ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IN MEMORIAM FRANJA BAŠA Dne 30. aprila 1967 je umrl v Ljubljani v devetinšestdesetem letu starosti naš znani zgodovinar, muzeolog in javni delavec profe- sor Pranjo Baš. V osnovno šolo je hodil v rodnem kraju Kamenče pri Braslovčah, kot srednješolec je obisikoval gimnaziji v Celju in Kranju, kot visokošolec pa univerze na Dunaju, v Miinch- nu in v Ljubljani. Tu je leta 1925 tudi diplo- miral in bil od tedaj dalje do leta 1931 pro- fesor v Mariboru. Zatem je bil v istem mestu skozi celo desetletje 1931—1941 banovinski arhivar. Hkrati je bil tudi tajnik Muzejskega društva in zaradi te funkcije faktični vodja mariborskega muzeja. Leta 1939 so ga imeno- vali za direktorja Pokrajinskega muzeja. Profesor Baš je deloval v Mariboru do leta 1950, ko je postal šef odsCka za muzeje in galerije pri ministrstvu za prosveto in kul- turo v Ljubljani. Istega leta je prevzel tudi mesto honorarnega predavatelja za muzeolo- gijo na filozofski fakulteti ljubljanske uni- verze. Ko je leta 1952 prenehal biti šef odseka na ministrstvu, so ga naslednjega leta imenovali za direktorja novo ustanovljenega Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani. Tako predava- telj muzeologije kot direktor tega muzeja je ostal vse do upokojitve v letu 1963. V času svojega javnega delovanja si je po- kojni pridobil mnogo zaslug na področju zgodovine, arheologije, narodopisja in zem- Ijepisja. Bil je tudi sourednik predvojnega Časopisa za zgodovino in narodopisje ter Kronike slovenskih mest, po osvoboditvi pa je bil član pripravljalnega odbora za izdajanje revije, ki naj bi bila naslednica omenjene Kronike, torej današnje naše Kronike, časo- pisa za slovensko krajevno zgodovino. Baš se je udeležil skoraj vseh sej uredni- škega odbora Kronike od prve seje, ki je bila 13. maja 1952, vse do 27. seje, ki je bila 14. maja 1953, formalno pa je bil član redakcije skozi vse prve tri letnike revije. Ves čas fak- tičnega dela v uredništvu je bil zelo iniciati- ven in agilen. Program revije, ki je bil objav- ljen kot uvodnik v prvi številki prvega letni- ka, je njegovo delo. Poleg organizacijskega in strokovnega dela je Baš tudi mnogo publidral. Objavil je dol- go vrsto razprav in člankov v vseh naših po- membnejših časopisih in revijah; njegova bibliografija obsega prek 550 enot. V Kroni- ki, časopisu zia slovensko krajevno zgodovino, je objavil v 3. številki I. letnika nekrolog za Josipom MravlJakom ter članek Ptujski grad in njegova okolica v novem veku. Posebno delaven je bil Baš v področju mu- zejske stroke. Mariborski muzej bi brez nje- ga ne bil to, kar je, tudi podobna ptujska ustanova mu dolguje zelo veliko. Nadvse pa se je pokojni profesor uveljavil kot direktor Tehniškega muzeja Slovenije. Zaradi njegove organizacijske sposobnosti in ogromnega zna- nja so ga dobro poznali ne samo naši stro- kovnjaki, pač pa tudi domačini v Kropi, Že- leznikih, na Jesenicah, na Ravnah itd. S pokojnim profesorjem Franjom Bašem smo Slovenci zgubili zelo razgledanega in kvalitetnega zgodovinarja, ki je v vseh de- lovnih področjih, kjer se je udejstvoval, za- pustil vidne in trajne sledove. Jože Sorn 115