Političen list za slovenski národ.
Po pošti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. Uri popoludne.
Štev. 36.
V Ljubljani, v soboto 14. februvarja 1885.
Letnili XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 13. februvarja.
Državni zbor je danes postavo o bolnišnih bla-gajnicah za delavce v pretres izročil obrtnijskemu odseku, potem pa se je nadaljevala razprava o pri-stojbinski postavi. Seja bo trajala dolgo, in vendar ne morem o njej dosti poročati, ker se govorov ne ume toliko, da bi mogel podati kratek posnetek, ampak človek v ta namen potrebuje stenografičnega zapisnika, ki ga pa dotični urad sostavi še le pozneje.
Prvi je danes govoril denarni minister Du naje vski, ki je krepko zagovarjal pristojbinsko postavo in zavračal pomislike nasprotnikov, za njim pa je zoper postavo govoril dr. Menger. Jako pazljivo so vsi poslanci poslušali govor konservativnega nemškega kmeta Rufa, in levičarji so mu večkrat prav živahno pritrjevali z dobro-klici, zlasti na koncu, ko je stavil predlog, da naj se ta postava zopet vrne odseku z naročilom, naj jo še enkrat predela, in sicer tako, da bode pristojbine za kmečke posestnike še bolj znižal, borzijanski davek pa po-vikšal, in da naj prej ko mogoče v posebni postavi predloži reči, ki jih obravnavajo §§ 1., 2., 3., 13., 14., 15.
Za njim je bila obravnava sklenjena in sta bila za glavna govornika izbrana Mauthner na levici, Bilinski na desnici. Mauthner pa se je samo s par besedami odrezal, da mu ni treba govoriti, ker ima ta postava že sama na sebi dovolj nasprotnikov. Bilinski pa je obširneje dokazoval, da postava splošnje ne bode imela toliko slabih nasledkov, zlasti za kmečke prebivalce ne, kakor se trdi. Za njim bo govoril še poročevalec dr. Talir, potem pa se bode glasovalo, in sicer najprej o predlogu po-poslanca Rufa, da naj so postava še enkrat v pretres izroči obrtnijskemu odseku. Za ta predlog bodo glasovali vsi levičarji, pa 15 udov Liechtensteinovega kluba; ako k njim pritisnejo še Coroninijevci, kar
bodo skoraj gotovo storili, potem bodo Rufov predlog gotovo imel večino, in postava gre zopet nazaj k finančnemu odseku, o kterem se ne vč, bode li iz njegovih rok še prišla nazaj v zbor ali ne. Prihodnja seja državnega zbora bo v četrtek 19. t. m. in večina poslancev bode porabila pustne dni, da pogleda, kaj in kako se kaj doma godi?
V današnji seji je odgovoril minister Taaffe tudi na interpelacijo zarad živinske kuge, ki našim deželam žuga po bosenski živini. G. minister je rekel, da je bil samo nek mesar za poskušnjo še-stero glav prignal iz Bosne in da se vsa druga goved prodaja v vnanje dežele, da toraj strah pred zatrosenjem živinske kuge po bosenski živini ni opravičen.
Naši borzijani in pristojbinska postava.
Včeranji telegram o pristojbinski debati nam naznanja, da se bo načrt pristojbinske novele še nekoliko predelati moral, preden ga bo zbornica sprejela in odobrila. Posebno je poslanec Ruf zahteval, da naj se zbero paragrafi, ki zadevajo večje obdačenje borznih špekulacij, v posebno samostalno postavo, ktera naj se kolikor mogoče hitro predloži v potrjenje. Istina pravi čas, da skrajni čas, da se borzijancem naloži na njihov, če tudi dostikrat le dozdeven kapital davek in to visok davek, kterega se s tem morda kmetu nekaj iz ramen odvali.
Kakor znano, bo najnovejša postava o pristoj-binskem davku zadela kupčijo, obrtnijo in kmetijstvo. Nasprotniki njeni toraj svetujejo, naj se ta davek saj za kmetijstvo še zniža, zato pa borza obdači. In naši borzijani, naj veči avstrijski patrijoti, dokler brez davka svojevoljno ljudstvu žepe izpraznujejo, so zagnali krik in vik, da joj. Brž se zberejo ter odpošljejo deputacijo do finančnega ministra s prošnjo naj uboge borzijane, ki na dan, če ugoden veter
pihlja, po 10, 30, 50 in več tisoč zaslužijo, saj nikar ne obdači. Nj. ekscelenca minister I)unajewsky je doposlane prijazno sprejel, pa tudi takoj rekel, da jim stvarno ne more odgovarjati, ker reč se v državnem zboru še le obravnava in tudi tak predlog še ni stavljen, ki bi borzo silil poslanstvo k njemu pošiljati.
Glejte jih no, uboge borzijane s svojim vsakdanjim zaslužkom brez truda in dela 1 Revni obrtnik in njemu enak kmetic naj od vsake stopinje davek plačuje, borzijan pa tisoče v žep spravlja brez davka! Kaj takega zamore le judovska ali pojudena krščena duša tirjati.
Zakaj bi se borzijani odtegovali tudi še nadalje splošni državljanski dolžnosti, pod ktero kmet že do smrti vtrujen omaguje? Kakošna bi bila pač pravica, ko bi ta, kteremu se leto za letom pot s curkom po obrazu cedi, od svojih bornih pridelkov moral plačevati, bogataš židovski pa, ki se v mehkih naslonjačih iz ene strani na drugo preklada, žlahtnodi-šeče smodke puši in vse svoje delo edino le s škarjami odpravlja ter kupone striže, bi pa nič ne plačeval? Pravic ima tak človek navadno že tako več, ali si jih vsaj več prilastuje, kakor pa ubogi obrtnik, ki le z največim pritrgovanjem sebe in svoje preživi in ta bi nobenih dolžnost do države ne poznal! Če je bila kedaj ktera postava na svojem mestu, bo ta gotovo, kajti segla bo v železne "VVertheimovke po davek, ki se je do sedaj po krivici odtegal državi. Bog razsvetli visoko vlado ter jo stori močuo, da borzijauom prav velik davek naloži. Če se znabiti borzijanski somenj malo skrči, naj se le, toliko boljše za ljudstvo.
Velehradska slavnost in prof. limlilovič.
Več kot leto dni se že pretresa po raznih slovanskih listih vprašanje, kako hočemo slaviti spomin sv. Metoda, svojega duševnega očeta, ki nam je
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Deseti (lan.
Ko se v jutro zbudimo, nas že zvon vabi v cerkev. Bil je namreč praznik Marijinega vnebovzetja. V cerkvi smo zopet slišali splošno ljudsko petje in še mi smo se pridružili, a bolj piano, veličastnemu koru v nam znani: „Wir werfen". Po končanem sv. opravilu se pripravimo za trpljenje, ki nas čaka „čez dan"; zato jaz urno požulim svojo redno kavo, in zdaj? — Zdaj pa v park in v cesarsko grajščino, ker smo zvedeli, da jo slehernemu dovoljeno tudi notranje prostore te palačo si ogledati.
Kmalu smo pri umetno napravljenem jezeru, ki obdaja grad; tii pozvonimo in „Charon" pride ter nas prepelje na „uni svet!" Ah! koliko lepega smo videli tukaj, znamenitega iz starodavnih časov — drage spominke cesarske rodovine! Ali — o tem ne smem govoriti; lo nekaj druzega bom povedal.
V prvo vstopimo v dvorano, v kteri smo videli Rimljane v njihovi vojni obleki; bili so krepki možaki in zraven njih še kaj nežni fantiči, in — vsi
v železni obleki. Tu sem videl vojaka — Rimljana z očmi, kakoršnega mi je v duhu kazal rimski pesnik. In? Kar mrgolelo je po meni, kar mrazilo me je, ko stojim pred vojakom z mečem v roki, češ: „Kaj! ko bi fant mahnil po meni, in — nikdar bi jaz več ne videl očetovega doma!" — Kar nekako težko sem te oklepnike ogledoval in kar silil sem dalje v drugo dvorano; toda — tii sem moral lepo ubogati; bilo nas je namreč več; bilo je zraven nas še IG potnikov, ki so govorili ogerski in sem ter tje kako besedo tudi nemški; in — po vnanjem soditi, so morali biti naši vrstniki dijaki.
Po dolgotrajnem ogledovanji nas oni domači spremljevalec popelje še v ječo. Precej ,pri vratih, na levi strani te ječe, sedi mož; vklenjen je v težkih verigah in milo čaka: „Kaj bode še čez-nj prišlo!" Jaz sem bil tukaj zadnji; ravno stopim v ječo, a tega jetnika nisem še ogledal; hišni spremljevalec postoji pa zunaj pri vratih. Ima pa zunaj narejeno tako pripravo, po kteri se oni jetnik lahko premika. Ravno do tega jetnika sem stopil, kar — ta vzdigne roko in nogo, verigo zarožljajo, jaz to ogledam in se toliko vstrašim, da sem v tem trenutku iz ječe skočil, (kar mi je mogoče bilo, ker sem bil zadnji), iu — od zdaj sem le od daleč iz mostovža bolj na drobno ogledoval ubogega trpina. Oni hišnik, ki je
nas okoli vodil, se je pa jako sladko posmejal in se naprej smejal, ko je zapazil, da je pravi „kurji pot" moje prestrašene kosti oblil. Še potem, ko smo odhajajo „bakšiš" stiskali možu v roke, se je namu-zal, ko jaz sežem po njegovi roki. Ne bilo bi škodovalo, ko bi se bil jaz z njegovimi lasmi — (onega jetnika namreč) — nekoliko pokadil! — toda, imel jih revež ni, kajti bil je mož iz lesa. Naj memo-grede k boljšemu razumljenju neveščim čast. bralcem povem, da cesarski grad Laksenburg je sestavljen v tistem zlogu, v kakoršnem so v srednjem veku zidali gradove in so v njih za upornike in hudodel-nike tudi ječe imeli. In v taki ječi premišljuje tukaj leseni, pa vendar z obleko ogernjeni jetnik v verigah svojo osodo in — ljudi straši, kakor slamnati mož v prosu — vrabce. Toda, kakor sem povedal, vsaj meni je ta strah bil hujši in zdatniši, ko je vrabcem v prosu njihovi „strah". Lahko rečem, da bi noben vrabec nikdar več ne frčal v proso, ako bi so on njemu pripravljenega strahu toliko vstrašil, ko sem se jaz tega.
In? — In zdaj se poslovimo od tod ter nadaljujemo svojo pot proti Dunaju. Kako „štemano" stopamo, kako hitimo! In zdaj! — smo naDunajil Zdaj stopa ona vojna — po slavnih Dunajskih ulicah ; a zdaj je boli mirna, ko oni prvi in poti večer na-
/1
M,
prižgal luč sv. vere in postavil s svojim bratom temelj našemu slovstvu. Zapadni Slovani smo se kmalo zedinili, da bo vsak rod sicer doma kolikor se d a slavnostno obhajal tisočletnico, poleg toga je pa bilo tudi določeno, da obiščejo zastopniki vseh zapadnih Slovanov, kolikor mogoče v velikem številu grob sv. Metoda, ki je na Velehradu. Ko je bil pri nas program po večem že določen, pa niso naši vzhodni bratje še nič storili. Po dolgem pre-molku so se oglasili Bolgari, da ostanejo doma in se olicijelno ne vdeleže Velehradske slavnosti, ker jim baje razkolniška ozkosrčnost to brani; o Srbih se še zdaj ne ve, kaj bodo storili, na Ruskem pa tudi še ni nič stalno določenega. Versko gibanje, kterega opazujemo zadnji čas med pravoslavnimi brati in pa Velehradska slavnost, rodila sta tudi na Ruskem svoj sad. Ondotni narod se loči vedno bolj v dva dela, v zmerno stranko, ki se nagiba k zapadnim Slovanom pa tudi k Rimu, in pa v strogo pravoslavno stranko, ki noče o združenji nič slišati in meni, da je razkol edina rešitev za za-padne, kakor tudi vzhodne rodove. Vodja tega ne-spravljivega dela med ruskim narodom je Aksakov.
Ko je bilo treba, da tudi Rusi ktero spregovore o Metodovi slavnosti, se je prvič nekoliko bolj pokazalo nasprotje med tema dvema strankama. Ko je bila že deseta ura, se oglasi Aksakov in nasvetuje svojim rojakom naj praznujejo tisočletnico doma, ne da bi se podali na Velehrad, od koder preti nevarnost razkolu. Oglasila se je pa tudi zmerna stranka, ki odločno zahteva, da praznujejo tudi Rusi spomin sv. Metoda v družbi drugih Slovanov na Velehradu, ker v tem slavnostnem trenutku morajo prenehati razlike v verskem prepričanji in od tod izvirajoča mržnja. Ktera stranka ima več zagovornikov, se ne ve, a to je gotovo, da se je v tem slučaji nagnila vlada bolj na Aksakovo stran, zastopniki vse-slovanske ideje (ne v političnem smislu) pa k zmerni stranki. Ko je prišla ta zadeva v razgovor v Petro-graškem dobrodelnem društvu zmagal je nasvet, da se tudi Rusi podajo na Velehrad. V ta namen je bilo takoj odločenih nekoliko tisočev, ki se imajo porabiti za priprave, ktere zahteva popotovanje.
Menili smo, da je s tem stvar končana in da se bo naša želja, videti na Velehradu zbrane vse zastopnike vseh Slovanov vsaj večinoma spolnila. Ali tii prineso češki listi z Ruskega poročilo, ki jih je kaj neprijetno iznenadilo in je gotovo nevšečno vsakemu pravemu Slovanu. Kako pa je to poročilo? Ob enajsti uri, ko ima biti že vse pripravljeno, naznani N. Budilovič, profesor na Varšavskem vseučilišči, da je prišel v svojih zgodovinskih študijah do prepričanja, da sv. Metod ni pokopan na Velehradu, ampak v Starem Mestu pri Ogerskem Gradišči, kjer je po njegovem mnenji tudi umrl. Dalje misli, da sv. Metod ni umrl 6. aprila, kakor trdi rimska cerkev, marveč 18. aprila. Posebno je pa vstregel Aksakovi stranki in vsem nespravljivim raz-kolnikom z apodiktično trditvijo, da nista bila sv. Metod in Ciril nikakor duhovnika in aposteljna rimske cerkve, ampak razkolniške, Carigraške.
Dejal sem, da nas je zapadne Slovane ta
šega dosedanjega potovanja, zdaj imamo svoje orožje spravljeno, še svoj cepec sem pred mestom vrgel v neko grmovje, da bi me v slavnem mestu kdo ne vprašal „čemu pa to?"
Praznik Marijinega vnebovzetja: Veliki šmaren je danes; po ulicah je vse živo, kakor v Ljubljani ob uri, ko se pri lepem vremenu vsa Ljubljana vzdi-guje in odhaja skozi Šiško v Dravlje, da se ondi telesno in dušno nekoliko okrepčuje! Ravno v tej uri stopamo mi na Dunaj, in ob 2. uri čez poldan sedimo že za mizo v krčmi, kajti davno že nam je odzvonilo „poldan" — sredi v nas!
In čujte čudo! — Danes pa Janez ni imel smole, prvi sem bil jaz danes poprašal po jedi in — ha! — dobil sem jo tudi: Dva „knedeljčka" na juhi, pa „gulaš"; tovaršema pa prijazna in postarana žena ni mogla več postreči. Včasih je že tudi „Flügelmann" na boljem, vsaj tukaj je bilo za-me to velika dobrota. Nikdar ne bodem pozabil, da na Dunaji prva stvar, ki je razun mestnega zraka v me prišla, bila sta dva knedeljčka; toda! — ne dva, ampak — košček za koščekom, — sem bil namreč razrezal ju — kajti večji jo pač bil vsakteri njiju, ko onih krompirjev eden, kterih je hlapec kar sedem h krati v usta djal in — potem še polko piskal.
Ko smo v šoli še brali „kleine Erzählungen", (namreč v onem času, v kterem smo mi sedaj „ob-
trditev v tako poznem trenutku izuenadila in nekako potrla. Potrla nas je, a ne zato, ker je učeni profesor svojo trditev, ki gotovo ni delo enega samega dne, toliko časa imel spravljeno in jo je še le zdaj naznanil, ko bi morala stvar že vsem jasna biti in vsi vednostni prepiri o osebi naših blago-vestnikov končani.
Budilovičev korak ima pa lahko še pomenljiv nasledek, ki se morda ne bo spolnil, pa mogoč je vendar-le. Mogoče je, da se njegovo dokazovanje od nasprotnikov Velehradske slavnosti v to porabi, da se premnogo Rusov in sploh pravoslavnih, ki so sicer namenjeni romati h grobu sv. Metoda na Velehrad, s tem odvrne od svojega namena. To bi bilo tem lažje, ker je le malo časa za to, da bi se od naše strani Budilovičevi pomisleki z ozirom na osebo sv. Metoda vsestransko, temeljito in mirno ovrgli, ker tu je treba porabiti vse novejše vire; no pa to se še zgodi in se je že zgodilo, glavna in najvažnejša stvar je pa ta, da se ne bo spis, ki ovrača Budilovičeve nazore, dovelj hitro in dovelj daleč razširil, posebno med Rusi ne, kterim je v prvi vrsti namenjen. Vzroki za to so razni, kterih pa ne mislim dalje razkladati, ker to bi me predaleč zapeljalo.
Z ozirom na to, da more Budilovičeva razprava Velehradski slavnosti škodovati, se je oglasil takoj mož, ki je kot slovanski zgodovinar obče znan in spoštovan, ter je temeljito dokazal, da je Varšavski profesor s svojo trditvijo na napačni poti, ktero mu bolj kaže pravoslavje, razkol in sovraštvo do Rima, kakor pa nepristranski kažipot — zgodovina. Ta mož je Fr. S. S a si nek, rodom Slovak, ki slovi tako po preganjanji, kterega je moral prestati od Madjarov vsled svoje ljubezni do zapuščene domovine, kakor tudi po svojih zgodovinskih razpravah. — Ker je vprašanje o naših blagovestnikih sploh zgodovinskega pomena, poleg tega pa posebno za nas vse Slovane silno važno in ker je vrli „Slovenec" oni slovenski list, ki se med vsemi največ pečil s slovansko-cerkvenimi zadevami, upam, gosp. vrednik, da bote tudi temu spisu odločili potrebni prostor. Prepričan sem, da bo napravil ta Sasinkov odgovor ruskemu profesorju na „Slovenčeve" bralce ravno tako povoljen vtis, kakor ga je na mene. Oe tudi je spis kratek, pa je vendar tako jasen, da se kmalu spozna, na kteri strani je resnica, ali na strani ruskega vseučeliškega profesorja, ali na strani slovaškega duhovnika-zgodovinarja.
„Nadjali smo se — piše slovaški zgodovinar — da stoji Velehradska slavnost na trdni podlagi, tako da se bomo z enim duhom, v enem času in na istem mestu videli vsi Slovani, ki smo prišli od vseh vetrov k grobu sv. Metoda na Velehrad: ali v „dvanajsti uri" prineso časniki nasprotno misel g. Bu-diloviča z Ruskega. Zelo obžalujem, da je g. Budilovič, kterega poznam osebno kot jako učenega in spoštovanega moža, tako pozno dal svojo misel v presojo in še s tako samosvestjo, kakor da bi bilo njegovo mnenje vsestransko dokazano in na ne-ovrgljivo podlago postavljeno.
Njegove glavne misli so: 1. sv. Ciril in Metod
šitarji" — toraj že popolno odsluženi vojaki — v šolo hodili), smo brali tudi o nekem Filipu, ki je rad cmoke jedel. Brž se spomnim onega hlastnega Filipa in — počasi — polagoma — mirno — „po Dunajski!" — sem se „elegantno" sprijaznil in združil s knedeljčkoma. Še sedaj vem, da sta bila dobra, ko bi ne bila — bi tovarša „Dunajčana" ne bila tudi prosila za-nje! A! kaj še! — po teh dveh nista hrepenela, pač pa po drugih, ali vse je bilo že razprodano!
Zdaj toraj smo na Dunaji! Kje bomo pa spali? Ali si bodemo zopet zunaj mesta, na kmetih kje poiskali stanovanja in prenočišča kakor navadno? Tega pa ne! Zakaj zdaj smo „domil"! na svojem cilju in koncu, toraj „bomo tudi na Dunaji spali!" In kar pri tej ženi smo poprašali po prenočišči. Ze smo imeli tukaj upanje. A nemila osoda — ali pa smola — nam je pa pri tej že ostareli prijazni ženi odvzela sobo za stanovanje, ko smo se ravno ž njo pogajali za plačo; malo „glihali" smo; že smo „zgli-hali", kar vstopi star gospod, tukaj vedni gost, kedar je na Dunaj prišel, in —„obrisali" smo se! Nekdo nam nasvetuje „zum goldenen Lamm", tje toraj stopimo in — dobili smo sobo in posteljo za toliko časa, dokler bomo kaj drobiža imeli. Najeli smo si sobico v najvišem nadstropji z razgledom na dvorišče in na drvarnice. To ne bo drago, smo si mi-
sta bila duhovnika vzhodne in ne zapadne cerkve; 2. sv. Metod je umrl 18. aprila in ne 6. dne istega meseca; 3. sv. Metod je pokopan v Starem Mestu pri Ogerskem Gradišči in ne na sedanjem Velehradu.
Kar se tiče prvega, je to popolnoma prirojeno njegovemu pravoslavnemu veroizpovedanju in jaz spoštujem v njem gorečnost za vero, h kteri se priznava, gorečnost, ki je mnogim izmed naših na pol-učenjakom neznana in nerazumljiva. Vendar naj mi pa ne vzame za zlo, ako pristavim njegovemu mnenju nektere opazke in protidokaze, v nadi, da morda sam opusti to svojo trditev. Tega ne pišem samo iz oportunitete, da bi Velehradske slavnosti ne motila nesloga in needinost, ampak tudi iz prepričanja: „Sapientis esse, mutare consilium in melius" (da je naloga modrega, da svojo misel v boljšo spremeni).
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. februvarja.
Notranje dežele.
Konec šestletne dôbe državno-zborskega poslovanja postal je za samoupravno stranko bolj kritičen, kakor nam je to ljubo. Bati se je namreč in prav po pravici se nam je bati, da bomo zgubili dva moža, kterih bo naša stranka britko pogrešala. Prvi je grof Hohenwart, o kterem smo že v prejšnjih listih zadosti povedali; drugi je pa grof Clain-Martinic. Pet let zaporedoma bil je grof Clam po--ročevalec o budgetni razpravi, kar nikakor ni malenkost. Ta posel, kteremu se je z dušo in telesom žrtoval, dal mu je opravka noč in dan in ga je tudi telesno jako oškodoval. Grof Clam delal je vstrajno, dokler je mogel. Sedaj so mu moči opešale in sam pravi, da je počitka potreben. Kdo mu ga ne bo privošil ! Levičarji so to stvar takoj na svoje nakovalo vzeli in jo po svoje obdelovati začeli, dokler niso zvarili iz nje politične laži: Grof Clam gré, ker se mu je pristudila politika samoupravne stranke ! To pač ni res! Grof Clam res gré ter je svoje poročilo odložil, ker so mu zdravniki to storiti nujno svetovali, ker so mu prijatelji prigovarjali zarad bo-lehnosti. Občutljiva bo zguba, ki bo samoupravno stranko po odstopu grofa Clama zadela, pa upamo, da bode le začasna, dokler si zdravja ne okrepčd, med tem časom ga bo pa že kdo nadomestoval, saj med poslanci na desni ne manjka mož, ki so popolno sposobni stopiti na njegovo mesto. Težje se bo nadomestil grof Hohenwart, ali pa ga sploh ne bo mogoče nadomestiti, ker ne vemo za nikogar, da bi imel na kmetih in pri gospodi, da celo na cesarskem dvoru tolikanj zaupanja, kakor ga je imel grof Hohenwart po celem cesarstvu. Se celo v daljni Galiciji njegovo ime tako slovi, da so rekli: če bi ga na Kranjskem več ne volili v državni zbor, volili ga bodo Poljaki. Kje je še drug poslanec, da bi se enako zamogio o njem govoriti ? Naši Gorenjci smejo pač ponosni biti. da imajo tacega moža za zastopnika in da so ga tako enoglasno volili. No-tranjci na se pa lepo zahvalijo svojim liberalnim voditeljem — vsaj zdaj lahko spoznajo, kam so jih mladiči tirali.
Of/ri še vedno ne spregledajo, da bi se jim pokazal' razloček med političnim begunom in
slili, in med dnevom sobe itak ne potrebujemo. Naj memogrede opomnim, da to leto je bila ravno za tiste dni napovedana splošna ljudska veselica v „praterji" na čast presvitlemu cesarju ob njegovem rojstnem dnevu, zato je bilo takrat nekoliko težje dobiti stanovanj. Kakor sem pozneje slišal, je bilo po časniških poročilih takrat 20.000 tujcev prišlo. In med njimi so bili tudi trije „kranjski Dunajčani" in v tej trojici tudi jaz, bil sem tedaj tudi jaz „inscribirán". Videl sem tudi univerzo, bil sem v njej, naj bi pa potem kdo zamogel meni in mojema to varšema zaničljivo reči, da — nas nihče — še univerze ni videl! Prav brez skrbi in pošteno bi mu odgovoril jaz, da sem bil na univerzi, in sem bil tudi na Dunaji „inscribirán", da sem pa potem Dunaj zapustil, se vé, več bi pa taki radovednež ne smel besedice vleči iz mene, ker kmalu bi sprevidel, da sem bil „inscribirán" le v „cajtengah".
Ko oddamo svojo prtljago, stopimo po mestu; do pozne noči stopamo, stopamo sicer, a tako mogočno ne, ko „Brenceljnovi" Pavliha, in sicer zato ne, ker smo mi, pozabivši svoje marele spravili pri hišnici. — Vsi utrujeni se vležemo že pozno v noč vsak na svojo posteljo, sv. križ in — mene ni več na Dunaji. Kje pa? V deželi počivanja.
(Dalje prih.)
navadnim anarhistom, kini prav nič druzega kakor ropar in morilec, toraj zavržen pri prost hudodelec. „Correspondance Hongroise" v tem smislu tudi obsoja mednarodno pogodbo, ki sto jo sklenili Rusija in Nemčija glede izročitve politično nevarnih ljudi, kakor so anarhisti in nihilisti. Ogri pravijo, da prostost in gostoljubnost više cenijo, kakor pa Bismarkovo prijaznost. Bismarkova država, pravijo, da pojde danes ali jutri na drobno kosce in ne bo ga več Bismarka, ki bi jo s krvjo in železom zopet zlepil, prostost se bo pa ohranila do konca sveta. Če tudi za nekaj časa v verige zakovana, si jih konečno vendar-le zdrobi in pomlajena stopi na dan iz zaduhle ječe. Ogri se zanašajo na svoje državne postave, s kterimi se nadjajo izdatno zadosti proti anarhistom braniti. Možje se vendar le utegnejo motiti in se v resnici tudi motijo, kajti anarhist ni človek, ki bi imel kaj spregleda ter bi se kaj naučil. Njegov bog je dinamit in njegov smoter denar. Očeta, matere, bratov in sester, srečne družine in javnega reda anarhist ne pozmi. On je kakor gad, ki na vse strani s svojim strupenim zobom seka, dokler se mu glava ne stere. Takim ljudem gostoljubnost, ktere v nobenem oziru niti vredni niso dajati in ponujati, je pač nespametno. Tiszi se bodo oči odprle, naj bi le prepozno ne bilo, kadar bo mož spregledal, da same dosedanje državne postave ne bodo mogle niti k življenji obuditi pomorjenih ljudi, niti porušenih poslopij pozidati.
Vnanjc države.
V Londonu je v najnovejšem času dinamit na dnevnem redu. Komaj so so nekoliko oddahnili od prvega strahu, ki jim je London na dveh krajih h krati pretresal, že bi se jim zopet lahko ježili lasje, ko bi Albijonci ravno tolikanj prozaični ne bili! Redarstvo je prišlo na sled precej zdatni kopici dinamita v neki bukvami na zapadni Londonski strani. Spravljenega so imeli v sobi pri nekem človeku, ki je iz Londona zginil, kakor kafra. Čuda ni! kajti London je bil dolgo gnjezdo, kamor so se hudodelci brez razločka ali politični ali navadni morilci, požigalci, goljufi in tatovi zatekali in je ondi vsak svoje varstvo dobil. Kar mačka rodi, miši lovi. Angleži so se v tej nadi silno goljufali, če so mislili, da bodo iz subjektov najslabše nravnosti morda celo svetnike napravili. Izgojili so nekaj iz njih, toda ravno nasprotno od tega, kar so pričakovali. Namesto svetnikov ali vsaj skesanih grešnikov izcimili so se iz te prostosti iz tega osobnega varstva zgolj zavrženi duhovi — pravi zlodeji v popolnem pomenu besede ki hočejo s pomočjo dinamita sedanji svet po svoje spreobrniti. Naganja jih k temu ravno to, kar spodbuja razbojnika, da nastavi popotniku nož na srce — lakomnost po tujem premoženji. Kako vse drugačni so pač ruski nihilisti v tem oziru! Kolikor je tudi v Eusiji že teklo v tem smislu prelite krvi, se vendar še niti od jedne kapljice ne more reči , da bi bila prelita iz sebičnosti, iz roparskega namena; na Ruskem se poslužujejo dinamita, ker se jim ne priznava svoboda, po kteri ondašnji rodovi že zdavnej koprne. Narava je človeku samo po sebi podarila dar prostosti, od kod toraj borba za ukradeno to darilo na Ruskem. Na Angleškem anarhisti tega ne poznajo. Bore se prav po roparskem načinu za zlato in srebro in tudi fenirji, ki so iz začetka za svoj zatiran narod dvignili oboroženo roko, pobratili so se z navadnimi roparji, z Mostovimi anarhisti , ki so pričeli hud boj s celim svetom za — bogastvo. Da taki ljudje morajo povsod le srd obuditi namesto sočutja, je samo po sebi umevno in tudi že v naravnih in nravnih postavah vtemeljeno.
Francozi so vrlo politični ljudje, kadar velj/i svojo slabost nasproti drugim prikrivati. Laško-angleško postopanje težje gledajo, kakor trn v peti in vendar se mu na videz sladkajo, kolikor morejo. Javno mnenje po Francoskem mu je vseskozi ugodno, če tudi je dobro znano, da v najnovejšem času Francozje niti z Angleži niti z Lahi niso najboljši prijatelji. Posebno sočutje kaže pa francoska naselbina v Kahiru laški politiki v rudečem morji; na vsak način bo nekaj škodoželjnosti pri tem, da je jel Angležem Egipt presedati in si ga drugače ne upajo v red spraviti, kakor s pomočjo Lahov. Lahi so sicer Francoze takoj iz začetka zagotovili, da jim ne mislijo nikjer po njihovih (francoskih) naselbinah škode delati, in to je morda drugi vzrok, da jim Francozje tako sočutje skazujejo. V Port-Saidii so Lahi na poti v Mešano nekoliko počivali; po naključji je bil ondi tudi francosk vojni parnik, ki je bil na poti v Tonkin. Takoj so jeli francoski mornarji z laškimi bratovščino piti in tudi po javnosti sprehajali so se laški in francoski vojaki skupaj.
če bi bil Mahdi tolikanj razumen vojak, kakor je predrzen; če bi on svoje zmage tudi tako porabiti znal, kakor si jih hitro pridobi, bi Angležem v Sudanu neznansko predla, ker še tako pri sedanjem položaji ne morejo nič kaj prida opraviti. Ko bi Mahdi imel tako učene generale, kakoršnih je v dobrih treh tednih dva Angležem pobil, bi bil že zdavnej vse veliko-britansko vojake iz Sudana zapodil in bi se bil že davno za gospodarja oklicati dal. Gorjč pa bi bilo potem celemu orijentu, gorje posebno Angležem v iztočni Indiji, od koder ravno sedaj mislijo nekaj batalijonov v Suakim poslati; kajti Mahdi ima jako spretno zaveznike, turške der-više, kteri so z veliko zgovornostjo po Afriki in Indiji jeli oznanovati, da je Mahdi mož božji, ki bo
zatiralce Angleže z mečem v roki iz deželi pognal, koder se Mohamedova vera razteza in kar bi jih pa še ondi ostalo, bode do poslednjega otroka pomoril. Gorje orijentu, čo se Angležem ne posreči Mahdija in Osmana Digmo v svojo oblast dobiti; ta dva fanatika bota s pomočjo omenjenih dervišev požar in umor iz vroče Afrike zanesla tudi še v rodovitno Indijo, kjer Angleže tako radi vidijo, kakar trn v peti in verska vojska se bo vžgala, kakoršne že stoletja ni bilo. Poleg Angležev znajo opraviti dobiti tudi Francozi v Algeriji, kjer so svoje vojake skoraj da ne vse v Tonking poslali. Arabci so narod, ki prostost in neodvisnost čez vse ljubijo. Priložnost se jim ponuja, kdo ve, če ne bodo z obema rokama za njo zgrabili.
Izvirni dopisi.
Iz Notranjskega, 12. febr. Še smo skoro v jutru novega leta 1885 in neusmiljena smrt pokosila nam je troje zaslužnih dušnih pastirjev. Niso se posušile še solze po vrlem Trebanjskem dekanu, mokra solz je še gomila, ki krije Velesovskega g. župnika, že plakajo farani Logaški na grobu svojega preljubljenega pastirja Mateja Marki č a — vestnega duhovnika in nesebičnega rodoljuba. Koliko je ranjki gosp. župnik delal v Logatcu v 16 letih svojega pastirovanja, naslikal nam je v lepem gin-ljivem govoru kaj živo preč. gosp. dr. Sterbenec, župnik Hrenovški in deželni poslanec, o pogrebu njegovem.*)
Pri svojem neumornem duhovnem trudu ni pozabil, da je sin matere slovenske. Spoštoval je nje jezik ter potegoval se za njega pravice kjerkoli je mogel. Da je bil prijatelj in dobrotnik šoli, se ume.
V	hiši svoji bil je dobrohoten vsem, ki so stanovali ž njim; vzlasti kaplanom svojim bil je naklonjen ter delil jim z veseljem potrebnih naukov. Do vseh druzih bil je prijazen in zelo gostoljuben. V družbi je bil duša nedolžne, poštene zabave; bil je vedno veselega lica — zato z radostjo pozdravljal je vsak njegovo prisotnost. Ni čuda tedaj, da z žalostnim srcem oziral se je zadnji čas vsak v njegovo upadlo obličje, vide, da vidno hira. Bolezen nadlegovala ga je več mesecev, vedno hujše — a vso bolest prenašal je potrpežljivo, vdano v najsvetejšo voljo Božjo. Okrepčan na duši s sv. zakramenti za umirajoče zaspal je mirno v Gospodu v soboto dne 7. febr. ob 472- uri popoludne.
V	torek, dne 10. t. m., izročili smo materi zemlji njegove telesne ostanke. Mrtvaška opravila in sprevod vodil je preč. gosp. dekan M. Šli bar. Pogreb je bil veličasten, kakoršnega Logatec še ni videl in ga ne bode tako hitro. Gotovo nad 2000 ljudi je ranjkemu zadnjo čast skazovalo. Še malo trenutkov po prihodu na mirodvor in tudi telesnih ostankov ranjkega nimamo več pred seboj. Rakev položč v grob, opravijo se molitve in med petjem „Benedictus" in „Jamica tiha", zakrila nam je črna prst preljubljenega gospoda župnika. Srce nam se je vsem tii krčilo žalosti — tolažila nas je le zavest, da ne ločimo se od njega za vselej, da združiti se nadjamo ž njim v večnosti. — Bog daj nam vsem, da v srečni!
Domače novice.
(Ranjkega dr. Janeza Gogale postne pridige), ktere je imel v stolnici 1. 1883, so skoro že do-tiskane in se bodo zamogle dobiti konec prihodnjega tedna. Tiska jih „Katoliška Tiskarna", založnik pa je „Collegium Marianum". Izdajatelju ni bil drugi namen, kakor: podati onim, ki so rajnkega poslušali in spoštovali, njegovim znancem in učencem nekak spominek, prav primeren ravno sedaj za postni čas, zraven pa tudi opozoriti jih na „Marijanišče", ki je dedič pa tudi pravo ljubljeno dete rajnkega očeta revežev. Dohodki namreč te knjižice, tiskane v veliki osmerki na treh polah in pol, so namenjeni temu zavodu. Dobivala se bodo v „Marijanišči" in tudi „Kat. Bukvami". Naročila pismena naj se pošiljajo v „Katol. Bukvarno" ali v „Marijanišče". Cena 40 kr. O priliki spregovorimo še kaj več.
(Spričevala) in šolske vesti razdeljevala so se danes popoludne povodom konca prvega poluletja.
(BaMjado) so napravili sinoči tukajšnji više-gimnazijalci ob 7j8 zvečer svojemu vodji, c. kr.
*) Ne zamerito, da tu malo okrajšamo, ker je bilo že marsikaj včeraj v dopisu iz Logatca rečeno.	Vredn.
deželnemu šolskemu nadzorniku, dr. Smoleju, za slovo, ker mu je z današnjim dnevom potekla doba njegovega 191etnega ravnateljstva. Dr. Sraolej postal je ravnatelj za dr. Mitteisem leta 1866 in je do današnjega dne vstrajno posloval, kakor smo rekli, 19 dolgih let. Sinoči ob 7. uri jeli so se dijaki zbirati pred gimnazijo z svetilnicami in voščenimi bakljami, ter so se ob 7*8 p0 stolnem trgu in po Špitalskih ulicah v Frančiškanske ulice pred stanovanje dr. Smolejevo podali. Spremljala jih je cela množica ljudi, ktera se je o dovršenem petji prav pohvalno izrekala. Najlepša je bila med vsemi Forsterjeva „Pobratimija", pesem za zbor s samospevom, silno teška, a prekrasna. Na čast jim moramo reči, da so jo eksaktno peli brez najmanjše skaze in jako lepo. Na vse zadnje so poslovivšemu se vodji še navdušen trikraten „živio" zaklicali in slovesnosti je bilo konec. Nemška pesem „Mein Vaterland", ki so jo med prvo in poslednjo slovensko vpletili, bi se bila prav brez greha opustila, Slovenski dijaki so namreč napravili vodji podoknico, ki je tudi sam sin slovenskih starišev in vrlo dobro slovenski govori, ergo bi bili že s samimi slovenskimi opravili.
(f Jera Mesar.) Sinoči je po hudem bolehanji na Bistrici v Bohinju umrla sestra g. župnika Mesarja; pogreb bode v ponedeljek. Kdor je rajnko poznal, rad pritrdi, da je bila skrbna Marta in pobožna Marija ob enem. Bodi priporočena v spomin.
(Nemški mora znati) vsak, kdor se iz Ljubljane na Gorenjsko po železnici vozi, drugače v Ljubljani ne ve, kedaj je čas vstopiti, ako se slučajno na zvonec ne razume, kajti na Ljubljanskem južnem kolodvoru sluga še vedno edino le po nemški kliče: „Einsteigen uach Oberkrain — Tarvis — Villach". Edino dobro in tolažljivo pri vsem tem za tiste, ki nemški ne znajo, je to, da vsaj zvonec na postaji mednarodni jezik govori, kterega vsak razume, da je takrat treba vstopiti, kedar zapoje, kdor se misli ravno kam peljati. Naj bi bilo našim železničarjem pa mogoče zvonec tako obesiti, da bi le za nemške ušesa ruzumljivo pel, kdo ve, če bi Slovencem še tega ne naklonili!
(Rezervni častniki in kadetje), ki so leta 1880, 1878 in 1876 potrjeni bili, klicali se bodo letos na vojaške vaje; ob enem pa vsi oni rezervni častniki iz druzih letnikov, ki so nastop dejanske službe toliko odlašali, da nimajo še sedem službenih let za seboj in konečno vsi rezervni častniki, ki še niso napravili vojaških vaj za minulo leto" 1884. Trajale bode vojaške vaje za rezervne častnike in pa za tiste kadete, ki hočejo častniki postati, po štiri tedne.
(Zbolel je) g. Potrato, c. kr. okrajni sodnik v Kranji. Ker bode ondi zarad tega novega uradnika potreba, pride tjekaj po lastni prošnji c. kr. okrajne sodnije pristav gosp. Josip Hauffen iz Vipave.
(Petindvajsetletnieo) praznoval je včeraj v Gorici prvostolni prošt monsignor Valusi. Sprejel je ob tej priliki mnogo vošil.
(Za vpokojene duhovnike.) Dolenje Cerovska županija išče v sporazumu s cerkveno oblastjo duhovnika, ki bi se hotel tjekaj preseliti. Opravka bi ne imel druzega, kakor ob nedeljah in zapovedanih praznikih maševati, za kar bi dobival 100 goldinarjev in prosto stanovanje z vrtom.
(10.000 goldinarjev) cesarskega denarja zapravil je poštar Uršic v Volšpergu na Koroškem. MožA so zaprli.
(„Jurij s pušo") je zopet tukaj. Prav zanimiv in kratkočasen je. Pripravlja se na pot k volitvam.
(Poldrugi cent in deset funtov čez) vaga petletna deklica Julijana Hicke, ktera se bo te dni v Trstu za denar gledati dala. Z njo vred razpostavila se bode radovednim tudi njena sestra, ki je petletne debelice popolnoma vredna in menda primerno ravno tako težka za 18 let. kakor njena „sestrica" za pet.
(Dobra za kašelj), pravi „Laib. Ztg.", da je krompirjeva voda, t. j. krop, v kterem se je krompir kuhal. Napravi se tako-le: Krompir se kakor po navadi lepo umit kuhat pristavi in mora tako dolgo vreti, da je kuhan. Potem se odlije in je treba krop zopet s studenčnico na polovico zaliti, in s kandis-sladkorjem dobro osladiti, na kar mora zopet oboje skupaj zavreti. Ta voda se potem po trikrat na dan pije. Solanin, ki ga je v taki vodi posebno veliko, je tista dobrodejna substanca, ki razdražene živce potolaži in človeka celo v spanje zaziblje.
Razne reči.
—	Madjarska strogost. „Sriemski Hrvat" piše: „Kakor „Pester Lloydu" iz Zagreba javljajo, je kr. deželna vlada s svojim odpisom naznanila pred-sedništvu jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, da bode akademiji prikratila letno deželno podporo, če se bode še nadalje vtikala v politične agitacije." —Tudi to je znamenje časa, pristavi „Sr. Hrvat", in človek, kteremu je do omike, praša: „Jeli tudi to eno izmed „drastičnih" sredstev, s kterimi hoče sedanja ogerska vlada na Hrvaškem vkrotiti vsako nji nasprotno mišljenje?"
—	Sušica na Dunaji. Kako rapidno deluje sušica po širnem svetu, vzlasti pa po velikih mestih, nam strašno kažejo velike številke umrlih, ktere po-končd ta do sedaj še vedno skoraj neozdravljiva bolezen. Ako vzamemo Dunaj samo za desetletje 1873— 1882, in sicer samo Dunajsko občno bolnišnico, dobimo ogromno število 10.172, kolikor jih je ondi umrlo za sušico, med tem, ko jih je na tej bolezni bolnih bilo vzprijeto 18.096; umrlo jih je toraj 51'2 odstotkov. Toda uvaževati moramo pri tem, da na sušici bolni dolgo časa ne poznajo svojega pogubnega stanja, da jih pa tudi veliko v domači skrbi hira, ne da bi šli v bolnišnico. Dr. Hofmann je na-računil, da se število jetičnih na Dunaji silno množi; že samo 1. 1882 je znašalo isto nad 10.000 ljudi. Te številke grozno govore in na glas vpijejo, da naj se v zdravniških krogih z vso silo jamejo gibati, da zastavijo kolikor mogoče pot temu pogubnemu teku.
—	Kak o vi so škofjeLondonski? V Londonu je umrl protestantski škof dr. Jaks on. Njegovi dohodki so znašali dvo velikanski palači, 10.000 funtov Sterlingov in 100 manjših posestev, kterim je bil patrón. In ta „ubogi škof" je v resnici kup-čeval s svojimi dohodki. Svojih osem hcerá je po-možil z osmimi kaplani; vsakemu izmed njih pa je dal grofovsko doto. To so bila največja njegova dela!
—	Berank a zvitost. V lopi Kazanske stolne cerkve se navadno shaja največja sodrga. Berači, capini, ničemne ženske in sploh vse, kar spada pod stroko beračev in postopačev. Tii pa je policija menila, da ima dolžnost posredovati pri tej druhali in je sklenila nekega dné, ko so zopet stali na omenjenem mestu, jih razgnati. To je imelo tudi svoj učinek. Na vse strani so se vili in suvali; med gnječo pa je bila tudi raztrgana žena, nesoča na rokah v capah zavito dete. Vsa v sapi hiti pred policajnim stražnikom; ko pa pride do Katarinskega nabrežja, razvije cunje in — vrže dete v vodo. Na to pa urno izgine. Ljudje pri tem strašnem pogledu vsi izven sebe, hité k vodi, da bi morda še rešili nedolžnega črvička, a groza se jim spremeni v smeh, ko vidijo mestu utopljenega deteta — navadno brezovo poleno.
Poslano.
V novejših časih se nahaja po časnikih več reči, o kterih duhovnik ne more niti govoriti niti molčati. Kaj toraj? Dovolite, g. urednik, da jih samo omenimo — naj svet saj vidi in vé taktiko tako zvanih liberalcev. Te baže je:
Dopis „iz Podsmreke" („Slov. Nar." št. 31.) res pravi dopis izpod smreke. Čudna zmes resnice in neresnice; prilizovanja in sumuičenja. Mislimo, da je gosp. župniku, kterega vsi dobro poznamo in čislamo, s takimi dopisi in na takem kraji, jako malo vstreženo. Dopisa, kakor rečeno, ne moremo na drobno presojevati zarad lahko umljivih vzrokov; toliko pa rečemo: Večkrat kakor človek dopis prečita, bolj strupena in hinavska se mu razodeva njegova vsebina. Dopisnik mora biti jako neveden in neotesan človek ali pa jako hudoben, vsekako mu pa časti ne dela. Si tacuisses . . .!
Enake baže je kritika o životopisu r. knezo-škofa dr. Pogačarja („Slovan št. 3), naj bila bi tudi res iz duhovenskih krogov. Tudi tii se kritikar vtika v njemu nerazumljive reči, bodi-si iz nevednosti, bodi-si iz hudobne volje. Nam so razmere popolno znane že več kakor 40 let, ko kritikarja znabiti še na svetu ni bilo; da pa nepoklicanemu kritikovalcu na tem polji ne moremo slediti, se umé samo po sebi. Čudno je res, da dandanašnji liberalni svet več ne razloči in ne umé, kaj se spodobi, komu je s tem pomagano itd., ampak kvasi le brez premislika, ter prodaja svojo nedosegljivo modrost (?), da se poslednjič solnči — na škandalu! Sapienti pauca.
Več duhovnikov.
Telegrami.
Dunaj, 14. febr. Časniki so prinesli razprave, da predsednik deželne višje sodnije v Gradci ni izvršil odloka pravodnega ministra tikajočega se naprave sodniškega izpita v slovenskem jeziku. „Fremdenblatt" pravi, da
ve iz gotovega vira, da je to popolnoma neresnično, ker se jo omenjeni odlok poslal predsedništvom sodniških dvorov v Celji, Ljubljani, Rudoliovem in Oelovoi z opazko, da naj se objavi avskultantom, ki niso še dotične skušnje napravili.
Filadelfija, 14. febr. Pogorela je hiša za uboge blazne z 28 ljudmi vred.
Tujci.
12. februvarja.
Pri Maliii: Albreht Pleiss, trgovec, iz Remscheida. — Peterka, Frcutag, Wester in Werling, trgovci, z Dunaja. — Drexler, zasebnik, z Dunaja. — Moric Müller, c. k. stotnik, s soprogo, iz M. Vasarhelya. — P. Hammerer, trg. pot., iz Trsta. — Gorup, zasebnik, s sinom, iz Reke. — Hofmann, trgovec, iz Kočevja.
Pri Slonu: Arnold Färber, trgovec, z Dunaja. — Viljem Fischer, trgovec, z Dunaja. — Haumeder, c. k. polkovnik, iz Gradca. — Globočnik, trgovec, iz Kranja.
Pri Južnem kolodvoru : Josip Bartl, trgovec, iz Reiseli-dorfa. — Andr. Novakovič, vinski kupec, iz Hrvaškega. — Adolf Goriup, trg. pot., iz Gorice.
Umrli so:
11. febr. Janez Medio, hlapec, 34 let, ulice na Grad št. 12, otrpnjenje srca. — Milan Žan, natakarjev sin, 11 dni, Resljeva cesta št. 18, bažjast.
V bolnišnici:
10. febr. Marija Valantič, gostija, 51 let, srčna napaka.
Zahvala.
Vsled srbrne poroke, ktero slovesno danes obhaja prebla-gorodni gospod Albert Samassa, je meni za razdelitev med uboge v revni hiši izročil 25 gld.
V	imenu obdarovaneh sirot izrekam presrčno zahvalo; Bog ohrani in poverni dobrotniku tisočkrat.
K. Lahajner,
nadzornik revne hiše.
Zahvala.
Odbor tukajšnjega bralnega društva je sklenil napraviti veselico s tombolo, ker pa društvo nima premoženja, zlozili so gg. odborniki in nekteri udje nekaj denarja, da so omogočili veselico. Cisti dohodek so pa namenili v prid revne šolske mladine.
Da je bila veselica dobro obiskovana, in da seje dovoljno izvršila, kaže to, da mi je danes predsednik društva g. Jakob Meden, izročil 30 gl. kot čisti dohodek veselice, da za to svoto nakupim pisalne priprave, kakor tudi beril in računic za revne šolske otroke.
Gospodje, ki so v ta namen kaj darovali, so naslednji: Jakob Meden, Josip Meden, Josip Škrl in Anton Vidmar — iz Begunj; Janez Svigelj iz Selščeka; Janez Turšič iz Bezov-ljaka; Anton Svigelj s Kožljeka; Josip Milavec iz Cerknice in Franjo Malavašič z Vrhnike.
Vsem gg. darovalcem, kakor si. odboru bralnega društva za ta velikodušni dar se zahvaljujem v imenu revne šolske mladine najiskrenejše. Bog plati!
V	Begunjah pri Cerknici, 12. februvarja 1885.
Josip Žirovnik,
učitelj.
I>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
J 4 februvarja
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	83 „
i% avstr. zlata renta, davka prosta . .	106
Papirna renta, davka prosta . . .	99 "
Akcije avstr.-ogerske banke . .	864 "
Kreditne akcije......303
London.......123
Srebro ...............
Ces. cekini.......5
Francoski napoleond......9
Nemške marke......60
30	kr.
85	„
60	„
10	P
30	"
90	„
80 77 V, 40 '
Od 13. februvarja. Ogerska zlata renta 6%
„ papirna renta 0%
Akcije	anglo-avstr. banke
„	Liinderbanke
„	avst.-oger. Lloyda v Trstu
„	državne železnice
„	Tramway-društva velj. 170 4% državne srečke iz 1. 1854
gl.
kr.
Državne srečke iz 1
"	» i, 1
Kreditne srečke Ljubljanske srečke Rudolfove srečke
1860 1864 1864
	98	n	40
	94		15
200 gld."	107	ti	50
	104	"	_
	568		—
	306	n	80
1. .' .'	214		75
250 gl.	127	„	—
500 „	137	„	75
100 „	174	„	—
50 „	172		50
100 „	178		_
20 „	23	t,	—
10 „	19		50
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
v Dulah pod Čatežem,
• znan pod imenom: „cerkven malen"; sedaj	•
: ves nov, pri kterem sta dva travnika in velika,	!
; dobra njiva, se daje v najem. Dražba za to	'
bode 9. marca 1885 v farovži pri sv. Križi	i
: poleg Turna. Tukaj zamore tudi vsakdo na-	; ; tančneje pogoje zvedeti.
Župnijski urad pri sv. Križi
12. svečana 1885.	!
! (D	J. Marolt. i
Lapajnetova
ZeloTiia štajerskih Slovencev,
eena 1 gld. 20 kr., dobiva se v Ljubljani pri knjigovezu Dožmanu in v „Katoliški Bukvami".	(3)
asa
V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Piccolijeva esenca za želodec.
Ta esenca je narejena iz rož, in jo zato tako priljubljena, ker jo ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar so vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jili izdelovatelj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi krč in ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zaprtje, liemorojide, zlatenico, glavobol itd., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih voč vzame dobi ceneje.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper glisto, škatljiea po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Prave od Nj. c. kr. Veličanstva cesarja Jožefa II. privilegirano kričistilne krogljice od lekarne Pser-liofer na Dunaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr.
1'. n. občinstvo se svari proti ponarejanji teli krogljic.
w®r Zeliščni prsni sirop,
pripravljen od G. Plccoli-ja, lckurja pri Angel ju v Ljubljani, 11a Dunajski ccsti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim vspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasližcuju, kašlju, hripavosti, dušljivcmu kašlju itd. Odraščoni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic.
Ne zamenjati z rudečim sokovi, kterega pod tem imenom prodajajo. Jijf" Pravi sok mora temno rudeč biti.	Steklenica 36 kr.
Salieilna ustna voda,
in salicilui zobni prah lekarja G. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in je najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vse zobne ustno in vratno bolezni. — Vzame se pol žličiee na pol kozarca vode za izplakniti usta po jedi, ali pa nekaj kapljic na mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica salicilne ustne vode 40 kr., 1 škatljiea salicilnega zobnega praha 25 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (12)
J
poprej
Matej Schreiner,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v ILjuMjam, Sv. Petra cesta štev. 27.
Prcčastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo žo staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje so vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vso orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštrance, kelihe, lainpe, križe za bändeln in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrcnc, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v ognju po-zlatent.
Naročena dela izvršujejo se v rsa-lcorinem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni,.
Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(14)
occ