodom na otoku. Zgradil ga je veliki mojster Francoz Alof de Migna-court, ki je vladal na Malti v letih od 1601 do 1622. Pravijo, da je to storil iz ljubezni do neke mdinske lepotice. Kako mu je to uspelo v takratni družbi, je še danes uganka, kajti velikim mojstrom se je bilo prepovedano ženiti, prav tako pa je bilo nevarno spuščati se v ljubezenska razmerja z ženskami. Kot za vse katoliške duhovnike je namreč tudi za velike mojstre veljal celibat. KATEDRALA SV. PAVLA V notranjost Mdine smo se odpravili peš prek mostu, ki je bil nekoč dvižni, skozi velika mestna vrata, podobna- slavoloku. V tihih, dober meter širokih uličicah, smo se počutili kot da je tu pred kratkim razsajala kuga. Krešo pojasni tistim, ki tega niso vedeli, da so ulice nalašč tako ozke, da so se meščani lažje otepali sovražnikov, ki bi vdrli čez obzidje v notranjost mesta. Takšen ozek prehod sta zlahka obvladala dva krepka bojevnika. Tu in tam se pred palačami ali cerkvami odpre manjša ali večja ploščad — trg. Sredi mesta je največji trg sv. Pavla, ob njem pa mogočna katedrala. To je stolna cerkev na Malti, čeprav po svoji arhitekturi in urejenosti zaostaja za kokatedralo v Val-letti pa tudi za panteonom v Msti. Če ne zaradi drugega je vredna ogleda zaradi imenitnih slik Matije Prettia in velike, razkošno opremljene kapele posvečene normanske-mu vojskovodji Rogeru Osvajalcu. V glavnem oltarju baje hranijo relikvije sv. Pavla, glavnega malteškega svetnika in prvega znanilca krščanske vere na otoku. Katedralo sv. Pavla so zgradili leta 1697 na temeljih dveh manjših cerkva, ki sta bili ob velikem potresu leta 1693 do tal porušeni. Tudi večino drugih večjih stavb in palač so zgradili takrat. Mednje pa so v prejšnjem in v začetku tega stoletja vrinili svoje, docela neprilegajoče se zgradbe Britanci. Med najlepše stavbe, zgrajene sicer že po potresu, sodi še vedno dobro ohranjena letna palača, v kateri so imeli prvotno sedež veliki mojstri. Enako kot v vladni palači v Val-letti sta tudi v prezbiteriju katedrale sv. Pavla dva pozlačena prestola — eden za britanskega suverena, drugi za predsednika Malte. Tla so pokrita z raznobarvnimi marmornatimi ploščami v obliki nagrobnih plošč z napisi, ki pokrivajo grobnice cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov. Tudi sedanji malteški nadškof iz Vallette ima že pripravljeno svojo grobnico z njegovim imenom in nagrobnim kipom v naravni velikosti. Na robu mesta smo si v majhnem parku ogledali Rimsko vilo, ki je zdaj muzej antike. Arheološke najdbe — amfore vseh mogočih oblik, lončeno in bakreno posodo, leščerbe, orožje, orodje, kipe, nakit in druge predmete iz rimskega obdobja in punskih vojn so našh v velikih količinah tod na ruševinah Melite v neposredni okolici Rimske vile. Bolj zanimiva kot najdbe, ki se bistveno ne razlikujejo od podobnih antičnih zbirk v drugih evropskih muzejih, je zgradba Rimske vile. Z uspešnimi konservatorskimi prizadevanji so jo ohranili še v prvobitni obliki z romanskim stebriščem, oboki in značilnim nadstrešjem iz kamnitih plošč z antičnimi okraski. Z visokih obzidij okoli mesta, po katerem je speljana pot, ki je nekoč rabila branilcem, danes pa sprehajalcem, je čudovit razgled po vsem otoku. Zaradi močnega vetra z dežjem, ki je prav ob našem obisku začel neusmiljeno brit i, nismo želeli vztrajati v užitkih, ki bi nam jih nudila široka panorama pokrajine tja do obal v sivino zastrtega Sredozemskega morja. Hitro smo pobrali šila in kopita in pohiteli onkraj obzidja v avtobus. \ V RABATU Po nekaj sto metrih smo se spet ustavili. Prispeli smo v Rabat, mestece, ki je pravzaprav predmestje Mdine. Rabat je bila arabska naselbina, ki so jo zgradili zunaj obzidja. Odtod tudi arabsko ime Rabat, kar pomeni predmestje. Očitno je bila tudi današnja prestolnica Maroka Rabat nekoč predmestje kakšnega večjega mesta. Rabat na Malti je precej večji kot Mdina tako po površini kot po številu prebivalcev. Razen tega se Rabat šteje tudi za industrijsko središče otoka. Premore namreč majhno tovarno vžigalic in tovarno oziroma manufakturno delavnico, kjer izdelujejo znamenite malteške čipke in zavese. V pritličnih trgovinicah ob glavnem mestnem trgu prodajajo raznovrstne keramične, usnjene in lesene spominke ter seveda čipke in garniture pisanih škatlic domačih vžigalic. Rabatski trgovci in obrtniki s pridom izkoriščajo okoliščino, da v Mdini turisti nimajo česa kupiti. Tako ob Mrtvem mestu vstaja vse bolj živahno trgovsko mesto, katerega prebivalci živijo na račun propadanja prvega. Ponudbo, da si ogledamo delavnico čipk in morda tudi kaj kupimo, smo radi sprejeli. V razmeroma majhnih in temačnih delavnicah s primitivnimi lesenimi pripravami smo se z začudenjem spraševali, kako takšni obrati lahko sploh kaj spravijo skupaj. Pod strogim nadzorstvom obratovodje je za statvami zdelo okoli 30 žensk, ki so hitele delati, da je le kaj. Nobena se niti s pogledom ni zmenila ž a naš prihod, kar je dokaz, da je boj za vsakdanji kruh zlasti med ženskami veliko težji kot kje drugje. Čeprav je proizvodnja na zelo nizki stopnji, so izdelki te delavnice res svojevrstni in kvalitetni Zal pa zaradi visokih cen čipk, ki smo si jih nato ogledali v njihovi prodajalni, kupčija ni bila kdo ve kako velika. KATAKOMBE Bolj kot tovarna vžigalic in čipk so vredne ogleda tamkajšne katakombe sv. Pavla. To so podzemeljska grobišča prvih kristjanov, skopana v globini vulkanske zemlje, podobno kot v Rimu. Tako kot je Valletta vsa v znamenju imena sv. Janeza, M,dina in Rabat na vsakem koraku častita sv. Pavla. Ta svetnik je v 60. letih po v več nadstropij do pet metrov visoko. Tu in tam se hodniki razširijo v večje prostore z obokanimi grobovi in nekakšnimi mizami, ki so rabile za oltarje. Ti prostori, ki jih imenujejo kripte, so bili skupinski hrami za opravljanje cerkvenih obredov. V stenske grobove, imenovane loculi, in tiste, ki so bili vdolb-ljeni v položnih platojih kript, so mrliče polagali zavite v platnene zavoje ali plahte, odprtine pa so zadelali s kamnitimi ploščami ali pokrovi iz žgane ilovice, ki so jih poslikali s svetopisemskimi znaki. Grobovi v kriptah v položni legi so imeli pokrove z vrha, vsi ostali pa s strani. V labirintu rabatskih katakomb bi se brez vodnika skoraj gotovo izgubili. Na srečo je vse podzemlje danes elektrificirano, hudo pa je moralo biti nekoč, ko so hodnike osvetljevali le s plamenicami. Katakombe so pod zaščito države, skrb za vzdrževanje pa je prevzela cerkev hkrati s prodajo vstopnic, podobic, razglednic in drugih spominkov, po katerih pridno segajo skoraj vsi obiskovalci. MALTEŠKA POLICIJA Malta nima svoje vojske, pač pa zelo dobro organizirano in izurjeno policijo. Očitno je, da so se tudi pri tem zgledovali v Angliji. Možje postave, ki jih je kar precejšnje Število ter nosijo lepo zlikane temno modre uniforme s svetlimi gumbi in okrasno vrvico za piščal, so na las podobni britanskim policajem. Prometna policija je opremljena z najsodobnejšimi angleškimi motocikli in avtomobili, ki bi jim jih zavidala lahko marsikatera policija v Evropi. Za policiste rekrutirajo fizično najbolj sposobne mladeniče, vsak pa mora imeti najmanj veliko maturo. To je poklic, ki ga imajo za privilegij izbranih. Zato je med prebivalci zelo cenjen. Policaj na Malti nima nič manjše avtoritete kot londonski bobi. Temu primerne so tudi plače, ki jih štejejo za najvišje v deželi. Malteški policaj prejme na teden 25 funtov, medtem ko so plače kvalificiranih delavcev 10, učiteljev 20 in univerzitetnih profesorjev 30 funtov. SLOVO Priti na Malto za dva ali tri dni, je vse prej kot dovolj za ogled vseh njenih znamenitosti in posebnosti. Ko se bo turizem bolj razmahnil v tej lepi in gostoljubni deželici sredi Mediterana, bo Malta postala zagotovo vodilna turistična točka na jugu Evrope, s Cerkev v Msti s »čudežno« bombo Kristusu, na begu pred zasledovalci doživel brodolom in se zatekel na Malto. Več let se je skrival v pečini pri Rabatu, širil krščanstvo in pridobival svoje somišljenike. Le-ti so v njegovo čast in hvalo pozneje na pečinah postavili cerkev, v 17. stoletju Pa že omenjeno katedralo v Mdini. o sv. Pavlu so poimenovali celo vrsto naselij, ulic, trgov, bolnic in tudi velik zaliv na severu otoka, kamor se je po brodolomu rešil' na kopno. Tudi rabatske katakombe nosijo njegovo ime, čeprav ni bil pokopan v njih. Katakombe sv. Pavla so po nekaterih trditvah poznavalcev celo starejše od rimskih. So sicer manjše, saj so doslej v njih odkrili le okoli 800 trupel, v rimskih pa precej čez 10.000, vendar so prav tako zanimive. Vhod v katakombe je v majhni kapelici sredi parka na robu naselja, ki ga spričo velikih reklamnih napisov in kažipotov ni težko izslediti. Zaradi dežja nam je bil ta obisk Se posebno dobrodošel. Po stopnicah smo se spustili v globoke ozke hodnike izkopane v temno sivi vulkanski zemlji. Vsa notranjost podzemlja je po dolgem in počez prepletena z neštetimi rovi, v njihovih stenah pa so vdolbljene vrste grobov tudi On the 9th, April, 1942, thts bomb pierced the Dome. fell amidst the congregation of about 300 and ran across the pavement of Ihe Church vvithout ex-ploding. No one was hurt. Malta ima razen nespornih izvirnih zgodovinskih in umetniških posebnosti čudovite zalive in lagune, morske pečine in podzemeljske jame, ki po lepoti ne zaostajajo za Caprijem. V simpatičnih obalnih naseljih med vse gostejšo avtomobilsko gnečo dostojanstveno krožijo visoke enosedežne kočije z ravnimi strehami, na obalah pa se mirno pozibavajo ladjice oranžno-rdeče dghajse z visokim navpičnim kljunom in krmo. Vse to in še marsikaj bo nekoč privabljalo na tisoče turistov in vsi bodo zadovoljni, o tem sem prepričan. Če ne bi bilo vetra in dežja, bi najbrž zadnje urice prostega popoldneva izkoristili za poslovilni sprehod. Radi bi si privoščili še ogled otoka Comino in Gozo. Plave podzemeljske pečine in še marsikaj. Tako pa smo zadnje funte zapravili za spominke in razglednice, ali pa za kozarček pijače v hotelskem čajnem salonu, ko smo čakali na odhod. Ob osmih zvečer smo se poslovili od ljubeznivega hotelskega osebja in se odpeljali v Luqo na letališče. Naš DC-9 Inex-Adrie je odletel točno ob napovedani uri in po 90 minutah varno pristal na Brniku. JOŠT KOI,C KONEC DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1975 Obrtno podjetje Cerklje želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1975 Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obaL.. protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1975 Skupnost TOZD preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču želi občanom srečno Prešernovo gledališče Kranj želi vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem srečno novo leto 1975 l^|P Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1975 Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1975 SREČNO 1975 s SVOJO TOZD Elektro Kranj TOZD Elektro Žirovnica TOZD Elektro Sava Kranj TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj in s Skupnimi službami želi srečno in uspešno novo leto Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1975 A r ■ Turistično društvo Bled vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1975 KOLEKTIV CESTNEGA PODJETJA V KRANJU Vsem občanom srečno 1975 Tam je bila Kolobocija Pred sto in več leti, davno, da o tem vedo le najstarejši ljudje, je živel kmet, ki so mu rekli Bog. Imel je veliko kmetijo, njive, travnike, pašnike in bogat gozd, velik hlev in dosti živine v njem, hlapce in dekle in nič otrok. Imel je tudi veliko strast: karte in žganje. Vsak popotnik, sosed, krošnjar ali slepar je bil dobrodošel gost v njegovi hiši, če je le znal sukati hudičeve podobice. Ob takšnih igrah, ki so trajale tudi po več dni, je šlo žganje iz shrambe, živina iz hleva in njive pd kmetije. Druga za drugo so tam okoli začele poganjati bajte. Čeprav se mu je premoženje drobilo in mu uhajalo iz rok, je možak ohranil smisel za humor, po hribovsko trd in okruten. Vsakemu novemu bajtarju, pa naj si je postavil hišico na njegovem ali na pošteno prisluženem svetu, je dal ime. Ni izbiral po običajnih hišnih vzdevkih ali priimkih. Izbiral je po določenih lastnostih novega soseda. Ime je bilo takšno, da je tistega, ki ga je nosil, jezilo in ga zaznamovalo za vse življenje. Njega in njegove otroke. Novi sosed, ki je pri igri in pri delu stokal in tarnal, je postal Stokar. Marjanca Malovrh se je na Fekino-vo primožila pred 11 leti. Ko smo bili pri njih, sta z najmlajšo hčerko, štiriletno Marjanco, delali na njivi. Starejša otroka sta bila v šoli v Lu-činah, mož pa v službi. Bajtar, pri katerem so otroci veliko jokali, je dobil ime Vekar. Tisti, ki je neprestano nekaj vlačil domov, je bil Mravljinec. Onega, ki ni bil nikdar posebno urejen, se je prijelo ime Skopanec, nekoga, ki se je rad stiskal, so začeli klicati za Stiskarja, drugega Parobkar pa Zajfar, Čakar, Birs, Pojar. Nekatere bajte so dale nove bajte in na nekdanji Bogovi kmetiji jih je pognalo 13. Zaselka pa se je oprijelo ime Kolobocija. Hišnih imen so se sramovali. Stari ljudje so vedeli povedati, da se z njimi ni bilo dobro šaliti. Tisti, ki si je drznil v gostilni ali na veselici glasno norčevati se iz njihovih vzdevkov, je odšel z obvezano glavo. Najhuje pa so zamerili, če so se »rovanci« norčeiali zaradi Kolobo-cije. V obrambi pred strupenimi jeziki so imena začeli izgovarjati v drugačni obliki, ki je vsaj deloma zakrila njihov izvor in bodico v njih. Namesto pri Stiskarju, se je reklo v Stiskah, na Pojovš namesto pri Pojarju, na Zajfovž namesto pri Zaj-farju, na Čakovš namesto pri Ča-karju, na Vekovš in tako naprej. Zaselek je bil razdeljen med Črni in Srednji vrh, Lučine in Planino. Pred približno 15 leti, ko so na novo razdelili vasi v občine in izdali nove hišne številke, pa so ga priključili Rovtu. Tudi Rovt je bil do tedaj le zaselek petih kmetij v Črnem vrhu: Maršnonove, Andriažove, Mehuže-ve, Torkove in Fekinove. Se danes ta del živi nekoliko ločeno od drugega dela vasi. Po združitvi je vas imela 25 hiš. Sedaj je pet praznih ali pa jih ni več. Pri Cakarju je pogorelo, pri Pekalcu se je hiša podrla, pri Sovančarju, Parobkarju in na Zajfovž pa so prazne. Domači, ki živijo v dolini, jih imajo za vikende. V Stiskah živi le še gospodinja Katarina Osredkar. Čez 70 let ji je in kot smo zvedeli, je pred nekaj leti postala naša naročnica. »Njen« Glas prebirajo vsi bližnji sosedje. Na kmetiji, ki je ostala kot del nekdanje Bogove kmetije, gospodari Jože Pustovrh. Kdaj so njegovi predniki prišli sem in prinesli s sabo tudi novo ime — sedaj je tam pri Aliču — ne ve točno. Spominja pa se 1* Čeprav j° drobno pršilo in je bilo hladno, je delo v gozdu teklo dalje. pripovedi stare matere, da so ostanek kmetije skupaj z gospodarskim poslopjem deloma kupili, deloma pa podedovali. Jože je začel gospodariti leta 1946, ko mu je bilo komaj 17 let. »Sam sem se vrnil na očetovo kmetijo. Sklenil sem, da ne pustim, da bi propadla. Tisto jesen je sadje bogato obrodilo in skupaj s sosedom, ki je imel konja, sva ga vozila v Kranj prodajat. Zvečer ob devetih sva odrinila, zjutraj ob petih pa sva bila na trgu. Z izkupičkom sem kupil kravo in ko sem čez tri leta odhajal k vojakom, sem imel v hlevu že troje govedi. Po prihodu od vojakov pa je bilo najprej treba pogledati za dekletom. Sam nisem mogel nadaljevati. V dvoje je šlo laže. Najprej sva postavila nov hlev, potem nakupila oziroma zaredila živino in zagnojila njive.« »Kmetujete še po starem ali ste se preusmerili v rejo živine?« »Res imamo največ dohodka od živinoreje, vendar proizvodnje nismo usmerili le v eno vejo. Ker je kmetija zelo sončna, dobro obrodi celo pšenica, čeprav so njive več kot 800 metrov visoko. Morda bi bilo nekoliko manj dela, če bi se ukvarjali le z živinorejo, vendar so cene preveč nestalne, da bi se lahko odločili le za vzrejo govedi.« »Si pri delu pomagate s stroji?« »Imamo kosilnico, obračalnik, pred kratkim pa smo kupili tudi traktor. Mislim, da je za sedaj kar dovolj. S traktorjem in priključki bomo lahko opravili skoraj vsa dela na polju.« Hiša pri Aliču je stara, ima pa belo in rdeče pobarvana okna, obokano vežo in ogromno »hišo« z lesenim stropom. V njem je vrezana letnica izgradnje. Čez pet let bo dvesto let, kar so jo postavili. Kljub častitljivi starosti pa je še vedno trdna in »velbana« in gospodar ne misli, da bi zidal novo. Po tleh je še »eštrnk«, na peči pa se suši pšenica. »Vlažna je in se ne da mleti,« pravi gospodinja, ki se hkrati opravičuje zaradi vonja, ki se od sušeče pšenice širi po hiši in nikakor ni neprijeten, »pa jo sušimo.« In, ko jo vprašam, če imajo daleč do mlina, pove, da ga imajo doma. »Mož se vsega sam ,podstopi'« pravi, »vse skuša narediti kar sam. Tak, samouk je. Pred leti je nekje videl majhen električni mlin in prek zime ga je naredil.« Kaj pa nasledstvo? Ne skrbi ju. Najmlajši sin Janez, 16 let mu je, se je že odločil, da bo doma. »Če je oče zdržal, ko je moral začeti iz nič, bom tudi jaz živel.« Nad potjo, ki se vije skozi vas, stoji kakor prilepljena ob breg, bela hišica. Pri Škratu. Marija in Anton Košir sta jo postavila nekaj let pred vojno. Marija je bila doma na Zajfovž, on pa iz Bačnarjeve grape (iz Todraža). Bil je krošnjar in pre-romal deželo po dolgem in počez. Tudi ob našem obisku ga ni bilo doma. Odšel je k zdravniku in otrokom na Vrhniko. »Kako živite?« smo spraševali Marijo, ki je sedela za punkeljnom v sobici s štedilnikom in pečjo, tako majhni in čisti ter prijetno topli kot bi v njej res prebivali palčki. »Kako!« na kratko odgovarja. »Malo dobim za ,špice'. No, nekako že gre. Otroci, če pomagajo? Ja, devet jih je bilo in vsi so šli. Ja vsi! Pa kaj bi doma? Saj tako ni prostora. Pomagajo, radi pomagajo. Veliko pa ne morejo. Otroke šolajo, pa hiše delajo in jim ne ostane dosti.« »Napredek v zadnjih letih je res velik in se življenje danes in pred desetletji ne da primerjati,« je dejal Jože Malovrh, Fekinov oče. »Povsod je zasvetila elektrika. Dobrih 15 let je tega. Vse hiše imajo vodovod. Cesta pa nas je povezala s svetom. Pravzaprav bi lahko rekel, da je cesta prinesla napredek v naše hribe. Najprej smo se odprli na ljubljansko stran, pred kratkim pa prek Lučin proti Poljanski dolini. Ko smo dobili cesto, so mladi in gospodarji večine kmetij odšli delat v dolino. Zaslužek pa je začel prinašati sodobne kuhinje, televizorje, pralne stroje, avtomobile in kmetijske stroje. In preusmerjene kmetije. Če je mož zaposlen, žena sama ne zmore dela po starem.« Tudi Jože Malovrh je naš naročnik. Glas prejema že od prvih številk naprej. »Vedno smo bili bolj navezani na gorenjsko kot na ljubljansko stran. Šele cesta, ki so jo potegnili od Polhovega Gradca sem, nas je privabila tudi proti Ljubljani. Včasih pa smo v trgovino hodili v Poljane, dekleta so šla služit v okolico Škofje Loke ali Kranja. Skratka, vse opravke smo imeli na oni strani. Sedaj pa nas z Gorenjsko povezuje še časopis.« Zatem pove, da v vasi ni trgovine in morajo po vse v Lučine, do katerih je več kot pol ure hoda, nimajo telefona in ne gostilne. Čeprav se je veliko izboljšalo in se laže živi, mladih v teh krajih skoraj ni. Komaj odrastejo šolskim klopem, odidejo za kruhom v Ljubljano ali Škofjo Loko, le redki v srednjo šolo. Kljub napredku in cesti in zaslužku vas doživlja usodo večine hribovskih naselij. Pred 15 leti je imela 25 hiš, danes jih je 20, čez deset let jih bo še manj. Nove v tem kraju nismo videli. Besedilo: L.Bogataj ^ Slike: F. Perdan 18 Ponedeljek 30. 12. Jože Pustovrh z ženo in sinom Janezom, ki se je že odločil, da bo ostal na kmetiji. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspešno novo leto Komunalno gradbeno podjetje Bled TOZD Komunala TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe Opravlja komunalne storitve; preskrba z vodo, odvoz smeti in odpadkov, kanalizacija, oprema in urejanje mestnih zemljišč, vodoinštalaterstvo in toplovodne napeljave. Opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah, slikar-skopleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, keramična dela. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov. Priporočamo se z našimi storitvami. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto murha LESCE V nastopajočem 1975. letu želimo vsem delovnim ljudem obilo uspehov in osebne sreče 1974 * Na Zajfovž je hiša prazna. Lastniki so jo preuredili v vikend, TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ s t r i g 1 a v Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1975 45 vezenine bled TOVARNA ČIPK/ VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1975 KINEMATOGRAFSKO PODJETJE Jesenice s svojimi obrati: Radio, Plavž, Kranjska gora, Dovje-Mojstrana, Javornik vsem obiskovalcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1975 STANOVANJSKO PODJETJE Jesenice Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin želijo vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1975 Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem, posebno pa svojim potrošnikom in poslovnim sodelavcem. Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD — Veleprodaja — Maloprodaja — Slaščičarna-Kavarna samoupravna delovna skupnost skupnih služb Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še vnaprej priporočamo. SLOVENSKE ŽELEZARNE Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice želimo srečno in uspešno novo leto 1975 ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš Splošno mizarstvo Radovljica, Ljubljanska 13 Izdelujemo opremo za stanovanja, hotele in bolnice, za cenjena naročila se priporočamo Obenem želimo vsem delovnim ljudem in p os lovnim p rij atelje m obilo uspeha v letu 1975 Kmetijska zadruga BLED ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material — opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — zagotovite si pravočasno gradbeni material se priporoča KZ Bled tel. 77-425 in želi srečno novo leto TAPETNIŠTVO Radovljica želi vsem, delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1975 — dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih; — oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami; — sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela; — lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo, Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo leto KRANJ Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko, elektromehaniko Kranj v združenem podjetju proizvaja telefonske in elektronske centrale, telefone, števce, stikala, merilne naprave, električno ročno orodje. Vsem delovnim ljudem in poslovnim s prijateljem želimo srečno novo leto 1975 in še veliko delovnih uspehov. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE NA GORENJSKEM opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1975 TVP^ Zimski bazeni na Gorenjskem Ste vedeli, da se da pozimi na Gorenjskem plavati kar v desetih zimskih kopališčih? Res je sicer, da je le eno zimsko kopališče, in to v Kranju, namenjeno prav vsakomur, ki si želi rekreacije v mokrem elementu, in ta bazen je tudi največji, vsi ostali bazeni pa so hotelski in namenjeni predvsem hotelskim gostom. S tem pa še ni rečeno, da zunanje kopalce odklanjajo. Sploh ne. V nekaterih hotelih se zavedajo, da je bazen le malo izkoriščen in so zato na stežaj odprli vrata zunanjim kopalcem, drugod so spet malo bolj zadržani pri sprejemanju nehotelskih gostov, ampak kot že rečeno, doslej zunanjim še nikjer niso popolnoma zaklenili vrat. Vsem hotelom je namreč mnogo do tega, da se njihovi gostje povsod tudi v bazenu počutijo kar najbolje, zunanji gostje pa, tudi to se včasih dogaja, hotelske goste motijo. Naj bo tako ali tako, če vas mika zimsko plavanje, možnosti so. Še več. Skoraj po vseh kopališčih je zraven tudi savna in pa ročna masaža, v nekaterih hotelih so tudi telovadno orodje in razne »mučilne« naprave, s katerimi se lahko resnično pregibljete. V zadnjih dneh decembra smo vse te bazene na Gorenjskem obiskali, in sicer v spremstvu višjega sanitarnega tehnika Andreja Slatnarja z^ Zavoda za zdravstveno varstvo. Vsa kopališča tako zimska kot letna so namreč kraji, kjer se zbirajo tako zdravi kot manj zdravi ljudje, možnost okužb z raznimi boleznimi pa je seveda na takih krajih večja kot kje drugje. Zato so kopališča pod stalnim nadzorstvom sanitarnih služb, ki preverjajo, ali kopalna voda ustreza standardom, ki jih je predpisal republiški zavod za zdravstveno varstvo, in seveda če so prostori kopališča tako vzdrževani, da ustrezajo higienskim predpisom. Zimska kopališča imajo glede tega pred letnimi določeno prednost, saj se dajo zaprti prostori tako vzdrževati, da se bliskajo od čistoče', kar je pri letnih skoraj nemogoče. »Samo klor v vodi še zdaleč ni dovolj,« pravi Andrej Slatnar. »Že pri kloriranju vode ga lahko vzdrževalec bazena polomi, saj koncentracija klora v vodi niha, zato jo je treba pogosto meriti.« Redno pa se bazenska voda pregleduje tudi bakteriološko: voda je neoporečna, če pri pregledu v laboratoriju ugotovijo manj kot 10.000 klic v mililitru vode. »Že pri letnih bazenih ugotavljamo, kako je bazenska voda predvsem odvisna od usposobljenosti vzdrževalca, in to skoraj v celoti, le deset odstotkov bi pripisali lahko čistilnim napravam.« Če boste torej plavali v bazenu, katerega voda je bolj motna kot bistra, potem vedite, da vzdrževalec nima najbolj srečne roke, Čeprav to še zdaleč ne pomeni, da voda ni primerna za kopanje. Bistrost vode pa je seveda težko določiti brez poprejšnje primerjave. Le, če poznate prav vse bazene, boste lahko izbrali najbistrejšo bazensko vodo, sicer pa ne. Za boljšo primerjavo povejmo, da med letnimi bazeni glede tega vodi radovljiški, od zaprtih kopališč pa je ni čez vodo v bazenu hotela Toplice. Vendar pa je ta . voda brez vsakih dodatkov kemikalij, niti klora nima, ker je pač termalna voda in mora biti naravna. Zimska kopališča morajo biti primerno ogrevana, to se razume, voda pa prijetno topla. Kaj je toplo, pa vsak med nami razume čisto po svoje. Po predpisih naj bi se toplota vode v zimskih bazenih gibala tam okoli 27 stopinj Celzija, kar je preveč, so že skoraj termalna kopališča, hladnejša voda pa ni primerna. S toploto vode imajo ponekod kar precej težav, ker nekateri kopalci ne prenesejo vode hladnejše od 30 stopinj, drugim je spet v taki vodi odločno prevroče. Vsem je težko ustreči, rešitev bi bila le posamična kad za vsakega kopalca z vodo po želji. Tako kopel pa imamo doma. Pri nekaterih zimskih kopališčih imajo nerazumljive tehnične pomanjkljivosti. Ponekod so preprosto pozabili na prehodne bazene, v katere stopi kopalec in si obvezno zmoči noge v klorirani vodi. Ponekod so jih na zahtevo sanitarne inšpekcije dozidali, le lepo in prijetno kopališče hotela Transturist v Škofji Loki ga še nima. Sicer pa poglejmo po vrsti, kakšni so zimski bazeni po Gorenjskem in kakšne pripombe je po strokovni plati imel sanitatni inšpektor. KRANJSKA GORA V zgornjem koncu savske doline so kar trije pokriti bazeni, in sicer v lepih novih hotelih Larix, Lek in Kompas. Vsi trije bazeni so namenjeni predvsem hotelskim gostom, manj zunanjim. V zimski sezoni, ki se bo začela konec decembra, pa bodo verjetno obisk zunanjih gostov zaradi večjega števila hotelskih bolj ali manj docela izključili. To velja predvsem za bazena v hotelu Kompas in Larix. Bistvenih pomanjkljivosti tako tehničnih kot higienskih ti bazeni nimajo, da pa so v predsezoni zelo zelo malo izkoriščeni, pa seveda ni stvar sanitarnega pregleda. BLED V hotelu Golf ponujajo svojemu kot tudi zunanjemu gostu dokaj raznovrstno rekreacijo. Velik prostor, v katerem je bazen, so izkoristili še^za postavitev nekaj razgibalnih naprav, na voljo pa je seveda še savna in pa masaža. Za vodo pravijo, da je termalna, s stalno temperaturo 17 stopinj, ki pa jo seveda ogrevajo. Bazen bi bil sicer lepši, če ne bi bil grajen iz plastike, vendar pa je to zgolj stvar okusa, drugih pomanjkljivosti pa ni. Kako se da urediti staro kopališče v prav tako funkcionalno in sodobno, je lahko za primer kopališče v hotelu Toplice. Skozi kristalno čisto termalno vodo, ki ima le 22 stopinj stalne temperature in je ne ogrevajo, se svetlika modrikasto mozaično dno. Zunanjih gostov ne odklanjajo, morajo pa seveda tako kot drugje plačati po 20 din za kopanje. Že prej je bilo omenjeno, da je voda v tem bazenu naravna brez dodatkov kemikalij in to so pravzaprav terme. Vzorno so vzdrževani tudi ostali prostori, namenjeni obiskovalcem kopališča kot so masaža, savna, mala telovadnica s pestro izbiro telovadnega orodja in pa prostor za sončenje z umetnim soncem — solarij; skratka, res kompletna rekreacija v sijajnem okolju. Vendar pa za naključne obiskovalce, osebje hotela ali na primer za sanitarce nimajo ne v tem kopališču niti v nobenem drugem posebna obuvala, s katerimi se preprečuje vnos zunanje umazanije v čiste prostore. POKLJUKA Na najvišjem mestu se lahko pozimi okopljete, če se zapeljete na zasneženo Pokljuko v obnovljeni Šport hotel. Kopališče je odprto vsem. Razgleda na zasneženo Pokljuko ni, ker so graditelji vstavili debela motna okna, medtem kp so pri vseh ostalih kopališčih graditelji vstavljali velike prozorne steklene stene. Škoda. Inšpektorju se je temperatura v kopališču zdela malo prenizka, le 23 stopinj, voda je bila 25 stopinj, dovolj klorirana. Pripomb glede čistoče ni bilo, morda le glede sušilnih naprav, saj ročni fen ne ustreza. Kopalno obleko in ostalo, kar je potrebno pri kopanju, si lahko kopalec tako tu kot tudi v vseh ostalih kopališčih, izposodi. RADOVLJICA Kopališče v hotelu Grajski dvor je dobro vzdrževano, prijetno, zato je verjetno tudi dobro obiskano. Odprto je tudi za zunanje goste. Imajo tudi savno in dvakrat na teden masažo. Le dodatni prostori so morda malce utesnjeni, ker pa je bazen namenjen predvsem hotelskim gostom, to seveda ne more biti pomanjkljivost. Spodrsljajev pri čistoči ni, povsod je čutiti prisotnost izkušenega kopališkega mojstra. KRANJ Kopališče v hotelu Creina je bilo ob našem ogledu ravno zaprto, zato o njem kdaj drugič, morda le to, da je bazen manjših dimenzij. Edini zimski bazen na Gorenjskem je v Savskem logu in je, kot smo že rekli, namenjen vsem za šport in rekreacijo. Oprema predvsem garderobe se z novejšimi hotelskimi gradnjami ne da primerjati, a je kopališče dokaj dobro vzdrževano. Le ob obisku inšpektorja ni bilo vode v pretočnem bazenu, ki ga marsikdo lahko kar v čevljih preskoči. Voda je bila primerno klorirana in topla. Bazen olimpijskih mer ima keramično oblogo. ŠKOFJA LOKA Hotel Transturist ima prijetno pokrito kopališče. Na žalost so pozabili na prehodne bazenčke, tako da marsikdo skoči do druge garderobe kar v čevljih. Tako križanje Čistih in nečistih poti ni po sanitarnih predpisih. Voda v bazenu je bila zelo topla, kar 30 stopinj je imela, zrak pa 31. Zelo je obiskana tudi savna. Voda v bazenu je bila primerno klorirana. Prostori, ki sodijo h kopališču, so primerno veliki. L. Mencinger JESENICE s temeljnimi organizacijami TOZD Delikatesa TOZD Manufaktura TOZD Industrija —- obrt TOZD Skupne službe vsem kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1975 Žito Ljubljana DE Vesna Kamnik s poslovalnicami: Slaščičarna, Titov trg 11, Kidričeva 34 Slaščic arna in bife št. 35, za banko Pekarna, Kidričeva 8 Bife Bachus bar, Titov trg 18 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1975 Gostinsko podjetje Planinka Kamnik Cenjenim gostom in ostalim želimo srečno novo leto 1975. Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno vas bomo postregli. Meso Kamnik Želimo vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1975 Nudimo vse vrste mesnih izdelkov in sveže meso po konkurenčnih cenah ter se priporočamo KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE idrornetal Projektiranje, izdelava in montaža čistilnih, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, strelovodnih naprav, kovinskih konstrukcij in opreme. Oskrba področja skupnega vodovoda »izviri pod Krvavcem—Vodice—Mengeš« in območja »Krvavec« s pitno vodo Delovni kolektiv želi prebivalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1975 Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1975 TITA N KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: — fitinge — ključavnice navadne in cilindrične — ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno in uspešno novo leto 1975 TOVARNA USNJA KAMNIK s svojimi: TOZD USNJARNA TOZD KONFEKCIJA TOZD INDUSTRIJA PLASTIČNE OBUTVE IN GALANTERIJE proizvaja in nudi: — oblačilni in obutveni velur, bokse, nappe, tapetniško usnje,^ podloge in vse vrste cepljencev — vse vrste usnjene konfekcije iz svinjskega velurja in pelz velu rja — vse vrste plastične obutve. Svoje proizvode priporoča cenjenim odjemalcem in jih prodaja tudi v svoji prodajalni v Kamniku, Kidričeva 15. želi srečno novo leto 1975 Izdelujemo: ODEJA Škofi a Loka prešite odeje posteljna pregrinjala prešite posteljne nadvložke spalne vrečke in vzglavne blazine Kvalitetno in sodobno za vsak okus Vsem delovnim ljudem, našim potrošnikom in poslovnim prijateljem želimo srečno in obilo uspehov pri nadaljnjem delu v novem letu 1975 Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj S R E č N 1975 0 Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto in se priporočamo s svojimi izdelki Vsem članom in lastnikom motornih vozil želi Avto-moto društvo Kranj Srečno in varno vožnjo v letu 1975 Zima že, zima! Kaj pa sneg? Vsem smučarskim središčem na Gorenjskem želimo v novem letu čimveč snega i Nova gondolska žičnica na Krvavec redno obratuje Zadnjič me je nekdo vprašal: »Ali veš, zakaj je Napoleon črnega konja jahal?« ...?... »Zato, ker belega ni,« je škodoželjno zinil. »No pa mi ti povej, kdaj je bilo na Gorenjskem zadnjikrat veliko snega?« ga drez-nem nazaj. Pomagal si je s prsti in zavijanjem oči, še bolj pa jih je zavil, ko mu rečem: »Letos že ne.« Ja tele zime so pa res že nekaj časa take, da se lahko zgodi, da bo zimsko turistično sezono »feršlog«. Toda stvar je resna. Sneg bi bil zares zelo dobrodošel. Čeprav imamo trenutno pri nas vsa smučarska središča domala nedograjena, je bilo v zadnjem času vseeno vanje vloženega precej denarja. In posojila je treba vračati. Ce pa se žičnice ne vrtijo, so tudi hoteli precej prazni. Skratka, dober izkupiček zimske turistične sezone je v veliki meri povezan s snežno odejo. Po dveh ali treh slabih zimah so se letos na Gorenjskem nadejali boljše in se temeljito pripravili. Urejali so proge, marsikje poskrbeli za okrep-Čila, pripravili smučarske pakete in treba je priznati — ne pretirano navili cene. Pravzaprav cene na smučarskih žičnicah ne bodo višje od lanskih. Upajmo, da nam čez kak mesec ali dva ne bo treba tarnati: Zima že, zima! Kaj pa sneg? Upajmo, da ga bo Še dovolj. Prav zato smo skušali pripraviti skromen pregled, po čem bo smučanje v prihodnjih tednih, po čem so paketi in kaj je še novega. KRANJSKA GORA Letos je dobila nov moderen hotel in dva počitniška domova. V informatorju Gorenjske turistične zveze piše, da je največje zimsko smučar- sko središče v Jugoslaviji, ki sprejme na uro 7000 smučarjev. Tridnevni zimski paketi so od 400 dinarjev naprej, 14-dnevni pa od 2300. Dnevna karta za smučarje je 50 din, tedenska 250. Sedežnice Podkoren in oba dela na Vitranc so štiri točke. Vlečnice Kekec, Podles in obe Preseki tri točke, vlečnice Mojca, Brsi-na in Planica dve točki, vlečnici Mcjca II in Bulovnik ena točka. Vsaka točka stane, tako kot povsod v Sloveniji, en dinar. Vendar imajo posamezniki in skupine, ki kupijo več vozovnic ali točkovnih kart 12 do 20 odstotkov popusta. KRVAVEC Sedemdnevni smučarski- paket v hotelu Creina stane 1127 dinarjev." Vanj je vključenih 7 polovičnih pen-zionov, kosilo na Krvavcu, neomejena uporaba žičnic, prevoz od hotela do Zanjivic, taksa, zavarovanje in kopanje v zimskem bazenu v hotelu. Dnevna karta za smuko na Krvavcu (tudi za gondolo) je 70 din, brez gondole pa 50. Za skupine nad 15 smučarjev je dnevna karta (ne sobota ih nedelja) 40 din, ob sobotah in nedeljah 50. Tako imenovana pol-dnevna karta od 12. ure naprej je 40 din, brez gondole pa 35. Za kvalificirane učitelje, vaditelje in trenerje smučanja ter otroke od štirih do desetih let je dnevna karta 50 din, vendar ne velja za soboto in nedeljo. Tedenska vozovnica (s sliko)" za vse žičnice in dve vožnji na gondoli je 250 din, sezonska do srede aprila pa 1500 din. Povratna vozovnica na Krvavec stane 20 din, za otroke 10 in za člane skupine 15 din. In točke? Dvosedežnica Krvavec sedem točk, dvosedežnica Tiha dolina pet točk, sedežnica Gospinca šest točk, obe vlečnici Njivice pet točk, vlečnica Luža tri točke in vlečnica Podgra-dišče dve točki. V domu na Krvavcu ali v brunarici stane sedemdnevni paket od 796 do 1076 dinarjev. JEZERSKO Za Jezersko bi lahko rekli, da ta smučarski center šele nastaja. Ima pa letos moderen hotel, avtomatsko kegljišče in vlečnico. Sedemdnevni smučarski paket v novem delu hotela stane 1118 din, v starem pa 1040 din. V depandansi je paket, v katerega je vključen penzion, taksa in neomejeno število voženj na vlečnici, 935 din. Za enoposteljno sobo je treba doplačati 20 din. VOGEL Za' gondolsko žičnico stane povratna karta 25 din, za otroke od 4 do 10 let 15 din, za člane skupine nad 15 oseb pa 23 dinarjev. Sedežnica Orlove glave šest točk, Šija šest točk, vlečnica Štoreč dve točki, Križ štiri točke, Konta tri točke, Kratki plaz štiri točke. V Transturistovih hotelih znaša sedemdnevni paket v sobah brez prhe 875, v sobah s prho pa 945 din. V dve- ali triposteljnih sobah v hotelu Kompas Stane Žagar je sedemdnevni paket od 910 do 945 din. Poleg penziona je v paket vključena neomejena uporaba žičnic na Voglu (in gondolska žičnica) in avtobus do gondolske žičnice in nazaj do hotela. Transturist pa v svojih hotelih nudi še poseben paket Savica za tri dni. Stane od 120 do 155 dinarjev na dan. Turistbiro Bohinj ima na voljo okrog 200 ležišč v zasebnih turističnih sobah. Sedemdnevni paket z zajtrkom stane 45 do 60 din na dan. Sedemdnevna smučarska karta za vse žičnice in prevoz z avtobusom pa 250 din. Pri tridnevnem paketu v zasebni turistični sobi pa je prenočišče z zajtrkom od 45 do 60 din, kosilo in večerja v enem od Transturistovih hotelov pa 60 dinarjev. ZATRNIK Dnevna karta med tednom je 40 din, ob sobotah in nedeljah pa 55. Sedežnica Berjanca šest točk, vlečnica Hotunjski vrh tri točke, vlečnica Zatrnik dve točki, Plana I dve točki in Plana II ena točka. Z Bleda vozi (kadar naprave obratujejo) vsak dan ski-bus. Na Zatrni-ku pa ima Viator restavracijo, kjer je moč dobiti tudi enolončnico. Sedemdnevni paketi v različnih blejskih hotelih stanejo od 986 do 1476 dinarjev. V paket je vključena vožnja z avtobusom z Bleda na Zatrnik in neomejeno število voženj na žičnicah. STARI VRH Vožnja na sedežnici na Starem vrhu znaša pet točk, vlečnica pa tri točke. Tridnevni smučarski paket stane 150 dinarjev na dan. V paket je vključen penzion v hotelu Trans- Upajmo, da bo to zimo na Zatrniku tudi tako živa hno 00 4T*t Ponedeljek, 30. 12. 1974 Vitranc in Kranjska gora tudi željno pričakttjeta sneg turist v Škofji Loki, kopanje v zimskem bazenu, neomejeno število voženj na žičnicah na Starem vrhu in avtobusni prevoz od hotela do Starega vrha in nazaj. Sicer pa veljajo za vse žičnice podjetja Transturist (to so Vogel, Po». kljuka, Ribčev laz in Stari vrh) naslednje cene: poldnevna karta 40 din, dnevna karta 60, tedenska 250 in letna s sliko 1000 dinarjev. (Na Pokljuki in v Ribčevem lazu stane vožnja dve točki). ZELENICA Hotel Kompas na Ljubelju je določil naslednje cene za pakete. Sedemdnevni paket stane 990 din, desetdnevni 1410 in štirinajstdnevni 1980 dinarjev. Vendar cene veljajo samo za dvo- in triposteljne sobe. V te cene so vključene vse storitve in neomejeno število voženj na žičnicah. Ob zbiranju teh podatkov pravo smučanje ni bilo mogoče nikjer. Najbolj vneti so se lahko poskusili in malo naužili pičlega snega le na Krvavcu, Pokljuki, Voglu in Jezerskem. Sicer pa kot rečeno vsa smučarska srediSča (in seveda smučarji) težko čakajo na snežno odejo. Pripravil: A. Zalar Slike: F. Perdan Skupščina občine Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Zveza vojaških vojnih starešin Vsem delovnim kolektivom in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1975 bled Delovni kolektiv LIP, lesna industrija Bled želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno uspeha polno novo leto in se priporoča s svojimi izdelki Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1975 ter veselo silvestrovanje. Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. Krajevna organizacija SZDL Šenčur želi vsem prebivalcem Šenčurja in Srednje vasi mnogo delovnih uspehov in osebne sreče ter zadovoljstva v letu 1975. Kern Stanko modno čevljarstvo, Kranj Delavnica Partizanska 5 želi cenjenim strannam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1975 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve. Prodajalna Kranj, Titov trg 12 (nasproti cerkve) *0o°vodn. Srečno in veselo ter uspeha polno novo leto 1975 želi vsem članom in ljubiteljem tega športa Balinarsko društvo Vodovodni stolp Kmetic Marija gostilna, Kranj, Maistrov trg 4 želi cenjenim gostom in abonentom srečno 1975. leto. Zahvaljuje se za obisk v preteklem letu in se še nadalje priporoča. Vsem cenjenim potrošnikom in občanom Gorenjske želi srečno in uspešno novo leto 1975 Mercator Mercator, TOZD Preskrba Tržič Zvestim potrošnikom Mercatorja se za zaupanje in naklonjenost zahvaljujemo, obenem pa se priporočamo tudi v prihodnje. > r Gostilna »Pri mostu« Arvaj Tone, Kranj Kajuhova št. 2 želi cenjenim gostom srečno novo leto in se priporoča Ju van Franc slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1975 Berčič — Cetinski Krznarstvo Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1975 Slaščičarna na Planini Kranj — čez kokrški most, želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1975 in se priporoča Štular Anton Vodovodna inštalacija Kranj, Cesta talcev 2 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1975 in se priporoča Robnik Franc, urar Kranj, Tavčarjeva 7 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1975. »Veseli smo,« pravi direktor, »da je mogoče sedaj tudi doma dobiti dosti kvalitetnih blag in prijetnih vzorcev. Tekstilindusove pletenine na primer so naravnost odlične in kot nalašč za našo proizvodnjo. Seveda pa moramo, Če hočemo res popestriti otroško garderobo, blaga tudi uvažati.« Kolektiv konfekcije MLADI ROD želi vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1975 Še vedno pa ima MLADI ROD težave s prostori. Raztresenost obra tov po celem Kranju in okolici je kaj huda nadloga za tako majhen kolektiv. Res ni lahko, če imaš proizvodnjo na dveh koncih, skladišča na treh, likalnico posebej in upravo in vzorčni oddelek spet drugje. Velika je izguba časa in stroški se nedvomno povečujejo pri tako oteženem komuniciranju. Nekaj upanja je, da bi letos spravili vse skupaj pod eno streho v Kranju, le obrat na Trsteniku bodo obdržali. Če pa bodo primorani graditi, se bo seveda zavleklo. Fluktuacije praktično ni več. Prejšnja leta je bilo pa hudo. Dekleta so uhajala, kajti osebni dohodki so bili na dnu kranjske lestvice. Lani so osebne dohodke dvignili za 34 % in tudi za naprej dobro kaže. Če bi dobili nove prostore, bi radi dvignili število zaposlenih od sedanjih 155 na 220 in tako veliki bi upali v doglednem času dvigniti svoj bruto dohodek na 8 milijard. Pomagali bi si tudi s kooperanti, če bi bilo potrebno. Tak njihov stalen sodelavec je KRU-PANJKA, Krupanj. Če bi se toliko povečali, bi ojačali razvojni sektor, tako da bi za posamezne grupe artiklov imeli specializirane modelarje in bi se lahko specializirali še za kakšen drug kos otroške garderobe. Za zdaj pa ostajajo pri hlačkah. Za vsako sezono pripravijo 50 do 60 modelov, to pa je izbira, ki zadovolji še bolj rafiniran okus. Za ilustracijo, kakšen uspeh žanjejo njihovi modeli, naj povemo, da so samo artikla SIMON prodali v enem letu 18.000 kosov. In kaj bodo nosili naši otroci prihodnje leto? Mlada modna kreator-ka pri MLADEM RODU Anka Rot, ki se je pravkar vrnila s sejma mode v Frankfurtu in Milanu, pravi, da bodo v otroški konfekciji še vedno prevladovale vesele barve: za kolekcije jesen—zima so enako priljubljene živo rdeča, modra, bela in rumena, pomlad in poletje bosta pa bolj pastelna. Tweed se bo preselil tudi k najmlajšim, vseeno bo pa še veliko kara in krzna. In kateri model bo prihodnje leto zamenjal letos' tako uspešnega SIMONA? Vse kaže, da bo to VIŠNJA, ljubke razigrane hlačke z rdečimi češnjami. -Os je so prestrašeni. Kaj ne bi bili! Kar dva ropa, zadnji je bil pravzaprav poskus, v njihovi vasi, sta več kot dovolj za strah. Prvi dogodek se je pripetil 6. novembra. Frančiška Jenkole, stara 72 let, in Frančiška Lapaj-na, stara 63 let, sta se že odpravili k počitku. Ena je spala na topli peči, druga na klopi ob peči. Njuna hiša stoji na samem, hlev pa se drži stanovanjskega dela hiše. Ženski sta verjetno trdno spali in nista slišali, kaj se godi na strehi. Od nekod sta se prikradli dve moški' postavi. Eden od njiju je prislonil lestev na streho, se povzpel do strešnikov in jih kakih 10 odstranil. Pri tem se je opiral za železen okvir, ki ga je vstavil med strešnike. Z nožem je nato skušal prerezati letev. Dodobra jo je že načel in kmalu bi bila pot na podstreho prosta, ko mu je njegov spremljevalec pomigal, da je našel pot v hišo. Na silo je namreč odprl hlevska vrata, od tu pa so vodila nezaklenjena vrata v stanovanjski del hiše. Našla sta sobo, kjer sta spali obe ženski. Zakrinkana po obrazu do polovice sta s svetilko posvetila presenečenima ženskama v obraz. Ukazala sta jima, da naj prine-seta denar, kar ga je v hiši. Ko sta zanikali, da bi ga kaj imeli, se je edertjfrd nočnih obiskovalcev razburiLpahnil prestrašeni ženski po tleh in ju obrcal. Lapajne-tova je začela vpiti, zato jo je eden od njiju zagrabil za usta, opraskal po obrazu in pri tem grozil, da bo obe ubil, če'ne pri-neseta denar« Zdaj sta videli, da se z roparjema ni šaliti. Odšli sta v gornje prostore v spalnico in jima izročili svoje prihranke, Jenkoletova okoli 600 din, Lapa-jnetova pa okoli 400 din. Roparja sta zahtevala še v