Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 21. maja 1927. Letnik IX. 66. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Ve «a to 1 n et: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 229. Uredba o načinu poslovanja, pravicah in dolžnostih državnfega odbora in o načinu, uporabljanju in izvrševanju ukrepov, predlaganih za izvajanje varčevanja v državni upravi. 230. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov državnih muzejev iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine. 231. Pravilnik o opravljanju praktičnega izpita za otroške vrtnarice, ki ima značaj strokovnega državnega izpita, da se potrdijo in da morejo napredovati po skupinah. 232. Uredba o napravi nove zemljiške knjige za sodna okraja Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. 233. Razpis o državni trošarini na destilate nafte, katrana iz premoga, paraflnovega skrilavca itd. ' 234. Izprememba v točki 3.) člena 3. navodil za izvrševanje pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva. 235. Pojasnilo o ocarinjanju konjske žime iz grive in repa ob izvozu. 236. Pojasnilo o ocarinjanju elevatorjev za kmetijske mlatilnice ob uvozu. 237. Pojasnilo o ocarinjanju sirove (tehnične) kisove kisline ob uvozu. 238. Pojasnilo o ocarinjanju rezervnih delov za avtomobile ob uvozu. 239. Odločba, s katero se ukinja izvozna carina na perutnino, jajca in perutninsko perje. 240. Razpis o analizi kalcijevega acetata ob uvoznem ocarinjanju. 241. Pravila tečaja lekarnarske zbornice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za lekar-narske pripravnike. 242. Naredba glede zavarovanja pri inozemskih zavarovalnicah. 243. Razpis o tipih barv za razlikovanje rafiniranih destilatov nafte, katrana iz rjavega premoga in parafinovega skrilavca od nerafiniranih. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 244. Direktni blagovni promet med postajami železnic republike Poljske na eni strani in postajami železnic: a) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, b) kraljevine Italije in c) kraljevine Romunije na drugi strani po vseh progah, ki naj se vpoštevajo: ad a) skozi Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Romunijo; ad b) skozi Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Švico, Jugoslavijo in Romunijo; ad c) skozi Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 107 z dne 16. maja 1927.: Odlok ministra za agrarno reformo z dne 29ega marca 1927.: Postavljena sta. za geometra v 4. skupini II. kategorije geometrska pripravnika v 5. skupini II. kategorije: Fran Terno vec [vri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani in Joža S o ver pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru. Številka 108 z dne 17. maja 1927.: Ukaz Njegovega Veličanstva, kralja z dne 2oega marca 1927.: Iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino 1. kategorije je pomaknjen dr. Janko Gregorin, profesor na državni realki v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. marca 1927.: Na gimnaziji v Plevlju je postavljena na prošnjo za učiteljico veščin s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije Filomona Senekovič, predmetna učiteljica na tehnični srednji šoli v Ljubljani, uradnica v isti skupini, iste kategorije. Objava generalne direkcije davkov z dne 2. maja 1927.: Društvo «Izraelska ferijalna kolonija» v Zagrebu je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah. Uredbe osrednje vlade, 229. Po drugem odstavku člena 94. ustave, po pooblastitvi v členu 313. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928. in v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine, doseženem v 44. seji, ki jo je imel ta odbor dne 12. maja 1927., predpisujemo Uredbo o načinu poslovanja, pravicah in dolžnostih državnega odbora in o načinu, uporabljanju in izvrševanju ukrepov, predlaganih za izvajanje varčevanja v državni upravi,* ki se glasi: Člen 1. Državni odbor ima nalogo, predlagati vse ukrepe za izvajanje umnega varčevanja v državni admini- straoiji in za do se zanje čim boljših uspehov dela v državnem gospodarstvu. Zaradi izvrševanja te naloge se mora baviti državni odbor z vsemi vprašanji, od' katerih reševanja je v kakršnikoli meri zavisno zmanjševanje državnih razhod kov in umno opravljanje državnih poslov; zlasti pa mora predlagati: a) konkretne ukrepe za uprostitev in pospešbo poslovanja v državni administraciji in ukrepe za prikladne izpremembo administrativnega sistema v vseh granah državne upravo kakor tudi za združevanje ali ukinjanje uradov in institucij, katerih samostalni obstoj ni zadosti osnovan; b) izločanje onih poslov, ki jih je moči prenesti iz pristojnosti državnih naprav v pristojnost samoupravnih teles in, po kategorijah teh poslov, precizno formuliranje predlogov, kako bi se najhitreje izvršil ta prenos poslov iz eno pristojnosti v drugo; c) ukrepe za umno izvrševanje državnih nabav; č) ukrepe za umno porabljanje materiala v državni administraciji; d) ukrepe za administrativno izločanje pridobitnih naprav iz centralne uprave zaradi nadaljnje komercializacije. Člen 2. Vsi državni uradi morajo predložiti odboru v najkrajšem času vse podatke, dokumente in vsa poročila, ki bi jih zahteval, prav tako pa mu dodeliti strokovne referente za izdelovanje potrebnih referatov. Člen 3. Predsednik ali njegov namestnik, ki ga odredi odbor, vodi seje odbora in daje obče direktive za poslovanje. Vsak član odbora ima pravico, podajati pismeno po predsedniku predloge za sklepanje v odboru. Člen 4. Dnevni red odbora določa predsednik. Člen 5. Vabila na odborske seje se vročajo osebno vsakemu članu, če se je določil ob sklepu poslednje seje dan prihodnje seje, sc vroči vabilo samo članom, ki niso bili pri seji. Člen 6. Odbor je sklepčen, če jo prisotna poleg predsednika tretjina članov; polnoveljavno pa sklepa z večino glasov prisotnih članov. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči glas predsedujočega člana. Člen 7. Člen 8. Po potrebi pove rja odbor poedinim članom proučevanje in razpravljanje izvestnih vprašanj, katerih proučitev je odboru neizogibno potrebna, da more podati konkretne predloge. Člen 9. O sejah odbora se vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo pismeno podani predlogi in pa sklepi. Zapisnik se prečita in overovi začetkom prihodnje seje. Člen 10. Predloge državnega odbora, ki jih je dokončno usvojil ministrski svet, izvaja minister za finance po členih 313. in 314. finančnega zakona za leto 1927./1928. Člen 11. Državni odbor ima svojega tajnika, ki ga odredi predsednik izmed uradnikov ministrstva financ. Člen 12. Državnemu odboru se daje na razpolago potrebno število pomožnega pisarniškega osebja, ki ga odreja minister za finance. Šef pisarne je tajnik državnega odbora; skrbeti mu je, da se retino vodi celokupna administracija odbora. Člen 13. Za poslovanje v odboru se morajo angažirati izvedenci, bodisi kot stalni sodelavci, bodisi samo za izdelovanje poedinih specialnih vprašanj, ki spadajo v pristojnost odbora. Ti izvedenci smejo prisostvovati sejam odbora v posvetovalnem svojstvu. Odreja jih odbor. člen 14. Ko se konstituira finančni odbor, se odrede člani državnega odbora. Člen 15. Nagrado članom odbora in izvedencem, odrejenim za poslovanje v odboru, določi ministrski svet s posebnim pravilnikom po členu 334. finančnega zakona za leto 1927./1928. Ti prejemki so izplačujejo v breme rezervnega proračunskega kredita. Člen 16. V desetih dneh od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, naj pošlje finančni odbor narodno skupščine predsedniku državnega odbora seznamek članov državnega odbora, izvoljenih na podstavi člena 313. finančnega zakona za leto 1927./1928. V istem roku se imenujejo tudi ostali člani, ki spadajo v ta odbor po členu 313. pod b) finančnega zakona za leto 1927./1928. Člen 17. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 13. maja 1927.; D. R. br. 61.651. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle: Velja Vukićević s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 230. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov dfžavnih muzejev iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine.* Člen 1. Uradniki državnih muzejev smejo prestopiti iz pripravljalne skupine v pomožno skupino samo, бе so opravili po členu 54. uradniškega zakona državni strokovni izpit po teh pravilih. Člen 2. Za izpraševanje kandidatov obstoje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu stalne izpra-ševalne komisije, ki jih imenuje minister za prosveto iz treh strokovnjakov na predlog dotičnega muzeja. Z istim odlokom se imenuje tudi zapisnikar komisije. Člen 3. Pravico, opravljati državni strokovni izpit, ima vsak pripravnik v muzejski službi, ki ima popolni dve leti državne službe. Kandidat, ki prostovoljno po redni poti izstopi iz državne službe, sme opravljati ta izpit, če ima dve leti državne službe in če ni minulo šest mesecev od dne, ko je izstopil iz državne službe. Člen 4. Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega izpita je treba vložiti po uradnem starejšini, ki ji priloži potrdilo o kandidatovem delovanju in vedenju. O pripustitvi k izpitu odloči komisija z večino glasov; tudi odredi dan izpita. Kandidatu, ki se zaradi bolezni ali iz neodločnih razlogov ne more v določenem roku javiti k izpitu, se ta čas ne šteje v rok. Člen 5. Državni strokovni izpit je dvojen: a) za admini-strativno-strokovno osebje in b) za nižje strokovno in arhivsko osebje. Člen 6. Izpit za administrativno-strokovno osebje (I. in II. kategorije) je pismen in usten. K ustnemu izpitu se pripusti kandidat, če je opravil pismeni izpit. Pismeni izpit ima namen, da se vidi, koliko se je kandidat pripravil, da pokaže svoje znanje v obči, posebno pa muzejski administraciji. Čas za izdelovanje naloge traja največ dve uri. Člen 7. Ustni izpit se opravlja: 1. ) Na podstavi pridobljenega znanja iz pozitivnega zakonodaj,stva: ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakon o državnem računovodstvu, zakon o uradnikih, zakon o državnem svetu in zakon o glavni kontroli, uredbe o razvrstitvi uradnikov, o ureditvi, ministrstva za prosveto, o razdelitvi države na oblasti, o draginjskih dokladah. V glavnih potezah proračunska, finančna in pisarniška administracija. 2. ) Na podstavi delovanja v muzejski stroki, v kateri je treba pokazati zadostno teoretično in praktično sposobnost za muzejsko ureditev kakor tudi za metode preiskovanja, izkopavanja, zbiranja, vzdrževanja in restavriranja muzejskih objektov vseh vrst in javnih zgodovinskih spomenikov — kakršna je pač stroka, v kateri je kandidat zaposlen. Člen 8. Za nižje strokovno in arhivsko osebje je izpit usten ter mora dokazati: 1. ) znanje državnega jezika, političnega zemljepisa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, uredbe o razdelitvi države na oblasti in uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto, naposled zakona o taksah, v glavnih potezah; 2. ) znanje nižjega strokovnega praktičnega delovanja preparatorskega, laborantskega in ostalega tehničnega posla, kakršna je pač stroka, kakor tudi znanje arhivske administracije. Člen 9. Kandidat, ki prvič pade pri pismenem ali pri ustnem izpitu, sme ponavljati izpit čez šest mesecev. Kandidat sme največ dvakrat opravljati državni strokovni izpit; potem izgubi pravico do njega in njegova služba v muzejski stroki prestane. Po končanem ustnem ipzitu odloči komisija, ali je opravil kandidat izpit odlično, soglasno ali z večino glasov. O celokupnem izpitu se vodi zapisnik, ki ga podpiše izprašcvalna komisija in ki se shrani v arhivu te komisije. Kandidatu, ki je izpit opravil, so izda izpričevalo, podpisano po predsedniku in zapisnikarju. Uspeh izpita sporoči izpraševalna komisija ministrstvu za prosveto, odseku za umetnost. Člen 10. Predsedniku in vsakemu članu komisije pristoji nagrada, in sicer predsedniku 200 Din, članom in zapisnikarju pa po 150 Din na dan za ves čas, dokler traja izpit. Nagrado plača kandidat sam. Minister za prosveto: Velja Vukićević s. r. 231. Na podstavi člena 31. zakona o narodnih šolah in glede na člen 54. uradniškega zakona predpisujem za otroške vrtnarice-učiteljice IH. kategorije Pravilnik o opravljanju praktičnega izpita za otroške vrtnarice, ki ima značaj strokovnega državnega izpita, da se potrdijo in da morejo napredovati po skupinah. Člen 1. Otroške vrtnarice s kvalifikacijo člena 31. zakona o narodnih šolah, ki so še v pripravljalni skupini Ш. kategorije, morajo opraviti, če hočejo napredovati dalje kot uradnice, praktični, odnosno državni strokovni izpit po tem pravilniku. člen 2. Vsaka kandidatinja sme opravljati ta izpit, če je službovala kot otroška vrtnarica najmanj dve leti in če se je ocenilo njeno delovanje v tej dobi najmanj z zadostno oceno, če kandidatinja ni bila ocenjena, mora imeti od šolskega nadzornika potrdilo o dobrem vedenju, ki je enako zadostni oceni. Člen 3. Vsaka kandidatinja mora biti državljanka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen 4. Ta izpit se opravlja istočasno pred istim odborom, pred katerim se opravlja praktični učiteljski izpit, če je v dotičnom kraju javen otroški vrtec. Člen 5. Kandidatinje se prijavljajo upravitelju dotičnega učiteljišča po sreskem nadzorniku, v čigar območju službujejo, in sicer najmanj mesec dni pred začetkom izpita. Prošnji morajo priložiti: 1. ) izpričevalo o svojem šolanju in o opravljenem izpitu za otroško vrtnarico; 2. ) potrdilo o službenih letih; 3. ) potrdilo, da so državljanke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kandidatinje, ki niso v službi, morajo vložiti prošnjo po sreskem šolskem nadzorniku, v čigar območju so naposled službovale. Razen omenjenih dokumentov ji morajo priložiti zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za službo otroške vrtnarice, zlasti pa o tem, da so njih čutila popolnoma razvita in da nimajo hibe v govorilih. Člen 6. Prijave za izpit pregleda izpraševalna komisija; če po njenem mnenju predpisani pogoji niso izpolnjeni, se kandidatinji ne dovoli, opravljati izpita. Predsednik izpraševalne komisije pozove k izpitu kandidatinje, ki jim je opravljanje izpita dovoljeno. Člen 7. Praktični učiteljski izpit otroških vrtnaric je sestavljen iz ustnega izpita in iz nastopa v otroškem vrtcu. 1. ) Pri tem izpitu se izprašujejo kandidatinje: a) iz vzgojeslovja z osnovnimi nauki o psihologiji zgodnjega detinstva; b) iz nauka o otroških vrtcih (metoda, organizacija, zgodovina otroškega vrtca); c) iz narodnega jezika; č) iz narodne zgodovine z zemljepisom naše države; d) iz petja; e) iz telovadbe; f) iz risanja. 2. ) Nastop v otroškem vrtcu. Sposobnost za delovanje v otroškem vrtcu mora dokazati otroški vrtnarica s tem, da se bavi vpričo izpraševalne komisije z otroki pol ure. Temo za nastop določi komisija. Pri tem izpitu mora pokazati kandidatinja, da ima znanje in spretnosti, potrebne za samostalno in uspešno delo v otroškem vrtcu (namen otroškega vrtca, načela otroškega vrtca, sestava in negovanje otroškega telesa, telesni in duševni razvoj otrok od najzgodnejše dobe, otroška narav, način in sredstva otroške vzgoje, spretnost v izbiranju in podajanju poedinih metodičnih enot v otroškem vrtcu, izkušnja in sposobnost za presojanje vprašanj, ki se nanašajo na vzgojo, in gotovost v izvrševanju vseh dolžnosti učiteljice otroškega vrtca; pravilno znanje književnega jezika v govoru in pismu, književna dela o rodbinskem in otroškem življenju; spretnost v lepem pripovedovanju poetičnih in prozaičnih vzornih sestavkov, primernih za otroške vrtce; najznamenitejši dogodki iz zgodovino našega naroda; osnovni nauki iz zemljepisa naše države; sposobnost, prikazovati življenske oblike in predmete iz otroške okolice kot površine in jih modelirati, ilustriranje kot prva oblika otroškega izražanja; modeliranje, risanje živi jenskih oblik vobče s preprostimi značilnimi potezami; izdelovanje oblik v obsegu programa, predpisanega za otroške vrtce; petje pesmi za otroške vrtce, telovadba in igre, primerne za otroške vrtce). Člen 8. Teme za nastop v otroškem vrtcu se dajo iz programa za otroške vrtce ter se napisujejo na posebne listke. Teh listkov mora biti vsaj pet več, nego je kandidatinj, ki poteza j o vprašanja. Člen 9. Ko kandidatinja potegne vprašanje, ga izdela kot pismeno pripravo v šoli pred izpraševalnim odborom. Za to delo se ji puste štiri ure. Pismene izdelke sprejme, pregleda in oceni izpraševalo! odbor. Člen 10. Po oddaji pismene prijave se bavi vsaka kandidatinja po naprej določenem razporedu z otroki v določenem otroškem vrtcu pred izpraševalnim odborom. Člen 11. Nastop traja najdlje pol ure. Ko je končan, ga obrazloži in hrani kandidatinja pred odborom in takoj potem opravlja ustni izpit. Bo končanem izpitu oceni odbor pripravo za praktični nastop v otfoškem vrtcu pri izpitu, način, kako se je kandidatinja bavila z otroki in uspeh iz danega izpitnega predmeta. Ocene se zapišejo v glavno vpisnico. Ocena za vsak predmet se da na predlog dotičnega izpraševatelja z večino glasov. Oceno o praktičnem nastopu predlaga oni odbornik, ki izprašuje kandidatinje iz nauka o otroškem vrtcu. O izpitih se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani izpraševalnega odbora. Člen 12. Uspeh se oconja z ocenami: «nezadosten» (1), «zadosten» (2), «dober» (3) in «odličen» (4). če dobi kandidatinja nezadostno oceno iz praktičnega nastopa ali pri ustnem izpitu iz dveh predmetov, sc smatra, da izpita ni opravila. Če dobi kandidatinja nezadostno oceno iz enega predmeta, se ji dovoli, čez tri mesece ponavljati izpit iz tega predmeta. Če dobi tudi takrat nezadostno oceno, se odkloni za leto dni in potem opravlja izpit iz vseh predmetov. Člen 13. Vsaka kandidatinja dobi, 6e opravi izpit, izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani izpraševalnega odbora. Če dobi iz praktičnega nastopa v otroškem vrtcu in iz vseh predmetov, iz katerih je bila izprašana, najmanj oceno «zadostno», se smatra, da je izpit opravila, in izda se ji izpričevalo za otroško vrtnarico. Ce je dobila kandidatinja iz narodnega jezika, iz poučevanja in iz večine predmetov, iz katerih je bila izprašana, oceno «odlično» in nobene ocene «zadostno», se smatra, da je opravila izpit z od lili o. Kandidatinja, ki ni dovršila šole za otroške vrtnarice v naši državi, ne more dobiti izpričevala, da je opravila praktični izpit «z odliko», če ni dobila iz narodnega jezika ocene «odlično», če kandidatinja sama odstopi od izpita, se smatra, da je izpit opravljala, da ga pa ni opravila. Člen 14. Kandidatinja, ki ne opravi izpita, ga sme ponavljati še enkrat v presledku enega šolskega leta. Ona, ki ga ne opravi drugič, ga ne smo več opravljati in se razreši službe. Člen 15. O uspehu praktičnega izpita za otroško vrtnarico predloži odbor poročilo ministrstvu za prosveto. Pred začetkom izpita mora položiti vsaka kandidatinja predsedniku komisije takso 120 Din, ki se nikakor in nikoli ne vrne. Ta taksa je honorar za predsednika in člane komisije ter se razdeli na enake dele. Ta pravila veljajo, dokler se ne ustanove s posebnim zakonom strokovne šole za otroške vrtnarice. Dokler se zakonito ne uredi vprašanje o izobra-žanju otroških vrtnaric, opravljajo po teh pravilih praktični izpit tudi otroške vrtnarice z zrelostnim izpitom učiteljišča, če nimajo praktičnega učiteljskega izpita za osnovne šole. Izvzete so one otroške vrtnarice, ki so že po novem uradniškem zakonu prevedene v pomožne ali glavne skupine. V Beogradu, dne 5. aprila 1927.; O. N. br. 23.857. Minister za prosveto: Velja Vukićević s. r. 232. Uredba ministra pravde o napravi nove zemljiške knjige za sodna okraja Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo.* Na podstavi člena 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925., januar, februar in marec 1926. odrejam: § L V sodnih okrajih Murski Soboti in Dolnji Lendavi naj se nadaljuje že započeto delo za napravo nove zemljiške knjige. Pri tem naj se postopa po zakonu z dne 25ega marca 1874., dež. zak. za Štajersko št. 28, in po izvršilni naredbi k temu zakonu z dne 18. maja 1874., dež. zak. št. 33, s sledečimi izpremembami: § 2. če se pri poizvedbah dožene, da vpisi o lastninski pravici in o bremenih v dosedanji zemljiški knjigi ne ustrezajo dejanskemu pravnemu stanju, posebno če je vknjižena solastninska pravica, dasiravno je zemljišče med dozdevnimi solastniki dejanski fizično deljeno in uživa vsak kot lastnilc le v naravi določeni del, naj se no preneso vpisi iz stare zemljiške knjige, kakor to velevata § 32. zakona z dne 25. marca 1874. in § 41. izvršilne naredbe, temveč v novo zemljiško knjigo naj se vpišejo v takih in sličnih primerih lastninska pravica in bremena na podstavi zapisnika o poizvedbah za napravo nove zemljiške knjige. § 3. Vpisi, ki se preneso iz stare zemljiške knjige, naj se vpisujejo v novo zemljiško knjigo v službenem jeziku. V Beogradu, dne 2. maja 1927.; št. 5503/26. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. 233. Razpis o državni trošarini na destilate nafte, katrana iz premoga, parafinovega skrilavca itd.* Ker so postali, ko je stopil v veljavo člen 91. finančnega zakona za leto 1927./1928., poleg bencina vobče tudi ostali destilati nafte, katrana iz premoga, parafinovega skrilavca itd. trošarinski predmeti, če se uporabljajo za pogon motorjev, sem odločil v prid pravilnemu in enotnemu poslovanju pri carinarnicah ob uvozu teh destilatov kakor tudi v prilog čim močnejši kontroli o njih uporabljanju po zaslišanju generalne direkcije carin in na podstavi člena 273. carinskega zakona: 1. ) Uvozniki destilatov nafte, katrana iz premoga, parafinovega skrilavca itd. morajo vselej označiti v prijavi uvozno deklaracije takoj poleg tarifnega imenovanja, čemu uvažajo te destilate, t. j. ali jih uvažajo za pogon motorjev ali za trgovino in druge potrebe. 2. ) Če so deklarirali uvozniki označene destilate za pogon motorjev, poberejo carinarnice od njih poleg drugih davščin državno trošarino, razen če jun predlože uvozniki dovolilo pristojnega oblastva, s katerim so za uvoz teh destilatov oproščeni plačila državne trošarine. 3. ) Dovolila o oprostitvi od plačila državne trošarine se izdajajo tako kakor za bencin (člen 118., točka 5., trošarinskaga pravilnika). 4. ) Če deklarirajo uvozniki označene destilate za nadaljnjo trgovino ali za druge namene, razen za pogon motorjev, morajo izvršiti carinarnici to deklariranje z deklaracijami v štirih izvodih. Ko se izvrši po predloženi deklaraciji uvozna ocarinitev destilata, ne da bi se obdačil z državno trošarino, ga pošlje carinarnica pristojnemu oddelku finančne kontrole s tretjim in četrtim izvodom deklaracije; na tretjem izvodu teh deklaracij potrdi oddelek finančne kontrole prejem blaga ter ga vrne carinarnici, ki ga priloži unikatu deklaracije, četrti izvod pa priloži knjigi, ki jo vodi uvoznik; nadaljnjo kontrolo nad tako uvoženimi destilati vodi pristojni oddelek finančne kontrole. Priobčevaje carinarnicam to odločbo, jim odrejam, naj se kar najtočneje ravnajo po njej. V Beogradu, dne 20. aprila 1927.; C. br. 16.572. Minister za finance: dr. Bogdan Markovič s. r. 234. Izprememba v točki 3.) člena 3. navodil za izvrševanje pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.* Kakor je priobčila glavna kontrola generalni direkciji carin z dopisom št. 85.407 z dne 7. novembra 1926., se je ugotovilo s pregledom blagajn pri po-edinih carinarnicah, da hranijo nekatere carinarnice v svojih blagajnah dokumente o začasnih izdatkih, učinjenih iz državne blagajne za stroške priprtih oseb, dasi obstoji pri centralnih carinskih blagajnah fond za pobijanje tihotapstva z zadostnim denarjem, s katerim bi se mogli ti stroški izplačevati; zato je zahtevala, naj se pojasni postopanje iz točke 3.) oddelka I. v razpisu C. br. 59.726 z dne 15. decembra 1924. («Službene Novine» z dne 12. januarja 1925., št. 7/1).** Glede na to priobčitev in pa zato, ker je predpisano v točki 3.) člena 3. pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva, da se izplačujejo stroški za vzdrževanje priprtih in zaprtih oseb po členih 153., 156. in 179. carinskega zakona iz fonda za pobijanje tihotapstva, kolikor se ne bi mogli pokrivati iz rednih kreditov, ki so odobreni za to, sem odredil na predlog carinskega sveta na podstavi člena 10. istih pravil: Poslednji odstavek točke 3.) v oddelku I. razpisa C. br. 59.726 z dne 15. decembra 1924. se izpreminja tako, da se glasi v celoti: «Izplačane dokumente o začasnih izdatkih mora carinarnica s spremnim dopisom takoj poslati svojim pristojnim centralnim carinskim blagajnam kot * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. maja 1927., št. 97/ХХШ. ** Uradni list z dne 24. januarja 1925., št. 20/7. gotovino v odplačilo dolga. Ko dobe centralne carinske blagajne tak dopis, se obremene po svojem dnevniku državne blagajne z vsoto, prejeto v odplačilo dolga, izločijo potem iz spremnega dopisa dokumente o začasnih izdatkih ter jih shranijo kot začasen izdatek depozitne blagajne na račun fonda za pobijanje tihotapstva; na koncu meseca pa pošljejo za toliko vsoto zmanjšan dohodek Državni hipotekarni banki na račun fonda za pobijanje tihotapstva. Pozneje, po izdanem odloku generalne direkcije carin, se likvidirajo ti začasni izdatki na račun fonda, t. j. razrešijo se po dnevniku depozitne blagajne in po dotični blagajni depozitnega partijal-nika.» Priobčevaje carinskim oblastvom to izpremembo v razpisu C. br. 59.726 z dne 15. decembra 1924., jim odrejam, naj jo takoj vpišejo v omenjeni razpis ter so odslej kar najtočneje ravnajo po njej. V Beogradu, dne 20. aprila 1927.; C. br. 16.590. ... . , .. Minister za finance: dr. Bogdan Markovič s. r. 235. Pojasnilo o ocarinjanju konjske žime iz grive in repa ob izvozu.* Opazil sem, da nekatere carinarnice ne postopajo pravilno ob izvoznem ocarinjanju konjske žime iz grive in repa, skodrane ali v kite spletene, češ, da so to sirovine, ki so obremenjene z izvozno carino. Zaradi tega dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po izposlovanem mnenju ministrstva za trgovino in industrijo in po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam to-le pojasnilo: Konjska žima iz grive in repa, skodrana ali v kite spletena, se smatra ob izvoznem ocarinjanju za polpredelano, ki v besedilu izvozne tarife ni izrečno imenovana; zato je oproščena izvozne carine. Carinarnicam odrejam, naj se ravnajo po tem pojasnilu. V Beogradu, dne 5. maja 1927.; C. br. 18.576. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 236. Pojasnilo o ocarinjanju elevatorjev za kmetijske mlatilnice ob uvozu.* Zaradi pravilnega ocarinjanja elevatorjev za mlatilnice dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam to-le pojasnilo: Elevatorji za kmetijske mlatilnice, najsi prihajajo sami zase ali z mlatilnicami vred, se smatrajo za neimenovane kmetijske stroje ter se ocarinjajo po tar. št. 653., točki 5., v predlogu zakona o obči carinski tarifi. V Beogradu, dne 5. maja 1927.; C. br. 18.577. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 237. Pojasnilo o ocarinjanju sirove (tehnične) kisove kisline ob uvozu.* Opazil sem, da nekatere carinarnice ne postopajo po odredbah komentarja carinske tarife, ko ocarinjajo sirovo (tehnično) kisovo kislino, navedeno v tar. št. 223. v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Da bi se pravilno uporabljala komentarska odredba (komentar, natisnjen v latinici, stran 288., odstavek VI.) ob ocarinjanju sirove (tehnične) kisove kisline, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carmski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: Za sirovo (tehnično) kisovo kislino, ki se ocarinja po tar. št. 223., točki 2. a), se smatrajo kakorkoli pridobljeni sirovi, nerektificirani destilati kisove kisline, če imajo v sebi maksimum do vštetih 30 % kisove kisline. Ce pa ima sirova (tehnična) kisova kislina v sebi nad 30 % sirove kisline, se ocarinjajo po tar. št. 223., točki 2. b). * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. maja 1927., št. 103/XXVI. Carinarnica naj uradoma jemlje ogledke kisove kisline iz vsakega petega tovorka v količini 200 cm3 in naj jih pošilja v preiskavo kemijskemu laboratoriju, ki ugotavlja vedno poleg zdravstvenosti tudi vsebino odstotkov kisove kisline. Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem pojasnilu. V Beogradu, dne 5. maja 1927.; C. br. 18.578. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 238 Pojasnilo o ocarinjanju rezervnih delov za avtomobile ob uvozu.* Opazil sem, da nekatere carinarnice no postopajo pravilno ob ocarinjanju rezervnih delov za avtomobile, navedenih v tar. št. 675. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, ker se ne ravnajo po razpisu C. br. 42.578 z dne 6. julija 1922.,** ki določa, kaj je treba smatrati za rezervni del avtomobila. Zaradi enotnega ocarinjanja rezervnih delov za avtomobile dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: Za rezervne delo avtomobilov se smatrajo in oca-rinjajo po tar. št. 675. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, če prihajajo z avtomobili vred: a) dve nameščeni (montirani) kolesi, t. j. leseni ili kovinski del kolesa z zunanjo in notranjo gumo ali s polno gumo za tovorne avtomobile; ali b) po dve garnituri zunanjih in notranjih gum, ne-nameščenih na lesenih ali kovinskih delih; ali c) dva lesena ali kovinska dela za kolesa brez gume. Poleg tega se smatra in ocaririja za rezervni del avtomobila tudi orodje, ki prihaja z avtomobilom vred, z najpotrebnejšim materialom za hitro popravilo na poti, shranjeno v torbici ali zraven avtomobila. Vsi zgoraj navedeni rezervni deli avtomobilov se ocarinjajo, če prihajajo posftbe ali če jih je na enem avtomobilu več, nego je določeno, kakor tudi vsi deli avtomobila vobče, najsi prihajajo z avtomobilom vred ali posebe, kot izdelki po materialu in obdelavi. Rezervne pnevmatike za vozna kolesa (velo-cipede) in motorna kolesa se ocarinjajo vedno po materialu in obdelavi, ker se v tar. št. 672. in 673. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi ne določajo več deli in ker niti v tar. št. 674. pnevmatike niso obsežene kot deli velocipeda ali motornega kolesa. S tem se ukinja razpis C. br. 42.578 z dne 6. julija 1922. Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem pojasnilu. V Beogradu, dne 5. maja 1927.; C. br. 18.579. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 239. Odločba, s katero se ukinja izvozna carina na perutnino, jajca in perutninsko perje.* Ministrski svet je sklenil v seji z dne 6. maja 1927. na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi: 1. ) Ukinjajo se izvozne carine na živo in zaklano perutnino iz tar. št. 11., na jajca iz tar. št. 12. in na perutninsko perje iz tar. št. 15. izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami. 2. ) Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Ta odločba se priobčuje carinarnicam in interesentom z dostavkom, da jo je treba uporabljati tako na ono blago, ki se dne 11. maja 1927. prijavi carinarnicam za ocarinitev, kakor tudi za vse ono blago, ki je že ocarinjeno, ki pa dne 11. maja 1927. še ni izstopilo iz države. V Beogradu, dne 9. maja 1927.; C. br. 18.960. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 240. Razpis o analizi kalcijevega acetata ob uvoznem ocarinjanju.* Opazil sem, da ne zahtevajo nekatere carinarnice, ko ocarinjajo kalcijev acetat iz tar. št. 228., točke 2. a), uvozne carinske tarife, od pristojnih kemijskih laboratorijev ekspertize, s katero bi se ugotovilo, da je prijava v deklaraciji točna. Glede na to činjenico odrejam, ker obstoje podobne soli kisove kisline, ki se ocarinjajo po tar. št. 217. z večjo stopnjo, carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta, naj jemljejo ob uvoznem ocarinjanju kalcijevega acetata redoma pred-pisno oznamenovane ogledke, težke najmanj 200 gramov, ki naj jih pošiljajo pristojnemu kemijskemu laboratoriju v analizo. V Beogradu, dne 9. maja 1927.; C. br. 18.972. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 241. Pravila tečaja lekarnarske zbornice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za lekarnarske pripravnike.** 1. Organizacija tečaja in obče odredbe. Člen 1. Da se lekarnarski pripravniki teoretično in praktično čim bolje pripravijo za nadaljnje študije na univerzi, se otvarja tečaj lekarnarskih pripravnikov v Beogradu, Zagrebu, eventualno tudi v Ljubljani, ki je obligaten za vse pripravnike v državi. Člen 2. Vsako leto se vrši en tečaj, ki traja dva meseca, in sicer od dne 1. maja do dne 1. julija. Če se prijavi dovolj kandidatov, se lahko vrši ponoven tečaj od dne 1. avgusta do dno 1. Oktobra. Člen 3. Tečaji se morajo vršiti v Beogradu, Zagrebu, eventualno tudi v Ljubljani, in kandidatu je na iz-volji, kje se ga udeležuje. Člen 4. Tečaje vodi upravnik, ki ga postavi lekarnarska zbornica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Upravnik predlaga zbornici v postavitev potrebno število učiteljev. Člen 5. Da se vzdržujejo tečaji iz lastnih sredstev zaradi pokrivanja najnujnejših učnih potreb in da se plačujejo honorarji učiteljem, mora plačati vsak dijak šolnino. Njeno velikost za tečaj določi predsedništvo lekarnarske zbornice po prijavljenem številu kandidatov. Šolnine ne sme biti nihče oproščen; polaga pa se šolnina pred vstopom v tečaj pri blagajni lekarnarske zbornice. 2. Učni načrt za tečaj in šolska izpričevala. Člen 6. Pouk v tečaju obseza teoretični in praktični del. V teoretični pouk spadajo ti-le predmeti: 1. ) anorganska kemija z analitično in farmacevtsko kemijo; 2. ) organska kemija s farmacevtsko kemijo; 3. ) osnovni nauki iz fizike za farmacevte; 4. ) botanika; 5. ) farmakognozija; 6. ) praktična farmacija; 7. ) zakonodajstvo. V praktični pouk spadajo ti-le predmeti: 1. ) osnovne vaje iz analitične kemije in fizike; 2. ) vaje iz botanike; 3. ) vaje iz praktične farmacije. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. maja 1927., št. 103/XXVI. Člen 7. Razen predmetov in vaj, naštetih v členu 6., lahko predavajo prizadeti strokovnjaki učencem tudi druge učne grane, ki so v zvezi z gorenjimi predmeti ter služijo za povzdigo obče in strokovne izobrazbe učencev. Ta predavanja se ne honorirajo. Člen 8. Vsak učenec dobi po končanem tečaju izpričevalo o uspehu, ki ga je dosegel v tečaju. Ocene so: «prav dober», «dober» in «slab» («vrlo ,dobar», «dobar» in «slab»). Izpričevala izdaja lekarnarska zbornica, podpisuje pa jih predsednik zbornice ali po njem pooblaščen član upravnega odbora in sopodpisuje jih upravnik tečaja. Člen 9. Končnih izpitov ni, toda med tečajem mora vsak učitelj čim pogosteje izpraševati učence. Člen 10. Upravnik tečaja sestavi sporazumno z učitelji ,:a tečaj učni načrt, ki ga odobri predsedništvo lekarnarske zbornice. Začetkom vsakega koledarskega leta predloži, če se mu zdi primerno, izpremembe v programu (obseg) predavanj in praktičnih vaj pravočasno pred začetkom pomladnega tečaja prodsedni-štvu lekarnarske zbornice v revizijo in odobritev. Prav tako mora predložiti upravnik tečaja teden dni pred začetkom tečaja zbornici v odobritev razpored teoretičnih in praktičnih ur. 3. Administrativna opravila in notranji red. Člen 11. Zaradi čim pravilnejšega izvrševanja administrativnih opravil priredi upravnik tečaja vložni zapisnik z odpravno knjigo. Člen 12. Uprava ima svoj pečat in svojo štampilijo z napisom: Lekarnarska zbornica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — Tečaj lekarnarskih pripravnikov (Apotekarska komora kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca — Kurz apotekarskih pripravnika) v Beogradu, Zagrebu, eventualno tudi v Ljubljani, s far-macijskim znakom na sredi. Člen 13. Vsak učenec, ki se želi udeležiti tečaja, se mora obrniti pismeno na tajništvo lekarnarske zbornice v Beogradu najkesneje mesec dni pred začetkom tečaja. Člen 14. Da se vodi evidenca, kako se učenci udeležujejo tečajev in kolik je njih uspeh, vodi upravnik za vsak tečaj katalog, v katerega vpisujejo učitelji poleg imena vsakega učenca njegove ocene ob izpraševanju kakor tudi učinjene izostanke. Člen 15. Po končanem tečaju odločita upravnik in učiteljsko osebje, kakšno oceno naj dobe poedini učenci. Te ocene se takoj vpišejo v šolska izpričevala. Ko je upravnik sopodpisal izpričevala, jih pošlje s katalogom in vsemi ostalimi spisi in dokumenti, ki se nanašajo na delovanje tečaja, predsedništvu lekarnarske zbornice. Člen 16. Podrobnosti o notranjem redu v tečaju (o dolžnostih, vedenju učencev itd.) sestavi sam upravnik tečaja, veljajo pa, ko jih je odobrilo predsedništvo lekarnarske zbornice. Člen 17. Ta pravilnik je bil odobren z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje Ap. br. 7532/27; v veljavo pa stopi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Ministrstvo za narodno zdravje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, lekarnarski oddelek, v Beogradu, dne 30. marca 1927.; Ap. br. 7532. Po naredbi ministra za narodno zdravje: vršilec načelniške dolžnosti mr. Andrija Mirkovič s. r. 242. Naredba glede zavarovanja pri inozemskih zavarovalnicah.* Z zakonom o delniških družbah in z zakonskimi odredbami, ki se nanašajo na zavarovalnice, je predpisano, ob kakšnih pogojih smejo inozemske zavarovalnice začeti in opravljati zavarovalne posle. Inozemske in domače zavarovalnice morajo imeti dopustilo ministra za trgovino in industrijo, la opravljajo zavarovalne posle, in zavarovalne pogodbe se smejo sklepati samo z zavarovalnicami, ki imajo to dopustilo. Zavarovalno poslovanje brez predhodnega dopustila ni dovoljeno no v prid zavarovancem ne v prid državi; zato odrejava: _ poedinci no podjetja se ne smejo zavarovati pri inozemskih zavarovalnicah, ki niso dobile dopustila za poslovanje v državi. Osebe, ki postopajo zoper to naredbo, se kaznujejo poleg tega, da izgube zaščito države po zakonskih predpisih o zavarovanju, kar najstrože po zakonu o taksah z dno 30. marca 1911. z izpremem-bami in dopolnitvami z dne 27. junija in z dne 20ega decembra 1921. in z dne 25. oktobra 1923. Namestnik ministra za trgovino in industrijo, minister za agrarno reformo: Milan Simonovič s. r. Minister za finance: dr. Bogdan Markovič s. r. Iz ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za kreditne naprave in zavarovanja, v Beogradu, dne 14. aprila 1927.; VI. br. 2103. 243. Razpis o tipih barv za razlikovanje rafiniranih destilatov nafte, katrana iz rjavega premoga in parafinovega skrilavca od nerafiniranih.** Z razpisom C. br. 57.740 z dne 9. decembra 1925. je bilo rečeno, da se bo poslal carinsko-kemijskim laboratorijem tip barve za kalorimotrično analizo, po kateri naj se presodi, ali so plinovo, solarno, modro in zeleno olje in podobna olja iz tar. št. 177., točke 3.. uvozne carinske tarife, ki ne služijo za razsvetljavo, raztapljanje in mazanje, destilati sirove nafte, ostanek od nafte, katrana iz rjavega premoga in parafinovega skrilavca, rafinirani ali ne. Ta tip barve se je določil in poslal pod pečatom generalne direkcije carin vsem carinsko-kemijskim laboratorijem z nalogom, naj se ravnajo po njem, da ocenijo rafinacijo zgoraj navedenih olj. Carinsko-ke-mijski laboratoriji morajo dajati tip barve na vpogled vsakemu prizadetemu uvozniku, da lahko z njim vzpo-redi barvo omenjenih olj, ki jih misli prijaviti za uvozno ocarinite v. Po tem tipu se mora smatrati za rafinirano vsako izmed naštetih olj, ki je, pogledano proti svetlobi v posodi istega prereza, svetlejše barve nego tip, za nerafinirano pa ono, ki je temnejše barve nego tip. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 9. maja 1927.; C. br. 18.973. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1.000.000 Din v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» in tudi v «Službenih Novinah» v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. V Ljubljani, dne 16. maja 1927. Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r. Vet. br. 383. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 9. do dne 15. maja 1927. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garje konj. Litija: Dob (Dob 1 dvorec), Zagorica (Zagorica 2 dvorca). Svinjska kuga. Črnomelj: Metlika (Križevska vas 1 dvorec). Kočevje: Dolenja vas (Dolenja vas 3 dvorci, Prigorica 1 dvorec, Rakitnica 2 dvorca). Krško: Čatež (Velike Malence 5 dvorcev), Št. Ruprt (Vrh 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Gabersko 1 dvorec). Litija: Gradišče (Ješče in Obla gorica po 1 dvorec), Krka (Gmajna, Križka vas in Podbukovje po 1 dvorec, Potok 1 dvorec, Trebnja gorica 4 dvorci, Videm 1 dvorec), Leskovec (Velika Dobrava 1 dvorec), Muljava (Muljava 2 dvorca), Radohova vas (Radohova vas 1 dvorec), Temenica (Selo pri Subračah 1 dvorec), Veliki Gaber (Veliki Gaber 1 dvorec), Velike Pece (Artiža vas 1 dvorec), Št. Vid (Goričica 1 dvorec), Žalna (Velika Loka 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Borovnica (Borovnica 3 dvorci). Novo mesto: Ambrus (Grintovec, Brezov dol in Malo Globoko po 1 dvorec), Brosnice (Ratež 1 dvorec), Mirna peč (Biška vas 1 dvorec), Žužemberk (Stranska vas 1 dvorec). Svinjska rdečica. Kranj: Preddvor (Hribci 1 dvorec). Krško: Bo-štanj (Šmarčna 1 dvorec), šmarjeta (um ar jota 1 dvorec). Laško: Marija gradeč (Tevče 1 dvorec). Litija: Bukovica (Št. Pavel 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dolsko (Dolsko 1 dvorec), Log (Log 1 dvorec), Stu-denec-Ig (Studenec-Ig 1 dvorec). V Ljubljani, dne 18. maja 1927. Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinarski referent Paulin s. r. iazglasi velikega župana mariborske oblasti. Vet. br. 413/23. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 16. maja 1927. Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. I. A. 1766 ex 1927. Razglas. Vsi privatni uslužbenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcionarji se poziv-Ijejo, naj vilože zaradi odmere davka po členu 79., točki VI., finančnega zakona za leto 1927./1928. d o dne 3 0. junija 1927. pri pristojnem davčnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji) takse prosto prijavo vseh svojih službenih prejemkov, ki jih prejmejo v tekočem letu bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. Davku zavezani so vsi prejemki iz službenega razmerja, kakor plače, mezde, dra-ginjske, rodbinske in funkcijske doklade, honorarji, nagrade, odškodnine za čezurno delo, vrednost hrane in stanovanja itd., brez vsakršnega odbitka. Za prijavo naj uporabijo uslužbenci tiskovino, ki jo dobe brezplačno pri davčnih oblastvih I. stopnje. Pravilnost prijave mora službodajalec potrditi s svojim podpisom. Za plačilo davka jamčijo službodajalci, ki ga smejo odtezati od prejemkov ob izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja, t. j. do dne 14. aprila, do dne 14. julija, do dne 14. oktobra in do dne 14. januarja. Ti pregledi naj imajo naslednjo obliko: ra Ji >u OJ G m S 5 s- £ at- E g oS 1-5 s= It 4 Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. O. br. 1338. Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski oblasti. Delniško družbe s sedežem v ljubljanski oblasti se poziv jejo, naj predlože podpisanemu nadzorstvenemu oblastvu v 14 dneh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor z.a minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo- venaca» z dne 3. maja 1927., št. 97/ХХ1П. Smrkavost. Ljutomčr: Ivanjci (Ivanjci 1 dvorec). Konjske garje. Prelog: Dekanovec (Domašinec 1 dvorec). Steklina. Ljutomer: Bunčani (Bunčani 1 dvorec). Ptuj: Rogoznica (Rogoznica 1 dvorec). Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dvorec). Ljutomer: Hrastje - Mota (Hrastje 3 dvorci, Mota 2 dvorca). Murska Sobota: Cernelavci (Čemelavci 1 dvorec). Ptuj: Bratonečice (Bratonečice 2 dvorca, Sejanci 5 dvorcev), Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Strjanci 1 dvorec). Svinjska rdečica. Gornji grad: Nova Štifta (Šmiklavž 1 dvorec). V Mariboru, dne 16. maja 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Za prvo trimesečje tekočega leta mora biti davek plačan takoj. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 16. maja 1927. Delegat: dr. Rupnik s. r. Št. A. IV. 2115 ex 1927. Razglas, da se vzame papirnati državni drobiž po Din V—, Din 0*50 in Din 0*25 iz prometa. Gospod finančni minister je odločil pod D. R. br. 92.623/26 z dne 27. aprila 1927., da se vzame državni papirnati drobiž po Din 1—, Din 0-50 in Din 0-25 do dno 3 0. septembra 192 7. iz prometa, da pa se zamenja za kovani drobiž po Din 0-50, Din 1— in Din 2-— in izjemoma tudi za bankovce Narodne banke. Zamenjava se bo vršila v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Po gorenjem roku se ta denar ne bo mogel več zamenjati in nezamenjani papirnati drobiž izgubi vsako vrednost. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 16. maja 1927. Delegat: dr. Rupnik s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 306/4/27—2. 3—2 Razpis. Odda se — samo v okviru členov 328., prvega odstavka, in 298. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. — mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kozje m; prav tako se oddado vsa druga mesta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne 8. junija 1 927. pri podpisanem predsedništvu. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 55 z dne 18. maja 1927. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 9. maja 1927. Preds. 386/4/27—1. 3—1 Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču na Prevaljah in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 3 0. junija 1927. pri podpisanem predsedništvu. V proračunskem letu 1927./1928. je sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev — razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno službo — ustavljeno (člen 328. finančnega zakona). Upokojenec se ne sme sprejeti v državno službo, če je dovršil 60. leto starosti (člen 298. finančnega zakona). Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila, Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 19. maja 1927. 244. Direktni blagovni promet med postajami železnic republike Poljske na eni strani in postajami železnic: a) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, b) kraljevine Italije in c) kraljevine Romunije na drugi strani po vseh progah, ki naj se vpoštevajo: ad a) skozi Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Romunijo; ad b) skozi Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Švico, Jugoslavijo in Romunijo ; ad c) skozi Češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo.* I. Obče reglementarne odredbe. Blago, mrliči in žive živali se prevažajo od dne 1. aprila 1927. na podstavi mednarodne konvencije * 27.; G. D. br. 14.403/27. Št. 955. 1142 3—4 Razglas o drugi ofertni licitaciji za prevzem gradbenih del pri popravi lesenega mostu čez Muro v Gornji Radgoni. Ker prva ofertna licitacija ni uspela, razpisuje gradbena sekcija v Murski Soboti na podstavi odloka gradbene direkcije v Ljubljani z dne 10. julija 1926., št. 4894, in členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu, njegovih izprememb in dopolnitev drugo pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgoraj navedenih del s skrajšanim desetdnevnim rokom, ki se bo vršila dne 3. junija 1927. ob 11. uri v pisarni gradbene sekcije v Murski (Soboti ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo. Popolni razglas je razviden iz Uradnega lista 45 z dno 26. aprila 1927. Proračunska vsota in višina kavcije sta neizpre-menjeni. 8 Samo za sporovozno blago. 9 Samo za brzovozno blago. Kavcijo j c treba položiti do dne 2. junija 1927. pri davčnem uradu v Murski Soboti. Gradbena sekcija v Murski Soboti, dne 18. maja 1927. Št. 3352/L 1256 sUl Razglas o zakupu rudarske kazine v Velenju. Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje po členih 82. do 88. zakona o državnem računovodstvu pismeno licitacijo za zakup rudarske kazine v Velenju. Dražiti morejo samo gostilničarji po poklicu, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem ovitku najkesneje do dne 2 0. junija 1 927. ob 11. uri pri podpisani direkciji. Na ovitku mora biti označeno: «Ponudba za zakup rudarske kazine v Velenju». Kavcija 3000 Din v gotovini ali vrednostnih papirjih se mora izročiti proti potrdilu pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije. Ponudbi jo treba priložiti: 1. ) domovnico v dokaz, da je ponudnik državljan kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. ) potrdilo o položeni kavciji; 3. ) potrdilo davčnega oblastva o plačanih davkih; 4. ) potrdilo, da je ponudnik sposoben, voditi gostilničarski obrt. Zakupna doba se prične dne 1. julija 1927. Podrobni pogoji so razvidni pri podpisani direkciji med uradnimi urami. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 19. maja 1927. Razne objave. 1144 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. maja 1927. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga.................... 455,520.615-58 Posojila........................... 1.303,545.739-63 Račun za odkup kronskih novčanic 1.114,184.106-85 Račun začasne zamene............... 321,494.774-76 Dolg države........................ 2.966,355.034— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-— Saldo raznih računov................. 446,194.645-05 Pa iva 8.745,672.078-87 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000-— Rezervni fond.......................... 9,732.122-92 Novčanice v tečaju................. 5.380,795.160-— Državni račun začasne zamene . . 321,494.774-76 Terjatve države po raznih računih 116,109.836-44 Razne obveznosti..................... 666,107.151-75 Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-— 8.745,672.078-87 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 1140 Objava. «Društvo poštnih upravnikov za Slovenijo» je sklenilo na rednem letnem občnem zboru z dne 6. marca 1927. v Celju z večino glasov razid društva ter je s tem dnem prestalo delovati. Končno blagajniško stanje se je preneslo na zadrugo «Poštni dom» v Ljubljani. V Krškem, dne 18. maja 1927. Fr. Pavšič s. r., bivši tajnik. 1136 Vabilo na II. redni občni zbor Ljubljanskega velesejma, razstavne in prodajne reg. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 8. j u n i j a 1 9 2 7. ob pol enajstih v uradnih prostorih Zveze industrij cev v Ljubljani (palača zbornice za trgovino, obrt in industrijo). Dnevni red: 1. ) Čitanje zapisnika o I. rednem občnem zboru Ljubljanskega velesejma, razstavne in prodajno reg. zadruge z o. z. 2. ) Poročilo upravnega odbora o poslovanju v poslovnem letu 1926. 3. ) Predložitev bilance in poročilo nadzorstvenega odbora. 4. ) Odobritev bilance in podelitev absolut or i ja upravnemu in nadzorstvenemu odboru in ravnateljstvu. 5. ) Volitev nadzorstvenega odbora. 6. ) Slučajnosti. čc bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje nov občni zbor z istim sporedom na istem mestu, ki bo sklepčen ob vsakem številu na-vzočnih zadružnikov in deležev. Predsedništvo Ljubljanskega velesejma, razstavne in prodajne reg. zadruge z o. z. v Ljubljani. Vabilo na 54. redni občni zbor delničarjev Stavbne družbe, d. d. v Beogradu, ki bo po sklepu upravnega sveta z dne 30. aprila 1927. dne 11. junija 1 927. ob pol šestnajstih v prostorih Agrarne i industrijske banke, a. d. u Beogradu, s tem dnevnim redom: 1. ) Konstituiranje občnega zbora. 2. ) Poročilo upravnega sveta in nadzorništva o poslovanju in bilanci za leto 1926. 3. ) Sklepanje o računskem zaključku za leto 1926. 4. ) Absolutorij upravnemu svetu in nadzorništvu. 5. ) Volitev novih članov upravnega sveta in nadzorništva. 6. ) Evcntualia. 1099 3—3 * * * Delničarji, ki žele prisostvovati občnemu zboru, se vabijo, naj deponirajo svoje delnice najkesneje šest dni pred občnim zborom pri Agrarni i industrijski banki, a. d. u Beogradu, ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Upravni svet. 1240 3-3 Poziv upnikom. Firma: Zabret & Ko., družba z o. z. s sedežem v Britofu pri Kranju, je sklenila soglasno na občnem zboru z dne 8. aprila 1927., znižati osnovno glavnico 500.000 Din, ki je v gotovini popolnoma vplačana, na 225.000 Din. Vse upnike, katerih terjatve so obstajale pred dnem, ko se tretjič objavi ta poziv, je družba pripravljena, izplačati ali pa jim dati varnost. Glede upnikov, ki ne bi zahtevali v treh mesecih od zgoraj označenega dne, ko se tretjič objavi ta poziv, kritja ali zavarovanja svojih terjatev, se bo smatralo, da pritrjujejo znižbi osnovne glavnice na 225.000 Din. . Poslovodje firme: Zabret & Ko., družba z o. z. 1241 3—3 Poziv upnikom. Konjerejska zadruga za noriško pleme v Konjicah, r. z. z o. z., je prešla po sklepu občnega zbora z dne 8. maja 1927. v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve. Likvidator. 1118 Objava. Izgubila se je šolska odpustnica na ime: P o g 1 a -v e c Rudolf. Odpustnico je izdalo šolsko vodstvo v Toplicah pri Novem mestu dne 30. marca 1911. (šolsko leto 1911./1912.) pod št. 17. Eventualno najdeni original dotične odpustnice proglašam s tem za neveljavnega. Rudolf Poglavec s. r. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.