P. b. b.
Jlaš tedni.
kulturno -politično glasilo
s y etos/ ni h in domačin do g o d ko v
PoStui urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIII./ŠTEVILKA 32
CELOVEC, DNE 10. AVGUSTA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
Jubilejni velesejem
Koroški velesejem praznuje letos svoj prvi jubilej, in sicer desetletnico. Pred desetimi leti je namreč iz dosedanjih priložnostnih prireditev Celovškega olepševalnega društva in trgovskih razstav po prizadevanju mestnega svetnika g. Rudolfa N o -v a k n in njegovih sodelavcev ter ob podpori mesta Celovca in dežele Koroške nastal sedanji velesejem in leta 1953 je lesna razstava, vključena v velesejmski okvir, postala »Avstrijski lesni sejem« ter osrednja gospodarska razstava tega za Koroško in za celo Avstriio tako pomembnega naravnega produkta in mnogoštevilnih iz njega izdelanih industrijskih proizvodov.
Koroški velesejem je rastel organično, po starem pravilu, da iz malega raste veliko. In kar raste organično, je tudi solidno ter močno zakoreninjeno v trdna tla.
Število razstavljajočih firm in število obiskovalcev je tudi rastlo iz leta v leto, z njim pa tudi razstavni prostor. Danes je velesejmski kompleks moderno razstavišče s 100.000 kvm. prostora, med katerimi je tudi sodobna velika velesejmska dvorana, ki služi tudi za druge namene skozi vse leto. Postala je središče zimskega šjvorta in s svojim umetnim drsališčem omogočila obnovitev hokeja na ledu, po katerem je športni Celovec že nekdaj slovel.
V tej zvezi velja omeniti, da je del sedanjega razstavnega prostora bil svojčas last Mohorjeve družbe in da ta tudi predstavlja enega izmed naših doprinosov k razcvitu velesejma, ]>ol£g številnih razstavljalcev in še številnejših gledalcev iz naših krajev, ki jih posebno zanima les in kmetijski stroji.
Iz nekaj tisoč obiskovalcev razstav olepševalnega društva pa je velesejem postal hrez dvoma tudi osrednja množična poletna prireditev na Koroškem. Leta 1952 so našteli 100.000 obiskovalcev, leta 1953 •50.000, lani pa 350.000. Vsakoletna otvoritev velesejma pa je dogodek, ki odmeva po vsej Avstriji, kar izpričuje tudi udeležba najvišjih predstavnikov države. Do lani je bil zvezni kancler ing. Raab stalni gost, pa tudi državni poglavarji so si skorajda vsako leto ogledali velesejem. Letos vsebuje častna lista že nad sto uglednih ‘men, s sedanjim zveznim kanclerjem Gor-hachom in trgovinskim ministrom dr. •bičkom na čelu.
Tako je ob skupnem sodelovanju Koroški velesejem postal razstavno okno koro-škega gospodarstva, obenem pa tudi okno Koroške v svet, kajti naš velesejem je po svoji udeležbi mednaroden. Med glavnimi inozemskimi udeženci velja omeniti sosednji jugoslovanski republiki Slovenijo in Hrvaško, Italijo in Zapadno Nemčijo.
Tudi letošnji program velesejma je osredotočen na les, in sicer od njegove nege v gozdu pa do raznovrstnih končnih industrijskih izdelkov. Dejstvu, da postaja Koroška vedno bolj tujskoprometna dežela ter tako važen vir dragocenih tujih valut za celotno državno gospodarstvo, bo dala razstava »Pri nas v gosteh« novega poudarka. Nudila po pa tudi tistim, ki so se v zadnjih letih v naših gorskih krajih in ob jezerih posvetili tujskemu prometu, marsikateri koristni napotek za izpopolnitev njihovih obratov.
Celovec je že v zastavah, na velesejmišču se začenja hrupno, veselo in pestro življenje, ki bo za deset dni dajalo svoj pečat mestu in deželi. Koroški velesejem je v Prvem desetletju doživel svojo popolno potrditev v koroškem gospodarskem življenju ter v avstrijskem lesnem gospodarstvu in Prispeval marsikatero koristno pobudo za razvoj dežele, posebno pa njenega lesnega iti kmetijskega gospodarstva. Našim čestitkam pridružujemo željo za lep in plodo-ttosen razvoj v prid skupnosti tudi v norem desetletju.
Človek en dan v vesolju
Nedeljski izlet majorja Titova, ki bo šel v zgodovino
Minulo nedeljo je ob 7. uri zjutraj iz nekega ruskega raketnega ©oporišča bila izstreljena z mogočno raketo vsemirska ladja »Vostok II«, v kateri se je nahajal 26-letni letalski major German Stepanovič Titov. Ko je raketa prispela v razdaljo 180 km od Zemlje, se je vsemirska ladja od nje ločila in začela krožiti okoli Zemlje v jajčastem krogu. Največja razdalja od Zemlje je znašala 250 km. Za vsako obkrožitev je porabila 88 minut. Potem, ko je Titov 17 krat obkrožil Zemljo ter si jo tako kot prvi človek ogledal od vseh strani, se je vrnil nazaj in pristal v nekem kraju približno 800 km vstran od Moskve. Če odračunamo pot v vesolje in nazaj je ondi prebil ves dan, to je dobrih 24 ur v stanju breztežnosti. Opravil je pot nad 700.000, to je več kot razdalja k Luni in nazaj. Ves čas poleta je bil Titov v radijski zvezi z Zemljo.
Njegov polet je dokazal, da človek dobro prenaša stanje breztežnosti, kajti ko je prišel v razdaljo 180 km, ko je prenehala privlačnost Zemlje, je po silovitem pritisku, katerega je moral prenesti zaradi naglega pospeška pri odletu, začutil veliko olajšanje in sporočil: »Počutim se kot orel v višavi«. V vesoljski ladji, ki je tehtala 4700 kg je med drugimi aparati bil nameščen tudi televizijski oddajnik, ki je bil naperjen na obraz mladega letalca, tako da so znanstveniki na odletnem oporišču na Zemlji lahko opazovali vsak gib njegovega o-braza. Med poletom je trikrat jedel, in sicer posebno hrano v tubah, kot jih ponavadi uporabljamo za zobno pasto. Zaradi breztežnosti namreč noben predmet, ki ni pritrjen, ne ostane kjer je, temveč plava v prostoru. Po kosilu si je privoščil uro počitka, pa tudi kasneje je več ur spal, skupno 8. V svoji kabini je imel tudi toliko prostora, da je lahko telovadil in se tako nekoliko pregibal.
V znanstvenih krogih se pripominja, da je podvig kozmonavta Titova skoraj enak poletu, ki ga je izvršila 19. avgusta 1960 druga sovjetska vesoljska ladja, ki je imela na krovu psički Strelko in Belko, in ki je prav tako 17-krat obkrožila našo Zemljo ter se vrnila nazaj.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je s tem v zvezi izjavil, da ga veseli, da se je Titov vrnil na Zemljo zdrav in živ, medtem ko je angleški zunanji minister lord Home izjavil: »Gre za veliko ustvaritev«.
Francoski tisk, radio in televizija dajejo ogromen poudarek vesoljskemu poletu majorja Titova, hkrati pa izražajo resno zaskrbljenost spričo političnih posledic, ki jih ta podvig utegne imeti v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. »Le Monde« zaključuje: »Ljudem, ki se dolgočasijo na svoji zemlji, se kaže perspektiva raziskovanja vesolja; toda preden bi dosegli te cilje, bi ljudje leta 1961 želeli jesti v zadostni meri, Stanovati v dostojnih stanovanjih in končno organizirati na svojem lastnem planetu mirno življenje človeštva«.
Ameriški tisk poudarja velik pomen no-
vega ruskega kozmičnega podviga, vendar smatra, da ne prinaša nobene spremembe glede vprašanj človeštva na Zemlji: nevarnosti jedrskega uničenja in berlinske krize, »iNew York Herald Tribune« pa med drugim poudarja: »Če berlinske krize ne bo moč rešiti brez jedrskega orožja, bo vse izgubljeno. Kriza je tu na Zemlji, ne pa v vesolju, in rešiti jo je treba na Zemlji«.
Kdo bo prvi na Luni?
V krogih NASA (ameriška ustanova za raziskovanje vesolja) pripominjajo, da z novim sovjetskim podvigom še ni rešeno vprašanje poleta na Luno in da še ni moč reči, ali bodo prišli nanjo prej Rusi ali Američani. Ameriška raketa »Saturn«, ki bo izstrelila vesoljsko ladjo »Apolon« proti Luni, bo za 3,6 krat močnejša od sovjetske rakete, ki je izstrelila sovjetsko vesoljsko ladjo z majorjem Titovim. Predsednik iKennedy je nedavno podpisal zakon za nadaljnjo milijardo dolarjev izdatkov za »načrt Apolon«. Ameriška vesoljska ladja bo imela prostora za tri kozmonavte. Po tem načrtu bi se naj ameriški vesoljski potniki v letu 1967 ali 1968 izkrcali na našem satelitu. V istih krogih pripominjajo še, da bi po teh ameriških načrtih ne smeli biti Rusi prvi na Luni, ker so Rusi zanemarili pošiljanje »znanstvenih« satelitov, katerih naloga je zbirati podatke o žarčenju in kozmičnih žarkih, kar je neobhodno potrebno, da bi mogli poznati pogoje za polet na Luno.
Ali se bodo te napovedi uresničile in kako, bo pokazala šele bodočnost. Gotovo pa je, da se z naglimi koraki bliža čas, ko bo prvi človek položil nogo na Luno, zvesto nebesno spremljevalko naše Zemlje in da ta ne bo — Nemec. V naslednjih tednih namreč nameravajo v Zapadni Nemčiji izvesti prvi raketni poskus po naročilu »Instituta Max Plancka za raziskovan je višav«. Raketa bo sestavljena iz dveh stopenj ter bo poletela 50 do 60 km v zrak, nakar se bo kabina z instrumenti s padalom vrnila na Zemljo.
Napetost na Južnem Tirolskem
Položaj na Južnem Tirolskem se je znova zaostril, ker je minuli ponedeljek bil po neznanih storilcih razstreljen neki stolp električnega daljnovoda v Stilsu pri Mera-nu. Istočasno pa je deželni glavar Južne Tirolske, dr. Silvius Magnago, predložil tri ovadbe proti italijanski policiji zaradi nasilnih metod pri zasliševanjih zaprtih Južnih Tirolcev. Pravijo, da bodo druge ovadbe še sledile.
V kratkem bo	Južno tirolska	ljudska
stranka izdala uradno poročilo o razpravah razširjenega deželnega vodstva v zvezi s predlogi o avtonomiji, ki jih je stavil v imenu italijanske vlade notranji minister Scelba in tudi po' mnenju nekaterih avstrijskih krogov predstavljajo nekaj več kot je Italija bila pripravljena nuditi doslej. Mnenja v Južnotirolski ljudski stranki so /elo deljena, ker manjšina vztraja na
svojem stališču, da je treba vsako »polovičarstvo« pri reševanju sedanjega južnoti-rolskega položaja odkloniti.
Hudo kri je — po pisanju avstrijskega tiska — vzbudila odredba vladnega komisarja v Trientu, Bianchija, po kateri je raz-obešanje belo-rdeče tirolske zastave dovoljeno samo ob istočasni izobesitvi italijanske državne zastave, ki pa mora biti na prvem mestu.
Generalni tajnik Južnotirolske stranke dr. Stanek, ki je bil pred tedni aretiran zaradi suma soudeležbe pri terorističnih dejanjih, ker so v njegovem avtomobilu našli enake letake, kot so bili raztrošeni v okolici po teroristih razstreljenih stavb, je bil obenem s sedmimi drugimi zaprtimi Južnotirolci (on sam je doma iz Sudetskega) prepeljan iz Briksena v zapore višjega deželnega sodišča v Bocnu.
-KRATKE VESTI —
Na dosmrtno ječo je bil obsojen sovjetski vohun Robert Sohlen v New Yorku, ki se je že za časa zadnje vojne ukvarjal z vohunjenjem v 'Združenih državah v prid Sovjetske zveze. Tudi njegov brat Jack se je pečal s podobnim poslom, za kar ga je ameriško sodišče nagradilo s sedemletno polno oskrbo — v ječi.
Krvna osveta še velja v Jordaniji, kjer je minuli ponedeljek sredi najbolj živahne ulice v prestolnici Amman 27-letm Hazza Madžali, nečak pokojnega ministrskega predsednika, ki je postal žrtev atentata, ustrelil nekega Ibrahima Taherja, brata glavnega atentatorja. Strelca, ki se je hotel »■izgubiti« v množici, je prijela policija. ■Preiskava je ugotovila, da ponedeljska žrtev krvne osvete, ki razširja odgovornost za dejanja enega člana družine na vse sorodnike — krive ali ne krive — pri atentatu na ministrskega predsednika sploh ni bil soudeležen.
Izgnan iz Sovjetske zveze je bil Rotho Kisch dopisnik časnika »Frankfurter Rundschau«. Izgon je bil utemeljen s tem, da je Kisch v svojih člankih »sistematično blatil sovjetsko politiko in njene vodilne osebnosti«. Po slovesni odpravi cenzure nad inozemskimi časnikarji, ki je bila po vsem svetu razglašena konec marca, kot korak k svobodi javnega mnenja, je to prvi primer Izgnanega inozemskega časnikarja iz Sovjetske zveze in kaže, koliko je ta svoboda vredna v praksi.
Tatvino razstreliva so odkrili v nekem vojaškem skladišču pri Judenburgu, kjer je izginilo štiri in pol kilograma Trinitrolo-luota, trije plastični naboji, več serij razstrelilnih nabojev in 20 ročnih granat. Policija in orožniki so takoj uvedli strogo preiskavo, pa uzmovičev doslej še niso izsledili.
Državni predsednik v Kazazah
.Minuli torek je zvezni predsednik dr. S c h a r f nepričakovano obiskal gradbišče dravske elektrarne Kazaze ter se ondi zadržal dobro uro.
Visokega gosta, ki ga je spremljal deželni glavar g. W ed e n i g sta .pozdravila oba vodilna predstavnika »Avstrijskih dravskih elektrarn«. Direktor dipl. ing. W er n er mu je v prisotnosti krajevnih stavbnih voditeljev »Avstrijskih dravskih elektrarn« ter skupnosti gradbenih podjetij ARGE in obratnih svetnikov obrazložil tehnično stran naprav.
Direktor dipl. gospodarstvenik K u -g 1 e r pa mu je poročal o gradbenih stroških ter finančnem položaju. Poudaril je, da bo mogla Družba praktično dokončati elektrarno z denarnimi sredstvi, ki so bila v načrtu predvidena, kljub med tem n as topi vš im povišanjem cen.
Ob koncu se je državni predsednik podal na jez in v strojnico, kjer je že v teku montaža turbine HI, da se osebno prepriča o napredku del pri tej pretočni elektrarni, katere proizvajalni stroški bodo med najnižjimi v Avstriji.
Vstopnina za Koroški velesejem
Za Koroški velesejem — Avstrijski lesni sejem 1961 veljajo naslednje cene vstopnic:
Dnevna stopnica za odrajle 10.— S, za mladino do 14. leta pa 3.— S.
Večerna vstopnica za odrasle 4.— S, za mladino 2 - S.
Velesejmska izkaznica s pravico za 6 vstopov 20.— S. Izkaznica za razstavljalcc 20.— S.
Na vse vstopnice priznavajo Avstrijske zvezne železnice in poštna uprava 50 odst. popusta pri povratni vožnji na železnicah in poštnih avtobusih.
Politični teden
Po svetu ...
Zbiranje sil na Vzhodu in Zapadu
Avgust, ponavadi mesec »kislih kumaric«, ko se zaradi vročine nič ne zgodi in si morajo prepoteni časnikarji izmišljevati »race«, to je fantastične novice, da napolnijo stolpce svojih časopisov, letos tega svojega slovesa ni upravičil. Senzacije, in sicer zgodovinskega pomena se dogajajo v teh dneh. Zopet je človek ruski major Titov, poletel v vsemi rje, ondi prebil ves dan, sedemnajstkrat obkrožil našo zemljo in se zdrav spet vrnil, kot je bilo predvideno. če se človeku v vsemirju vse v redu suče, pa tega za dogajanje na naši materi Zemlji ni moč reči.
Minuli teden je stal v znamenju dveh sestankov. V Moskvi so se sestali: poglavarji satelitskih držav sovjetskega bloka ali takozvane »Varšavske obrambne zveze« (Sovjetske zveze. Poljske, Vzhodne Nemčije, Romunije, Madžarske in Albanije) ter v celoti — kot je bilo naročeno — potrdili politiko Hruščeva. Posvetovanja so bila dolga in tajna. Prisostvovali so jim vojaški strokovnjaki ter opazovalci »prijateljskih socialističnih držav« iz Azije. Zaključno poročilo izraža popolno podporo sovjetski zahtevi, da je treba do konca leta skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo, če pa z za-padnimi silami ne bi bilo moč priti do sporazuma, pa bo »socialistični tabor« sam sklenil mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo ter spremenil Berlin v »svobodno mesto«. Tako si je Hruščev okrepil hrbet s tem posvetom svojih vdanih služabnikov od Sredozemskega pa do Severnega morja, še bolj pa z mogočnim dojmom vsemir-skega podviga majorja Titova. Tako ojačen je Hruščev po televiziji v gromovitem govoru ponudil Zapadu pogajanja, v isti sapi pa je grrtzil z delno mobilizacijo. Združene države je obtožil, da se z novim povečanim proračunom pripravljajo na vojno, dočim Sovjetska zveza ne namerava povečati svojega vojnega proračuna, »ker sovjetska vojna oboroževalna industrija že itak zadosti proizvaja.« Ker grožnje Ameriki ne zaležejo, je sedaj pomolil svoje rakete, ki jih ima »v velikih količinah in najrazličnejših tehničnih oblikah,« pod nos ameriškim zaveznikom, če bo izbruhnila tretja svetovna vojna, je dejal, 'ta spopad ne bo omejen na boj med obema glavnima velesilama, ampak bodo neizbežno vanj potegnjene tudi druge države. »Vsaka država, ki bi služila kot odskočna deska za napad na .socialistični tabor’, bo čutila polno uničevalno moč sovjetskega orožja«. Berlin pa ne sme postati »drugo Sarajevo«, je pristavil.
Trije zapadni zunanji ministri v Parizu
Istočasno so se v Parizu sestali zunanji ministri glavnih zapadnih sil, to je Združenih držav. Velike Britanije in Francije. V kolikor pa so njihova posvetovanja zadevala Berlin in Zapadno Nemčijo pa je bil pritegnjen k razgovorom zapadnonemški zunanji minister v. Brentano. Posvetovanja, za katera so bili predvideni štirje dnevi, so pa bila po dveh dneh zaključena, ker je 'bilo pod vtisom sovjetskih groženj zlahka doseženo soglasje. Bila so strogo tajna in ni o njih izšlo nobeno uradno poročilo.
Taktika zapadnih sil je v glavnem usmerjena na pridobitev časa in na pravočasno pripravo za jesen, ko se bo sedanja kriza predvidoma še bolj zaostrila. Vsekakor pa je odločno stališče Amerike že nekoliko ohladilo bojevitost Hruščeva, vendar ima le-ta kljub vsemu še zelo ugodne izhodiščne postojanke.
Kolikor je slišati, pripravljajo zapadne sile temeljito spremembo svojih vojaških sil ter povečano gospodarsko in politično sodelovanje.
Poostrena napetost zaradi Berlina je povzročila še bolj povečani pritok beguncev iz Vzhodne Nemčije. Od tisoč dnevno se je sedaj število beguncev dvignilo na dvati-soč dnevno. Poostrene kontrole, ki jih je uvedla vzhodnonemška vlada, niso nič zalegle. Povečan pritok beguncev pa 'poleg humanitarnih skrbi 'povzroča tudi Zapa-<lni Nemčiji pa tudi ostalim zapadnim silam resne politične skrbi. Ako se bo ta beg nadaljeval, bo res napotil Vzhod, da nekaj ukrene zaradi Berlina. Po zadnjih poročilih je tudi opaziti naraščanje nezadovoljstva v Vzhodni Nemčiji, ki ga more
ena sama iskra zanetiti v splošni upor, kot se j,e to zgodilo leta 1953. Tak upor bi bil — po človeško gledano, danes še bolj brezupno podjetje, kot leta 1953, kajti sovjetske vojaške sile v Vzhodni Nemčiji so do zob oborožene in bi igraje — seveda v potokih krvi — zadušile sleherni upor. Za Zapad pa se pojavlja bolestno vprašanje, kaj narediti, ako zopet pride klic na pomoč, kot je prišel 1953 iz Vzhodne Nemčije in leta 1956 iz Madžarske, švicarski dnevnik »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Pariza, da na Zapadu želijo vsi samo eno: da jim ne bi bilo nikdar treba sprejeti odločitve v tej zadevi. V sonci te nevarnosti so 'bili pariški razgovori zunanjih ministrov. Vprašanja glede Bizerte, Laosa in drugih zadev so zaenkrat stopila v ozadje, čeprav niso nič izgubila na svoji prvotni resnosti.
Tunizija postaja po krvavih dogodkih v Bizerti nekako »kurje oko« Zapada, kajti obstaja nevarnost, da se predsednik Burgiba, doslej trden prijatelj Zapada, po razočaranj u nad zapadnimi silami, ki so potegnile s Francozi obrne na Vzhod. Tunizijski minister je minuli teden bil v Moskvi, kjer je bil zelo prijazno sprejet. Hruščev je obljubil »sleherno pomoč, ki si jo Tunizija želi« in »radevolje« je sprejpl povabilo na obisk v Tuniziji. Nadalje je obljubil, da bo sovjetska delegacija podprla Tunizijo -pri zahtevi, da pride vprašanje Bizerte na dnevni red jesenskega zasedanja Združenih narodov. Tudi v Laosu so se »prijateljski sestanki« treh skreganih princev, ki imajo ondi politiko v zakupu, razbili.
Znak, da se položaj zaostruje je tudi v tem, da tako Vzhod kot Zapad izpolnjujeta stalež svojih divizij v Evropi na polno vojno moč.
Srednji blok Beograda
Med obema velikima blokoma pa poskušajo takozvane nevtralistične, bolj na levo nagibajoče se države iz Azije in Afrike
zbrati svojo skupino. Prihajajo do spoznanja, da je v skupnosti moč. Iniciativo za to zbiranje »tretje sile«, katere moč pa leži bolj na propagandno političnem področju, kot na vojaškem in gospodarskem, je podvzel maršal Tito na svojem letošnjem poletnem potovanju »po futrovem«. Takrat je na več krajih naletel na nekoliko bolj rezerviran sprejem, toda zaostritev mednarodne politike je dala njegovi zamisli neslutene nove razvojne možnosti. To je beograjska vlada izkoristila, da podvza-me aktivnejšo delavnost v mednarodni po-iiriki. Tudi nedavne spremembe v diplomatski službi kažejo, da posveča afriško-azijskemu prostoru večji pomen. Najboljši diplomati (vsi Slovenci) so bili tja poslani. Tako je Kveder poslanik v Indiji, Bebler v Indoneziji in Brilej v Egiptu.
Nekaj držav, ki jim ni bila všeč levičarska tendenca te »tretje skupine«, med njimi predvsem Indija, so se obotavljale priti na jesenski sestanek v Beograd. Zahtevale so vključitev tudi klasičnih evropskih nevtralnih držav kot Švice, Švedske in drugih. Te so pa raje nevtralne vsaka sama zase. Izven blokov in skupin. V zadnjih dneh pa je Slišati, da Nehru vendarle pri-de v Beograd, kajti, okrog 30 držav, katerih predstavniki se bodo zbrali v Beogradu, utegne vendarle postati pomembni faktor v mednarodni politiki.
Glavno vprašanje je, kam se bodo nagnile. Po beograjskem sestanku se namreč Nehru namerava podati v Washington. Pozicija beograjske skupine je po »prijateljskem« obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča v Moskvi še bolj nejasna kot prej. Kljub prijateljskemu zaključnemu poročilu v Moskvi pa izgleda, da so nekatera resna vprašanja med obema državama še nerešena. Potrdilo za to je tudi novi program sovjetske komunistične stranke, ki izrecno obsoja jugoslovanski »revizionizem« ter ga označuje kot resno nevarnost za enotnost »socialističnega tabora«. Vprašanje pa, ki najbolj zanima zapadne politike je, kako daleč bo šla Jugoslavija v svoji dosedanji podpori sovjetske politike glede Nemčije, ki postaja glavno ognjišče hladne vojne, ko na obeh straneh že rožljajo z »vročim« orožjem.
in pri nas v Avstriji
Iztreznenje prihaja počasi
Težave, v katere je zabredla avstrijska politika v zvezi z dogodki na Južnem Tirolskem, počasi navdajajo razgrete glave na Dunaju k nekoliko treznejšemu razmišljanju o tem, kar se je zgodilo in kar se utegne še zgoditi in kdo bo imel kaj od tega.
Zaradi terorističnih dejanj, ki so bila izvršena na Južnem Tirolskem ter zaradi suma, -da nekatere niti- za priprave k tem dejanjem vodijo v Avstrijo, je Avstrija- izgubila mnogo prijateljev in simpatij v inozemstvu.
To je napotilo celo ugledno revijo »Die Furche«, da je prekinila svoj običajni molk k vprašanjem dnevne politike. V uvodniku svoje zadnje številke imenuje dogodke zadnjih mesecev, ko -je Južna Tirolska postala kamen spotike, -ne le v zunanji, ampak tudi v notranji politiki, »dunajski večni vrtiljak« iter se ob toliki »nesposobnosti« in »nerodnosti«, »bedastočah in podobnem«, čudi, da Avstrija sploh še obstoji. Tako pravi list: »K avstrijskim domišljavim predstavam spada tudi mnenje, da nas ima ves svet rad, da nas vsi ljudje razumejo, kot baje tudi mi razumemo vsakogar. Toda tistega prijatelja Avstrije ni na svetu, ki bi mogel razumeti to, kar se je v poslednjih tednih dogajalo pri nas. Kdor tega ne verjame, naj poskusi kakemu Neavstrijcu razložiti zakaj je pri nas tako kot pač -je...«
Bolezen, ki muči po mnenju te revije našo »Mater Avstrijo« je prav tisto, kar je veljalo za doslej najbolj posrečeno povojno avstrijsko iznajdbo, — koalicijo. Primerja jo slabi zakonski zvezi, ko oba- zakonca zasledujeta vsak le svoje interese in samo na zunaj še čuvata videz skupnosti. Potem ko ugotovi, da je res dobrih zakonov sicer sila malo, pa pride do zaključka, da — ako bo šlo tako naprej — tak »zakon«, kot je naša koalicija nima več pravice do obstanka. Vendar pa list svari pred razbitjem koalicije, kajti le to bi utegnilo postaviti v nevarnost vse pridobitve od leta 1945, ki jih seveda ni malo.
Uvodnik kaže zadrego, ki deloma izvira iz s|X)znan'ja -res neprijetnih notranjih razmer med obema glavnima strankama, pa tudi ima svoje vzroke v zunanjepolitičnem -položaju, ki Avstrijo, nevtralno državo med dvema orjaškima blokoma, med katerima se nasprotje vedno bolj zaostruje,
odsvetuje riskantne notranje in zunanjepolitične poskuse. Ko bi -pa bilo potreba podati recept za ozdravitev koalicije pa uvodničar »Furche« sam pride v zadrego.
Da pa strogi a pravični- ukor »Furche« ni prodrl skozi kosmata ušesa politikov, pa pričajo najnovejši dogodki v zvezi s proračunom. Čim je malo potihnilo razburjenje zaradi Južne Tirolske (pa tudi zaradi sitnosti v zvezi z vizumi za potovanje v Italijo, ki je marsikoga očitno bolj prizadelo, kot težave celotne južnotirolske manjšine), je zopet poslal aktualen spor zaradi proračuna. Novemu finančnemu ministru dr. Klausu je sicer uspelo sorazmerno zlahka priti na čisto s socialisti, ki so se omejili na obrambo že prej pridobljenih (že. itak izdatnih) pravic, je naletel na težave v lastni stranki. To pa predvsem zaradi zahtev kmetov, ki so tudi topot ostali na cedilu koalicijskega kompromisa.
Kmetje nezadovoljni
Močna delegacija Bauernbunda se je zglasila pri ministru Klausu in zahteva večje subvencije za kmetijstvo. Ako minister ne bo segel v — državni žep in potegnil iz njega vsaj del od zahtevane poldruge milijarde šil., grozi Bauernbund celo z izstopom iz OeVP in ustanovitvijo lastne »zelene stranke'1. Ta bi z ozirom na število članstva Bauernbunda, (blizu pol milijona) utegnila pri bodočih volitvah dobiti okoli deset poslancev, kar bi pomenilo istočasno tolikšno izgubo za OeVP, kajti socialisti, ki sedaj kmečke zastopnike ne baš laskavo označujejo kot »agrarce« -so že v tonu svojega poročanja nakazali, da bi pojavo take nove stranke sprejeli s simpatijo, ki je povsem razumljiva po izreku: »Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj.«
Z grožnjami1 glede izstopa in ustanovitve lastne stranke za kmete skoroda gotovo ne bo nič. Bauernbund tudi nima namena začeti kako ostrejšo akcijo po vzoru francoskih kmetov m sicer iz dvojnih razlogov: avstrijski kmetje niso tako navdušeni za stavke kot francoski, po drugi strani pa tudi z ozirom na čas (smo pred žetvijo dn spravilom drugih kmetijskih pridelkov) ni misliti na to, da bi kmetje stavkali. Ko bo pa žetev mimo, bo pa glede proračuna že itak vse odločeno. Tako se dunajski večni vrtiljak vrti naprej ...
SLOVENCI
dama in loetu Kanadski Slovenci na Rožmanovem grobu
V nedeljo, 2. avgusta, so v Lemontu, na ameriških slovenskih Brezjah, obhajali 35-letnico kronanja leniontske Marije Pomagaj, ki je veren posnetek znamenite čudodelne brezjanske Marije na Gorenjskem. Obrede je takrat po pooblastilu Sv. stolice opravil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Letos je obenem s proslavo te obletnice bila ondi tudi poklonitev Slovencev iz Kanade na grobu velikega škofa Rožmana, ki po truda in žrtev polnem življenju ondi počiva pod plaščem nebeške Matere. Okrog 800 slovenskih rojakov, povečini mladih ljudi, ki so se po drugi svetovni vojni naselili v Kanadi, je pohitelo v Lc-mont, da se pokojnemu škofu zahvali za njegove številne obiske v Kanadi, ko je vsako leto prihajal v slovenske naselbine, pridigoval, spovedoval in Imdril. Slovence, raztresene po obširni državi.
Slovesnost je vodil č. p. Odilo, neutrudni voditelj romanj v Lemontu. V ognjevitem govoru je orisal življenje in delo našega velikega rojaka ir Šmihela, ki je postal duhovni voditelj celotnega slovenskega naroda v najhujših časih ter je sam moral izpiti kupo trpljenja do dna. Tudi zanj velja izrek: „Ker je branil resnico, ljubil pravico, je moral umreti v izgnanstvu.” — Dočim njegovi posmrtni ostanki čakajo vstajenja v Lemontu, pa njegov duh živi med vernim slovenskim ljudstvom povsod, kar je mogočno kanadsko romanje nanovo dokazalo. Predstavniki mladinskih organizacij iz obeh slovenskih župnij v Torontu so zasadili lilijo na škofovem grobu, da tako izpričajo svojo živo predanost velikemu škofu in njegovim naukom. Med cerkvenimi obredi je ubrano prepeval zbor 70 pevcev in pevk pod taktirko g. E. Majheniča, na orglah pa je igral dr. Fišingcr.
Uspeh slov. filmov na puljskem festivalu
Na jugoslovanskem filmskem festivalu, ki ga vsako leto prirejajo v slikoviti, starodavni rimski areni v Pulju, nekdanjem glavnem vojnem pristanišču avstro-ogrske monarhije, so letos slovenski film* in fibnski ustvarjalci dosegli zelo lep uspeh. Med 16 predvajanji filmov je komisija prisodila najvišje priznanje in sicer „Vcliko zlato areno”, „Ba-ladi o trobenti in oblaku” slovenske fihnske družbe „Triglav” iz Ljubljane ter filmu „Vzkipelo je mesto” beograjske družbe „Avala”. Oba filma si delita poleg denarne nagrade tudi naslov „filnl leta”. Druga nagrada „Vclika srebrna arena” je bila podeljena tudi slovenskemu fibnu in sicer „Veselici” režiserja Štiglica, ki ga je prav tako proizvedla družba „Triglav”. Prve nagrade za režiranje letos niso podelili, pač pa je komisija ir-rekla posebno priznanje, zvezano z denarno nagrado slovenskemu režiserju Boštjanu Hladniku; nagrado za najboljšo žensko vlogo si je pridobila igralka Duša Počkajeva, nagrado za najboljšo moško vlogo pa je prejel član slovenskega gledališča v Trstu Miha Baloh. Nagrado za najboljšo glasbeno spremljavo je prejel Slovenec Alojz Srebotnjak, pa tudi najboljši fotograf je bil Slovence, Rudi Vavpotič. Filmski družbi „Triglav” jc končno komisija izrekla posebno priznanje za njen letošnji celotni proizvodni program.
Razstava barečiega slikarstva v Ljubljani
V Narodni galeriji v Ljubljani jc bila preti kratkim odprta razstava baročnega slikarstva m* Slovenskem. Nad 10« oljnatih podob in 40 kip<>v priča, da je barok tudi v Sloveniji doživel bujni razcvit, podobno kot drugod po avstrijskih deželah, potem ko je bila minila turška nevarnost in so ljudje svobodneje zadihali ter zopet mogli nekoliko vedrejc gledati na življenje. Posebnost ljubljanske razstave pa tvorijo knjižne zidaje iz baročne dolre, med njimi lep in zanimiv primerek del Marka Pohlina.
S tem je tudi slovenska umetnostna zgodovina izvedla prepotrebni inventar te umetnostne struje na Slovenskem, podobno kot sc jc to v zadnjih letih že zgodilo pri nas v Avstriji, kjer so bi prizadevanja dosegla svoj višek v razstavi baročne umetnosti v samostanu Melk. Ljubljansko razstavo je obiskal tudi prireditelj razstave v Melku dr. R-Fcuchtmullcr z Dunaja, ki jc ljubljanskun prirediteljem izrekel vse priznanje. Ljubljanska razstava vredno prikazuje slovensko mesto v baročni umetnosti. Zbudila jc tudi živahno zanimanje med občinstvom, saj so v kratkem zabeležili 5000 obiskovalcev.
Slaveici so varili
Kot je razvidno iz statistike o varčevanju v sosednji Jugoslaviji, so se bile hranilne vin}?6 Jugoslovanov v zadnjih devetih letih povečale za 28-krat. Leta 1952 je znašala vsota vseh hranilnih vlog v vsej državi le 3.8 milijard dinar* jev, konec letošnjega maja pa so dosegle R‘ vsoto 107 milijard dinarjev. Pri tem pa jc najbolj zanimiva ugotovitev, da prednjačijo v var" čevanju prav Slovenci. Na enega Slovenca P11' de namreč za 13.000 din hranilne vloge, jc skoraj dvakrat več kot v Makedoniji, ki j**’ v varčevanju na drugem mestu v državi.
Habib Burgiba—voditelj Tunizije
Spor zaradi liizcrte, nekdanjega glavnega francoskega vojaškega oporišča v Severni Afriki, je obrnil mednarodno pozornost na to tunizijsko pristanišče, na Tunizijo samo in na njenega predsednika Habiba llurgibo.
O Habibu Burgibi je res moč reči, da je vse svoje življenje posvetil najvišjemu cilju svojega naroda, državni samostojnosti. Dobro tretjino svojega življenja je za ta cilj je naravnost žrtvoval, kajti prebil ga je po ječah, pregnanstvu in ilegali, pri čemer je poleg vsega trpel še pomanjkanje, bolezen in glad.
Bivanje v ječi je bilo že nekakšno družinsko izročilo, ko je iHabib prišel na svet kot zadnji izmed sedmih otrok v Mona-stiru. Njegov ded in eden izmed stricev sta se bila namreč udeležila tunizijske vstaje leta 1864 im sta to plačala z dolgim zaporom.
Študent in upornik
Ni čuda torej, da je zaradi takšnega domačega okolja tudi mladega Burgibo kmalu zajela politika. Tisto, kar je o lastni deželi vedel, mi bito posebno razveseljivo, razen dejstva, da je bila Tunizija od vseh francoskih severnoafriških posesti najbolj in najlaže dostopna za zahodne ideje. Pokvarjeni oblastniki, ki so pod pokroviteljstvom nič manj pokvarjenega beja uganjali najpristnejšo vzhodnjaško korupcijo ter pri tem neverjetno bogateli, so leta 1861 sprožili hudo finančno in politično krizo, kateri so napravili konec Francozi s svojim neposrednim posegom dvajset let pozneje. Za pretvezo jim je služilo bejevo rovarjenje v sosednjem Alžiru. Po pogodbi, podpisani 12. maja tega leta v Bardu, je Tunizija postala francoski protektorat.
Burgibu je skromna štipendija omogočila, da je šel v Pariz študirat pravo in narodno gospodarstvo. Duhovno oblikoval se je izključno v francoskem kulturnem o-zračju ter se je leta 1925 tudi poročil s Francozinjo. Toda vzlic temu je v njem ostala živa zavest, da so Tunizijci poseben narod. V Parizu je zašel pod socialistični vpliv, čeprav je Marksa zavračal. Živel pa je vsa pariška leta na moč socialistično — po večini v goli, mrzli sobi ter skoraj izključno ob kruhu in olivah.
Ko se je leta 1927 vrnil v Tunis, da bi začel kot odvetnik, še mi bil revolucionar. Toda na njem so se že kazale poteze bodo-cega ljudskega voditelja. Bil je hladen, toda navzlic temu poln navdiha, oblasten, toda s preprostimi ljudmi prijazen, in ve-dno malo igralec, kakor je to rado zlasti pri diktatorjih.
Tunizija se je bila med njegovo odsot-instjo dokaj spremenila. Njena prestolnica je bila postala sodobno in povsem ev-topsko mesto. Toda v Burgibu je vzbujalo vse večji odpor kričeče nasprotje meti bleskom evropskih četrti v Tunisu in med tonožično bedo v starem delu mesta, kjer to domačini bolj umirali kakor živeli.
Prvega marca leta 1934 je bil ustanovljen Neo-Destur, stranka mladih Tunizijcev, in Burgiba je postal njen prvi tajnik. Tedaj je bil star 31 let im s tem trenutkom se je začel njegov veliki boj, ki je trajal skoraj četrt stoletja.
Nemalo zasluge za začetek tega boja ima tedanji francoski glavni rezident Peyrou-ton, eden tistih »močnih mož«, ki stalno povzročajo zlo, ker znajo nepretrgoma netiti odpor proti sebi in proti stvari, katero predstavljajo. Peyrouton je septembra leta 1934 udaril po Deodesturcih, dal vodilne izmed njih zapreti in deportirati. Med njimi je bil seveda Burgiba, potem njegov brat Mohamed ter na moč častihlepni in odtočni Šalah ben Jussef, danes najhujši sovražnik Burgibe in njegove politike. Vsi so pod stražo Tujske legije živeli dve leti prav pasje življenje v vasici Borž Leboeuf na robu Sahare, kjer so skoraj vsi tudi zboleli.
Aprila leta 1936, natanko dvajset let pred končnim zmagoslavjem, se je ‘Burgiba, ki je večino tega pregnanstva prebil kot kuhar svoje skupine, lahko vrnil v Tunis. Ni treba poudarjati, da je bil zdaj že pravi upornik in glede svojih ciljev še odločnejši ko prej. Poleg tega je postal vzgled in malik tunizijski mladini. Njegovo delovanje je bito tako obsežno in nevarno, da so ga leta 1938, spet v njegovem usodnem mesecu aprilu, znova zaprli. Tokrat je ostal oropan svobode dolgih pet let ter se je smel spet prikazati v Tunisu šele aprila leta 1943. Ko so leta 1945 v Kairu ustanovili Arabsko ligo ter je Burgiba stopil v zvezo z njo, je moral še enkrat iz domovine; zdaj prostovoljno in za štiri leta, a obdan s sojem »najvišjega borca za svobodo«.
Voditelj ljudstva
Njegovi poglavitni nasprotniki so zdaj postali imoviti francoski naseljenci v Tuniziji, kf so začeli napenjati vse sile in uporabljati vsa sredstva, da bi preprečili kakršno koli socialno ter politično preosnovo, za katere je bila dežela več ko zrela. Za te trdoglavo zaslepljene ljudi Burgiba in njegovi niso bili stranka, s katero bi se veljalo pogajati, ker ima za sabo večino ljudstva, marveč uporniki. Naseljence je brezpogojno podpiralo neverjetno število francoskega uradništva, ki se je začeto bati za svoje stolčke in koristi, če bi v Tuniziji dobili več besede domačini.
V glavnem zaradi neodjenljivosti teh ljudi je boj za osvoboditev Tunizije prišel leta 1951 v oboroženo obdobje. Francija je tedaj poslala v deželo spet novega »močnega« moža, glavnega rezidenta De Haute-cloquea, ki je začel na prizadevanja domačega prebivalstva odgovarjati s terorjem.
Teror je rodil teror, Burgibo so spet zaprli in ga še enkrat deponirali kot vodjo »peščice agitatorjev«.
Toda ta »peščica« je morala biti precej številna, zakaj marca 1954 je v Tuniziji izbruhnila prava revolucija. Tridesetega julija se je tedanji predsednik pariške vlade Mendes-France odtočil za korak, ki naj bi po njegovem vzel sapo upornikom ter jim izbil orožje iz rok. Na lepem je priletel v Tunis ter podelil deželi notranjo av tonomijo, kar mu je prineslo padec, tako da je pogajanja za izvedbo tega sklepa vodil njegov naslednik Edgar Faure.
Tedaj so nastopile nove težave, ki jih je povzročil Burgibov tekmec Ben Jussef. Burgiba, ki je bil še vedno v pregnanstvu v Franciji, je bil voljan pogajati se s Francozi, ker je hotel svobodo doseči po mirni poti. Notranja avtonomija naj bi bila samo prvi korak do popolne neodvisnosti, do katere naj bi Tunizija prišla postopno in brez hujših pretresov. Ben Jussef pa s tem ni bil zadovoljen, češ da Francozom ne gre zaupati, ter se je zavzemal za nadaljevanje oboroženega boja. Faure je uvidel, da je Burgiba edini človek, s katerim se velja pogajati ter je preklical odtok o njegovi deportaciji. Burgiba se je 31. maja lani vrnil v Tunis, kjer ga je radujoče se ljudstvo zmagoslavno sprejeto.
Ben Jussef je zdaj prevzel vlogo voditelja oborožene vstaje za popolno osvoboditev Tunizije. Med njim in Burgibo, ki sta oba na moč častihlepna človeka, se je začel trd boj za oblast. Burgiba j,e zmagal tudi v njem.
Osmega oktobra lani je bil Ben Jusef izključen iz Neo-Desturja. Tega poraza ni čakal doma, marveč je bil že prej prostovoljno odšel v izgnanstvo v Kairo. Dvajse-
tega marca letos so v Parizu podpisali dogovor, v katerem Francija priznava Tuniziji »neodvisnost v medsebojni odvisnosti«. Prve svobodne volitve, ki so jih razpisali takoj nato, so dale prav Burgibi in njegovi zmerni politiki in sicer v stoodstotni ter triumfalni obliki. Habib Burgiba je postal najprej ministrski predsednik, nato pa državni predsednik. Tunizijsko ljudstvo ga pa časti kot »očeta domovine«.
Kako so nastale kavarne
Ali ste morda že kdaj vprašali o zgodovini kavarn? Saj imajo tudi ta gostinska podtjetja zgodovinsko preteklost. Kako neki ne, če obstajajo že nad 300 let!
Prva kavarna je namreč leta 1652 pričela obratovati v Londonu. Poslušajte, kako je prišlo do njene ustanovitve.
Trgovec Mr. Daniel Edwards je iz Smirne prinesel kavna zrna. Ker mu je iz njih pripravljena pijača zelo ugajala, je naročil svojemu grškemu služabniku, naj mu jo skuha vsak dan za zajtrk.
Za to pijačo so zvedeli tudi trgovčevi prijatelji in zato so ga pridno obiskovali. Ed-tvards je spoznal, da se bo dalo s to dobrino tudi zaslužiti. Zaradi tega je leta 1652 odprl obrat, v katerem je njegov služabnik Pasq* i 2 3 4 5 6 7ua Rosee Ikuhal in prodajal rjavo pijačo.
Kmalu se je glas o odlikah kave razširil po vsej Evropi. V raznih mestih so pričele nastajati kavarne, z njimi stalna o-mizja.
Prva dunajska kavarna je odprla vrata leta 1683, šest let kasneje pa je pričela v •Londonu obratovati druga kavarna. V Berlinu pa se je prva pojavila šele leta 1721.
KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASSE 6 BzsucUet* Sle. utwece \/oc$UUui*tfytH au$ dec HacnUtec Jflesce
►	Deutsche Kleinvverkstatt Multitool	Halle XII
►	EMCO-UNIMAT und MAXIMAT-Drehbank Halle XII
►	Olofen - Kamine - Dauerbrandofen	Halle IV
►	Propangas-, Elekiro-, Kohleherde	Halle IV
FRAN ERJAVEC:	322
koroški Slovenc!
(III. del)
Taki nemški federaciji je stal na čelu poseben državni zbor s sedežem v Frankfurtu. V njem so imele večje države po 4 zastopnike, male pa po 1 (skupno vse 58), Predsedovala mu je pa Avstrija, toda vsi važnejši sklepi, zadevajoči skupnost, so mogli biti sprejeti le soglasno, dani tega državnega zbora so pa predstavljali le svoje Hadarje, ne pa tvorili kak narodni parlament, ki bi celo dtogel zahtevati skupno ustavo im v katerem bi Avstrija dikoli ne mogla ohraniti vodstva. Ker se je prav tiste dni vmii Napoleon z Elbe, so se prestrašeni vladarji hitro opomnili zppet svojih narodov in so v členu 13 tega demškega »zveznega akta« četo dotočili, da bodo imele *vse zvezne države svoje deželne ustave«, glede katerih s° si pa vendarle pridržali vsi vladarji popolnoma pro-ste roke. Taka nemška zveza se je mogla pokazati šele v Bodočnosti, vendar je bila njena ustvaritev vključena tudi v zaključni akt dunajskega kongresa.
Lnako je kongresni zaključni akt vseboval tudi usta-dovitev »švicarske konfederacije«. Po dolgih prereka-djdi med konservativci in naprednjaki je prišlo jeseni ' 1814 s posredovanjem velesil vendarle do sporazuma died 22 kantoni, da so se združili v tako zvano federacijo, ^sa,k pa je še nadalje ohranil velik del svoje suverenosti. Eongres je proglasil tudi »večno nevtralnost« te federa-Clje.
Odlokom velesil so se morale vse male države kratko d malo ukloniti. Končno je bilo kongresnim zaključ-d‘m aktom priključenih še več drugih pogodb med po-s‘dneznimi državami, kakor avstrijsko-ruska pogodba o dreditvi poljskih pokrajin, pogodba glede Krakova, iz-Dva glede trgovine s sužnji itd.
Z dunajskim kongresom je dobila močno spremenjeno lice tudi habsburška monarhija. Ona se je odrekla svojim preoddaljenim ozemljem v Belgiji in v Porenju, ohranila navzlic bavarskim protestom Salzburško in pridobila iLombardsko-beneško kraljestvo, a drugi Habsburžani so zasedli prestole v Parmi, Modeni in Toskani, nekaj ozemelj je pa ugrabila Avstrija še cerkveni državi. S tem naj bi si zagotovila v Italiji tisto hegemonijo, ki jo je bila izgubila v Nemčiji. Nekateri italijanski domoljubi so sicer že tedaj sanjali o nekaki federativni Italiji, toda cesar Franc I. jih j c mrzlo zavrnil: »Vi dobro veste, da so si moje zmagovite armade podvrgle Italijo in o kakih ustavah ali neodvisnosti ne more biti govora!« Prvotni Metternichov načrt je bil pa vendarle tak, da bi se tudi Italija po nemškem zgledu združila v nekako zvezo, seveda pod nadoblastjo Avstrije, čemur se je pa odtočno uprl papežev zastopnik kardinal Gonsalvi. Tako je torej ostala Italija še nadalje razdeljena na 11 suverenih držav, katerim so vladali deloma Habsburžani in Bourbonci, deloma pa domači vladarji.
Glavni teritorialni zaključki .kongresa so bili torej naslednji:
1.	Vzpostavitev Bourboncev v Franciji z mejami iz 1. 1792, a s priklopitvijo dotlej papeževega Avignona.
2.	Pruska aneksija polovice Saksonske ter porenskih provinc Koln in Trier.
3.	Bavarska aneksija porenskega Palatinata.
4.	Združitev Belgije in Holandije v skupno državo Nizozemsko.
5.	Združitev Švedske in Norveške (ta je bila odvzeta Danski) pod švedsko krono.
6.	Ruska aneksija velikega dela Poljske, Finske (ta je bila odvzeta švedski), moldavije in Besarabije.
7.	Danska aneksija tistega dela Pomeranije, ki je še ostal švedski.
8.	Angleška aneksija Malte, Helgolanda, holandske kolonije Cejlon, španske kolonije Trinidad in francoske kolonije Sv. Lucija ter protektorat nad Jonskimi otoki.
9.	Avstrijska aneksija Benečije in Lombardije, združenih v Lombardsko - Beneško kraljestvo, ter pravica vzdrževati avstrijske garnizije v Ferrari in Comacchio; od tod je potem Avstrija vojaško nadzorovala vso cerkveno državo.
10.	Ustvaritov švicarske konfederacije in proglasitev njene nevtralnosti.
11.	Proglasitev Krakova, zadnjega, kar je še ostalo od nekdanjega poljskega kraljestva, za »večno svobodno, neodvisno in strogo nevtralno« ozemlje.
12.	Vzpostavitev bourbonske dinastije v Španiji in Braganca na Portugalskem.
Odločujoči činitelji dunajskega kongresa so bili prepričani, df so izvršili koristno in trajno delo. Z vzpostavitvijo evropskega ravnotežja so upali ohraniti dolgotrajni mir na zunaj, a razen tega so bili prepričani, da 'bodo z zadušitvijo revolucionarnega duha im vzpostavitvijo monarhične zakonitosti zagotovili .povsod tudi notranji mir in spoštovanje državne oblasti, kar vse naj bi prineslo pravo srečo njihovim podložnikom. V slednjem stremljenju so jih podpirali tudi mnogi tedanji pisatelji in publicisti (Burke, J. de Maistre, Goerres, F.ichte, Gemz i. dr.), ki so se že dlje časa vneto borili proti idejam francoske revolucije in hoteli vzpostaviti celo »zakonito znanost« (zlasti politično, kakor n. pr. Haller). Tako je ravno izobraženstvo, ki je korakalo v XVIII. stol. na čelu prosveti]enske naprednosti, sedaj v znatni meri prešlo v konservativni tabor. Skoro v vseh evropskih vodilnih mestih je vnovič zavladal vladarski absolutizem, oprt na plemstvo.
(Dalje prihodnjič)
ŠMARTEN PRI ŽELINJAH (Smrt vzgledncga očeta)
Dne 14. julija je obiskala našo mirno vas bela žena in upihnila luč življenja Česmilovčevemu očetu, Jakobu Lobniku, ki je dosegel 78 let starosti. Ostal je do smrti zvest Bogu in narodu in rad prebiral naše liste in Mohorjeve knjige. Pokojni je bil brat č. s. Severine v St. Rupertu pri Velikovcu, ki je učila na stotine deklet kuharske umetnosti na tamkajšnji gospodinjski šoli in sedaj v miru uživa svoj zasluženi pokoj. Nadalje je bil pokojni tudi očim bratu Modestu, mlinarju na meniškem mlinu v Št. Pavlu, kateremu je vedno očetovsko nadomeščal pravega očeta. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb v nedeljo, dne 16. avg. Kiljub slabemu vremenu je sprem-
i^/vlnas miMmkem
Ijalo ogromno ljudi pokojnega na idilično ležeče pokopališče v Šmartnu. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Franc Katnik, po sv. maši zadušnici pa se je v ganljivih besedah poslovil od njega menili p. Beda iz Št. Pavla. Rajnemu očetu želimo večni mir, sorodnikom pa izražamo naše iskreno sožalje!
^Lupnik Jgtuieij Jthtvi - 7O-Letnik
Kdo na Koroškem ne pozna Djekš? Saj so že od nekdaj bile znane kot »najbolj sončna gorska vas« in kot ena najviše ležečih far na (Koroškem. Še pred nedavnim so bile kakor svet zase, težko dostopen, toda napredujoča tehnika je v novejšem času tudi ta prelepi planinski kraj odprla širšemu svetu. Dandanes so naše Djek-še zaslovele že preko meje koroške dežele in leto za letom prihaja tja vedno večje število obiskovalcev iz domovine in iz tujine.
V tej gorski fari pas tiru j e od il. 1945 naprej preč. g. župnik Ignacij Muri, ki bo dne 11. avgusta dopolnil 70. leto svojega življenja. Človek bi se vprašal, kaj je tega dobrega duhovnega gospoda, ki je svoja najboljša leta prebil večinoma v dolinskih farah, kot v Pliberku, v Ločah ob Baškem . jezeru, v Bilčovsu, najdalje pa, čez 20 let, v idiličnem šmlklavžu na Gorenčah, napotilo, da se je na stare dni umaknil v to gorsko faro? Ni težko uganiti; kot sin planin, rojen na Jezerskem, kjer je tudi preživel svojo mladost, je nosil v svojem srcu vedno hrepenenje po planinskem svetu, zato ni čuda, da se je po SOdetnem potovanju po dolinah odločil: Nazaj v planinski raj!
Na D jekšah torej pase že 16. leto izročeno mu čredo, jo uči in vodi z govorjeno in tiskano besedo; neprestano se posebno trudi za širjenje dobrega branja med svojim ljudstvom, da bi mu razširil obzorje in vzgojil v trdne značaje. Tukaj moli, dela in se žrtvuje duševno, telesno in denarno za svoje farane. Vsa sredstva poskuša, samo da bi jih duhovno in moralno dvignil. Brezmejno zaupanje ima v mogoč-
Srebrna maša
Iz daljne Francije je prihitel pater Jakob Vučina na Koroško, da tukaj v krogu svojih znancev in prijateljev slavi svoj srebrnomašniški jubilej. Saj mu je Koroška postala druga domovina, ki jo je pred dobrim letom s težkim srcem zapustil in šel oznanjat božjo besedo med slovenske izseljence v južno Francijo. Svoj Irogat delokrog je našel v mestu Nici, kjer je prav tako že mnogo dobrega storil med raztresenimi in zapuščenimi izseljenci.
Pri dobrohotnem gospodu dekanu na Žihpoljah je pater Jakob opravil svoj jubilej na nedeljo 6. avgusta. V spremstvu svojega predstojnika iz Nice in še drugih izseljeniških in domačih duhovnikov je prišel na Žihpolje, da ob Marijinem oltarju opravi srebrnomašno daritev v zahvalo Materi božji, ko ga je njegova življenjska pot vendar vodila skozi tako nevarne čase. Trinajst duhovnikov mu je ob tem jubi-
no priprošnjo Matere božje, zato pridno goji od naše 1 urške in fatimske Gospe tako zelo priporočamo mblitev sv. rožnega venca. To zaupanje ga je gnalo že ponovno v Lurd, da bi tam na tem svetem kraju še iskreneje priporočil mogočni nebeški Pri-prošnjici vse velike zadeve svoje fare in naše ožje domovine. Pri tej priložnosti je pokazal, kako zelo mu je pri srcu njegova fara: skoraj vsaki družini je poslal od tam karto s prisrčnimi pozdravi. Posebno ljubezen posveča bolnikom, rad jih obiskuje, tolaži in jim nudi tudi dejansko pomoč, jim poskrbi primerna zdravila, včasih z velikimi žrtvami.
iPosebno veliko skrb posveča, kakor že na prejšnjih farah, tudi tukaj mladini. Nadarjene mladeniče izbere in jim omogoča študiranje, da bi našemu ljudstvu preskrbel duhovnih vodnikov. Kar mu je dobra krščanska mati vsadila v mlado srce, ljubezen do Boga in do bližnjega, pa tudi ljubezen do lastnega ljudstva in do materine besede, to mu je bilo in ostalo sveto, ker je naravno dobro in zato tudi Bogu po volji; to zvesto čuva sam v sebi in skuša tudi svojemu ljudstvu ohraniti ter rešiti skozi vse zmote in zmede našega časa za mladi rod. To je seveda zelo težavno delo, ker viharni dogodki zadnjih desetletij ža-libog niso šli brez posledic mimo duš našega ubogega ljudstva.
Dobremu, gorečemu duhovnemu pastirju našega ljudstva, velikemu prijatelju našega lista in krščanskega tiska sploh, gostoljubnemu gospodu, želimo ob 70jletnici življenja še veliko let zdravja in plodovitega delovanja na ljubljenih sončnih Djekšah.
pafra Jakoba
leju stalo ob strani; poleg teh pa so na Žihpolje prišli tudi skoro vsi tretjeredniki iz cele Koroške. Saj so prav tretjeredniki bili najbolj veseli prihoda svojega nekdanjega nadvse skrbnega in gorečega vodi-telja.
Zvonovi so slovesno naznanjali in vabili ljudstvo k slovesnosti, ki se je začela ob pol deseti uri. Vse jutro je pater spovedoval predvsem tretjerednike, ki so želeli še enkrat opraviti sveto spoved pri svojem 'ljubljenem voditelju. Ko je prišla procesija z redovniki, duhovniki, šolskimi sestrami in tretjeredniki iz župnišča k cerkvi, je tamkaj najprej lepo pozdravil gospoda pa-tra-srebrnomašnika mali Petrček, katerega je pater pred leti tudi krstil. T udi deklica je z deklamacijo pozdravila gospoda patra in mu izročila šopek nageljnov in rožmarina. Pa tudi zastopniki tretjega reda so z vso prisrčnostjo izrekli dobrodošlico gospo-
du patru Jakobu in izrazili željo, kako bi bili srečni, če bi se vrnil mednje, ko so po njegovem odhodu brez pravega rednega voditelja. V znamenje svoje hvaležnosti in veselja ob tem njegovem jubileju so mu poklonili tudi lep kelih.
Med slovesno asistirano sveto mašo je pomnožen zbor ubrano prepeval, nad čemer se je posebno pohvalno izrazil francoski pater, ki je spremljal patra Jakoba. Isti pater in predstojnik patra Jakoba je v nagovoru v francoščini pohvalno govoril o delovanju patra Jakoba v Franciji, obenem pa tudi izpovedal svoje navdušenje nad koroškimi kraji in koroškimi verniki. Te besede je v slovenščino prevedel gospod Čretnik, izseljenski duhovnik in vodja slovenske misije v Parizu; povedal je pa tudi še nekaj misli o poslanstvu duhovnika v tujini, kjer z izseljenci trpi, se bori s tujino in čuva sveta izročila domovine, med katerimi je prva: zvestoba Bogu in domovini. Tudi gospod dekan so v imenu fare in koroške duhovščine pozdravili patra Jakoba in mu izrekli voščila, da bi v neskaljeni sreči obhajal ta svoj jubilej med svojimi ljubimi verniki in duhovniki tu na Koroškem, ki mu naj vsaj nekoliko nadomestuje zgubljeno domovino. Pri sv. maši sta gospodu jubilantu asistirala dr. Šegula iz Rima in pa gospod župnik iz šmarjete v Rožu. Posebno pa je bilo ganljivo, ko so skoro vsi verniki v cerkvi pristopili k sv. obhajilu*' in se tako združili s srebrnomašnikom v najsvetejši daritvi.
Po sveti maši pa ni bilo konca pozdravljanja; saj je vsak hotel osebno pozdraviti in spregovoriti nekaj besed s prijaznim patrom, ki je znal vedno s tako ljubeznijo razumeti vsakega in ga (potolažiti v težavah.
V župnišču pa so gospod dekan • pripravili gospodu patru in njegovim gostom kosilo, pri katerem zopet ni manjkalo nagovorov, veselega razpoloženja in slovenske pesmi. Tako se je nekoliko oddolžila Ko-
Dekleta,
gremo na Sedlce!
Sonce nam blizu Iro, blizu nebo —
skoraj z roko ga objameš lahko.
V nedeljo 20. avgusta 1961 je običajni letni izlet bivših gojenk naših gospodinjskih šol č. č, šolskih sester iz Št. Jakoba in Št. Ruperta k Materi božji na visoke Sedlce.
Ker je isti dan na Sedlcah »pranga-nje« bo sv. maša za dekleta po pran-ganju (okrog lOh) Pripravlja se tudi lepa igra z nabožno vsebino, ki bo takoj po sv. maši pred cerkvico.
Tiste, ki morejo, naj se poslužijo privatnega vozila, sicer je pa sledeča možnost:
Prevoznik Sienčnik bo vozil:
iz Šmihela ob 7. uri iz Globasnice ob 7.15 iz Dobrič vesi ob 7.30
Iz Celovca pelje poštni omnibus ob 7.10 h izpred kolodvora do gostilne Trki pod Sedlcami. Tudi nazaj je dobra zveza z poštnim avtobusom, da ste do večernih vlakov lahko že v Celovcu.
Na veselo svidenje kliče odbor
»Zveze absolventk«.
w
CELOVEC
(Celodnevno češčenje)
Ne pozabimo letos na celodnevno češčenje slovenske verske družine v Celovcu, ki bo 11. avgusta od 7 h zjutraj do 7 h zvečer v provincialni kapeli Viktringer Ring 19. Dopoldne vsako uro sv. maša. Večerna sv. maša ob 7 h zvečer!
Kmetijska šola v Tinjah
bo v začetku novembra 1961 začela s poukom, ki traja do konca marca 1962.
Starše prosimo, da dobro premislijo, kam bodo poslali sina, da si pridobi gospodarsko izobrazbo. V Tinjah si pridobi, če hoče, poleg gospodarske izobrazbe še umsko-srčno izobrazbo.
Ti fant pa, ne zamudi zadnje prilike, da si pridobiš še najnujnejše znanje za življenje!
Prijavo ali pa vprašanja naslovite na: B. Bildungshof, Tainach.
Vodstvo Kmetijske šole v Tinjah
roška svojemu prijatelju — patru Jakobu — ob njegovi 25-letnici duhovništva. Ko se bo čez par dni zopet vrnil v Francijo, mu še enkrat želimo mnogo uspeha in blagoslova pri težkem delu med slovenskimi 'izseljenci.
SELE
lastni dom cestni delavec Jožef Oraže, pd. Haljnžičev. Na vasi pa je Ludovik Užnik, pd. Pajnar, lastnik električne centrale, razkril hišo, da jo nadzida in tako pridobi pod novo streho več stanovanjskih prosto-
rov.
'Popolnoma pa je dogotovil svoj nov*
Dekliški internat v Velikovcu Šolske sestre v št. Rupertu pri Velikovcu bodo v hiši slovenske gospodinjske šole uredile tudi internat za dijakinje glavne šole ter z letošnjim šolskim letom sprejele razen gojenk za gospodinjsko šolo tudi dijakinje glavne šole na stanovanje in hrano. Celomesečna oskrbnina zanje bo od 350—400 šil. Ta korak čč. šolskih sester bo gotovo mnoge starše rešil skrbi, komu zaupati svojega dekliča!	Minile so slovesnosti nove in zlate maše. Zdaj smo se zopet lotili nove cerkve. Urejen je že odtok vode, v teku je inštalacija za elektriko, sanitarne naprave in centralno kurjavo. Tudi zidarji nadaljujejo svoje delo. Na Kobli si v bližini rojstne hiše gradi	mej Mak, pd. Mačnik, tam na sončnem bregu. Pomagal mu je pri tem njegov tast, cestar Jožef Piskernik, in se potem priselil k njemu v novi dom. Kdor je priden, varčen in denar prav obrne, se lahko veseli, ko prebiva v lastni kajžici.
	Živalska razstava Predrti v veseličnem parku V veseličnem parku velesejma kaže PRECHTL dovolj. Razstava živali je vselej nekaj prijetnega *•' Številne eksotične živali. Med njimi so levi, bi- otroke in zanimivega tudi za odrasle, voli, opice in podobno. To ni cirkus - hvala	Podjetje ima tudi zelo moderni avtodrom, Bogu, kaiti teh smo že v zadnjem času itak imeli je posebno priljubljen pri mladini.	
AVTODROM	n E) g brez konkurence: 20 avtomobilov z gumijastimi	■	™ ^ odbijači. - Največja varnost tudi za male otroke. KOfOŠkl VGlGSejem	tf" M T I ŽIVALSKA RAZSTAVA 9Lg jjgfii	H	||*g A trake i j e :	Orjaški slon Jonny, ki igra har- moniko in trobento ter še 84 drugih, še nikdar raz- vesGlUni prostor stavl'jenih ?ivali-	
B. V.:
Rešen!
Iz filmskega sveta:
Jtt a ri ja a (U mu
Sama je napovedala: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi..'toda tudi na vse načine in z vsemi sredstvi veren človek svoji nebeški Materi poje hvalo. Najmočnejše sredstvo, da svet komu izkaže slavo, je danes gotovo film; zato mi nič posebnega, če se verni svet pri 'širjenju božje časti poslužuje tudi te moderne iznajdbe.
V teh dneh praznujemo praznik Marijinega zmagoslavja, ko je kot kraljica bila v nebesa vzeta. To naj večjo izmed žena niso častila skozi vekove ie pobožna srca preprostih, marveč tudi največjih umetnikov v vseh časih. Zato ima Marija vzvišeno mesto v pesnitvah, slikarstvu, v novejšem času pa je tudi filmska umetnost posvetila Mariji mnogo lepih del, v katerih ima prav Ona častno mesto.
Bilo je kmalu po rojstvu filma — pred 60 leti —, ko je Luis Lumier prišel na misel, da je filma! v Horitzu na Češkem Kristusovo trpljenje po vzgledu Oberammer-gaua. Ta film je bil tako ddbro sprejet, da so ga posnemali tudi v Angliji, USA in Franciji. Leto pozneje je Luis Lumier pripravil scenarij za drugi film o Kristusovem življenju in smrti, kjer igra Marija v več scenah važnejšo vlogo.
To so bili prvi poskusi prikazati širši publiki na filmskem platnu podobo Kristusa in Marije. Pri takem delu je najtežje združiti »nebo z zemljo«, to je na primer prikazati Marijo ne samo kot mater Kristusovo, ampak tudi kot mater božjo in našo. Delo mora biti tako dovršeno, da tudi neveren gledalec z dobro voljo čuti, da se pred njim dogaja nekaj, kar posega med nas iz onostranstva.
Te težave premostijo v filmu navadno tako, da osebe (n. pr. Kristusa, Marijo) čim manj vidimo in slišimo z glasom nekoga tretjega (kot pri Don Kamilu). Čim večji je ideal oziroma svetost, tem bolj je za nats nedosegljiva in zato tako težka za snemanje.
Vsem tem filmom je dala podlago zgolj zgodovina, ki ne more teh osebnosti, ki segajo v neskončnost, vtisniti v zgodovinski okvir. Zato je filmska umetnost poiskala druga sredstva za svoje popolnejše izražanje: umetnost.
Vsako stoletje je polno del, ki nam prikazujejo v svoji veri in umetnosti ter s stikom z večnostjo Jezusa in Marijo. Nekaj francoskih in italijanskih filmov (La Vie du Grist, Vita di Maria etc.) se je poslu-žilo slikarske in kiparske umetnosti, da so pokazali čim popolnejšo sliko Jezusa in Marije.
Nekateri so šli še dalje in so prikazali v filmu Marijo le po posameznih umetnikih kot »Le Madon ne di Raffaelo«. T u nam film kaže, kako so posamezniki svoje dobe dojeli Marijo. Tukaj je filmska umetnost v službi slikarske umetnosti.
Naše stoletje pa ]>ozna še nove motive za predstavljanje Marije v filmu; to so njena prikazovanja v Lurdu in Fatimi. Tako smo po vojni dobili dober film o Mariji iz Lurda, ki je prirejen po znani Werfel-ovi knjigi »Bernardkina pesem«. Dogajanja v Fatimi pa dovršeno prikazuje film »Gospa iz Fatime«. Pa še mnogo drugih filmov je, kjer je Marija prikazana lepo in tako more biti gledalcem dobre vere v vzpodbudo in duhovno rast.
UicinUi
Mala letala, ki jih je moč napihniti, so zadnja novost ameriške vojne mornarice. Gel trup kot tudi krila in krmarske ploskve so iz materiala, ki ga lahko zložijo v gube. Sestava materiala je seveda tajna. Iz kovine je le motor, in sicer je to lahek motor iz aluminija. »Letalce«, kot ga imenujejo, tehta 99 kilogramov, nosi pa lahko 200 kilogramov. Dvocilindrski motor ima 42 konjskih moči in da letalu hitrost 130 km na uro. Letalo lahko leti 600 km daleč.-
Letalo ki ga napihneš, so izdelali za pri-nicre, ko morajo letalci pristati za sovražno črto. S tem pomožnim letalom se bodo lahko vrnili po zraku nazaj. Zloženo letalo z motorjem in bencinom bo odvrglo rešilno letalo s padalom. Letalo se napihne z delovanjem motorja in potrebuje le 75 nietrov ravnine.
#
Na tehnični fakulteti Kalifornijske univerze so napravili zelo zanimiv poizkus, ki s° mu nadeli ime »sonce v steklenici«. S tem »soncem v steklenici« bodo po izjavi strokovnjakov lahko dosegli nove frekven-ce, ki bodo omogočile izdelovanje miniaturnih prenosnih radijskih postaj v velikosti zapestne ure.
Druga vojna je prinesla tudi nove izraze, med njimi strašno besedo: koncentracijsko taborišče . . . Človeka strese mraz, ko mu v uho udari to ime. Tisoči so preživljali za bodečo žico strašne ure mučenja, lakote in žeje, ter se končno kot živi okostnjaki vlekli v smrt. Preživele priče vedo pripovedovati spomine, da se človeku ježijo lasje na glavi. Vedo pa tudi zgodbe žive vere in izredne božje in Mari jine pomoči. Eno teh zgodb sem slišal iz ust moža. ki je v koncentracijskem taborišču čakal nasilne smrti. Takole nekako mi jo je pripovedoval:
Noči so se vlekle brez konca. Saj nas je vse ure mučila misel: Kdo neki bo prišel na vrsto naslednji dan? Dan za dnem so se namreč odpirala vrata barake. V sobo je stopil surov vojak in brez najmanjšega izraza sočutja prebral iz lističa papirja nekaj imen. Sence sotrpinov so se odmajale in kmalu zatem smo zaslišali izza taborišča strele brzostrelk. Vedeli smo, kaj to pomeni: naši prijatelji so bili pravkar rešeni trpljenja, ki ga mi še prenašamo ... In vendar je tako lepo živeti! Misel, da smo nedolžni, je glodala v nas.
Eni so v pričakovanju naslednjega dne in nove liste imen molili, drugi so o-bupavali, tretje je premagoval presunjeni jok. Spet drugih se je skoraj prijemala blaznost in so divje preklinjali naše krvnike...
Neko jutro ie bilo med imeni na smrt obsojenih tudi moje ime. Razločno sem ga slišal in pred očmi se mi je zameglilo. Segel sem k svojemu vratu, da bi pri drobni svetinjici Matere božje našel moči za zadnjo pot. Ta edina mi je še ostala, vsega drugega so me oropali. Toda
'V
(^asoph lem
Neke nedelje zjutraj sva šla s prijateljem, da 'prodajava list mladih delavcev. ,še nikdar mi storil kaj podobnega; saj je pa bilo pravo junaštvo sredi delavskega naselja širiti list katoliških delavcev.
Tekal sem od enega konca do drugega tja do trga. Mahal sem s svojim listom in klical. Na drugi strani ceste je prijatelj delal isto. Zdelo se je, kakor da bi midva vse ljudi gnala pred seboj. Najino vpitje je napolnjevalo živahno cesto. Sam sebi sem se čudil; pogum me je kar malo opijam 1.
Na 'križišču pa je stalo nekaj sumljivih pobalinov, ki so se brž zbrali, ko so naju zagledali, in naju nahrulili:
'»Fašistična plačanca!«
Hodili so za nama in 'njihove psovke so užigale ter hujskale ljudi zoper naju. Midva pa sva še glasneje vpila. To nama je dajalo pogum. Okoli poldneva sem bil do smrti utrujen, vendar sem se srečno vrnil
domov. Prodal sem dva časopisa ...!
*
Drugi dan so me prebivalci mojega okraja postrani gledali. Omalovaževalno so govorili o razpečevalcih časopisov, ki so ljudem v zgago, svojemu gibanju pa v sramoto. Nekdo pa je vprašal:
»Koliko časopisov pa sta sploh prodala?«
»Dva,« odvrnem.
To so se krohotali...!
Potrlo me je, pa sem dejal prijatelju: »Dva časopisa! Ali misliš, da je vredno? Saj se človek zaman žene ...«
»In ko bi jih prodal še manj, bi bilo vendarle vredno,« je dejal. »Saj nam gre zgolj za to, da pokažemo: tu smo! Zato moramo svoj časopis vpričo ljudi glasno prodajati. Pokazati jim moramo, da nismo mrtvi. Ni važno, koliko prodamo.«
*
Naslednjo soboto sva jo znova udarila in glasno priporočala list mladih delavcev. Že so naju poznali in razpečevalci »Huma-nite« in »Delavske zmage« so se vznemirili. To so ibili listi skrajne levice, po svoji vsebini pa zelo ogabni in malo vredni. Toda razpečevalcem teh listov je bilo bolje nego nam. Tudi nekaj policajev je bilo na njihovi strani.
— svetinjice ni bilo na vratu . . . Sem jo mar izgubil? Vse življenje me je spremljala, v taborišču je bila moja edina uteha — naj grem zdaj na morišče brez nje? Zdelo se mi je nemogoče. Skočil sem k svojemu ležišču in začel nervozno premetavati ušive cape. Za vsako ceno moram najti svoj izgubljeni zaklad, moram!
Vojak je postal nestrpen. »Pohiti vendar!« me je priganjal.
»Svetinjico sem izgubil! Brez nje ne grem pred puške!« sem zagrgral v nepopisnem strahu in iskal dalje.
Bal sem se, da se bo vojak naveličal in me neusmiljeno odgnal z ostalimi brez svetinjice. Toda moral sem se mu zasmiliti — morda se je v njegovem srcu nekaj zganilo, kak daljni spomin na čas, ko je mogoče še sam nosil drobno svetinjico okrog vratu. Hotel mi je ustreči zadnjo željo, ki je kar žarela iz mojega iskanja.
»Dobro, ostani danes tukaj in najdi tisti obesek! Toda jutri boš šel z njim ali brez njega na morišče . . .«
Odpeljal je ostale in kmalu smo zopet zaslišali smrtne strele. Jaz pa sem se oddahnil. Ko sem se nekoliko pomiril, sem našel tudi svetinjico. Z njo med prsti sem laže molil in se pripravl jal, na smrt. Saj bom prišel naslednji dan gotovo na vrsto . . .
1 oda naslednji dan ni stražar več klical mojega imena. In tudi pozneje ne. Verjetno je ostalo moje ime na prvem seznamu ter so me z ostalimi šteli med mrtve. Iskanje svetinjice me je rešilo, da nisem bil ustreljen. Do smrti bom hranil svetinjico kot najdražji spomin Marijine ljubezni.	(Ave Maria)
prodajal . . .
1 a,ko sem trefjo nedeljo zopet izkliceval svojo »Delavsko mladino«. Prav ob meni pa je velik fantalin z obnošeno čepico prav tako glasno vpil: »Delavska zmaga«. Bila sva si v hudo konkurenco in iz najinega vpitja je bilo slišati le šc »Delavska ...« Naenkrat me nekdo udari po rami; za menoj je stal policaj:
»Glejte, da greste naprej. Občinstvo izzivate.«
»Saj ne stojim.«
»Dovolj za zdaj! Pojdite naprej,!«
»Ali mar moj tovariš na oni strani, ki prodaja »Delavsko zmago«, ne izziva?«
»Molčite! Razumete? Pojdite dalje! Naprej!«
Izginiti sem moral in onemu prepustiti prostor. Ta ise je seveda režal. Jezil sem se nase, nanj in policaja, ker sem se zbal in se nisem upal upreti.
Ta pustolovščina se je večkrat ponovila. Celo na komisariat so me večkrat peljali in mi črtali odredbe, ki prepovedujejo ljudi nadlegovati na cesti, pa vedno so me izpustili. Toda časopis smo prodajali naprej in že davno so minili časi, ko smo prodajali le dve številki. Mlajši člani Delavske mladine so nas začeli posnemati in to me je zelo veselilo.
Neke nedelje zjutraj je šel z menoj tak mladec. On naj bi klical. Sla sva na trg. Jaz sem hodil naprej, moj mladi pomočnik pa kakih 20 metrov za menoj. Oba sva na vse pretege kričala in ponujala časopis. Naenkrat zaslišim za menoj nekak ropot. In že stoje pred menoj trije ali štirje divjaki s čepicami na glavi in gumijevkami v rokah. Sli so mimo mene, kot da iščejo nekoga. Vrnil sem se nekaj korakov ter iskal svojega prijatelja. Pa ga ni bilo več. Nekaj vstran pa je stala gruča ljudi okoli nečesa, kar je ležalo na tleh. Stopim tja in zagledam na tleh človeka.
Stopim še bliže in vidim, da .tja do tramvajskega tira leži po tleh raztrgan papir. »Delavska mladina«, pa okvrvavljena! Mojega prijatelja so pobili!
Odrinil sem ljudi in skočil k svojemu tovarišu. Gumijevka ga je bila zadela po sredi obraza. Ustnice in obrvi so bile raz-
klane ter so krvavele. Moj mladi 'prijatelj je omedlel.
Pokleknil sem k njemu, mu obrisal kri •in se zjokal. Kaj bi bil dal, ko bi bili udarili mene mesto njega! 'Spominjam se še, da sem ljudem, ki so tam okrog stali, napravil nekak govor. Govoril sem jim o svobodi. Klical sem jih za priče nasilja, čigar žrtev je postal nedolžen dečko. Vsi so molče poslušali.
Nato sem ga nesel v bližnjo krčmo, na tramvajskem tiru sem zbral okrvavljene časopise ...
'Popoldne sem jih nesel v našo skupino. »Skrij jih! Sežgi jih!« so v razburjenosti menili tovariši.
Jaz pa sem jil nahrulil: »Nikoli!«
V veliki dvorani sem pritrdil na steno okrvavljeno »Delavsko mladino«. Potem pa sem mladcem govoril o dogodku, o krivici, ki se nam je zgodila. Govoril sem jim o krvi mladega delavca — žosista, ki prinaša blagoslov. Zlasti, pa sem naglasil, da je zdaj treba še bolj odločno nadaljevati ...
To zborovanje je bilo veliko zmagoslavje. Bolečine mojega tovariša so nam rodile naklonjenost in vsej naši stvari dale novega zagona.	(Ribiči)
QLEDALI$CE V CELOVCU
Letna sezona 1961
Petek 11. avg.: Weekend im Exil, komedija. — Sobota 12. avg.: Wiener Illut, opereta. — Nedelja 13. avg.: Fra Diavolo, opera. — Sreda 16. avg.: VViener Blut, opereta. — Četrtek, 17. avg.: Spitzen-hiiubchen und Arsenik, komedija. — Petek, 18. avg. gostuje „Wiener Werkel” tt „Hercinspaziert”, revija. — Sobota 19. avg.: Der Fiirst von Monterosso, opereta. — Nedelja 20. avg.: Der Fiirst von Monterosso, opereta.
Začetek vseh predstav ob 20. uri.
Prazniki konjskega športa v Št. Vidu
Po iniciativi podjetnega predsednika zveze podeželskih jezdecev na Koroškem g. Karla F u n d e r -j a je v zadnjih letih konjski šport znova razcvetel v naši deželi in dosegel tudi prve pomembnejše uspehe v tujini. Je to zasluga maloštevilnih, a idealnih društvenih funkcionarjev, ki si prizadevajo tudi za obnovitev reje toplokrvnih konj, kj so nekdaj na Koroškem, posebno v Ziljski dolini, imeli svojo pravcato domovino.
Dandanes sicer stroj v znatni meri izpodriva konja v športu, pa tudi kot vprežno žival v kmečkem gospodarstvu. To pa še ne pomeni, da je konj postal ne|H)treben. Spričo gneče na cestah je vožnja z avtomobilom in drugimi motornimi vozili že izgubila znaten del svoje mikavnosti, zaradi česa se, sledeč znanemu klicu „Nazaj k naravi”, zopet marsikdo spomni dobrega, zvestega in inteligentnega štirinožnega človekovega prijatelja in pomočnika skozi več tisočletij — konja.
Konjski šport je ohranil nekaj tiste lepote in čara preteklosti, ki jih današnjih zmehanizirani čas nima več. Jahanje je pa tudi zelo koristna športna panoga za tiste, ki so potrebni gibanja na svežem zraku. Zato nastajajo po mestih velike jahalnice, kajti dandanes si meščan — če ni res bogat — ne more vzdrževati lastnega jahalnega konja. Pa tudi na kmetih je za vzdrževanje konja, ki je seveda še vedno uporaben za delo v marsikaterih gospodarstvih, treba imeti posebno veselje. Neredkokrat pa je reja in nega konja poplačana zelo bogato, kajti ako sc je konj na kaki dirki izkazal, njegova cena naglo poskoči na do 20.000 šilingov.
Prvi dan dirk v nedeljo, dne 6. junija, je bil velik športni uspeh, za koroške jezdece in konje, pa tudi za prireditelje, kajti na lepo urejenem dirkališču v Št. Vidu se je kljub najboljšemu vremenu za kopanje nabralo 1000 gledalcev. Kot najboljši vozač se je izkazal dipl. ing. Adoll Funder, ki si je priboril več prvih mest. Obilo odobravanja je žela tudi njegova športna soproga ga. Jutta Funder, ki je kot edina pripadnica nežnega spola na mednarodni dirki prehitela vse moške ..korenjake”. Posebno je razveseljiv uspeh konj domače reje (Simon Rainer in Lerchbaumer iz Krške doline). Prvikrat je bil uveden tudi totalizator, pri katerem je marsikateri gledalec svoje konjsko navdušenje povezal z napetim pričakovanjem stave. Tistim, ki je bila sreča mila, sc je stvar tudi bogato izplačala, kajti kvote dobitkov so bile visoke.
Dirke se bodo nadaljevale:
V nedeljo, dne 13. avgusta popoldne (začetek ob pol 3. uri) bodo izvedli tri teke in sicer lovsko skakanje razreda A in L ter skoki na časomer. Nadalje je na programu pet tekem v diru.
Na praznik, dne 15. avgusta, bo pa več skakalnih programov, ki zahtevajo znanje in moč ter bodo gledalcem nudili obilo športnega užitka. Za zaključek pa zopet tek štiri tekme v diru s tota-lizatorji! Začetek tudi ob pol 3. uri.
Prireditev je vsekakor vredna ogleda in morda utegne kakemu našemu mlademu gospodarju dati kako novo pobudo!
m a iedilni sUvam&i
Shramba za živila ali, kakor jo še imenujemo, jedilna shramba, je eden najvažnejših gospodarskih prostorov. Mojstri, ki postavljajo hiše, na ta prostor včasih pozabijo, pa tudi gospodinje same mu ne posvečajo dovolj pozornosti.
Ako si hočemo prihraniti čas, trud in nepotrebna pota, smo primorani, da 'kupimo nekaterih živil malo več. Za najmanjšo zalogo pa je potrebna primerna shramba.
Shramba leži pravilno, ako je obrnjena proti severu. Okno naj bo zamreženo, da shrambo lahko pridno zračimo, ne da bi se bali, da pride vanjo kak nepoklican gost.
Poleti moramo obračati na shrambo posebno pozornost. Vsak dan moramo pregledati zalogo živil, sicer se rado zgodi, da se nam to ali ono pokvari in moramo marsikaj zavreči, ne da bi nam kaj koristilo, špecerijskega blaga ne smemo puščati v papirnatih vrečicah, ki so neprimerne za shranjevanje. Ker se slabo zapirajo, se blago rado strese, pa tudi mrčes pride brez posebnega truda do njega, posebno miši,
Sedaj pa še najvažnejše pravilo: nobene jedi še tople v shrambo. Če smo kako jed skuhali vnaprej ali če nam je ostala, jo najprej predenemo v drugo čisto posodo in, ko se je popolnoma ohladila, jo šele postavimo v shrambo, sicer se rada -pokvari.
Nikakor pa ni jedilna shramba primerna za shranjevanje mleka, posebno še ne v kmečkih gospodinjstvih, kjer shranjujejo tudi mleko za oddajo. Včasih odlagamo v jedilno shrambo vse mogoče reči, ostanke raznih kuhanih jedi, ki ima vsaka svoj vonj, dalje kislo zelje in repo, jesih, prekajeno meso, zaseko, sadje, žganje in tako dalje. V jedilnih shrambah na deželi najdemo ________________________________/___________
še včasih tudi bencin ali petrolej, steklenice z ostanki zdravil in škatle z raznimi hišnimi in gospodarskimi pripomočki. Zaradi tega ima shramba tudi svoj značilni vonj, ki se ga mleko navzame, zaradi česar se tudi rado pokvari.
Prav zaradi tega moramo paziti, da vladata v jedilni shrambi red in čistoča. Vsako kapljico, ki je kanila, in vsak drug madež takoj zbrišimo do čistega. Omare, police in morebitno mizo zbrišemo vsak dan z vlažno krpo. Tako odstranimo prah, ne da bi se dvigal v zrak. Vsak teden pa moramo poribati police in tla. Če bomo tako negovale naše shrambe, bomo imele veselje z njimi in s ponosom bomo stopile v ta prostor, ki je zrcalo vsake gospodinje in žene.
Šoferski kotiček
V&cacUŽHild
Paradižnik je ena najbolj zdravilnih vrtnin, ker vsebuje vse one snovi, ki so -potrebne v uspešni borbi proti rahitisu in sličnim boleznim. Paradižniki vsebujejo z eno besedo vse vitamine, ki so zdravju ne-obhodno potrebni.
Pravzaprav je pri nas na deželi paradižnik še zelo malo razširjen in bi ga zaradi zdravilnih lastnosti morali mnogo več gojiti, pa tudi uporabljati. Posebno naj se naši otroci navadijo na uživanje surovega paradižnika. Že malemu dojenčku po štirih mesecih starosti lahko dajemo paradižnikov sok s sladkorjem. Večjim otrokom paradižnik narežemo v rezine in jih potresemo s sladkorjem. Odrasli ga raje uživa-
hrošči, mravlje in tako dalje. Živila v takih vrečicah tudi izgubijo na vrednosti, gospodinja pa potrati pri jemanju iz vrečic veliko časa. Ako imamo moko, -ki je v vreči, je ne postavimo na tla, ker bi postala vlažna. Denemo jo na podstavek iz /lesenih letev, da je vreča od tal. Za shranke, kakor so različne vkuhe in drugi sadni in ze-ienjadni izdelki, zadostujejo police, kamor zložimo kozarce v lepem redu, vse opremljene z napisi in datumom vlaganja. V večji shrambi, kjer je dovolj prostora, prideta prav tudi miza in tehtnica. Če je taka shramba -hladna, delamo v njej tudi razno testo lin mrzla jedila, za katere je v kuhinji pretoplo in nam tam ne bi lepo uspela.
na Celovškem velesejmu
od 10. do 20. avgusta
mo narezanega in pomešanega s čebulo kot kislo solato. Ni pa slaba navada, da otroci jedo paradižnik kar v celem, kot jabolko, seveda -ga poprej dobro operemo in obrišemo. Paradižnik je verjetno zato tako mar lo razširjen, ker se je bolj pozno naselil
7,iociioi' in iptoksa
Pojma »teorija« in »praksa«, ki ju vsak dan lahko čujemo, se nam na prvi -pogled zdita v nasprotju drug z drugim, čeprav to ne drži. Kar se komu zdi nerazumljivo ali mu je neprijetno, rad odpravi z besedo teorija. Oni, ki sproži novo idejo ali jo zagovarja, je pa teoretik.
Ne smemo pa pozabiti, da je bilo nekdaj vse, kar delamo in se nam dandanes zdi čisto naravno, le zamisel, ideja. Danes je nekaj šele zamisel; če bo ta zamisel postala čez nekaj časa nekaj splošnega, ne bo več -teorija, ampak bo že praksa.
Prav tako je bilo pri razvoju gojitve rastlin, gnojenju rastlin in krmljenju živine, pri razvoju stiojev, pri zatiranju škodljivcev, organizaciji dela na kmetiji in v gospodinjstvu. Dokler je vse še »novo«, se ljudem ne zdi resno, a po nekaj letih je že navkljub vsemu nekaj čisto navadnega, samo po sebi razumljivega.
Praksa navadno nima stika, vsaj nepo-
\oktM JUtotsek
ŠT. LIPŠ - TIHO JA 2 pošta Eberndorf — Dobrla ves
Kolesa, motorna kolesa vseh vrst (Roller, Moped)
RADIO-APRATE
ELEKTRIČNE PEČI - ŠTEDILNIKE
Hladilniki — pralni stroji GLASBILA Gramofoni in plošče Otroški vozički
Vsi gospodarski in poljedelski stroji, traktorji in motorne žage ter vsi nadomestni deli. — Tudi na obrokel
Telefon 04237 - 246 Cenike dobite brezplačno!
srednega ne, z znanostjo. To nič ne de. Znanost pozna in govori v izrazih, za katere je potreben tolmač, da pridejo izsledki znanosti počasi v prakso, se pravi> da jih pričnejo ljudje upoštevati. Taki tolmači so strokovni tisk, radio-oddaje, posebno pa svetovalci na vseh mogočih področjih.
Pozimi, ko ima kmet čas, se vrstijo strokovna zborovanja in predavanja s skioptič-nimi slikami in filmi, tečaji in podobno, -da se zbližata teorija in praksa ter razširijo nova spoznanja znanstvenikov med ljudi. Svetovalec seveda more med štirimi stenami kot tolmač le skušati obrazložiti ljudem teorijo in -prakso. Iz knjig se učimo, na primerih pa nazorno spoznavamo, kar knjige učijo. Hiter uspeh, ki ga dandanes tako nujno potrebujemo, bo pa tu le, če potem spomladi in poleti zunaj v naravi na primerih lahko dokažemo, da je tisto, kar smo slišali pozimi- kot teori jo, res tudi v praksi -možno. Vzemimo primer: Predavanju o gnojenju travnikov in pašnikov naj bi sledili praktični primeri, o katerih se je treba na licu mesta zunaj v naravi- potem, ko je čas za to, prepričati in o njih razpravljati. Isto velja tudi za vsa druga področja kmetijstva, n. pr. za zatiranje škodljivcev, nego rastlin itd.
Kar raziskovalec in znanstvenik dožene, ima smisel le, če si more praksa s tem kaj pomagati. Zato je raziskovalec oziroma znanstvenik prav tako -odvisen od prakse, kot praksa ne bi mogla več obstajati brez raziskovanja.
Teoretične razprave, praktični primeri in pogovor na licu mesta -so se izkazali kot hitra in sigurna pot med raziskovanjem in prakso. V času, v katerem se vse spreminja preko noči, je važnejše kot kdajkoli, da sta znanost in praksa povezana in to čim tesneje. Nič na tem svetu ni stalno, kvečjom morda sprememba. Tudi zemlja, naše edino obratno sredstvo, je podvržena zakonu spreminjanja. Spreminjati zemljo v -idealni smeri za proizvodnjo rastlinstva je naloga tistega, ki je poklican, da obdeluje njivo. In to je kmet. Se vam sedaj ne zdi, da pomeni biti kmet nekaj posebnega, nekaj važnega?
iz Amerike v Evropo kakor druge zele-njadnice, ki so tu že od pamtiveka.
Paradižnik v avgustu že počasi dozoreva. Plodovi postajajo rdeči. Potrebno jim je sonca, veliko sonca. Zato odstranjujemo zali,stke ali panoge. Okrog stebla napravimo v zemljo jamico in pridno zalivamo, da bodo -plodovi ipolmi in sočni. Velikokrat se čudimo, zakaj so plodovi bledi, zakaj tako počasi rastejo. Vzrokov je več. Morda smo posadile rastlino preveč v senco. Kot smo že prej omenili je paradižnik izrazito sončna rastlina, ki zahteva mnogo sonca. Tudi ne bomo imele lepih, zrelih sadov, če bomo 'paradižnik nasadile pregosto. V špalirju ga sadimo vsaj v en meter razdalje.
Najčešča paradižnikova bolezen je tako imenovani »palež«. Proti tej bolezni se borimo s škropljenjem z enoodstotno ba-kreno-apneno brozgo. Gesto se pojavlja tudi kodravost listja, proti kateri ni drugega zdravila kot sprememba semena — in drugo leto sadimo na drugo mesto. Ne smemo pa saditi na ta prostor krompirja, ker se bolezen prenaša ma krompir, ki je paradižniku soroden. Zato ne pozabite pregle-
Razstavlja in prodaja kmetijske stroje in potrebščine vseh vrst
dati tudi svojih paradižnikov takrat, ko iščete krompirjevega hrošča.
Vsaka rastlina naj ima le po eno ali dve stebli, ki ju privezujemo h kolcu. Privezujemo pa z rafijo ali rženo slamo, trpežnim motvozom ali vrbovico. Že takrat ko sadimo, napravimo okoli stebla jamico, da bomo ob suši lahko izdatno zalivale. Zalivamo koreninam, listja pa ne smemo močiti. Zemljo večkrat zrahljamo z okopavanjem in osipanjem.
ZA KRMILOM Z ROKAVICAMI
Naj poreče kdo kar koli — rokavice so za človeka za krmilom več kakor samo modni rekvizit. Ta oblačilni kos ima že davno tradicijo, saj so že naši predniki spoznali, da so pri nekaterih opravkih prav dobrodošle. Zlasti priporočamo rokavice za volanom vsem, ki se jim roke 'pote.
Začetniki držijo krmilo po navadi krčevito, kakor primež in se -potem ne morejo načuditi, da so že v kratkem času utrujeni v rokah. Krmilno kolo (volan) je treba voditi nalahko, po potrebi pa ga zagrabiti trdno, kar je gotovo vselej potrebno v ostrih ovinkih in zavojih.
Rokavice so lahko dober pripomoček za varno lin pravilno vožnjo. Kdor vozi daleč
NE POZABI: ŽELEZNICA IMA VEDNO IN POVSOD PREDNOST! zato napni ušesa in odpri oči pred nezavarovanimi križišči!
in je nagnjen k potenju, bo 'bolje vzdržal z rokavicami.
Seveda pa morajo rokavice pri vsakomer na roki »sedeti« dobro in -napeto ter ne smejo biti volnene. Volnena natikala te vrste so kakor nalašč za to, da pospešujejo, kar menimo preprečevati. Z njimi roka še bolj drsi...
Iznajdljivi rokavičarji po svetu so seveda že 'izdelali posebne rokavice za avtomobiliste, ki imajo na notranji strani vzdolž prstov posebne trakaste oprimke, kakršnih je v vsakem paru menda do pet tisoč. Pravijo, da so ti izdelki 'posebno pripravni tako za letno, kot za zimsko sezono.
Skoraj vsi hitri vozači — za dirkače velja to samo po sebi umevno —- vozijo z rokavicama, ker je mogoče samo s trdno roko upravljati vozilo hitro in varno. Kdor pa se pelje samo na malico nekaj kilometrov izven mesta, mu seveda ni treba natikati rokavic.
Pridite vsi! Svoji k svojim!
M festotfn tegu
Izvoz rezanega igličastega lesa je kazal v preteklih dveh mesecih tega leta vidno nazadovanje nasproti dosedanjemu razvoju in bo verjetno še bolj nazadoval. Žage so sicer še založene z naročili in kupujejo ponujeno les za plohe po najvišjih cenah, vendar pa so pri nakupu bolj -zadržane, 'kot so bile -pred nekaj meseci, ker jim ne uspe več izkupiti avstrijskim cenam za okrogli les prikrojenih cen za rezani les na 'inozemskih trgih. Poedini sortimonti, tudi dobrih kakovosti, po katerih je bilo doslej povpraševanje še -kar -dobro, kažejo že slabosti. Proizvajalci rezanega lesa pričakujejo, da bo povpraševanje nekoliko naraslo spet v jeseni.
Značilen za -izvoz avstrijskega igličastega rezanega lesa je razvoj na glavnih izvoznih trgih v Italiji in Nemčiji.
V prvih petih mesecih 1960 so znašale pošiljke v Italijo 54,99 odstotkov vsega avstrijskega izvoza igličastega rezanega lesa. V istem obdobju leta 1961 se je pov/jpel volumen jpošiljk na 61,75 odstotkov, vkljub temu pa izkazuje avstrijski izvoz rezanega igličastega lesa, cenjen po celotnem italijanskem uvozu, nazadovanje. Leta 1959 je krila Avstrija še 82 odst. italijanskega uvoza igličastega 'rezanega lesa, leta 1960 pa le še 77 odstotkov. Uvoz igličastega rezanega lesa v Italijo dz drugih evropskih držav, iz Romunije, Sovjetske zveze in drugih držav, stalno narašča.
čisto drugačen pa je razvoj avstrijskega izvoza v Nemčijo, ki se še vedno krči. Med-'tem ko smo v prvih petih mesecih leta 1960 izvozili v Nemčijo še 345.803 kubične
metre igličastega rezanega lesa, smo izvozili letos v prvih petih mesecih tja komaj 311.366 kubičnih metrov. Avstrijska proizvodnja rezanega lesa čuti tu močno konkurenco skandinavskih držav, ki ponujajo svoj les po veliko ugodnejših cenah kot so avstrijske.
Avstrijski izvozniki igličastega rezanega lesa se zavoljo tega trudijo pridobiti italijanski trg. Situacija cen v Italiji je zaradi močnega povpraševanja po gradbenem lesu v toliko ugodnejša, ker tu skandinavske ponudbe ne delajo konkurence.
Uvoz tropskega lesa postaja na italijanskih tržiščih vse bolj pomemben. Italija je uvozila 1960 leta 690.000 kubičnih metrov tropskega lesa nasproti 413.000 kub. metrom leta 1959, in 319.000 kub. metrom leta 1958. Od tega uvoza je odpadlo 97 odstotkov na neobdelan les in 3 odst. na rezan les.
V zadnjem času močno komentirajo tudi italijanski uvoz lesa iz Jugoslavije v zvezi z j užmotirolskim političnim vprašanj eni-Vseeno pa vlada prepričanje, da na avstrij-sko-italijanski lesni promet ne bo vplival trenutni politični spor in bo Avstrija ostala prva dobaviteljica lesa za Italijo. Upajo« tla bo dosegel uvoz lesa iz Avstrije v Italijo, ki je obsegal leta 1960 1,9 milijona kubičnih metrov, letos 2 milijona kubičnih metrov.
Povpraševanje drugih držav po avstrijskem igličastem rezanem lesu, n. pr. Nizozemske, Švice, Grčije in drugih, je še vedno dobro, a ti trgi so za avstrijski izvoz lesa manjšega pomena.
P * I * S * /\ * NI * O * B * R * /\ * |SI * J * E
rf)o m a i'jn faz o c .s! a m . . .
(S svojimi popotnimi spomini nadaljuje rajžovec č. g. Vinko Zaletel)
Ja, saj še povedal nisem, na kaki ladji se peljem. Imenuje se »Provence«. Je last splošne francoske pomorske družbe, toda vozi poti firmo pomorske družbe »Linea C«. To je tako čudna reč, da se ne splača opisovati. Ampak na svetu je tako, kdor ima več denarja ali kapitala ali akcij-del-nic ima tudi več 'besede. In ker imajo Italijani večino delnic te družbe, bodo skušali tudi ladjo kupiti. Ker pa so oficirji ladje Francozi, uslužbenci pa večinoma Italijani, Kitajci, Japonci in črnci, se seveda tudi malo skregajo. In ker uprava skuša varčevati, je zato manj uslužbencev in mii nismo tako veliki gospodje kot sem bil doslej navajen na ladjah. Take stvari postrani izvem in to vas prav nič ne briga, ker nimate nič akcij.
Ladja ima 20.000 reg. ton. To pomeni: za toliko vode odrine in za toliko je ladja lažja. Vozimo se s hitrostjo 19 morskih milj, kar je po naše 35 km na uro. Potnikov nas je na ladji okoli 1000, toda ladja ■ni popolnoma zasedena, ker je potnikov v 1. in 2. razredu malo. Če prištejemo še okoli 300 ljudi osebja ladje (pod novo upravo so skoro za polovico skrčili nižje uslužbence, zato tako malo), jih je še vedno za pet Vogrč, ali eno šmihelsko faro.
Toda nobena ladja ni samo potniška in pri teh ogromnih stroških in tolikih uslužbencih bi se tudi ne splačalo. Vsaka ladja sprejme tudi ogromno tovornega blaga. Nakladanje tega blaga v ladjo porabi v pristaniščih največ časa. Četudi to opravijo velikanski žerjavi (Kranich), ki primejo cele bale blaga na zemlji in ga ponesejo prav na dno ladje, smo vendar porabili za to v Genovi in v Marseillesu ves dan. Prevoz blaga je treba seveda pošteno plačati, toda to blago leži v sicer neizrabljenem naj nižjem prostoru ladje, ki je pod vodno gladino, ne potrebuje ne postelje ne hrane ne postrežbe, ne bara in ne zabavišč, zato ladje pri tem več zaslužijo kot pri potnikih.
Duhovnikov nas je na ladji pet. Eden je ladijski duhovnik, ki ima skrb za duše vseh potnikov in uslužbencev, če se mu seveda dajo voditi. Ta je kot ladijski oficir in tudi nosi tako uniformo 'kot oficirji, le kolar ima. Plačan je seveda od ladijske družbe. Prav prijazen italijanski duhovnik je in vsi duhovniki znamo italijansko, da se lahko sproti vse pomenimo. Ker so potniki predvsem Italijani, Španci in Portugalci in so na splošno verni, najbolj pa Portugalci, smo si razdelili maše tako: ladijski duhovnik mašuje zjutraj za Italijane, eden zjutraj za Špance in Portugalce, eden za potnike 1. razreda, jaz popoldne ob petih za Italijane in še ena maša zvečer za vse. Na ladji je posebna ladijska ka-
pela z Najsvetejšim in vsem potrebnim, v dveh dvoranah pa se ob potrebi odpre stena, za katero je pripravljen oltar.
Bog seveda nima pravega mesta na ladji. Izmed oficirjev in uslužbencev je malo vernih, saj mornarji glede vere niso na posebno dobrem glasu. Mnogi tudi nimajo prilike ali časa iti k sv. maši. Kar pa je uslužbencev Kitajcev ali Japoncev ali črncev, so pa itak skoro vsi pogani. Če bi se seveda ladja potapljala, bi seveda vsi radi kot dobri kristjani šli v nebesa. Ampak na kaj takega nihče ne misli. Odkrito povedano, tudi jaz ne. Kako bi se danes mogla ladja potopiti ob vseh varnostnih napravah, radarju, radiu in brzojavu? Ali
res ne? Pred petimi leti je nesreča ladje »Andrea Doria«, ki je bila last iste ladijske družbe, dokazala, da je nesreča vedno mogoča in da je Bog nad vso tehniko in varnostnimi napravami.
'Meni pa se pravzaprav zdi, da kdor se nikoli v življenju ni brigal za vero, molitev, za dušo, da se tudi v slučaju toke nesreče ne bo in da 'bo takrat bolj v skrbeh za svoj denar kot za dušo. Je lahko nesreča za marsikoga rešitev, na splošno pa velja: kakršno življenje, taka smrt. Ko se je potopila pred prvo svetovno vojno velikanska ladja »Titanic« in se je potopilo 1400 ljudi, so si mnogi rešili zveličanje s kesar njem in zadnjo iskreno molitvijo. Medtem, ko so se slišali obupni klici ob potapljanju, pa je bila v rešilnem čolnu neka lady Gordon Duff, ki ni znala svoji tajnici povedati nič bolj pametnega kot »Sedaj pa je vaša čudovita nočna obleka pokončana«.
Prihod v Buenos Aires
Po petih dneh vožnje od Kanarskih otokov smo se 12. julija ustavili v Recife v Braziliji, 14. julija v Rio de Janeiro ((štirimilijonsko glavno pristaniško mesto Brazilije), 15. julija v Santos (svetov-noznano po izvozu naravnih proizvodov, zlasti kave), 17. julija v Montevideo (glavno mesto Uruguaya in zadnje čase znano zlasti po gansterjih).
Teh krajev ne bom opisoval, bom kasneje raje kake slike pokazal. Saj je mnogo zanimivega, ampak sedaj nisem več na ladji in zato nimam toliko časa.
Že pred Montevideo je ladja stala tri ure. Naš dalmatinski tovariš je pritekel k meni ves obupan in razburjen, češ da je ladja nasedla in da nikamor več ne more. Ker so spustili sidra na dno, je res tako ropotalo in se je ladja kar tresla, voda je umazana in zato je mož takoj pomislil na nesrečo. V resnici nas pristaniška policija radi strašne megle ni pustila v pristanišče. Ta vedno dovoli privoz, določi kraj pristanka in potem pridejo vlačilci, ki ladjo potegnejo v pristanišče. Že ves dan je ladja vozila počasi, vsakih nekaj minut je tulila sirena in tako opozarjala druge ladje na svojo bližino, da se v megli ne trčita skupaj. Prav pred Montevideo smo videli prednji konec neke angleške ladje, ki se je pred leti potopila, ko je v megli trčila v drugo ladjo.
Od Montevideo se peljemo po zalivu reke Rio de la Plata proti Buenos Airesu — našem cilju. Na ladji je nervoznost, napetost, negotovost. Prav za dan prihoda ladje je razglašena splošna stavka (štrajk). Ali bomo sploh mogli pristati? Zjutraj, ko bi morali pristati, ladja zopet obstoji. Ne vemo zakaj, ali radi megle ali radi stavke, da vlačilci ne pridejo po ladjo. Čakamo eno, dve, tri, šti-
ri ure. Počasi se megla razmakne. Ob enih gremo naprej, počasi, ker je reka le na določenem mestu izdolbena. Iz megle se nam prikazuje mesto, dimniki, nebotičniki, umazano pristanišče . . . Ali bomo mogli sploh ven? Tri je vlačilci zapeljejo ladjo v pristanišče, torej je za to ladjo izjema, ker ne stavkajo vsi. Vidimo carinske uradnike v belih plaščih, ti žalibog ne stavkajo. Zunaj ograje čaka množica, sorodniki, znanci, mahanje in kričanje! Prvi stik, prvi pozdrav še od daleč, Pa nekateri kar ponorijo. Južnjaška kri, pa tudi naravno je to: združenje po tolikih letih.
Tudi jaz zagledam prijatelja — du-
hovnika. Potem drugega — le kdo je ta? In še drugega znanca, zdaj je fotograf, ki me je prišel s svojim avtom iskat. Torej dobro! (Pri vesti v »Tedniku« z dne 27. julija je naš dopisnik iz Buenos Airesa pomotoma namesto pristanišča napisal letališče! Op. ur.)
Pa ne morem ven, ker prav na našem koncu ladje ne morejo priključiti mosta. Eno uro že čakam. Naenkrat zagledam pred seboj na ladji preč. g. Jožeta Guština, bivšega šmihelskega kaplana. Preje ga nisem spoznal, ker sem bil preoričan, da je prejšnji dan že odletel v Evropo. Kljub vsej strogosti si je priboril vstop na ladjo, ker ima tudi policijsko legitimacijo, ker je noleg svoje službe kot kardinalov kaplan tudi dušni pastir vseh jetnikov. Pograbiva kovčke in po 20 dneh ladjo zapustim. Carinski pregled ni bil prestrog, najbrž prav radi g. Guština, ki je tolmačil. Ob štirih popoldne sva zunaj!
Moji prijatelji so me čakali od sedmih zjutraj do štirih popoldne, brez zajtrka in kosila. Ker je v mestu stavka, ne vozijo ne avtobusi, ne kolektivi, ne taksiji, zato je moral priti moj znanec s svojim avtomobilom in tako zapravil ves dan s čakanjem. Sicer pa je bilo kar prav, da je bila stavka in da zato mnogi znanci niso mogli priti v pristanišče in bi tam čakali ves dan.
Ker so ceste radi stavke prazne, pridemo z avtom hitro — v pol ure — do hiše, kjer nas že od opoldne čaka kosilo, kjer me čaka lepa soba, kar preveč prijazna postrežba, kjer bom največ prebival.
(Dalje iprihodnjič)
POLETNA RAZPRODAJA
12. do 26. avgusta 1961
Nudimo Vam zares kvalitetno blago, ne pa kake malo vredno šaro oz. ostanke!
— DAS HAUS DER GUTEN OUALITAT =
KlAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ1
TEL. 2 7*90
Visoška kronika
52.	Dr. Ivan Tavčar
»Ema —« je nergal tisti sodnik iz Ljubljane, »Ema — to ni brez pomena! Obrnimo prvi dve črki, pa imamo ,mea’, to se pravi: že pri rojstvu je hudič nanjo mislil in že takrat je bila njegova. Zakon s hudičem je bil torej že tedaj sklenjen, ko je Agata Ema Schwarzkoblerica prišla na svet!«
In gospod Frueberger je pristavil: »Gotovo, to je silno pomenljivo! Ta ,mea’ že skoraj vse dokaže.«
Takrat se je obrnila mati Maruša proti materi Urši ter jo vprašala:
»Kaj se ta črna dlaka ljubljanska vmes tlači?! In pa šele naš Frueberger! Ali si že videla dva tako zbita človeka? .Mej’ je dosti na svetu, pa vendar ničesar ne dokazujejo!« — Tedaj je bilo, ko je hotel baron »Flekte« zapreti mater Marušo in ko gospod prošt Urh tega ni pripustil.
Potem so Agato izpraševali:
Kje je prvič videla hudiča? Kje je naredila prvo točo? Kdaj je 'bila na cerkniški Slivnici in kdaj na hrvaškem Kleku? Je li prašička, katerega je jahala, vzela gospodarju, ali ga ji je pripeljal satan odkod drugod?
Tudi so hoteli zvedeti, ali ima kake tovarišice, ki bi ž njo vred častile hudiča? Ravnotako, ali je Marksu Wulffingu potisnila v meso iglo, kremen in žrebelj, da
mu je začela noga otekati in da je po krivici moral trpeti bolečine?
In tako so jo izpraševali po mnogem, kar je bilo eno hudobnejše od drugega. Agata pa se ni premaknila na svojem sedežu. Njen obraz je ostal miren in bil je tako ljubezniv in mil, da se ga zbrana množica ni mogla nagledati. Prav nič ni povesila obličja, ali tudi obraza ni dvignila od zemlje. Kar je brez prenehanja ponavljala, je bilo: »Da ni res!«
»To je trdovratna grešnica!« se je razjezil Frueberger. »Je pač z Visokega, tam imajo trdovratne buče!«
»Imamo že pripomočke,« se je zasmejal črni sodnik ljubljanski, »boste že videli, gospod pl. Frueberger, kako ji bo tekel jeziček in da nam bo še več povedala, kakor bomo zahtevali!« Ta zoprna oseba se je smejala, da se je čulo, kakor bi se oglašal vran s smrekovega vrha.
Ali Frueberger še ni dal miru in je vprašal obtoženko:
»AH je bilo kaj nasledkov, ko sta se ljubila s peklenskim bratcem, he?«
»Da ni res!« je vzdihnila in rdeča je 'postala, da se je smilila vsem in posebno stari Neži Bergantovi, ki je zarohnela: »Ti svinjski prašič, ti!«
'Ljudstvo se je zasmejalo, smejal se je tudi baron »Flekte« s svojimi asesorji, ker so privoščili grdo besedo staremu grešniku, ki ni mogel držati jezika. —
'Zaslišana sva 'bila z Jurijem in izpovedala sva, kar je bila resnica, čista resni-
ca. Mene, ker so opazili, da sem zmeden, so kmalu poslali na leseno klop nazaj. Jurija so se bolj oprijeli, ker je bil nespodoben in se ni vedel pred sodniki, kakor je zapovedano. Posebno tista Strigalica iz Ljubljane ga ni hotela izpustiti iz svojih klešč in hotela je iz njega iztisniti 'to in ono.
Med drugim so ga vprašali, ali veruje, da so čarovnice na svetu. Pogumno je odgovoril, da ne veruje. Ko ga je črni vprašal, kako da ne, je bil kratek odgovor: »Ker še nikdar nobene videl nisem!«
Vprašal ga je dalje, ali jo je Jurij kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad domačo streho.
Odgovoril je:
»Prav nikdar ne! Sicer pa lahko poizkusimo. Pridite na Visoko, prespoštovani gospod, pa vam pripravim našega najboljšega praseta in nanj sedete in v zraku boste jezdarili, kakor jezdarijo gospodje v ljubljanski jahalnici pred vicedomskimi vrati! Potem vam bom zanesljivo povedal, ali sem kaj opazil v zraku nad hišo, ali ne!«
Poslušalstvo je bilo s tem odgovorom prav zadovoljno. Smeh se je oglašal v ženskih vrstah, in predvsem Ana Renata ni prikrivala svojega veselja nad odgovorom, ki se meni ni videl spodoben lin v vsakem oziru potreben.
Suhi gospod iz Ljubljane se je kislo držal, ali pritožil se ni, ker je videl, da baronu »Flektetu« ni nevšeč, če se Ljubljančan jezi. Ta je le vprašal:
»Si kaj v šolo hodil?«
»Pri očetih jezuitih v Ljubljani,« je odgovoril Jurij, »in že 'takrat so nam pripovedovali, da je učen jezuit spisal debelo knjigo, s katero je dokazal, da čarovnic sploh ni.«
»'Kaj — jezuit? Kdo je ta pater?« je kričal Frueberger. »Njegovo ime naj se zapiše, da ne odide zasluženi kazni!«
Prošt Urh je pripomnil, da presvetli škof Joannes Franciscus ve o 'tem jezuitu. Imenoval je ime nekega nemškega grofa, ali to ime mi ni ostalo v spominu, zatorej ga tukaj ne morem zapisati.
»Grof —?« Frueberger je kar v se lezel. »Nemški grof, pravite, gospod prošt? No, potem je pa vse v redu, ničesar ne bomo zapisali!« — Kar umiral je od same ponižnosti, ker ta človek je kazal pogum samo na spodaj, na zgoraj pa je bil vsekdar ponižna ovca!
Poklicali so Marksa Wulffinga, da bi izpovedal. Občutili smo, da bo njegova izpoved pomembna in da bo morda odločevala o življenju in smrti. Hodil je ob palici dn kazal je, kakor bi ga še vedno noga bolela. Pred sodniki je po svoji navadi pokleknil in z roko tolkel po prsih. Gospodu glavarju je to dopadlo: bil je s pričo posebno prijazen. Opominjal ga je, da naj vse pove in da se mu ni treba bati, ker ima sodišče že 'toliko moči, da vzame v svoje varstvo vsako pričo, če je izpovedala pravico in resnico.
(Dalje prihodnjič)
Stanovanje - opremljeno od vrha do tal
Stanovanje in njegova oprema spadata danes med 'najbolj pereča vprašanja. Saj človek v svojem bivališču preživi tisti del življenja, ki je še najbolj njegov. Doma je vsakdo sam svoj gospodar in zato je oprema stanovanja vprašanje, 'ki globoko zadeva vsakega človeka, je zares njegova srčna zadeva. Poleg domačnosti', udobnosti in prijetnosti za oko pa mora biti stanovanjska oprema tudi praktična, trpežna in še nekaj: biti mora taka, da jo je lahko negovati ob kar najmanjši izgubi časa. Saj danes ni več na razpolago cenenih poslov.
Prav posebno pa je za mlado poročene pare važna oprema sitanovanja, potem ‘ko so (ponavadi po velikih težavah) prišli do stanovanjskih zidov, je oprema skupnega življenjskega »gnezda«, a upoštevati je treba še en važen, nič manj težaven faktor: nabavne stroške.
Kot vsako leto tudi na jubilejnem Koroškem velesejmu renomirana firma Stadler, ki spada med najstarejša in naj večja trgovska podjetja za pohištvo in opremo notranjih prostorov v naši deželi, nudi javnosti v lastnem paviljonu okusno in spretno podan prerez iz svoje bogate zaloge pohištva in stanovanjske opreme: za kuhinje, spalnice, dnevne sobe, otroške sobe in druge .stanovanjske prostore. Poseben problem je kuhinja v sodobnih stanovanjih, kjer je treba štediti s prostorom, obenem pa se izogniti občutku utesnjenosti. Poleg tega pa je znan pregovor, da gre ljubezen skozi želodec. Idealno rešitev za vse te probleme predstavlja moderna 'kuhinja »Regina«,
ki ji nekateri pravijo, da je »amerikanska«, vendar je pristno avstrijska. Je namreč proizvod avstrijske podjetnosti in se ravna po naših posebnostih in potrebah. Vse je praktično nameščeno, tako da je gospodinji delo čim bolj olajšano. Ta kuhinja obstoji iz sestavnih delov, ‘ki jih je potem moč vgraditi v kuhinjske prostore razne velikosti, 'tudi po ‘kmečkih domovih. Štedilnik je moderen, opremljen z vsem (za kuho, peko, grill), zadnja novost pa je posebna naprava za odvajanje sopare. Barve so prijetne, vesele, .kar naravnost vspodbuja k okusni kuhi ter zbuja apetit. Kako daleč so za nami časi »črne .kuhinje«.
Posebnost firme Stadler pa je strokovna 'posvetovalna služba izkušenih arhitektov. Oprema stanovanja je namreč umetnost, za katero je treba talenta im izkušnje. Razstava na velesejmu z okusno, decentno izbiro vzorcev, barv in kombinacij, od stenskih tapet, razsvetij avnih teles, pohištva, zaves in talnih oblik, je najbolj zgovorno priporočilo. Firma Stadler lahko s svojo bogato zalogo zadovolji vsako zahtevo: od skromne a vabljive »ljudske spalnice« po zmerni ceni, pa do najbolj luksuznih klubskih in stanovanjskih garnitur, domačih in inozemskih pohištvenih 'tovarn, med katerimi velja posebej omeniti elegantno in trpežno švedsko pohištvo. Tudi če še ne veš, kam položiti glavo k počitku, ako stopiš k Stadlerju lahko odideš kot lastnik stanovanja, opremljenega od vrha do tal; stanovanja, ki je opremljeno lepo, sodobno, praktično in udobno, ki je skratka resnični dom.
Pridefe na Koroški velesejem ? imate namen kupiti šivalni stroj ?
£	nafocej ms ^
Razstavljamo v svojih lastnih velikih N0V0UREJENIH MODERNIH PRODAJNIH IN RAZSTAVNIH PROSTORIH VS6 modele treh ZNANIH IN PRILJUBLJENIH
nemških KVALITETNIH ŠIVALNIH STROJEV
po brezkonkurentno nizkih cenah
največja koroška strokovna trgovina šivalnih strojev Vam nudimo med Koroilcim velesejmom še posebne ugodnosti glede cen in odplačevanja kakor tudi ugodno možnost zamenjave Vašega starega šivalnega stroja.
Popolni šivalni stroji. ..1.».!.	C 91Afl .
IZDELAV! že.........................od	a$ £■ llflfa
Dolgoletno Jamstvol Stalna brezplačna navodila glede upravljanja in šivalni tečajil Brezplačna dostava v vse kraje Koroškel Zahtevajte naše nove velosejmske kataloge in prospekte šivalnih
Strojevi
OGLEJTE Sl NASA BOGATA IZLOŽBENA OKNA!
TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV Sflagenfurt-Celovec, Villacher Str. 25, Tel. 25-00
c^tnkej'
fiUnska ocena
Bistrica v Rožu. — Sabata, 12. 8.: Gang-sterjagd in Lederhoscn
(III)	. — Veseloigra o dveh časnikarjih, ki odkrijeta tihotapce. — Nedelja, 13. 8.: Die Deutschmei-ster (III). — Veseloigra iz avstrij-sirijskih kraljev in cesarjev. — To rek, 15. 8.: Afrika ohne Gnade
(IV)	. — Dokumentarni film o potovanju po Ekvatorialni Afriki. — Sreda, 16. 8.: Ein Weib wie der Satan (V). — Dramatičen film.
Borovlje. — Sobota, 12. 8.: Die Nacktcn umi die Toten (IVa). — Film, ki obsoja vojno. Nedelja, 13. 8.: Der Jugendrichter (IV). — Sodnik osvobodi mlado dekle slabega vpliva njene okolice. — Torek, 15. 8.: Primzessin 01ympia (IVb). — Komedija iz časa monarhije. — Četrtek, 17. 8.: Rivalen ,un-ter heisser Sonne (IV). — Barvni film o krvavih pustolovščinah pri gradnji prve vzhodnoafriške železnice.
Miklavčevo. — Nedelja, 13. 8.: Bezauberndc Arabella (IVa). — Zgodba o hčerki obubožane nemške družine, ki gre v Anglijo, da bi tam nalila bogatega moža. — Torek, 15. 8.: Das Meer ist moinc Heimat (IVa). — Dramatičen film.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 12. in 13. 8.: Dorf ohne Moral (IVb.) — Rabata in neokusna primitivna vaSka veseloigra. Za odrasle z resnim premislekom. — Torek in sreda, 15. in 16. 8.: Die Brandner-Zwillinge (IVb). — Zgodba o dveh neenakih dvojčicah.
St. Jakob v Rožu. — Sobota, 12. 8. Hannibal (III). — Napol zgodovinski film. — Nedelja, 13. 8.: Berg der Versuchung (III). — Pustolovska zgodba dveh hribolazcev. — Torek, 15. 8.: Der Feldherrnhiigel (IV + ). — VojaSka veseloigra. — Sreda, 16. 8.:- Gangster, Rausch-gift und Blondinen (IV). — Kriminalna pustolovska zgodba.
Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 12. in 13. 8.: Dor Hahvangerhof ohne Erben (IV). — Drama iz kmečkega življenja. — Torek, 15. 8.: Kleiner Schsvindel am Wolf-gangsee (III).
Radio Celovec
NEDELJA, 13. 8.: 7.30 Duhovni 'nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 14. 8.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Mladina poje in igra. — 18.00 O Marija, ti cvetlica... — TOREK, 15. 8.: 7.30 Večerni ave... — SREDA, 16. 8.: 14.15 Poročila, objave.
—	Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 17. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Zborovske skladbe. — PETEK, 18. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Cvetje iz domačih gajev...
—	SOBOTA, 19, 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
—	NEDELJA, 20. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmiio in glasbo pozdravljamo in voščimo.
STADLER ^ ,
Besuchen Sie uns unbedingt aul der
K2KRNTNER HESSE
vom 10. bis 20. August 1961
I Wir zeigen Ihnen in unserem reprasentativen, 300 qm groBen
EIGENEN MESSEPAVILLON
eine eindrucksvolle Schau moderner Raumkunst
Wiinschen Sie sich was
Wir konnen Ihre Einrichtungsvvunsche erfullen: In unserer groflen M6belauswahl finden Sie vom Ein-fachen bis zum Ausgefallenen alles, was Ihr Herz begehrt. Und das Schone dabei ist, da0 Sie Ihre gesamte Einrichfung bei uns auch auf begueme Teil-zahlung kaufen konnen. Nadi einer kleinen Anzah-lung liefern vvir sofort frei Haus.
B) Unserc beste Reklame ist dic stiindig steigendc Zalil zufriedeuer Kundcn.
g Die Aussvahl ist unUbcnroffen.
g VVir fiihren nach wie vor das giinstigste Volks-Schlaf-zimmer.
H Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffc-Abtcilung.
13 Beratung durch unsere Architrktcn und Zustcllung mil cigenen MObcIautos kostenlos.
B Krcditgewabmng zinsenfrci durch Eigenfiiianzierung und SVV-Krcdit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet ihnen ihr
Haus der gufen Mobel
KLAGENFURT, Theaiergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
DSTERREICHISCHE DRAUKRAFTWERKE AG.
KLAGENFURT, Baambacbplatz 2
2,7 Milijarden kWh/Jahr ErzeugungskapazitSt 167 Millionen Schilling sind 1960 der Karntner VVirtschaft durch die Tatigkeit der SDK zu-geflossen.
7/Oijjefu w ertes utid Juttr^iantts' iilw
Projekte
Kraftwerke
Stromerzeugung
Kraftwerksbauten
Energiewirtschaft und Fremdenverkehr ReiBeck - Kreuzeck Hohenbahnen
IM MEUEPAVILLON DER DDK
List uhaja vsak četrtek. - Naroča « pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”. Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7,-šil., letno 80,-.šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroSkth Slovencev. - Odgovorni urednik: lanko Tolmajer. Radiše, p. žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec. Viktringer King 26. - r,|. JtCv. uredništva in uprave 43-58.
KOROŠKI VELESEJEM
AVSTRIJSKI L E S N I SEJEM OD 10. DO 20. AVQUSTA 1961
Program tovarne Leitgeb
SEJEM NA SEJMU
V	tovarnah vlaknastih lesenih plošč Leitgeb v Sinči vesi nastajajo nove proizvodne naprave, ki naj zadovoljijo naraščajoče povpraševanje po Lcit-gebovih izdelkih. Te naprave bodo, posebno glede oplemenitenih vrst vlaknastih plošč, omogočile povečano kakovost oplemenitenih vrst vlaknastih plošč. Prav tako pa tudi skrajšanje dobavnih rokov.
V	ogromnih dvoranah urejajo takozvano Rakasto cesto”, ter posebno napravo, ki na temelju najnovejših izsledkov tehnike omogoča izdelavo vlaknastih plošč s prevleko iz umetnih snovi. Nadalje izpopolnjujejo naprave za oskrbo z energijo, za pripravo surovin in polizdelkov ter transportni sistem obrata.
Ker bodo te naprave ie v bližnji bodočnosti dovršene, je letošnji razstavni program osredotočen na specialne plošče s oplemeniteno prevleko. Nadalje velja omeniti še vzorno urejeno in zanimivo razstavo uporabe akustičnih plošč, ter z lakom in umetnimi snovmi prevlečenih plošč, in sicer delo-nta s pristnimi vzorci, deloma pa z učinkovitimi fotografijami velikega formata.
HRUP JE NEVAREN - HRUP POVZROČA BOLEZEN
Modemi človek je vedno bolj izpostavljen hru-Pu, ki postaja vedno hujši in utegne v mnogih primerih povzročiti zdravstvene okvare. Zato se je freba pred „polomom” zavarovati.
Ueitgebove akustične plošče omogočajo znatno zmanjšanje hrupa, izboljšujejo slušnost in regulacijo prostorne akustike v obratih.
V	številnih javnih in privatnih stavbah, v modernih obratih, v gledališčih, kinodvoranah, šolah in Podobnih prostorih jih že z velikim pridom uporabljajo. številne barve in vzorci omogočajo spretni roki arhitekta opremo notranjih prostorov v Poudarjeno modernem duhu.
lagodno kuhati, tudi kadar je treba
HITETI
v Leitgebovi hiši na velesejmu je razstavljena kuhinja, v kateri lahko vsaka gospodinja z zado-roljstvom kuha. Vsaka stvar ima svoje mesto, vse se sveti od snage, vedre barve vzbujajo dobro voljo *n sproščenost.
Stalno raziskovalno delo in razvijanje tehničnih Postopkov, oprema z ustreznimi strojnimi napravami, so bili potrebni za ustvaritev materiala, ki služi za opremo modeme kuhinje. Te snovi kljubujejo mehanskim in kemičnim vplivom, vročini, vlagi in staranju, njih nega in čiščenje je lahko fvt ostajajo vedno lepe, tako lepe. To so Leitgeb-Ricolor plošče.
Lcitgeb-Ricolor so plošče iz umetne snovi, ki za-radi posebne izdelovalne metode (površinska plast jc sestavljena iz treh slojev) garantirajo najboljšo kvaliteto.
Uporaba plošč Leitgeb-Ricolor seveda ni ome-ie»a zgolj na kuhinjo, uporabiti jih je moč '■a vse mizne in pohištvene ploskve, pa tudi za
stensko prevleko, ki zahteva posebno trpežnost. Številni vzorci omogočajo najrazličnejše kombinacije ter zamorejo zadovoljiti najrazličnejše okuse.
BLESK RAVESELJUJE - POSEBNO PA ZRCALNI BLESK LEITGEBOVIH „LONCENIH” IN EMAJLIRANO - LAKIRANIH PLOŠČ
Gladke, blesteče stene in ploskve, katerih se ne more prijeti prah in nesnaga, kjer se ne morejo ugnezditi bakterije, so del sodobne stanovanjske kulture. Njih uporaba je naravnost predpisana v nekaterih obratih ter neobhodno potrebna za o-
premo mnogih poslovnih prostorov. Lcitgebove „lončene” in cmajlirano-lakirane plošče, ki so specialni proizvodi za prevleko zidov, izpostavljenih vlagi ali nesnagi, predstavljajo idealno izpolnitev zahtev po čistoči, higieni in blesku.
Obe plošči imata vrhnjo plast iz najmodernejših smolastih lakov, ki jih vnašajo in vžigajo s posebnim postopkom na plošče. Ta postopek zagotavlja največjo odpornost, trpežnost ter lepoto površine. Številne krasne barve <1 opuščaj o najrazličnejše kombinacije.
Veliki format plošč in enostavna montaža omogočata naglo in ceneno oblogo velikih stenskih površin brez uporabe vode, peska in malte. Tako pri delu odpade tudi običajna zidarska onesnažitev. Nega plošč je povsem priprosta in igraje lahka.
Poleg tega razstavlja tovarna Leitgeb svoj ostali pestri proizvodni program. Se razmne, da so poleg lesa meti njimi tudi raznovrstni impregnirani drogi, ki zaradi svoje vrhunske kvalitete tudi doprina-šajo svoje k slovesu tega pomembnega spodnjeko-roškega podjetja.
WARMUTH
na velesejmu
Da je največja koroška veleblagovnica Dictmar VVarmuth & Co. v Beljaku v stalnem porastu, lahko tudi letos spoznamo iz ureditve velike naše razstave v lopi 11.
Sprehod skozi to zares impozantno razstavo nam ne vzbudi samo vtisa velepodjetja, temveč tudi občutek, da se tvrdka zares trudi, da bi zadovoljila svoje mnogoštevilne odjemalce iz vseh slojev naroda. Pri tem je treba povedati tudi tole: še pred nekaj leti je bilo splošno razširjeno mnenje, da je v takozv. „ljudskih veleblagovnicah” naprodaj le manjvredno blago določene vrste, ki ga hočejo imeti le nekateri kupci. V zadnjem času pa se je ta slika bistveno spremenila: zaradi dviga življenjskega standarda večina ljudi polaga večjo pozornost na kvaliteto blaga; in ravno prav v tem sc je pokazalo, da VVarmuth ne vpliva odločilno le glede svojih LJUDSKIH CEN, temveč da lahko zadovolji glede na svojo VELIKO IZBIRO tudi najbolj zahtevne želje. Pri tem igra glede cen važno vlogo LASTNA IZDELAVA. Nakup v velikih množinah in lastna izdelava nudita VVarmuthu možnost, da more celo vrsto tekstilnega blaga dosti ceneje prodajati kot pa oni, ki prodajajo konfekcijo. Veleblagovnica mora namreč vedno imeti možnost, vse blago ob enako visoki kvaliteti nuditi po najugodnejši ceni.
Z dogotovitvijo DRUGE TRGOVSKE HIŠE, v kateri je naprodaj dolga nova vrsta blaga, ki si' ga kupec želi, je podjetje doživelo NOV VELIK VZPON. Tam namreč lahko dobi vsakovrstno pohištvo, električne aparate, gramofonske plošče, ra-dioaparate in razno gospodinjsko orodje.
Na tej Warmuth-ovi razstavi si — kot nikjer drugje — interesent že sedaj sredi poletja lahko ogleda mnogovrstne JESENSKE in ZIMSKE OBLEKE za dame, gospode in otroke; razen tega pa nudi tudi v veliki izbiri SOBNE OPREME (posteljnino in pohištvo), kar vzbuja veliko pozornost pri velesejmski publiki, in to bodisi za zasebnike ali pa za hotelska in gostinska podjetja: lahko rečemo, da je to na Koroškem edinstvena ponudba po svoji obsežnosti.
Velik prostor zavzemajo tudi ŠPORTNA OBLAČILA, za katera še posebno velja, kar je bilo že v začetku povedano glede lastne izdelave: to nam potrjujejo razstavljene smučarske hlače, jopiči in ostala športna oblačila.
OTROŠKE OBLEKE — že ves čas pretežno lastnega izdelka — so razstavljene v posebni koji. Prikupni modeli za naše male in praktične obleke za šolo se vrstč druga za drugo. Vse to pa je še polepšano z veliko množino pisanih IGRAČ; nato sledijo raznovrstni moderni otroški vozički.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Wir bauen mit Leitgeb-Faserplatten
Kdor dobro
računa, kupuje v
GENOSSBBOUH
KLAGENRJRT
SI.-PETERSTRASSE 5
s svojimi podružnicami se priporoča!
K O N Z U	M U
Obiščite naš paviljon na velesejmu.	m
Smo v razstavni dvorani (Halle) št. 16	
Izborna kapljica po zmernih cenah!	
Najboljše meso in klobase vseh vrst v Času Koroškega velesejma, kakor tudi za praznike samo .pri
Rudolf Sablatnig
mesar in prekajevalec CELOVEC, Siebenhiigelstrasse 81 Telefon 49-36
Karl
Pfitscher
konjski mesar
KLAGENFURT
PISCHELDORFERSTR. 12. tel. 55-22
Prevzame tudi zavarovane 'konje Če je sila, koljemo podnevi in ponoči
Kupujemo po naj višji ceni
KUNSTDRUCK
Haben uns spezialisiert auf Farbendruck
Oberzeugen sich von der Oualitdt durch Anforderung von Druckmustern Unser Vertreter wird Sie unverbindlich beraten
stellen auf elektronisch gesteuerten, denkenden Maschinen Farb- und Schwarz-WeiB-Klischees
mit vorbildlichen Druckeigenschaften her
haben den Vorteil gunstiger Preisgestaltung und schneller Lieferung aller in unserem Hause rationell hergestellten und kontrollierten Kunstdrucke
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
L00R0N
V BILAČ H Lederergasse 12
Tujskoprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
freuen uns, unsere Kunden noch besser bedienen zu konnen
Buciidrockerei - Kiischeeanstall - Buciibinderei
CARIMTHIA
Klagenfuri
Strokovna trgovina za umetne cvetlire. mirte in damske klobuke
KLAGENHiRT. filter Platz 34
Šivalne in pletilne stroje pri
GRUNDNER
KLAGENFURT, WIENER GASSE 10 POLEG MESTNE CERKVE
Obtičite nas na velesejmu
Nr. 0655
INTERCONTINENTALE
OSTERREICHISCHE A. G.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET
Podružnica:
PODROŽČICA - ROSENBACH
Telefon 248 - Telex 04253
Prevzem:., vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni
UkteekotlUtt KLAGENFURT	te Metlmi , SiriusstraGe 6
Milch u. Milchprodukte aus 60 un-seren Filialen	Mleko in mlečni izdelki iz 60 podružnic Spodnjekoroške mlekarne
Kasein und Trockenmilchvverk	Kazein in izdelovanje mleka v prahu
Besucht das ..Milchpavillon" auf der Messe i	Obiščite ..Mlečni paviljon" na velesejmu 1
Das billigste Friihstiick - Die besfe Jause!	Najcenejši zajtrk - Najboljša malica!
Učenost proti zdravi pameti
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN
TELEFON 248
Učenj aštvo in zdrava ipamet ne gresta vedno vkup, pravi gospa Kathleen Lonsdale (Lonsdcjil), profesorica kemije na londonskem vseučilišču. Za primer je na letoš-njiem zborovanju atomskih znanstvenikov 'povedala itale doživljaj:
Pred tremi leti je obiskala Kitajsko, kjer si je ogledovala tamkajšnje znanstvene naprave in laboratorije. V nekem takem zavodu so ji kitajski raziskovalci ipovedali, da je bil deset mesecev ‘prej tam tudi njen kolega, znan angleški učenjak, in da je na vprašanje, kaj misli o njihovem znanstvenem delu, odkritosrčno rekel, da so trideset 'let za sedanjim časom.
■»Kaj pa pravite vi?« so vprašali kitajski učenjaki gospo Londsdalovo. Ta je bila v zadregi, ker Ije imel ipo njenem mnenju njen kolega prav, a da ne bi užalila gostiteljev, je rekla:
»No, jaz bi rekla manj, kakih dvajseti«
»Sijajno!« so se razveselili kitajski znanstveniki. »V kratkih desetih mesecih smo napredovali za deset let!«
SBEElSaBSIBBrSZZSnSiOlBi&CESBIEiBUISiaHB«
I
MODELI BLUZ I
Najnovejši
v najboljši kvalifefi in največji izbiri
g
Hi
I
I
Klagcnfurt, BahnhofstraBe 9 jlj
fcSSfflIBSJSECBKEaElSiailJKlEEEŠSEBIEfinBaKBnBB
a
Pokažemo Vam v naših razstavnih prostorih na velesejmu
PORSCHE-TRAKTORE - WARCHALOWSKI-TRAKTORE, Triebachsen -	HAUSHALTS- und WIRTSCHAFTSHERDE, kombinierte PROPANGAS-
AEBI-Einachsschleppcr mit verschiedenen Gcraten — AEBI-Motormaher —	HERDE — KOHLSCHRANKE — TIE F K t'T H LT RIJ H EN in allen
MULAK-Geratctrager - LANDMASCHINEN	G r d s s e n - WASCHMASCHINEN
STAHLPANZERKASSEN - MAUERSAFES - OPFERST(iCKE - BuROMGBEL — GELDKASSETTEN
HANS WE R NIG klagenfuri
MESSESTAND: FREIGELANDE BLOCK B MESSESTAND: HALLE IV.
Novosti, ki jih nudi Funder
Kot vsako leto je tudi letos ena izmed najbolj privlačnih točk Koroškega velesejma FUNDER-jeva posebna razstava. Zopet je ondi moč videti prijetno urejene notranje prostore ter modele pohištva iz Fun-derjevih plošč, pri čemer vsakomur kar poskoči srce. Danes v skorajda vsakem gospodinjstvu v Avstriji Furnderjeve plošče služijo svojemu namenu ter dajejo stanovanju domačnost in prijetnost. Nad 40 milijonov kv. m. Funderjevih plošč so doslej izdelali v St. Vidu na Glini ter jih razposlali po širnem svetu.
Po novem letu je začela obratovati nova stiskalna naprava, ki omogoča ne le znatno povečanje proizvodnje temveč — in to je posebno pomembno — tudi izdelavo Funderjevih plošč v širini dveh metrov!
Dosedanja širina je znašala 1,70 metra. Neukemu človeku ta številka ne pove mnogo, strokovnjak pa ob njej takoj postane pozoren, kajti povečane dimenzije Funderjevih plošč odpirajo celo vrsto novih možnosti za njih smotrno uporabo. Strokovnjak namreč ve: Čim večji je format, toliko manj je odpadkov.
Se razume, da bodo tudi vnaprej izdelovali plošče v širini 1,70 m, toda kjer nudi povečana širina boljše možnosti uporabe, bo strokovnjak sedaj segel po širši plošči. Saj pravijo: Funderjeve plošče se vsak dan znova uveljavljajo!
Gotovo bo tudi letošnji Koroški velesejem Funderjevim ploščam — »oplemenitenemu lesu« pridobil novih prijateljev!
Warmuth na velesejmu
(Nadaljevanje s str. 9)
Za družine, ki imajo več šolobvemih otrok, predstavlja vsak začetek Šolskega leta težaven problem, ker morajo navadno globoko seči v denarnico. Ako pa se bodo obrnili na Warmutha, ne bo več ta problem tako težaven, kajti tam si lahko vse potrebno nabavijo proti kreditnemu odplačilu v obliki BREZOBRESTNIH OBROKOV, kar je posebno ugodno za manj premožne sloje. Le tako je mogoče, vse tovrstne potrebščine nabaviti si brez poviška cene, kar je sicer drugje možno le ob primernem zvišanju cene.
Kot vsako leto najdejo tudi letos naše dame veliko izbiro RAZNIH PLAŠČEV, modemih i po-kroju i po materialu, a po zelo ugodnih cenah. Seveda lahko vsaka dama plašč, ki ji je všeč, preizkusi in pomeri: zopet velika prednost pri War-muth-u!
Še besedo o RAZPOŠILJANJU blaga! V ta namen je bil ustanovljen poseben oddelek in je sedaj na ta način omogočeno, vsak predmet brez-obvezno dostaviti na dom. V kratkem bo izšel JESENSKI oz. ZIMSKI KATALOG, s pomočjo katerega se bodo številni interesenti gotovo poslu-žili gornje možnosti. Kdor želi imeti katalog, naj pošlje svoj naslov.
Tudi GOSPODJE lahko vidijo na razstavi vse, kar si žele za jesen ali zimo. Po ogledu bo najbrž vsak sklenil: Tudi to jesen k 'VVannuth-u v Beljak!
Da more vsakdo dobiti na svoje želje potrebna ]>ojasnila, je na razpolago poseben INFORMACIJSKI ODDELEK, ki je vedno pripravljen dati vsakovrstne nasvete.
Zaključno bodi povedano, da tudi letošnja Warmuth-ova razstava ni le zelo privlačna točka Koroškega velesejma, temveč da je njen ogled tako rekoč nujno potreben za vsako družino v zvezi z nameravanimi nakupi v bližnji bodočnosti!
Prava lenoba
Znani ameriški humoristični pisatelj Mark Twain je delal nekoč kot navaden delavec na plantaži. V opoldanski vročini so vsi delavci legli v senco pod drevje k počitku. V tem je pa prihajal mimo lastnik z guvernerjem, ki je opazil speče delavce in pripomnil: »Tako lenih ljudi še nisem videl. Vendar dam tistemu, ki je najbolj len, 10 dolarjev!«
Ko da bi jih pičila osa, so poskočili možje pokonci in vsak je hitel zatrjevati, da je najbolj len. Ko so se malo umirili, je pa rekel Mark Twain, ki je edini mirno obležal v senci, zehajoč:
»Zlezite mirno s konja, pa mi dajte tistih 10 dolarjev v žep.«
Patemioner za kmete
Firma kmetijskih strojev VALENTIN PATER-NIONER je eno izmed najpomembnejših podjetij v stroki kmetijskih strojev na Koroškem ter je najtesneje povezana z razvojem tehnizacije v kmetijstvu naše domovine. Da v nad 50-letni dobi svojega obstoja zbrane izkušnje postavi v službo odgovorne posvetovalne službe v prid koroškim kmetom, je tudi letos pripravila na velesejmu razstavo kmetijskih strojev, ki po svoji preglednosti nc podaja le prereza sedanjega stanja kmetijske tehnike, ampak daje koristne napotke in pojasnila za kar najbolj smotrne investicije. Traktor STEVR kot temelj mehanizacije koroških kmečkih gospodarstev je izhodiščna točka te razstave strojev. Ta razstava ga prikazuje kot delovni in vlačilni stroj z najvažnejšimi priključki za posamezna delovna področja. Pokaže vam vse, kar bi z ozirom na koroške posebnosti in potrebe moglo od setve do žetve služiti za olajšanje dela ter nadomestitev primanjkujočih delovnih sil.
Razstavljene so naprave za obdelovanje in nego
tal, gnojenje, pokončevanjc škodljivcev, nato mno-gostranski stroji za spravilo sena ter žita, med katerimi so v prvi vrsti samovozne kombinirane kosilnice (kombajni-Mahdrescher), ki se tudi na Koroškem vedno bolj uveljavljajo. Nadalje velja omeniti orodje za spravilo krompirja, sadne stiskalnice, ki bodo spričo letošnje obilne sadne letine še prav posebno zanimive, naprave za pripravo živinske krme ter vsestransko potrebne naprave za nakladanje in skladiščenje. Oddelek zase tvorijo stroji za delo v hiši in hlevu. Tu je moč videti molzne naprave, naprave za globoko hlajenje, različne tipe pralnih strojev itd. PoscIkmi oddelek tvori zopet razstava naprav za kurjavo HOV AL. Na Koroškem so se HOVAL-peči za centralno kurjavo že uveljavile. Razstava kaže delovanje teh naprav, ki omogočajo štednjo kuriva in dela pri kubi, ogrevanju vode za kuho in ko]>cl ter stanovanjskih prostorov. Poleg tega so razstavljeni še HOVAL-termalni kotli za ogrevanje prostorov in vode.
'BESUCHEN SI E UNSERE GROSSE
L a n d m a s c h i n e n - Sonderschau
Wir zeigen in ubersichtlicher Darsteliung, abgestimmt auf den jahres-zeitlichen 'Ablauf d er Landarbeit,
D1E WICHTIGSTEN LANDMASCHINEN UND GERATE
Im Mktelpunikt der Schau stehon als Grumdlage der Technisieruing in der Landvirtschaft
SAMTLICHE TVPEN VON STEVR-TRAKTOREN
vor allem der neue
ZWEIZYLINDER-TRAKTOR T 188, 28 PS
Fiir die Beratung der Baurin sorgt eine eigene ABTEILUNG FOR HAUSVVIRTSCHAFT
Ucusere tvarmetechnische Abteilung bringt vvieder die bekannion rund bewahrten
HOVAL-ZENTRALHEIZUNGSHERDE UND -THERMKESSEL
Informiercn Sie sich auf unserem Ausstellungsstand iiber den derzeitigen Stanci der Technik in der Landvvirtschaft. Sie erhalten jede gevviinschte Aufklarung und sachkundige Beratung.
Valentin PATERNIONER
Die Landmaschinenfirma, die seit itber 50 Jahren im Dienste der Land-wirtschaft stehend, das Vertrauen der Karntner Landbevdikerung ge-nieBt.
MESSEGELANDE - HAUPTALLEE RECHTS.
fostiMlU o&cati, frfispodinie, p&zoe!
Že sedaj sa po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo
v trgovini s preprogami
RADLMAYR
V I L L A C H
Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob
Plačilne, olafiaue!
Radio aparati) Šivalni stenji Kolesa
V VELJKI “IZBIRI
(Hadu^kaiLS
KERN
Klageofurt Buggatie
Ugodna plačila na obroke
PISALNI STROJI
VSEH VRST
MODERNE PISARNIŠKE OPREME STROKOVNA DELAVNICA
TRGOVINA PISALNIH STROJEV
AtUn Asfiemi#
KLAGENFURT-CELOVEC. BAHNHOFSTRASSE 26 a - TEL. 30-06
GbištLU v Cdwcu
VOLKSKELLER
Prvovrstni obed in večerja
PO NAJNIŽJIH CENAH
VOGAL KOLODVORSKE CESTE (BahnhofstraBe)
AUTOBUSNA POSTAJA (Autobahnhof)
Največja izbira! Najnižje cene!
Poletno blago in perilo pri
jC. Ikaueet
Klagenfurt Aifer Platz 35
Arborite
Obloge za pohištvo (Mbbelbelag) Prodaja za Koroško in Vzhodno Tirolsko
Furnirji
F. Schnabl
CELOVEC, Bahnhofstrasse 38b
Telefon 48-86
v
Landvvirtschaftliche
GenossenschaftVillach
F i Iia I e n in
Mallestig, VVernberg,
Riegersdorf, Arnoldstein, Fiirnitz, Notsch und Kreuth bes Bleiberg
Vom 12. bis 26. August
grosser Sommersdilussverkauf
im Kaifhaus
FREISITZER
FERLACH
Perlon - popelin - terylen in lodnaste plašče za dame in gospode
nudi poceni
0plašiti i/ naše** tista!
l/Oaleliez
KLAGENFURT, 10. Oktoberstr. 2
Trgovina umetniških slik in okvirjev samo pri
Hans Treffer
KLAGENFURT 11 urggas.se 8
Kupujem les vsake vrste po najboljših dnev nih cenah. Izdelujem in prodajam tudi strešno opeko in jo zamenjam za vsakršen les.
Johann Žagar
KLAGENFURT
RAMPENSTRASSE 15
Telefon 29-08
M a H h i a s
0 R
1
T
Z
Umetni mlin in žaga Vezane plošče (Spanplatten)
BREG PRI GRABŠTANJU
Rain bei Grafenatein Telefon 28-44
KL1ŠARNA
PAPIRNICA
R. RITTER
CELOVEC - KLAGENFURT
Burggassc 8 — Telefon 21-08
Štefan
Katz
nudi najboljše, vedno sveže pecivo KLAGENFURT, VVaidmannsdorf Siebenhiigelstrasse 75
STROKOVNA TRGOVINA ZA
DEŽNA OBLAČILA
Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasti plašči. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj
VAL. TASMANN
KLAGENFURT, Volkermarktcr Str. 16