10 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKE IS ■ ,1- Novi DS' "Kaselj_Airton' £, UMU 5, ^UiAtJc' ♦. 'ten. S, UjMuv Wm<- j; HJ/&- iIZVOLILI SMO POLOVICO NOVIH ČLANOV V DELAVSKI SVET! | V podjetju so bile dne 27. aprila 1966 Volitve. Volili smo p91ovico novih članov v delavski svet. Volilci so se na ;te volitve temeljito pripravljali in na zborih izbrali kandidate„ Predlagali so jih več /kakor se jih je volilo, da so zagotovili večjo izbiro. Na volitvah so dokazali, da so pri izvolitvi najvišje-Jga organa v podjetju, ki zastopa celot-.tno delovno skupnost |,z vso resnostjo izbirali nove člane delavskega sveta. Od skupnega števila 536 volilnih upravičencev je volilo 501 volileev ali 93,47 fot 30 članov kolektiva je bilo u-'pravičeno odsotnih ali 5,59 % in 5 čla*-nov kolektiva neopravičeno odsotnih ali 0,94 Opravičeno odsotni so bili zaradi bolezenskega in rednega letnega dopusta, nekaj članov kolektiva pa je bilo službeno odsotnih. Vsi, ki so neopravičeno izostali pri volitvah, niso s tem dokazali, da članom delavskega sveta ne zaupajo, ampak, da jim je vseeno, kako podjetje posluje in kakšna bo pot k dvigu živijenskega standarda članov delovne skupnosti. V delavski svet so bili za dvoletno mandatno dobo izvoljeni naslednji tovariši: .^.KnafejLj^Slavko 373- glasov 2 c Janc Valentin 352 n 3. Janša Stanko 346 II 4. Peterman Pavel 321 j .11 i 5« Triplat Pavel 311 ir 6. Erman Alojz 273 n 7. Kosmač Milan 268 H Poleg teh novoizvoljenih članov skega sveta podjetja pa je svet de lav-* Inšti- tuta, gledo na to, ker je dosedanjemu njihovemu članu v delavskem svetu pod** jetja pretekla mandatna doba, izvolil za dvoletno mandatno dobo za člana v delavskom svetu podjetja tov. Finžgar Miha, S tem je bilo izvoljenih novih 8 članov v delavski svet podjetja. Vsem novoizvoljenim članom delovne skupnosti čestitamo k izvolitvi z željo, da bodo v času svoje mandatne dobe kajf najbolj vestno opravljali svoje naloge « SKLEPI "'iiitiininnnnninniiiniintiHiimnb Za šefa tehničnega sektorja se na osnovi razpisa izvoli ing. Hočevar Jurija. Predloženi sanacijski program za trajna obratna sredstva se v celoti odobri in sicer: 1 i i i i j . Po gospodarski reformi so postala j posebno problematična trajna sreda*-! tva zarad,i porasta stroškov proiz«« 1 vodnje na eni strani, na drugi straf-ni pa zakadi nemožnosti povečanja proizvodnje. Da podjetje lahko ob— 1 drži pol oy,n.-j t IH gn jo doseglo v mednarodni menjavi in da proizvodnjo za izvoz še razvije in s tem bolj rentabilno izkorišča vložena sredstva v investicije, je potreben kredit za trajna obratna sredstva v višini 5,000.000 Ndin, ki bi jih finansirale sledeče banke j a) SGB Ljubljana iz sredstev skupnih rezerv 2,500,000 b) Jugobanka Ljubljana kot soudeležbo 1,250.000 c) Gorenjska kreditna banka Kranj 1,250.000 Rok odplačila bi naj znašal od 5 do 10 let s tem, da je rok odplačila prilagojen- jJOsojilom po obstoječem invos ticijskem programu za rokonstrnkcijo. Odobritev sredstev za sofinansiranje . a) strokovnega in ostalega šolstva v | občini b) gradnje mostov c) onkološkega Inštituta Strokovnega in ostalega šolstva v občini; Članom delavskega sveta je bilo obrazloženo priporočilo občinske skupščine | Radovljica vsem delovnim organizaci- i jam za zbiranje sredstev za reševanje i problemov osnovnega šolstva v občini. j Skupščina občine se je odločila za "zbiranje sredstev po delovnih organi- | zacijah tako, da je določila ključ 3,5 % od brutto osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. V teh 3,5 % | 7 je vključen±L_tudi 1 $ sredstev za stro4 kovno šolstvo, ki se zbira toliko čo-- 1 " sa, da bo sprejet nov predpis odhosno i zakon o finansiranju strokovnega šol-" stva. K. Stanje vseh osnovnih šol je res ta^-ko mizerno, da ne zadostuje najosnovnejšim učnim pogojem. V našem podjetju ni nikogar, da se ne bi strinjal s tem, da se reši problem i šolstva v občini, zato kor vsi pošiljamo svoje otroke v te šole. Ob- . činska skupščina je sprejela priporočilo za 3,5 io od brutto osebnih I dohodkov, vendar smo danes na ses- | tanku s predstavniki občine pred- | lagali, da prispeva naše podjetje j 2 io, ker s tem ostane podjetju še 0,5$ iz namenskih sredstev za izo- | braževanje kadrov. Vendar občina vstraja na tem, da se odobri večji procent, kakor 2 fo. Predstavnikom j občinske skupščine smo povedali, da | mi pretežni del naše proizvodnje izvažamo in imamo s tem znatno manj-"j ši procent profita, kakor delovno j organizacije, ki svoje izdelke v glavnem plasirajo na domačem trgu. j Vseeno pa se moramo zavedati, da vsi živimo v občini in uporabijamo j vse komunalne naprave, zato moramo prispevati tudi del sredstev za iz- , boljšanje pogojev osnovnega šolstvu. Predstavniki občinske skupščine so nas opozorili, da vsa ta sredstva ostanejo v občini, če pa bi bila določena z zakonom, pa bi se moralo i odvesti del sredstev organom repu- | blike in veze. Te težave, ki se pojavljajo v šolstvu, moramo gleda- J ti realno in stremeti za tem, da se čimpreje odpravijo- Čg bodo vse delovne organizacije prispevale svoj delež za izboljšanje pogojev v šol- ; stvu, moramo mi nameniti predlagana sredstva. Zavedati se moramo, da je to naša rave-ga posluha* ,endar se moramo zavedati nameniti za gradnjo mostov predlagana sredstva, Pri tem moramo upoštevati gospodarsko moč našega pod-, jetja. Za gradnjo mostov se ne nameni nobenih sredstev (za odobritev teh sredstev so glasovali samo štirje člani delavskega sveta)„ j Onkološki inštitut: Onkološki inštitut iz Ljubljene prosi za pomoč pri novogradnji. Dosedanji prostori so postali neznosni za rakove bolnike. v Število teh bolnikov pa se iz leta v leto povečuje, saj je bilo že v lanskem letu ugotovljenih 3.500 novih o-bolenj. Za pomoč pri gradnji Onkološkega Inštituta se predlaga 500.000 S din. Poleg tega je članom delavskega sveta jasno, da je Glavni odbor rdečega križa Slovenije organiziral akcijo za zbiranje sredstev za omilitev lakote v Indiji. V tako humano akcijo se mora vključiti tudi naše podjetje, zato se predlaga, da zato delavski svet o— dobri 300.000 Sdin. Delavski svet v zvezi z obema predlogoma ni imel bistvenih pripomb in je sprejel naslednje: 1. Za gradnjo onkološkega Inštituta se odobri predlagani znesek v višini 500.000 Sdin. 2. Za pomoč Indijskemu ljudstvu, ki trpi v lakoti se odobri predlagani znesek v višini 300.000 Sdin. Vsa stanovanja s katerimi razpolaga naše podjetje se vložijo v sklad stanovanjskega podjetja Radovljica. 'Prehod na skrajšani delovni teden ni tako preprost, vendar nekateri pojmujejo vse priprave za skrajšani delovnik zelo enostransko. Gledati moramo, da bomo pri prehodu na 42-urni delovni teden upoštevati vse možnosti, da zaradi tega podjetja ne bo nosilo kakrš-j nih koli posledic. Namen pa je, dq/fee j s prejemom pravilnika o razdeljevanju | osebnih dohodkov preide na skrajšani I delovni čas postopno in to najprej z j | eno prosto soboto. ORGANIZACIJSKI KOMITE iLANIBk Tovarna športnega orodja ELAN Begunje na Gorenjskem Ob prireditvi "Planica 66" ste na nar-šo prošnjo popravili skakalne smuči za svet. prvaka Wirkola. Bjorna in jju s tem omogočili, da je Vsaj drugi in tretji dan lahko tekmovali Izrazil je željo, da se v njegovem imenu zahvalimo tovarni, ker žal ni imel prilike> da lahko to osebno stori, bodisi na Bledu ali da bi prijfel v Elan. Želimo vas obvestiti, da sta dva pa*-ra metalnih smuči "Elan" kot praktično darilo vzela Baška Jiri ČSR in Ve-retennikov Miha ji SSSR, kar je vsekakor zanimivo, ker so bila še druga razna darila večje vrednosti. Samo škoda je, da niste j;oslali več smuči* ker bi verjetno tudi ostali tekmovalci rado volje vzeli vaše smuči. Francoska ekipa je v vaši trgovimi kupila nekaj parov plastičnih in metalnih smuči, ker jx>znajo Elanove smuči in jih vozijo na željo "Montana Šport" Pariš v njihoflHnkraju Megev&. Sprejmite našo zalivalo in pozdrav. Za Organizac. komite Planica > dr. Reicher Saša PROIZVODNJA Slavko Knafelj SMUCARiJA: Če smo I. kvartal obravnavali v znamenji^ rebalansa letnega plana za obrate: telovadno orodje, kovinska in plastika, potem v mesecu aprilu velja to. tudi za obrat smučarije. Sejmi doma in v inozemstvu so za nami. Imamo že dokaj čisto sliko naročil na.ših lmpocv za letošnje leto. Prav zato pa je bil ves tehnični aparat usmerjen k preorieutnoiji proizvodnje smuči. To praktično že čutijo delavci v tem obratu. Na osnovi še od— X>x hib lo+.ošn jih naročil, tehnološkega študija in postavljanja operativnih planov za smučar j. jo, se morajo sproahi — ti zasedbe na delovnih mestih lesenih, predvsem pa smuči z oblogami. Ta rezer-va pa se angažira na metalnih smučeh, katerih je prodano mnogo več kot je bi- lo letno planirano. Obvozno je pi'eiti na mešoČno proizvodnjo vsaj 2000 parov metalnih smuči. Poleg tega pa so te smuči za nas rentabilnej se. Zato je za podjetje važnejši finn.noni rezultat letne proizvodnjo kot količine. Če go-vorimo, da. smo sposobni proizvesti do 200.000 parov smuči, to ni utopija, r.n-hko je med temi kup mladinskih ali drugih cenejših smuči z majhno vrednostjo. Za isti ali boljši finančni rezultat i pa je lahko pol tnanj smuči, konkretno ' metalnih, (mladinske smo itak skrčili na minimum). To razmerje ureja tržišče samo od sebe. Trenutno (in perspektivno) zahteva zunanji trg metalke in temu se moramo podrediti. Seveda bodo letne količine manjše. Če pa bo povpraševanje po' mladinskih ali drugih smučeh večje, potem bomo pač morali proizvajati take in bodo količine večjo. Brez dvoma pa bo več skrbi posvetiti razvoju plastičnih smuči, š katerimi nikakor ne moremo priti na zeleno vejo, se pravi k zainteresiranju kupcev. Mesec april jo pokazal dosti intenzivnejšo proizvodnjo. Delno tudi zato, ker nam prvič ne-manjka materialov, predvsem uvoznih in drugič se utrjujejo tehnični in tehnološki prijemi. Obratu smučarije kot glavnemu in nosilnemu obratu v našem podjetju bo pač treba posvetiti največ skrbi in študija, predhodno pa bo skrb naše prodaje zadosti ti dovolj naroči 1. Seveda pa s tem ni podmenjovuti ostalih obratov, ki harmonično dopolnjujejo naš parois>-' vodni program. telovadno orodje Mi mn vi im. pLoi '/.vodri ja " lestev, jc v mesecu aprilu dala obratu svojstven pečat. Vrodnost izvršen;; proizvodnje : .visoko presega reznita.to prejšnjih mesecev. To dokazuje, da voliko pomenijo naročila večjih serij. Povpraševanje trga, predvsem po lestvah, je na mah nastopilo v takem obsegu, da kljub povečani ^^oizvodnji naj brž ne bomo kos \s2m naročilom, s sedanjim stanjem delavcev ali sedanjim načinom dela. Zadnji čas so višji forumi za Izločevali lestve *_ki 'jih' podjetj a irpo- D/ / CT i IS A ravljajo, če niso testiran®. Zato tak na— , val z naročili. Vprašanje pa je, če bi ' povečali kapacitete, kaj bo čez nekaj mesecev, ko ta naval mine. Čas pa nam že narekuje pripravo proizvodnje hokey palic in priključeno sank. Vesla pa so artikel zase. KOVINSKA Še vedno v istih, starih prostorih in postrojenju, ta obrat vrednostno zadovoljivo izpolnjuje svoje obveznosti tudi v višini visoko postavljenih planov proizvodnje za leto 1966, Problematični so robniki, ki so trenutno ustavljeni. Nadalje dur-al palice, ki jih dokončujejo na zalogo zaradi materiala, ki že dalj časa leži v skladišču in zgublja s tem na kvaliteti. Proste kapacitete bi imeli še v eluximici, za katero je najti dopolnilno delo. Sicer dela za KO ne manjka. Prav tako tudi ne repromateri-alov. SEDLA pSK Okrnjena, saj je od standardnih 10 delavcev v SO le še 5. Teh 5 popolnoma zadošča trenutnim potrebam proizvodnje oz. naročilom. Proizvodnja v aprilu je bila zadovoljiva. Samostojnih del, razen blazin in pasov skoraj ni, vse je to v sklopu dopolnil za ostale obrate, predvsem za telovadno orodje in plastiko. Obrat na Fortuni je bil v aprilu po sprovedeni reorganizaciji okrepljen z | najmočnejšo tehnično močjo, predvsem j zaradi obveznosti do izvoza (Skandi- j navije). Čeprav je bil plan za april j zelo visok, ni še vse steklo tako kot I je bilo pričakovati. Ees da so prve večje količine že poslane na Švedsko, | toda pretežni del proizvodnje je še j v polizdelkih. Drugi problem je okova, ki je osebno j naročena v Italiji, vendar z razmercP°| neugodnimi roki dobave« Omeniti je I tudi servi* ga našem Jadranu in ob jezerih, ki opravlja tov« Sajbic. I Kljub vsem težavam je OP prvi letos I zadihal kot samostojni cbrat s širokim serijskim programom, ki je lahko J v perspektivi poleg qpučarije eden I najmočnejših. KOOPERACIJA j Predvsem je tu mišljena Kooperacija j s konkurenčnim podjetje "Šport opre— | ma". I I Načelno je bilo sklonjeno, da naj ta kooperacija popolnoma odpade, vendar ( nas gotova dejstva še vedno silijo,. I da se obračamo nanje. Razlog je pač | v teta, da v tem času nismo bili kos I osvojiti nekaj artiklov, ki jih je , za nas delala izključno "Šport Opre- I ma"} kots reuter deske, rokometni gol j z mrežo itd, dasiravno smo realizira- | ' • j li švedske lestve, blazine, žoge me- j dicinke, usnjene žogice, itd. 1 SUH LES - °/ /o VL PROBLEMI ZARADI SLABO SUŠENEGA LESA Navedel bi nekaj problema^ ki zaradi sla— bo sušenega lesa vplivajo na kvaliteto in proizvodnjo v oddelku telovadnega o— rodja. Navadno, ko je les dostavljen v, obrat v obdelavo, pravijo, da je suh. Vsak obdelovalec lesa ve, da je les suh šele takrat, kadar v njem ne presega vlaga 12 /£. Pri nas pa se taArlaga zelo menja. Bil je primer, ko smo dobili les v obdelavo za švedske omaro kot suh, pa je še vedno imel 50 — 60 $ vlage (sušen izven podjetja, op.ur.). Primeri, ki se nam pojavljajo s 15 - 25 % vlage pa so vsakdanji. Tak les nam povzroča veliko več težav in. dela, pa vendar potem, ko je izdelek gotov, ne moremo trditi, da bo les, ki je vgrajen v takem izdelku miroval. Delovanje lesa oziroma sušenje se pokaže tako, da se začne les kriviti (izdelek postane vegast), (n.pr. švedske klopi, op.ur), pokala jo se manjše, pa tudi večje razpoke, kar močno vpliva na kakovost izdelka« Potem sledijo razna popravila že vskia-diščenih izdelkov, včasih pa je treba takim izdelkom popuščati tudi cene. Pri takih primerih pa ni prizadet samo obirat | ki mora izvrševati popravila brezjilačno, : pač pa trpi tudi podjetje zaradi izgub-I ljenega časa, predvsem pa pada njegov I ugled na tržišču zaradi slabe kvalitete izdelkov. j I Mišljenja nekaterih so bilji, da je les, j ki ga uporabljamo za izdelavo hokey pa-| lic lahko slabše sušen, to se pravi, da | je lahko % vlage večji. Vendar pa se je \ v praksi pokazalo, da so se hokey palice J krivile, kar je razvidno iz poročila še- Likozar Milan fa komerciale, ivi ga je podal na delavskem svetu. Problem bi bil rešen, če bi se proizvdonja planirala toliko časa vnaprej, da bi bilo možno les normalno po suš iti,. Ko je les že enkrat v izdelavi, je težko ugotavljati normalen potek proizvodnje. ker včasih pri talcih primerih nastane problem zaposlitve ljudi, ki delajo na tem izdelku. Delo 0e treba preusmeriti na drug izdelek, kar povzroča izgubo časa, padec norme, kar vse vpliva tudi na zaslužek delavca. i S temi besedami sem skušal prikazati j probleme, s katerimi se srečuje pro- j izvodnja in kontrola v oddelku telo- I vadnega orodja. Če bi bili navedeni | problemi odstranjeni in bi bil les | resnično suh tudi v praksi, bi bilo 1 lažje zn. proizvodnjo in kontrolo, ki i mora odgovarjati za kakovost izdelkov. S0gP M«** tesf. ~ n« ' ~ .toiuimui 7 ZAHVALA! Ob kruti izgubi dragega moža in skrbnega očeta NIKA MENCINGERJA v najlepših življenskih letih, se iskreno zahvaljujemo kolektivu E-lan, upravi, organizacijam in vsem posameznikom za cvetje, sožalja in sočustvovanja. Iskrena hvala! Žena Zdenka, hčerka Nikica in sinček Janko. SOSEDU IN ODBORNIKU Žalostno je zatulila tovarniška sirena, ko so najbližjega soseda Nika Mencingerja odnesli ia mrtvaškega odra. Bil je dolgoletni član kolektiva tovarne "Sukno" Zapuže, vesten, marljiv in dejaven. Delaven ne samo v podjetju, temveč na vseh področjih javnega življenja.« Kot predsednik Krajevne skupnosti Begunje, odbornik Občinske skupščine Radovljica, odbornik Turističnega društva Begunje in drugo, je bil povsod agilen in pripravljen pomagati. In ne nazadnje, bil je priljubljen kot veder, razgledan in dosleden pobudnik za boljše pogoje življenja v samem kraju* In kot tak je večkrat zastopal interese ne samo Begunj in oko-| lice, temveč tudi Elana. Dolžni smo mu j zahvalo! i Kolektiv "Elan” 8 OPOZORIM VOZNIKOM MOTORNIH TOŽIL! KLjub večkratnim opozorilom, da je o-mejena hitrost motornih koles in avtomobilov na cestah v območju podjetja, nekateri lastniki motornih vozil, člani kolektiva, še vedno ne upoštevajo omejitve hitrosti in ogrožajo varnost delavcev. Ponovno se opozarja vse voznike motornih vozil, lastnike koles, kakor tudi same pešče, da do ureditve parkirnega prostora ob vratarnici, upoštevajo najosnovnejše cestno - prometne predpise ter skrbijo za varnost uporabnikov cestišč. Proti kršiteljem teh navodil se bo še ostrejše disciplinsko ukrepalo0 IZPLAČANI 00 A PRi LA : SMUČARIJA 185 % LO TELOVADNO ORODJE 177 % KOVINSKI OBRAT 183 1° SEDLARSKI OBRAT 163 1° OBRAT PLASTIKE 221 1° SPLOŠNO LESNI OBRAT 184 1° PODJETJE 185 1° s/ O o,super S' >S\ •SV-T^ c-/ O s up1 Jamstveni li ' Sv-vA^ We r I y ryi n- 'h. b \ Vrf sK^- ^ ^uP REKLAMACIJE POROČILO 0 REKLAMACIJAH IN POPRAVILIH SMUČI Pleško Boris POPRAVILA V celoti smo prodali na domačem trgu v pretekli sezoni 36.765 parov sraučil Od tega je bilo prodano smuči z jamstveno dobo enega leta 11.737 parov. Situacija pri celotni prodaji smuči z jamstveno dobo je torej naslednja: Prodano smuči z jamstveno dobo 11.737 V popravilo smo dobili 1.170 Reklamacija jJriznana 591 Brezplačna zamenjava 101 Vse. smuči v priznano reklamacijo 602 (tudi tiste brez jamstvene dobe) 5,04 f 0,86 % 5,13 % V letošnji sezoni smo prejeli v popravilo in reklamacijo skupaj 1.170 parov smuči, pri katerih je bila še valjavna enoletna jamstveha doba. Tistih smuči, za katere ne dajemo garancije, kot na primer Pionir, Bloke, Jet - smo prejeli v popravilo 189 parov, pri katerih smo enajstim j>riznali reklamacijo, ker so imele očitne tovarniške napake. Stanje za posamezne vrste smuči je naslednje: 1. Ski Master Prodano V popravilo je prišlo Reklamacija priznana Brezplačne, zamenjava par procenti 5.209 458 258 4,95 1» ' 34 0,65 /o 9 par 2. Attache 3. 01ympic 4. Buper SL 5. Star metallic 6. Super VSL 7. Super SK 8. Fiberglas 9. Planica 10. Record 10 Prodano 2.210 V popravilo smo dobili 79 Reklamacija priznana 46 Brezplačna zamenjava 7 Prodano 1.200 Vpopravilo smo dobili 252 Reklamacija priznana 118 Brezplačna zamenjava 19 Prodano 147 V popravilo smo dobili 37 Reklamacija pri znana 23 Brezplačna zamenjava 7 Prodano 1.555 V popravilo smo dobili 134 Reklamacija jiriznana 47 Brezplačna zamenjava 7 Prodano 913 V popravilo smo dobili 134 Reklamacija priznana 64 Brezplačna zamenjava 19 Prodano 41 V popravilo smo dobili 20 Reklamacija priznana 11 Brezplačna zamenjava 5 Prodano 140 V popravilo smo dobili 33 Reklamacija priznana 13 Brezplačna zamenjava 2 Prodano 97 V popravilo smo dobili 22 Reklamacija priznana 9 Brezplačna zamenjava 1 Prodano 225 V popravilo smo dobili 14 Reklamacija priznana 2 Brezplačna zamenjava 0 procenti 2,09 0,32 °/o 9,83 % 1,58 % 15,66 % 4,76 % 3,02 % 0,45 io 7,09 1° 2*08 ^ 26,83 °/c 12,20 % 9,29 ^ 2,06 io 9,28 io 1,03 % 0,89 io SKANDINAVIJA in SMUČI Če govorimo o smučanju v Skandinaviji, si običajno predstavljamo te državice s hladnim podnebjem kot vrhunec smučarskega športa v srednjeevropskem merilu. Dejanska slika pa je popolnoma drugačna. Smučanje gojijo Pinci, Norvežani in Svodi, toda ne v smislu alpskega smučanja, kot to pojmujemo mi, pač pa takozv. turna smučanja. Geografska oblika zemljišča tor nizke temperature v zimskem času so prav gotovo vzrok za razvoj te cblike zimskega športa. Turno smučanje v teh dieželah je'množično in lahko rečemo, da j^ijihov nacionalni šport. Staro in mlado se ob prostih dneg nameni na smučišča, oz. na smučarske steze. Dnevno pretečejo 20 do 30 ion, vzdržijivejši pa tudi več. Pravi u-žitek je opazovati najmlajše smučarje (pri 4 letih starosti) v kakšnem ritmu obvladajo ž6 smučarski korak in s kakš- Bogataj Vinko , j no zavzetostjo premagujejo smučarske steze. Najmlajše bodočo smučarje pa o- j bičajho družinski oče naloži skupaj z izdatno malico v tkzv. "aki" (sani po— i dobne našim reševalnim čolnom na smučiščih), so vpreže vanj s pomočgo jermen in ga vleče za seboj skozi gozdove in preko gričevja. Tako potovanje traja z vmesnimi počitki in prigrizki veS dan. Zvečer se smučarji vračajo na izhodiščne točke, kjer so veliki parkirni prostori, ter se vedri in nasmejani z avtomobili vračajo v mesta na svoje domove. :. Kaj pa smuči? To je pravzaprav pogin— vitno vprašanje, ki nas zanima. Smuči in vezi, kakor tudi vsa ostala oprema so prirejeni tej vrsti smučarskega Sporfcar Smuči so običajno brezove, lepljene ali pa kombinirane breza—jesen in tudi broza—h±koxy. Smuči .so ožje od alpskih, toda širše od specialnih tekaških smuči. Robniki na drsni ploskvi so.iz trdega lesa, drsna ploskev pa je impregnirana. Običajno so smuči lakirane s ar:, o s prozornim lakom. Tudi vezi so zelo enostavno in lahke (no Rotafola - specialne tekaške vezi), palice so iz bqmbusa» Vzrok, zakaj prodorno v Skandinavijo lo manjšo količino alpskih smuči je torej jasen. Skandinavija potrebuje velike količine lahkih turnih smuči, alpsko smučanje je tam prepuščeno le manjšemu krogu ljudi. Jo pa med posameznimi državami velika razlika. Norveška je v razvoju alpskega smučanj a precej prehitela Finsko, medtem ko jo Švedska v alpskem smučanju komaj na začetku. Prav gotovo bomo iz navedenih vzrokov tudi pri nas morali posvetiti večjo pozor- 11 nost turnim smučem, če bpmo hoteli prodati večje količine smuči v Skandinavijo. Za&ijih nekaj let, pa se tudi v Skandinaviji opaža, posebno med mladino, prodor alpskega ali kot ga oni imenujejo "kontinentalnega" smučanja. Razvoj je počasen in sicer v okviru njihovih možnosti. Pričeli so z gradnjo žičnic, toda to je mogoče le v hribovitih predelih, ki so običajno tudi nekaj sto kilometrov oddaljeni od večjih mest. Nedeljsko smučanje v kontinentalnem smislu torej ne pride v poštev. Prav gotovo pa je alpsko smučanje na pohodu in tega razvoja mi kot | proizvajalci ne bi smeli zanemariti, pač | pa mu posvetiti veliko pozornost in ga stalno spremljati. Kaj pa strokovnost in kvalitetne zahteve pri izbiri smuči? Tudi to vprašanje nam daje nasprotni odgovor od pričakovanega. Ti ljudje posvečajo kvaliteti smuči zelo malo pozornosti. To velja predvsem za Švede, znatno naprednejši v tem pogledu so Norvežani in Finci. Na Švedskem odigrava glavno vlogo cena kljub zelo visokemu življenskemu standardu. Prav zato so poleg domačih proizvajalcev turnih smuči (Splitkein, Sundis, A.B.C. in drugi), ki so nedvomno vodilni, uspešno posegli na tržišče tudi Čehi, Madžari in Japonci, delno s tornimi, delno pa tudi z alpskimi smučmi nizkih cen in porazne kvalitete. Med dobavitelji kvalitetnih alpskih smuči j>a je najbolj opazen Fischer, kateremu sledi Blizzard. Kastle je poznan le na Norveškem, Kneissl in Head smuči pa v Skandinaviji ni videti. Dejstvo pa je, da si do danes še nobena markah kontinentalnih smuči ni utrnila poti na tem tržišču in posebno Švedom tudi marka najbolj znanega proizvajalca smuči ne pomeni ničesar. Iz opazovanja in razgovorov, ki so jih vodili na Švedskem smo povzeli, da je ta dežela s komercialne plati v kontinental- nih smučeh naj slabše obdelana in si upagio trditi, da je najbolj perspektivna. Predstavljamo, da,bi naše po-cLijetje z intenzivno in sistematično obdelavo švedskega trga lahko v 2 do 3 letih prodalo tja najmanj 20.000 parov smuči, za kar obstojajo realne možnosti, prepričani smo, da bo tiste ti od proizvajalcev, ki mu bo uspelo s svojo marko osvojiti Švedsko tržišče, postal tam tudi pojem kvalitete* Zanimiv je sledeči uradni statistični podatek za Švedsko j Prodaja smuči je od leta 1959 do 1963 narasla od 10 milj. na 22. milj. Šv. Kr. Leta 1963 je znašal izvoz smuči 870.000 Šv.Kr., uvoz pa 3,4 milj. Šv.Kr. Leta 1965 pa je predstavljal uvoz kontinentalnih smučis a) lesene smuči 4,2 milj. Šv.Kr. b) metalne smuči 1,8 " " " uvoz 6,0 milj. Šv.Kr. Iz spredaj navedenega sledi, da moramo v bodoče švedskemu trgu v samostojni komercialni obdelavi posvetiti vso pozornost in uspeh ne bo izostal. ^/\ g) icr. <šu / ;r<* tjfc^ PRIJAVE ZA LETNI DOPUST 17. in 18 MAJA! :. i Pet let smo že letovali v Campingu lesnoindustrijskih d^lavcov Slovenije« Za letos pa dolgo časa ni bilo jasno ali bo upravni odbor Carapinga uspel ob | če niso v delovnem razmerju ali Če | nimajo drugih rednih dohodkov od samostojnega opravljanja obrti, kmetijstva in drugo, ter otroci nad j 10 let starosti, če se redno šola<- ! jo £ netto 100,00 Ndin hetto 60,00 Ndin I za otroke do 4 leta starosti - ne- I tto 30,00 Ndin V Nadomestilo se izplača, ko delavec nastopi redni letni dopust. Vsak član delovne skupnosti naj se J prijavi v kadrovskem oddelku pred nar- j stopom rednega letnega dopusta do vsgf} ke srede v tednu, ker bodo v petkih izplačila nadomestil, da bo vsak do-bil že pred nastopom letnega dopust a^ j > j nadomestilo za letni oddih«, Izplačila za letni oddih pa podrobne-je določa Pravilnik o nadomestilu za letni oddih. Vse informacije v zvezi z izplačili lahko vsak dobi v kadrov^ skem oddelku, v___ tojhi—_ 14 / i i i ! APRILA i STANJE DELOVNE SXL£ NA DAN 30. 4. 1966 I ' ' ' I ' V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 536 delavcev, I od tega: moških 265 žensk 271 I I V inštitutu je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tega: ROJSTVA Rodili so se 5 DOLŽAN Marj:uiu - BOGATAJ Vinkotu JANŠA Stankotu ' DEBELJAK Majdi ROZMAN Mariji SMOLEJ Ivanki BERLOGAR Jožici EDIiMAN Mariji, — deček deklica deček deklica deček deklica deček do ček moških ženske GTTUM.TC TCT.OVNE SILE 11 3 i Na novo nismo sprejeli v podjetju, kakor J j tudi v inštitutu nobon« vgn ^ pT*fj^v 1 | tako tudi nihče ni odšel. [ -i" POROKE I i Poročili so se: I | BERTONCEIJ Marta - administratorka v smučariji I KOSELJ Filip - kolar, zaposlen na stroj-i nih dolih v smučariji 1 FIR Vinko - kolar, zaposlen na popravilih smuči | ZAJC Bojan - varnostni telinik. i ; " I Vsem iskreno čestitamo in jim žolimo veliko zadovoljstva na novi živijenski poti! ZAHVALA! I • ; Ob prerani izgubi dobrega in.skrb— - j noga očeta 'MIHA OSREDKAR—j a se iskreno zahvaljujem kolektivu zo, j podarjeno cvetje, za izrečeha soža- I Ija in sočustvovanje. < i Hčerka Marija Vogelnik j in družina ""..........."""'"Hill." ""Ulil m .............................................................. , *■" ' -- 1 "■III, MK,. 15 $yminninm i (konkurenca v --------5 ) TOVARNA FISCHER PROIZVAJA TUDI PLASTIČNE V letošnji zimski sezoni so avstrijski producenti, ki imajo vodilno vlogo v proizvodnji smuči na svetu, izkoristili dosti slabo sezono, predvsem za nenehno propagando svojih izdelkov. Tako so bila po Avstriji smučarska posvetovanja in razni seminarji o smučeh, o smučarski o— kovi, o opremi ter slično. Njihov namen pa je bil v glavnem propaganda lastnih proizvodov. Zaradi tega je prirejal seminar enkrat Fischer, drugič ga je priredil Kneissl, tretjič Kastle in so tako zainteresirali kupce za svoje proizvode. Na teh posvetovanjih se je Fischer predstavil z novimi sistemi izdelave smuči , in sedaj na veliko propagira, da izdeluje "štiri" sisteme smuči. \ Iz njegove reklame, ki ima velik naslov - "Štirje sistemi Fischer smuči", citiramo dobesedno; 4 SISTEMI FISCHER SMUČI Tovarna smuči Fischer nam tukaj prikazuje prečne prereze 4 sistemov, kovina, jeklo—les, coverglass in les. V proizvodnem programu sta 2 sistema popolnoma nova in tos jeklo - les iter coverglass, katerih prečne prereze bomo natančneje opisali. SISTEM: Jeklo-les 5V5TEME 16 f 1 jekleno žice 2 leseno jedro 3 brezbarvni lak 4 fenolna zgornja površina 5 aluminij (peradur) 6 fenolne stranske ploskve 7 fenolna vmesna ploskov: 8 aluminij (peradur) 9 profilni jekleni robnik 10 P-tex obloga 2000 SISTEM*. Coverglas I 1 mikro - ste Meni laminat 2 leseno jedro v plasteh 3 brezbarvni lak 4 celuloidna zgornja površina 5 celuloidnizgornji robniki 6 stranska obloge. 7 kotni jekleni robniki | 8 P-tex obloga 4 sistemi, a en sam proizvod - Fischer smuči, iz najvočje toroma smuči na ■ svetuo Od 1. 1966/67 • <>..«1X4, po štirih sistomihi Nekaj besed o tem; V zadnjih letih smo; pi'eizkusili, več sto i>arov, vzorcev, katere smo upogibali, lomilij zvijali in jih testira- li na vse mogoče načine,, Vozili smo z lastnimi smučmi,; kot tudi s smučmi naše konkurence- j ah. testirali, pregledovali in razstavljali« Ta intenzivna raziskovalna dejavnost je prinesla spoznanja, ki smo jih uporabili . pri dveh čisto novah konstrukcij ali smuči, coverglass in compact. Coverplass JU Steklena vlakna izgubijo svoje koristne lastnosti, če jih predelamo v laminate, ki vsebujejo vuliKo količine smole, Zaradi tega smo ustvarili jaovo zvezo stekleno vlakno—les, kjer so najfinejše mikro steklena niti povezane direktno s smučko , Coverg.lass je lesena smučka ojačane, z laminati ...steklenih vlaken in leži glede na njene sposobnosti vohune med leseno smučko in smučke jeklo—les« ■’ .........- 17 \ Compact I Pri tem načinu zgradbe smuči sta jeklo J in les stisnjena v obliki novega materi- ! ala z novimi fizikalnimi lastnostmi. I Jeklene žice imajo visoko vlečno moč 280 kp/mm 2, ravno tako pa tudi idealno | prožnost za tovrstni sestav smuči. Če je ' sestavina na zgornji in drsni ploskvi prekrita z aluminijastimi ploščami, pri- j dobi ta model že na izredno visoki odpornosti proti zvijanju. To so glavne zahteve za veliko udobnost pri vožnji. Fischerjeva lesena smučka: Kot že preje, tako tudi sedaj izdelujemo lesene smuči. Vendar pa smo tudi za ta proizvodni program ustvarili nove osnove: moderen obrat s specialno razvitim sistemom izdelave. Praktičen, vendar pa tudi eden izmed najvažnejših pogojev je ta, da se smuči izdelujejo pri najmanjši porabi; vsako smučko * tako, kot je to treba. Fischerjeva metalna smučka: Glavni proizvod tovarne smuči Fischer je metalna smučka. Visoko razviti način "Sandwich" ji omogoča uravnano elastičnost in najboljšo stabilnost proti zvijanju. Pri vsaki tehnični zahtevi in pri vsaki udobnosti vožnje postavimo na prvo mesto metalno smučko. Les, coverg-las, jeklo-les, kovina; tako kot si sledijo. Predstavljajo štirje sistemi zgra^-dbe vsakokrat naslednjo stopnjo kvalitete. Pregledan, zgoščen program z jasnim ciljem, pristno soglasje med smučarsko-tehnično kvaliteto in gospodarsko porabo, ki se izraža v cenah, vse to je treba upoštevati pri izdelavi. Če pogledamo ta Fischerjev oglas, ki je sigurno natiskan v par milijonih izvodih, mislimo, da nas je na polju pr og- ramiranja, predvsem pa reklamiranja, prekosil in da bomo morali počasi le doumeti, da bomo večja sredstva dali tudi za reklamo na zunanjem tržišču. Ta reklama, ki obsega samo eno stran v črno-belem tisku, je za mene zelo interesantna in take reklame si bomo morali v prihodnje privoščiti tudi mi, 0 tem je že razpravljal upravni odbor in upamo, da bomo po tej poti krenili naprej. ornim...;.; VODILNI POSNETEK ZA 19 6 6/67 Letošnji, zalo posrečeni reklamni posnetek: konica smuči, je povsod dobro učinkoval! 18 I Za poživitev naše reklame pa rabimo | nov posnetek za doma in na tujem. Po-I snetek mora predočiti našo proizvodnjo smuči, mora biti učinkovit, do-j miseln in izviren. ! Govorili smo ^e, kako pomembna je reklama in reklamna sredstva. Fišer n.pr. ima zelo bogato in domiselno I reklamo:, astronavte v kombinaciji s smučarjevi, avtomobilske dirkeitd. j Vabimo čitalce "Smučine", da pris-I pevajo ideje k oblikovanju vodilnega J reklamnega posnetka 1966/67. Zamisel; I ki bi jo rpea-l^z^adi, bomo nagradili« j l Svoje ideje za motiv mapišite, nari-| šite ali listno predajte uredništvu | "Smučine"'J I Tudi za. ostale proizvode potrebujemo I domislic zk reklamne posnetke ali J risbe« PRISPEVAJTE K REKLAMNIM USPEHOM EUM' Jož** ing. O»fco«/mn I I KAKO REKLAMIRA SVOJE SMUČI TOVARNA | aunktk l MOT). (BI i jv. Avstrije) I • I ' . I ■ i.’n: - ' I V nemših časopisih se je pojavila, krat— ! ka notica z naslovom "Smučka, iz pldsti^-. I ke je prevladala na smučiščih". j To notico je v nemško časopisje nevsil— I jivo plasirala tovarna smuči Blizzar-j Arnsteiner, iz Avstrije. Nemško časopi— I sje pravi med ostalim: I ¥' ’ j Smučke iz umetne; snovx, kateri .so se I smučarji še pred nekaj leti skeptično j posmehovali, je že dokončno prodrla na I smučišče. In to ne samo pri dobrih smu~ I čarjih, ampak tudi pri širokih množicah, j ki se navdušuje za smučarski šport. I I To nam priča statistika tovarne smuči J Toni Arnsteiner iz Mittersila Avstrija, i Brez dvoma pa ni i^oložaj čisto nič dru-j gačen pri drugih večjih proizvajalcih I smuči v Avstriji* ■7 .< ;• Izired cca 100*000 parov smuči (te šte— | vilke je sevedp, vzeti z veliko rezervo) I ki so bile preteklo leto izdelane v I Mittersilu, je bilo cca 50 i<> iz umetne j ! snovi, to se jaravi plastičnih, 35 % iz | lasa in 15 % iz kaviiio^ Arnsieiner na^ morava povečati obseg proizvodnje metalnih smuči, kajti za naslednje tedna je že napovedal novi model* Oster konkurenčni boj sili proizvajalce smuči na take proizvode, ki že spominjajo na tovarne letal. T alt o j , ko je kakšen model ftokončan, ga pregledajo z natančnostjo znanstvenika. Proizvajalci smuči imajo tudi najtesnejše stike s proizvajalci surovin. Časi, ko je Arnsteiner ali eden izmed njegovih pomočnikov pred 15 leti pomeril kot skromen mizar in izdelovalec smuči smučarju po njegovih čevljih, so dokončno minilil Danes je pri Amsteinerju zaposlenih 300 delavcev. V letu 1963 jih je bilo 220, v letu 1960 samo 100. Mittersils-ko podjetje se je v zadnjih letih zelo -razširilo in izvaža v 25 dežel in to predvsem v Nemčijo, Švico, Japonsko in J-krrerao Ameriko. Članek je za nas toliko interesanten, lter govori o plastičnih smučeh, ki jih za naše pojme neverjetne veliko proizvaja (cca 50 %) in seveda tudi plasira. Pripomnimo, da je i^rvo plastično smučko zalepil v našem podjetju sam g. Arnsteiner in je praktično ostal pri isti konstrukciji. Mi pa smo daleč, daleč zaostali. Druga zanimivost pa je., da tudi Arnsteiner, čeprav dosti manjši kakor mi, prav tako govori o važnosti strokovnega, celo Mznanstvenega de- j la", študija pri razvoju smuči. I Jasno je, da se iz take informacije in i pa iz takih proizvodnih skokov, kakor jih je naredil Arnsteiner, moramo tu- i di nekaj naučiti* Ne smemo se zadovol- j jiti z dejstvom, da smo v letošnjem letu, morda kot edini prišli pri lesenih smučeh na plastične obloge (acryl) tu-j di v nizkih klasali smuči. Torej, vsix)d-I bud in pa predvsem konkurenčnih podvi- 19 gov in protipredlogov je dovolj in nam ' ti vsekakor ne bodo jjustili, da, bi se za-i 'dovoljili z dosedanjimi dosežki. NA TEKMOVALNI STEZI - TU KNEISSL - TAM FISCHER Oba avstrijska producenta, tako Fischer, kot KheissI sta na tekmovalni konkurenčni progi (beri) začela s slalomom v konkurenci, KheissI je s "posebno informacijo" obvestil - obsul trgovsko mrežo, da ne bo še nadalje trpel Fischerjevih oglasov, kakor je bil oglas pod naslovom "metalne smuči imajo prednost". Pri tej posebni "informaciji", pa je izšel nov oglas te firma, za katerega sicer sam priznava da je "oster" in napisan v načinu, ki njemu ne leži. Ta oglas pa prikazuje deformirano konzervno škatljo (prikaz kovine kot material za anuči!). Jasno, da je s tako fotografijo, pohojeno konzervno škatlo, zbodel Fischerja. Interesanten je tudi odgovor Kneissla nci Fischerjev reklamni tekst v pozni jeseni, v katerem Fischer trdiš "Umetne snovi so še sredi razvojaj vsak dan prihajajo nova spoznanja. Najboljši strokovnjaki za plastiko, še danes niso v stanju, da bi tožno spoznali lastnosti plastike KheissI pa tej trditvi nasprotuje v svojem pismu ih pravi, da to ne drži. Oksidne smole so namreč važen konstrukcijski element pri gradnji raket. Tam se zahteva sigurno največja natančnost. Kot veliki avstrijski industrijalci med seboj brezkompromisno obračunavajo, povzemamo iz Europa Šport statistično sle- | deče: pri ponudenih smučeh na tržišču še vedno približno s 60 $, torej največ I udeležbe - les, kovina s 30 nazadnje | plastične smuči s približno 10 Ta vrstni red pa se iz leta v leto menja, posebno odkar je začel zmagovati pohod | metalnih smuči. Potočnik Janez DELO MLADINE feiJ 20 V NAŠEM PODJETJU Čeprav naša organizacija šteje 150 članov pa delo v njej ni najboljše, ^•emu največ botruje nezainteresiranost mladine za sodelovanje v raznih akcijah, ki jih imamo v samem podjetju ali v okviru občine. Da ne bi samo kritiziral, pa še nekaj bes.jd o izvršenem delu. Vsako leto mladinski kolektivi prirejajo odiaje z naslovom "Mladina prod mikrofonoip"^ Več takšnih oddaj so že organizirali mladinski aktivi "Plamen" Kropa, "BPT" Tržič in "IBI" Kranj. Vsled tega smo se tudi mi na seji mladinskega odbora odločili, da priredimo oddajo "Aplavz za pet", v Festivalni dvorani na Bledu. Na njej so sodelovali mladinski aktivi Plamena Kropa, BPT Tržič, IBI Kranj, Sava Kranj in Elan Begunje. Vsak kolektiv je imel tekmovalno ekipo, teme pa so bile "Elan in njegov razvoj" ter "Begunje v NOB". Poleg ekip so nastopili še pevoi, recita— corji, ansambli in humoristi. Na vpra^ sanja so vse ekipe odgovarjale dobro, prvo in. drugo mesto sta si dolili ekipi "Sava" Kranj in "Elan" Begunje. V pevskih in zabavnih točkah pa so se najbolje odrezali mladinei iz BPT Tržič. Po oddaji je bil mladinski ples. Vglavnem je oddaja dobro uspela, ker je bila tudi organizacija dobra. K temu so pripomogli: Inštitut Elana, tov. Knafelj Slavko, tov. Francka Hribar, tov. Koselj Anton in mladinci našega aktiva. Hočevar ing. Jurij PRETEKLA ZIMA V AMERIKI IN FROGNOZE (nadaljevanje) V zadnji številki "Smučine" smo povedali,1; da je zajel ameriške smučarje val zanimanja za "fiberglas ski". V zvezi s tem želimo pokazati nekaj sposobnosti s tega tržišča. Zanimivo je, da kupcem in če sto tudi malim trgovcem ni jasno, kaj pomeni "fiboi-glas" in kaj epoxi smuči. Pri ujjorabi teh dveh nazivov je mnogo zmešnjave. Se— Mb™« smuči bo še v naprej zamotan sestav različnih materialov, zato bo težko za tako konstrukcijo izbrati le opis zgolj z eno samo besedo. Na splošno, brez posebnih strokovnih utemeljitev, lahko uporabljamo za vsako smučko, Iti je vec ali manj ojačena s steklenimi vlakni in vezilnimi smolami, izraz fiberglas ali epoxi. Marsikatere metalne smuči i-majo več umetnih mas kakor kakšne fiber— glas smuči. I Sezoni, ki jo opisujemo, bi lahko imeno- | vali zima smučarskih čevljev z zaponkami j (šnolami). Po daljših pripravah je v tej | zimi prodrl v Ameriko ta čevelj. Velik j pritisk povpraševanja po teh čevljih, ! čeprav precej dražjih, je napolnil zalo— I ge navadnih čevljev z vezalkami. Nekateri trgovci so se znašli prav zaradi tega v težkem položaju. Ameriške proizvajalne in trgovske hiše kažejo veliko zanimanje za promet s športnimi artikli, doslej največ za golf in ribolov, odslej pa tudi za zimske športe. Velik proizvajalec kovinskih izdelkov TRUE TEMPER corporatin, Cleveland širi svoj pronet od golfa in trnkov na smuči, palice in vezi. Skozi svoj prodajni program bo skušal utrditi tudi prodajo zimske opreme. Prijmvlja se rja smuči iz ojačanih steklenih vlaken v kombinaciji z leseno sredico v srednji kvaliteti in ceni. Tudi varnostno vez si zamišljajo, ki bi sproščala v. vseh smereh. V i^rogramu smučarskih palice še nimajo programa, vendar so največji dobavitelji cevi za smučarsko palice v deželi. Zalaga— jo izdelovalce ijalic. Od 1964 ng, 1965 so povečali promet v j novembru in decembru za 15 $. I T)inžba Larsen Industries INC se tru— j di, da bi povzela TAHyOR - SKI Coni— i pany in nronorava izdelovati kratke turne smuči v kooperaciji s firmo Nortland ski. Tu se celo pojavlja kombinacija čolnov in smuči iz ojačanih steklenih vlaken. I ’ I Končani so razgovori, da bo firma GARCIA Ski Corporation prevzelo, zas- i jtopstvo Markoja v ZDA, Ta družba bo ! kot samostojna podružnica družbe Mit— j cliell - Garcia Corporation prevzela ! ' " I tprodajo Rossignal smuči,' Marker vezi j in Caber čevljev. i I ^ojav naših znancev Fischerja in Kas-| tleja v ZDA pa izgloda takole: ' | Hiša M. A. Miller Company Libertyvi- j ile, država Illinois, ki se do sedaj | ni mnogo pečal;-, s prodajo smuči, je za sezono 1966/67 sklenila posredni- \ ško prodajo s Kastlejem. Doslej so izdelovali palice in čevlje, odslej i pa bo prodajala tudi avstrijske smu- j ci. I Direktor družbe Kastlc Ski. Habmens, i dr. Herber Bader in prodajni direktor (nadaljevanje na str. 22) 21 Sitar Rok KOR IS TNO SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV ŽELEZARNE JESENICE elana IN Na Gorenjskem je več podjetij, ki so a-sortimanu in proizvodnem porcesu drug od drugega zelo različna. Ko že govorimo o samoupravljanju, so s tem povezane tudi določene izkušnje, ki jih ima specifično vsako podjetje, saj je minilo že 16 let, odkar so delovni kolektivi dobili samoupravo v svoje roke. Pokazalo se je, da bi podjetja tudi na področju samoupravljanja morala imeti več stikov za izmenjavo izkušenj. Za začetek so dali pobudo predstavniki samoupravnih organov iz Železarne Jesenice, ki so predlagali da se srečamo v Elanu. Predstavniki Elana so predlog sprejeli. Srečanje je bilo 9. aprila 1966. Iz Železarne so prišli: predsednik CDS tov* Grošel, predsednik UO tov. ing. Golc in sekretar 00 tov. Kobentar. V Elanu pa so jih sprejeli: predsednik DS tov. PerT kovič, namestnik predsednika UO tov. Sitar in direktor ing. Jože Osterman. Po živahnih razgovorih o izmenjavah iz^-kušenj o gospodarjenju v podjetjih Železarne in Elana, smo skupno ogledali proizvodni proces, kar je bilo za goste zelo zanimivo, ker je način proizvodnje povsem drugačen kot v Železarni. Povratno srečanje v Železarni je bilo 5. maja 1966. Predstavniki Železarne so nas prisrčno sprejeli. Uvodoma so nam razložili njihov način proizvodnje, nam pokazali proizvodni proces, kar je bilo za nas zani- miv. Prvič smo imeli možnost videti, kakšna je predelava rude do končnega proizvoda: žice, žičnikov, pločevine, profilnih jekel, itd. Šli smo od plavža skozi martinarno, fini vlek, žeblja!*-no in valjarno na Javorniku. Vsporedno s tem smo ogledali še nov obrat na Beli« Zaključek tega medsebojnega srečanja smo ocenili kot koristen, za čim boljše in temeljitejše samoupravljanje v podjetjih, kar je načelo naše Socialistične družbene ureditve < (nadaljevanje s str«, 21) družbe Miller (Milico) E. izdelala skupni dogovor o H. Poxe, sta spremembi, ki je nastala s.prehodom prodaje Kast-le od Doartmauth - Ski na Milico, do-čim ostane Dartmouth še nadalje zastopnik Fischerja in Humanic smučarskih čevljev. Glavni razlog za spremembo zastopnikov je bil v tem, da je Dart-mauth predstavljal dva največja konkurenta iz Avstrije. CO Kastle in Fischer bosta odslej imela v ZDA ločene zastopnike in bo konkurenčni boj ostre' jši. Drugih proizvajalcev poročilo ne omenja in ostaja nam še precej neobdelar-nega polja v ZDA. m 22 ŠAHOVSKO TEKMOVANJE ZA POKAL MARŠALA TITA! Jožef Prestrl Kot vsako leto, je bilo tudi letos Ekipno šahovsko prvenstvo za Pokal maršala Tita za leto. 1966. Gorenjsko območje je bilo razdeljeno na tri skupine - vodstvo ■ prve skupini šahovsko društvo Radovljica . dalo organizaciji ŠD Lesce. ; ' I Tako je bilo tekmovanje v prostorih Družbenega centra Lesce v soboto, dne 9. ap- | rila 1966 s pričetkom ob 16 uri popoldne, z udeležbo 8 ekip. Ekipa je štela 4 igralce, zadnji dve deski pa sta se lahko menjali z dvema rezervama. Vsaka ekipa je igrala z vsako brzopotezno s tempom 5 sekund za eno potezo. Naše' podjetje se je tekmovanja udeležilo z dvema ekipama - 8 igralcev. Navajam naslednjo tabe- | lo, iz katere so razvidni vsi medsebojni rezultati vseh ekip: Zap. EKIPA Zaporedna številka Točke Mesta št. 1. 2. 3* 4. 5. 6. 7. 8. 1. ŠS LM (Milica) Radovij. i 1 2 3 1 3 0 2 3 12i 5. 2. ŠS JLA Radovljica n IB H 0 3 1^ 3i 3i 16i III.-IV. 3. ŠS Elan I.Begunje 1 2i imi 3 2 3 4 I6i III*-IV. 4. ŠD Lesce III. 3 4 i* BH 4 0 3 3 18i II. 5. ŠD Lesce II. 1 1 i 0 ism I 3 3 10 * 6* 6. ŠD Lesce I. 4 2i H 4 3 M 3 4 24 Ii 7. ŠS Komuna Gorica 2 1 2 i 1 1 1 Sigi 3 9f 7. 8. ŠS Elan II.Begunje 1 1 2 0 1 1 0 i Bffl 4i 8. > t) 23 ! Rezultati iir ""uspeh -klanov našega kolektiva: I . Zap. Priimek in ime kat. NASPROTNE EKIPE št. LM JLA L3v. L2, a. E2. 1. Prestrl Jožef II. 1 1 1 1 0 1 1 2. Omejc Vinko III. 0 0 0 0 0 0 1 3. Resman Andrej III. 0 1 2 t 2 1 1 2 1 1 4. Jerala Vinko IV. 0 1 1 1 0 1 1 i Elan il<. Zap., št. Priimek in ime kat. LM Ni JLA vSPR( El. )TNE Lj EKIP L2; E JA. KG , 1. Markelj Simon . - 0 0 0 0 0 o; 1 2. Gašperin Janez'- - 0 0 0 0 0 0' ' 0 3. Pangerc Silvester - 0 0 0 6’ —■—i 0 G 0 \ 4» Lobpr LadO - 1 •f 2 0 1 1 0 0 Ekipa ŠD Lesce I. se je s tem plasirala v nadalnje tekmovanje za prvaka. Gorenjske kot občinski prvak za to leto. Z našim uspehom moramo biti še kar zadovoljni, saj smo nastopili tokrat zelo okrnjeni, kot do sedaj še nikoli, brez nekaterih najboljših igralcev. Ob peti obletnici smrti moža in 0cka ANTONA POTOČNIKA, se naj lepše zahvaljujem upravi, sindikatu in celotnemu kolektivu za vso izkazano pomoč in naklonjenost. Ostane naj Vam .vc naprej, v lepem in nepo.zabuem spominu!. Žena inarija, otroci* Zvonilo, Mirko in Mal": Ob smrti drage mame se zahvaljujem kolektivu, sindikatu, sodelavcem INŠTITUTA ELAN in ostalim za sočustvovanja, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Namesto venca, za katerega so sredstva zbrali sodelavci - je bil denar poklonjen za Onkološki inštitut v Ljublja- n'*'* Finžgar Miha ZAHVALA! 24 KINO RADOVUICA I I I i i I i LOV ZA. VOHUNOM — poljski film j 17. 5. 1966 ob 20 uri I18. 5. 1966 ob 18 uri ! ! I I KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD I. del - I 1 ameriški barvni film I18. 5. 1966 ob 20 uri 1 20. 5. 1966 ob 20 uri ;21i 5. 1966 ob 18 uri | 22. 5. 1966 ob 18 uri I ! I ' I i VRNI SE IZ AMERIKE — mehiški, barvni film j j 19. 5. 1966 21. 5. 1966 i 22. 5. 1966 ob 20 uri ob 20 uri ob 16 uri in 20 uri in ob 10 uri matineja j SKOK V TEMO - češki film | 24. 5. 1966 ob 20 uri | 25• 5. 1966 ob 18 in 20 uri I i KAK) JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD II. del ameriški barvni film 26. 5. 1966 ob 20 uri 28. 5. 1966 ob 20 uri 29. 5. 1966 ob 16 in 20 uri ŠKRJANEC - madžarski film 27. 5. 1966 ob 20 uri 28. 5. 1966 ob 18 uri GANGSTERJI - angleški film 29. 5. 1966 ob 18 uri POROČNA OBLEKA - poljski film 21. 5. 1966 ob 20 uri DNEVI IZKUŠNJE — jugoslovanski film I 1. 6» 1966 ob 18 in 20 uri J 4. 6«, 1966 , ob 18 uri 1 RAZPOSAJENI DELFIN - ameriški barvni iilm 2. 6. 1966 ob 20 uri 4. 6. 1966 cb 20 r.ri 5. 6t 1966 ob :m 20 uri I UMRETI V MADRIDU -- francoski film 3., 6. 1966 ob 20 uri STRELJANJE OPOLDNE - ameriški barvni film 5. 6,. 1966 ob 18 uri ŠTIRI KORAKE DO VEČNOSTI - romunski | film | 7. 6. 1966 cb 20 uri I KRALJ PRTROIEJA — nemško— jugoslovan— I ski barvni film 9. 6. 1966 ob 20 uri 11. 6. 1966 ob 20 uri 12. 6. 1966 ob 16 in 20 uri KRIVA POT « angleški film 7. 6. 1966 ob 18 in 20 uri 10r 6o 1966 ob 20 uri 11. 6. 1966 ob 18 Uj. — SULEJMAN VELIČASTNI - italjansko— 3ugoslovanski barvni film 12. 6„ 1966 ob 18 viri RIO K0NČC3 — ameriški barvni film 16 o 6o 1966 ob 20 uri 18* 6o 1966 ob 18 uri 19. 60 1966 ob 16 in 20 uri NEVARNE ZVEZE - francoski film 17c 6. 1966 ob 2C uri 18. 6. 1966 ob 20 uri 19. 6* 1966 ob IS uri FRANS0AZA - francoski fil-oi 21. 6. 1966 ob 20 uri 22. 6. 1966 ob 13 in 20 uri 25 C f*. 1 »d .££ X"ii; OS do sč: . is Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!