VREME VREME
Septembra se pripravlja vsesplošna stavka slovenskih zdravstvenih delavcev. Razmere v slovenskem zdravstvu so spet prišle do vrelišča, kar je bilo seveda pričakovati po tem, ko so pred nekaj meseci na tako kratkotrajen način, z ugodnimi posojili zdravstvenim organizacijam, reševali slovensko zdravstvo. Ali bodo tudi jesensko nezadovoljstvo prelepili s kratkotrajnim obližem? Vprašanje na odgovor septembra.
DRUGA IZMENA NA DVEH DELOVIŠČIH
Na zvezni mladinski delovni akciji GORIČKO je začela z delom že druga izmena. Vse tja do 18. avgusta bodo krampe in lopate vihteli mladi iz MDB narodni heroj Mirko Jovanovič z beograjske vojaške akademije, mladi iz Kumanova, ki so zbrani v MDB Kristjan Todorovski—Karpoš, potem MDB Veselin Masleša iz Banjaluke in MDB Titovi brigadirji iz Suve Reke.
Druga izmena je še bolj pridna kot prva. Mladi delajo na dveh deloviščih: na cesti Tešanovci — SELO polekajo sklepna dela ob asfaltiranju sedemkilometrskega odseka ceste, v černelavcih pa napeljujejo vodovodno omrežje.
1 udi v popoldanskih urah se marsikaj dogaja. Nekateri brigadirji obiskujejo tečaje, drugi se hodijo kopat ali počnejo kaj drugega. Bili so tudi že na izletu v Logarski dolini, načrtujejo pa še enega, najbrž po Pomurju.	se
Murska Sobota. 10. avgusta 1989 • Leto XLI • Št. 31 • Cena 6500 din
Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo. Pretežno sončno bo, pa tudi topleje.
OB DNEVU
GRANIČARJEV DRNOVŠEK NA HODOŠU
Obnovljena stražnica na Hodošu bo v torek, 15. avgusta, poimenovana po generalu armade, narodnem heroju in španskem borcu Kosti Nadju. Ob 45. obletnici ustanovitve KNOJ — v spomin na ta dogodek praznujejo naši graničarji — bo to osrednja proslava obmejnih enot petega vojaškega armadnega območja. Pričakujejo, da se bo v torek opoldne pri stražnici zbralo najmanj tisoč ljudi, med gosti pa bo tudi predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek.
S posodobitvijo stražnice — na območju petega vojaškega območja tako uredijo tudi do štiri vsako leto — bo ob boljših pogojih dela in višjem standardu vojakov ta del meje še bolje varovan. Čeprav je naša meja gosto posejana z mejnimi prehodi, so lani samo na območju Slovenije preprečili 600 ilegalnih prestopov meje. Največ »potnikov« je bilo iz vzhodnoevropskih držav brez potrebnih dokumentov, povečuje pa se tudi tihotapstvo.
Pri preprečevanju teh in drugih kršitev v obmejnem prostoru starešine in vojaki vzorno sodelujejo i domačini. Pomoč pa je obojestranska, saj je vojska pripravljena pomagati pri gradnji telefonije, vodovodov, cest, pri pospravilu pridelkov in je prva pomoč pri naravnih nesrečah. Ena zadnjih skupnih akcij v Pomurju je bila gradnja vodovoda v Trdkovi. Na tiskovni konferenci teden pred praznikom graničarjev so bile izrečene laskave besede tudi o sodelovanju r. organi milice, carine, z raznimi občinskimi strukturami in delovnimi kolektivi, kar je prepričljiv odgovor vsem tistim, ki mešetarijo s protiarmadnim razpoloženjem v Sloveniji.
Z udeležbo na torkovi proslavi pa imamo možnost in priložnost čestitati našim graničarjem kar osebno.
1. Benko
Nekateri se te dni hladijo na morju, drugi v jezerih in gramoznicah, tretji pa polnimo kopališča. Takale gneča je bila minulo nedeljo v Moravskih Toplicah. Ob 28 stopinjah, ki jih je imela ogrevana voda, se je bilo prijetno namakati. Tudi vse bližnje zelenice so bile polne. Zakaj bi se sploh vozili do morja, pa tudi pivo je tam dražje!?
N. JUHNOV
DOVOLJ KRUHA
IZ DOMAČE
PŠENICE
Žetev v državi se je končala in tudi pomurski kmetijci so letošnji pridelek pšenice pospravili. Ob koncu minulega tedna smo tu in tam še lahko videli kakšno nepožeto njivo, saj je močno deževje precej razmočilo zemljišča in stroji nekaj časa niso mogli na njive. Zdaj je letošnji pridelek že na varnem, dobršen del so ga pridelovalci oddali v skladišča žitnopredelovalnih organizacij, nekaj pa so ga shranili v domačih kaščah. Za vsak primer, da ga bodo po-krmili živini, če bodo cene krmil še naprej tako naraščale, nekateri pa čakajo, da ga bodo oddali, če bo cena višja.
Letošnji pridelek pšenice v Jugoslaviji je manjši kot lani, se pa kljub temu ni bati, da bi nam pšenice primanjkovalo. Za domače potrebe porabimo letno v državi okrog 3,3 milijona ton pšenice in toliko so je mlinske organizacije letos že odkupile. Le nekaj manj kot poldrugi milijon hektarjev so imeli letos jugoslovanski pridelovalci zasejanih s pšenico, po prvih podatkih pa so je pridelali nekaj več kot 5 in pol milijona ton, tako da je povprečni pridelek znašal 3,86 tone po hektarju. Čeprav je bilo veliko zapletov okoli odkupne cene pšenice, so v mlinskih organizacijah z odkupom zadovoljni in pravijo, da bi se s presežki lahko pojavili celo na svetovnih tržiščih. Ne sicer s takšnimi količinami kot lani, ko smo ponudili okrog milijon ton pšenice, kljub temu pa s količinami, da smo lahko resen partner na tujih tržiščih. Napovedi so. da bomo do konca leta od naših pridelovalcev odkupili še nekaj pšenice, čeprav se nekateri pridelovalci z odkupno ceno še vedno ne morejo sprijazniti. Če smo pošteni, ta sicer pokriva pridelovalne stroške, vendar si z denarjem, ki so ga dobili za pšenico, ne morejo veliko pomagati. Več kot 31-odstotna rast maloprodajnih cen v minulem mesecu je tudi pri pšenici opravila svoje, reprodukcijski material za kmetijstvo se nenehno draži, rastejo pa tudi vse ostale cene. Ko je ena obleka enakovredna dvema tonama pšenice, potem je v gospodarstvu resnično nekaj narobe, pravijo kmetijci.
Tudi v Pomurju je žetev končana, kmetje pa še vozijo pšenice v skladišča soboškega Mlinopeka. Ta je do začetka tedna od pomurskih pridelovalcev odkupil 33.300 ton pšenice, do konca leta pa bodo odkupljene količine še nekoliko višje. Za pšenico prvega kakovostnega razreda so letos pomurski pridelovalci dobili 4.850 dinarjev za kilogram. drugi kakovostni razred pa je bil za 350 dinarjev cenejši. Seveda jim je na koncu od te cene ostalo nekoliko manj, saj so letos morali sami nositi stroške sušenja, pa tudi praznih stroškov jim ni nihče povrnil.
Po vsem tem sodeč nam letos moke ne bi smelo primanjkovati in kruha bo dovolj. Ostaja le vprašanje, če si ga bomo lahko tudi privoščili. O tem, koliko bo treba za kilogram kruha odšteti po novem letu, zdaj raje ne razmišljamo.
L. Kovač
stran
-MORAVSKE TOPLICE 
V KAKŠNO DOMOVINO BI SE RADI VRNILI?
— 1200 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV
—	VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE
- KMETIJSKA MEHANIZACIJA
— ŽIVILSKA INDUSTRIJA
—	UGODNI SEJEMSKI POPUSTI
Te dni so se vrnile v domača gnezda tudi zdomske in izseljenske lastovke. V mislih imamo seveda naše ljudi, ki živijo in delajo na tujem. Pomurskih lastovk je menda okrog 10 tisoč. Kakšna so njihova razmišljanja o dogajanju v domovini? Najbrž podobna, kot jih je na nedeljskem srečanju zdomcev in izseljencev v Moravskih Toplicah izrekel Zvone Kokalj, predsednik slovenskega kulturnega društva Lastovka iz Ingolstadta.
»Dolga leta smo bili ljudje v tujini ponosni na svojo širšo domovino, na Jugoslavijo. Toda potem so prišli dogodki, ki niso razburili samo domače javnosti, ampak smo jim lahko sledili tudi na ekranih tujih televizij. Je to še naša Jugoslavija, smo se spraševali, ko smo med poročili iz Libanona in Severne Irske videli tudi posnetke s Kosova. Neizmerno žalostni in razočarani smo bili. Pa dejstvo, da so sredi Ljubljane, glavnega mesta naše suverene republike Slovenije, sodili v tujem jeziku štirim ljudem — enemu menda zato, ker je v nekem dokumentu podčrtal določene stavke z zelenim flomastrom! Na kaj smo še lahko po-posni, smo se spraševali. Na tujem živimo, to pa ne pomeni, da nam je vseeno, kaj se dogaja do-ma  . Slovenski zdomci se počutimo kot del slovenskega naroda, zato nam ni in ne sme biti vseeno, kakšna bo usoda tega naroda in domovine. Zato imamo pravico skupaj z vami, ki živite doma, odločati o tem, v kakšno domovino se želimo vrniti .«
In te misli so se vsaj delno.na-vezovale tudi na predhodnega slavnostnega govornika na tem srečanju, Milana Nekrepa, predsednika Pomurskega medobčinskega sveta SZDL.
»Na družbenopolitičnem področju, kakor vam je znano, prav v Sloveniji bijemo sedaj odločno bitko in dokazujemo preostalim jugoslovanskim republikam, da se slovenski narod ne more raz-
vijati brez demokratičnih svoboščin, brez priznavanja pluralizma in tekmovalnosti v političnem sistemu, brez svobodne konkurence različnih predlogov, brez pravne in civilne države in navsezadnje brez suverenosti v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju.«
Dejal je tudi, da naš odnos do zdomcev, zlasti pri omogočanju njihovega hitrejšega vključevanja v naše gospodarstvo z odpiranjem obrtnih delavnic in drugih objektov, ni bil vedno tak, kot bi bilo to potrebno in kot smo imeli pa še imamo deklarativno zapisano. Na zasebni sektor smo do nedavnega gledali kot na nujno zlo. Z novo zakonodajo želimo zamujeno popraviti.
Vsem zdomcem in izseljencem je izrekel tudi zahvalo za njihovo delo v društvih na tujem in predvsem skrb, da tudi njihovi potomci ostanejo Slovenci. Mladi člani društva Lastovka iz Ingolstadta, ki so se predstavili obiskovalcem s krajšim kulturnim pro-gramom, so dokazali, da njihove slovenske korenine še niso spodrezane. Da se kaj takega ne bi zgodilo, pa mora storiti vse tudi slovenska družba. Nemška raziskava med našimi delavci je med drugim pokazala, da se jih namerava okrog 95 odstotkov vrniti v domovino; kdaj bo to, ne vedo, najbrž tedaj, ko bodo imeli dovolj delovne dobe za upokojitev. Drugo vprašanje pa je, kaj bo z njihovimi otroki. Storiti moramo vse, da se naučijo vsaj materni jezik in da bodo spoznali in se navezali na domovino svojih staršev, je v pogovoru pred
osrednjo prireditvijo poudarila Zora Tomič, predsednica koordinacijskega odbora za vprašanje naših delavcev v tujini pri RK SZDL.
Dvanajsto skupno srečanje pomurskih zdomcev in izseljencev v Moravskih Toplicah — vabljeni so bili tudi od drugod — pa žal ni uspelo, kot je to vsakoletna želja organizatorjev (OK SZDL Murska Sobota, SKD Lastovka Ingolstadt in podružnica Slovenske izseljenske matice M. Sobota). Udeležba je bila namreč preveč skromna, tako da je potrebno resno razmisliti, kako v prihodnje s tovrstnimi srečanji. Najbrž sta vprašljiva tako datum kot čas prireditve.
JOŽE GRAJ
S ČOLNOM PO BRZICAH IN UMAZANIJI
Deset let je moralo preteči, da je ideja, da bi s čolnom preveslali reko Muro od njenega izvira do izliva, uresničena. Zakaj ravno reko Muro? Več razlogov je: je naša največja pomurska reka, nekoč je bila večina življenja odvisna od nje, z Muro so ljudje živeli in dihali. Naša novinarja Jože Graj in Dušan Loparnik sta pokukala v skoraj vsak kotiček 444 kilometrov dolgega toka te reke, ki izvira v Avstriji, se poda na slovensko stran in se nato na Hrvaškem (na tistem odseku delno teče tudi po madžarski strani in je mejna reka) izliva v Dravo. Od prihodnje številke naprej lahko v Vestniku prebirata reportažni) potopis, ki ga pripravljata popotnika.
Začne se čisto skromno, neomadeže-vano, izpod skalovja. A pot do tja je utrujajoča in dolga, še posebej, če te na poti neprenehoma zalivajo deževne kaplje. Zato pa dene kozarček čiste Mure toliko prijetneje. In Jože Graj ter Dušan Loparnik sta si brez skrbi nazdravila z — Muro.
Konča pa se mogočno, počasi in žal — umazano. Takšen je videti stek Mure in Drave pri Legradu na Hrvaškem.
m#-.
aktualno doma in po svetu
Potem ko so šiitski skrajneži obesili talca, ameriškega polkovnika W. Higginsa, da bi od Izraelcev dosegli izpustitev ugrabljenega voditelja proiranske Božje stranke šejka A. K. Obeida in ko so šiiti zagrozili z usmrtitvijo druge žrtve J. Cicippia, je le za las manjkalo, da ameriško šesto ladjevje, ki domuje v Sredozemlju, ni zravnalo vzhodnega dela Libanona, kjer ima svoja oporišča kakšnih 2000 proiranskih skrajnežev. To je kruta sedanjost. Na Poljskem pa so (na sliki) pred dnevi v Lublinu odstranili spomenik Bolesla-vvu Bierutu, ki je bil v letih 1954—56 generalni sekretar Poljske združene delavske partije. Zakaj? Poljaki že vejo. Temu bi lahko rekli kruta preteklost.
(foto: A P)
Opozorila, ukrepi in odzivanja
Predsednik zvezne vlade Ante Markovič se je prejšnji teden pogovarjal s predstavniki jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki jih je ponovno posvaril, naj bodo pri podražitvah električne energije bolj gospodarni za ta čas, naj
nimajo prevelikih apetitov za velike novogradnje. Opozoril jih je tudi na nesporazumevanje v samem elektrogospodarstvu. Če bodo v elektrogospodarstvu pretiravali s cenami, bomo drugače ravnali, je dejal Markovič. Ni sicer
VSAK PETI
Po rezultatih ankete o ugotavljanju javnega mnenja zaupa slovenskemu političnemu vodstvu več kot sedemdeset odstotkov anketiranih, vendar seje komaj vsaki peti pripravljen, ne-glede na poledice, upreti nasilni zamenjavi političnega vodstva. Polovica anketiranih meni, da bi bili ob takšnem dejanju ogorčeni.
Nekako polovica anketirancev meni, da so mednacionalni odnosi v Sloveniji več kot dobri, da je tako tudi v Jugoslaviji, pa je prepričan komaj vsak dvestoti.
Sklop anketnih vprašanj se je nanašal tudi na razmere na Kosovu. Četrtina anketirancev meni, da je v tej pokrajini na pohodu kontrarevolucija in da si Albanci prizadevajo za odcepitev od naše države, dvakrat več anketirancev pa je bilo nasprotnega mnenja. Tri četrtine se jih popolnoma ali pretežno strinja s trditvijo, da so korenine dogajanja na Kosovu gospodarskega ali socialnega pomena. Več kot sedemdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da so dogodki na Kosovu posledica politike srbskega vodstva o ustvarjanju velike Srbije.
Azilanti tudi pri nas
Po podatkih beograjskega urada Visokega komisariata OZN se iz leta v leto povečuje število Romunov, v glavnem nemškega in madžarskega porekla, ki prosijo pri nas za azil. Romunov je 85 odstotkov od skupnega števila tistih, ki na leto skrivaj pridejo v našo državo. Poleg omenjenih so tudi Bolgari turškega porekla, Čehoslovaki, Poljaki in Vzhodni Nemci.
Večina teh ljudi želi v ZDA, Kanado ali Avstralijo. ZR Nemčija in Madžarska brez vsakršnih predsodkov sprejemata nemške in mdžarske Romune. Sicer morajo begunci čakati na dovoljenje za odhod v eno od zahodnih držav 3 do 5 mesecev. ZDA po hitrem postopku izdajo vizum albanskim beguncem, toda le kakšnih dvajset Albancev uspe preiti močno zastraženo jugoslovansko-albansko mejo. Visoki uradnik omenjenega komisariata OZN Svetin Prleta meni, daje kljub govoricam o žičnih ovirah naša meja z Romunijo veliko bolj prepustna kot z Albanijo in Bolgarijo. In to že najmanj dve leti, ker sicer ne bi mogla prestopiti skrivaj meje na primer družina s tridesetimi člani. Na romunski in tudi naši strani se nekateri ljudje ob meji ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi čez mejo, cena pa se giblje od 100 do 1000 dolarjev za osebo.
povedal kako, razumeti pa je lahko ta njegov namig z uvozom električne energije. To pa pomeni, da naj bi tudi pri elektriki prešli na zakonitosti tega in se poslovili od monopolističnega vsejugoslovanskega planiranja in tudi razmetavanja energetskega dinarja. Nove elektrarne naj bi gradili le, ko bo to nakazal interes porabnikov, gospodarstva ali neke republike. To je stališče zvezne vlade.
Na vladno intervencijo s ponudbo cenejšega sladkorja, olja in moke so najbolj glasni v poslovni skupnosti za sladkor, kjer trdijo, da letno izvozimo okoli 100 tisoč ton sladkorja in da ga bomo morali zaradi vladnih ukrepov še več.
Od junija lani do junija letos se je sladkor v drdbnoprodaji podražil za 17,5-krat oziroma za 1650 odstotkov. Niti z odkupnimi cenami sladkorne pese niti s podražitvami goriva ali res visokimi obrestmi za posojila takšnega skoka cen ni mogoče upravičiti: doseglo ga je le monopolno dogovarjanje med izdelovalci.
Pretnja o večjem izvozu sladkorja kot nekakšni grožnji tudi ne drži, saj se je ta izvoz v prvem polletju v primerjavi s prvim polletjem lani zmanjšal kar za 84,5 odstotka. To pa kaže, da je na svetovnem tržišču dovolj cenejšega sladkorja.
Na zadnji ceji CK ZKJ smo znova slišali zelo različne razlage istih stvari, zato nas ne sme čuditi zmedenost preprostih ljudi, ki se vse češče sprašujejo, kaj je v tem nenehnem političnem medsebojnem obtoževanju postavljeno na glavo in kaj ni. Vsaka razlaga pa je hkrati svarilen dokaz egocentričnega razmišljanja o delu in celoti, zato je najbolje, da Medžedovičevo razlago Temeljnih stališč o reformi političnega sistema komisije predsedstva SR Srbije za družbeno reformo enostavno prevedem iz Večernih novosti, kjer je objavljena tik pred sejo CK ZKJ.
»Na izziv časa, zgodovinski in usodni — med tem ko se svet sodobnega socializma ukvarja s potrebo korenitih in neodložljivih družbenih reform —, je Socialistična republika Srbija odgovorila jasno — dostojno sodobnim opredelitvam svojega naroda in svojih občanov, in — vseh narodov in narodnosti, vseh državljanov SFRJ. Bistveno je rečeno v novem dokumentu tega časa, ki je ne samo zaradi globine in pogubnosti vsejugoslovanske krize, temveč tudi sam po sebi postal — ključ nujnosti sprememb. Komisija predsedstva SR Srbije za vprašanja družbene reforme (Miloševičeva komisija) je včeraj predstavila javnosti — domači, evropski in svetovni — Temeljna stališča o reformi političnega sistema in jim s tem omogočila prvi korak v življenje. In prihodnost, upamo!
Glavno geslo programa nove srbske revolucije je »razvijanje demokratičnih odnosov, s katerimi se bodo razširile pravice in svoboda državljanov, uveljavilo pravo oziroma pravna država, prenehale neupravičene in nepravične socialne razlike, reforma samoupravljanja in racionalizacija družbenih inštitucij v skladu z našo čvrsto opredelitvijo za tržno ekonomijo«.
RAZLAGA
Prav zaradi tega lahko rečemo: to je predlog programa, če ne že program reforme. Enostavno, vse kar se dogaja v Srbiji se dogaja tudi v Jugoslaviji. Drugo je (če je), na obrobju življenja in stvarnosti, stvar (ne)razumevanja in posledica sedanjih (dolgotrajnih) nikomur (od narodov) potrebnih, birokratsko vsiljenih, osmokrakih polipskih političnih sistemov in »nacionalnih« ekonomij.
»Temeljna stališča« izhajajo 'iz nestvarne sedanjosti k stvarni prihodnosti Jugoslavije in Srbije v njej, premoščajoč tako tisto nasilno izkopano in poglabljano brezno med SFRJ in Evropo. In svetom!
F sedanji jugoslovanski oceni življenja, idej in upov, umetno in oblastniško izzvani, oni resda predstavljajo začetno, vendar dovolj čvrsto in življenjsko nit, ki vodi v razvoj, Evropo in svet, vzdržljivo zato, ker prihaja z naše — jugoslovanske strani.
Prekinitev z obstoječim sistemom, zasnovanem na prevladi politike in upravnih slojev nad celotnim družbenim življenjem, kar je pripeljalo do nujnega in odkritega spopada z novimi razmerami in potrebami človeka in družbe, gospodarskega in tehnološkega razvoja — sporoča novi dokument —, je mogoča samo z napredno družbeno reformo.
In res. Temeljna stališča o reformi političnega sistema so radikalna in obsežna. Že »enostavno« naštevanje tem in tez (upam, da ste jih prebrali v dnevnem tisku, o. p.) je dovolj, da se razume: če z reformo napreduje SR Srbija, potem tudi SFRJ — napreduje ...«
In tako naprej. Zaradi omejenega prostora ne moremo povzeti vsega besedila, ki že v svojem prvem delu pove vse. Manjka samo še < neskromen sklep: »Pomembnim programom, kakršen je ta, so pri-Q merne tudi velike besede, pa je prav izraziti tudi upanje, da bo uresni-čevanje teh »stališč prispevalo k ponovni afirmaciji socializma — ne C samo na naših tleh«. Avtor je namreč prepričan, da bodo ta stališča O vsejugoslovansko sprejeta. Če ne »se bodo za to našle rešitve tudi M tam. kjer so spori o demokratičnih in življenjskih vprašanjih, ki so po-N stala sporna prej kot so bila s Stališči natančno oblikovana več kot ~ očitni...«
S V nekem tedanjem intevjuu beograjske televizije je vprašani c/) funkcionar vso stvar skrajno poenostavil: »Izhajamo od človeka!«. £ Ostaja kajpak vprašanje: od človeka kot hlapca ali človeka kot edinega lastnika svojega dela ali pa nekega vmesnega človeka — človeka v množici?!
Viktor Širec
globus
BONN — Julija so v ZR Nemčiji registrirali 9.147 azilantov (junija 8.148). Od tega je bilo junija 556 in julija 733 Jugoslovanov. Zvezni minister za notranje zadeve je ob teh številkah, kar se Jugoslovanov tiče, izjavil, da so ukrepi jugoslovanske vlade za zajezitev azilantov še naprej učinkoviti.
TOKIO — japonska bo do leta 2000 povečala svoj prispevek za nerazvite na en odstotek bruto nacionalnega proizvoda, kar bo v številkah zneslo vrednost sto milijard dolarjev na leto. Letos znaša ta prispevek 9,6 milijarde dolarjev.
RIM — Italijanski parlament je odobril milijardo dolarjev za boj proti algam v Jadranskem morju. Ta denar bodo uporabili za čistilne naprave, za »zdravljenje« rastlinstva ob obali in za zmanjšanje količine strupov, ki se stekajo v morje po reki Pad.
NEW YORK — Koordinacijski biro neuvrščenih držav je sprejel priporočilo, da bi Madžarsko povabili, naj se kot gost udeleži devetega srečanja neuvrščenih držav na vrhu, ki bo od 4. do 7. septembra v Beogradu. Že pred tem so ustregli prošnjam Poljske, Norveške in Kanade.
RIM — Dnevnik Repubblica je ob nedavni seji CK ZKJ zapisal, da vsaka jugoslovanska republika vidi predvsem svoje interese, interese drugih pa označuje kot nesprejemljive. Londonski Reuter pa trdi, da nasprotniki reform skušajo strmoglaviti jugoslovansko vlado in blokirati vsa prizadevanja za uresničitev reforme.
LAGOS — Proizvodnja hrane na prebivalca se je v zadnjih dveh desetletjih v Afriki zmanjšala za 20 odstotkov. Lakota ogroža okoli 70 milijonov Afričanov oziroma vsakega sedmega prebivalca.
TOKIO — Japonska in države skupnosti ASEANA se bodo še pred koncem leta na sestanku v Avstraliji dogovorile o ustanovitvi azijsko-paci-fiške gospodarske unije. Ustanovitev unije so pred mesecem dni predlagali Avstralci.
ŽENEVA — Tako predstavniki ZDA kot SZ, ki se dogovarjajo o polovičnem zmanjšanju števila raket dolgega dosega, menijo, da potekajo pogajanja zadovoljivo.
ANKARA — Turčija je obtožila Bolgarijo, da izvaja nasilje nad turško manjšino in Sofiji sporočila, da bo odgovorna za poslabšanje meddržavnih odnosov.
globus
TO GRDO OGLEDALO!
Budimpešta—Beograd in naprej
Te dni je v pogovorih srbske vlade s predstavniki Madžarske ponovno oživela ideja o gradnji ceste Dunaj—Budimpešta—Beograd. »Do sedaj je imel vsak v državi svoj košček avtoceste, zdaj pa je napočil čas, da dobimo eno avtocesto, ki bo peljala na vse strani, vzdolž in povprek.« je izjavil Branko Šalipur. predsednik srbskega komiteja za promet in zveze. Čeprav avtocesta Bratstva in enotnosti ohrani še naprej svojo prednost, je po mnenju mjnogih prav zveza Beograda in Budimpešte pravi način za vključitev Jugoslavije v evropsko prometno mrežo, saj je cenejša in tehnološko manj zahte-' vna od povezave prek Alp. Avtocesta Beograd — Budimepšta bi bila važen odsek sistema, ki bi povezoval Baltik s Sredozemljem. Na jugoslovanski strani bi bilo potrebno zgraditi le približno 80 km ceste, saj bi se smer lužno od Beograda ujela z že ob-lojcčim odsekom avtoceste Bratstva in enotnosti. Po študiji
srbskega Inštituta za ceste naj bi dela stekla že leta 1992.
Študija predvideva tudi postopno gradnjo drugih krakov: prvi bi se odcepil najverjetneje pri Budimpešti in bi čez Zagreb segal do Reke, drugi pa bi šel od Subotice skozi BiH do morja. Tretji krak bi povezal Beograd z Dubrovnikom in Črnogorskim primorjem.
Milijon kmetov v Beograd
Po mitingu, ki so ga vojvodinski kmetje organizirali 20. junija v Novem Sadu, pripravljajo sedaj »pohod na Beograd«, kar naj bi se zgodilo 28. avgusta. Predvidevajo, da se bo tega dne zbralo v Beogradu najmanj milijon kmetov z vseh koncev države. Sava Govorčič, glavni organizator novosadskega zborovanja in sedaj predsednik odbora za miting v Beogradu, je za Borbo povedal, da novosadsko srečanje ni dalo nobenih rezultatov. Na zborovanju v Beogradu bodo zbrani zahtevali odstop zveznega sekretarja za kmetijstvo dr. Steve Mirjaniča in predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča. Organizatorji mitinga v Beogradu so že dobili sporočila o udeležbi kmetov iz Srbije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
KO KRAJA NI GREH
»Bog blagoslavlja in odobrava kraje, ki so bile storjene zaradi revščine.« Ta neobičajni stavek, ki je v brazilski javnosti povzročil precejšnje razburjenje, je zapisal katoliški duhovnik Ivo Storniolo in ga objavil v uglednem tedniku Domingo.
V komentarju Ivo Storniolo pojasnjuje, da je v sistemu, katerega osnova je zgolj dobiček, kraja povsem zakonit način.
Urednik časopisa Virgilio Ciaccio, ki je prav tako katoliški duhovnik. ga je podprl in poudaril, da je tudi on enakega mnenja.
Po uradnih podatkih živi od skupno 140 milijonov prebivalcev v Braziliji najmanj 50 milijonov ljudi v hudi revščini.
Ste se že kdaj zalotili pri razmišljanju, da protiinflacijski ukrepi ne morejo biti dedek Mraz ali božiček, marveč so seštevek vrste nepopularnih ukrepov, ki tako ali drugače prizadevajo življenjsko raven državljanov. Nikjer na svetu se doslej inflaciji še niso uspešno zoperstavili brez odpovedovanja. Vprašanje v prvem stavku je naslovljeno na tisti sloj občanov, ki jim še »nekako gre«. Oni drugi se pač, razen preživetju, nimajo odpovedati ničemur več. V različnih okoljih je slednjih vedno več. Vsak dan beremo ali slišimo, da naj bodo cene osnovnih življenjskih potrebščin pod državno kontrolo, da pa naj se (hkrati seveda) naše gospodarstvo odpira svetu in njegovemu tržišču. Ali pa — govorjeno z ekonomskim jezikom: pšenica naj bo draga; govorjeno s socialnim jezikom: kruh naj bo poceni. Takšnih protislovnih trditev lahko naberemo vsak dan za cel koš.
Program nove zvezne vlade, pod vodstvom Anteja Markoviča, je bil — to smo lahko razbrali tudi iz časopisja — ’ sprejet skoraj z navdušenjem. Toda takoj, ko se je vlada pojavila s konkretnimi ukrepi, je zvezna skupščina odprla pravo zaporno kanonado. Ni bil sprejet predlog širše liberalizacije uvoza (avtomobili, cela vrsta industrijske opreme, predmetov splošne porabe itd.). Kljub drugačnemu predlogu zvezne vlade je bilo, zaradi odporov, kleščenje zveznega proračuna le simbolično. Vlada ni uspela s predlogi, ki bi naredili večji red pri financah (menice). Odstopiti je morala od poskusa, da nekako izenači učinke klirinškega zunanjetrgovinskega obračunavanja s
tistimi na konvertibilnem območju. Prav tako ni uspela s predlogom o samo enkratnem izplačevanju osebnih dohodkov na mesec. Tako ostaja iz dneva v dan manj od tistega, kar je bilo pred meseci skoraj brez pridržkov sprejeto tudi s strani občanov.
v žarišču dogodkov
Predsednik vlade Ante Markovič je v nedavnem intervjuju za beograjsko Borbo dejal, da vlada niti za centimeter ne odstopa od svojih predlogov. Toda to koristi kvečjemu »prihodnjemu času«, ki bo lahko ugotovil, da smo imeli nekoč zelo principielno (ali trmasto) vlado.
Zakaj skupščina zavrača vladne predloge? Odgovor je zelo enostaven, je v kontekstu tega pisanja, ponuja pa srhljivo sliko metod našega dogovarjanja, ki izhajajo iz načela, da smo za vse ukrepe, ki ne prizadenejo nas, v tej ali oni republiki. Takšen je bil primer odpora (da navedemo enega od najnovejših) srbskih delegatov v pristojnih odborih zvezne skupščine glede vladne odločitve o kliringu (blago za blago), ki ga ima naša država uvedenega predvsem s Sovjetsko zvezo. Jože Mencinger, sodelavec Ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani, trdi, da delež izvoza gospodarstva iz SR Srbije po obsegu in po vrednosti še zdaleč ni tolikšen, da bi bilo treba biti plat zvona. »Pri naš gre pri takšnih zadevah predvsem zato, da se spolitizirajo,« trdi
Mencinger, da se ustvarja nekakšna megla, bi lahko rekli. Mencinger v anketi Borbe tudi trdi, v zvezi s klirinškimi zapleti, da pri nas ne ločimo, kaj spada v ekonomski sistem in kaj v ekonomsko politiko. Po njegovem so odločitve o takšnem ali drugačnem klirinškem zunanjetrgovinskem poslovanju stvar vlade in ne skupščine.
Sicer pa, kaj so delegati oziroma delegacije v zvezni skupščini? Izvolile sojih republiške oziroma pokrajinske skupščine in prek teh so volivcem tudi »odgovorne«. Ob sejah najrazličnejših zveznih skupščinskih odborov ali zborov se ogrevajo telefoni med bazo (beri republiškim centrom) in Beogradom, kar je včasih podobno nekakšni lutkovni igrici.
Markovičevo načelo, ki ga je izpovedal ob različnih priložnostih svojega komaj štirimesečnega mandata, da zvezna vlada ne bo iskala zaslombe za udejanjanje svoje (tudi protiinflacijske) politike ne pri partiji in ne pri sindikatih ali socialistični zvezi, je dejanje poguma, hkrati pa — kot se to v praksi vedno bolj potrjuje — »nošenje svoje in ministrskih glav v predpasniku«. Zvezna konferenca SZDL je pred tedni ostro kritizirala neučinkovitost protiinflacijski naravnanosti (ukrepov) naše vlade. V opoziciji z njo so tudi sindikati. To je vse popolnoma normalno, če smo se odločili, da ne bomo več jedli politično-gospo-darske mineštre in da bodo politiki politizirali, vlada pa bo izvajala svoj program z gospodarskimi ukrepi. Vlada tudi ne more biti socialna ustanova, ki bi iz državnih blagovnih rezerv prodala sladkor, olje, moko (zakaj ne tudi kakšnih drugih predmetov?) samo socialno najbolj ogroženim. Njen namen z intervencijami je v tem, da zasiti tržišče in ublaži rast cen.
Pri marsičem smo še v stari koži in prepričani, da nam tudi ogledalo laže.
STRAN 2
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
----Monošter-----------—------------------------
NEKOČ JE BILA RABA KRVAVA
V središču Porabja Monoštru (Szentgotthardu) so te dni obudili spomin na veliko bitko turške in krščanske vojske pred 325 leti v okolici tega kraja in sosednjega mesta Mogersdorf (Modinci) v Avstriji. Pravzaprav je bila tam
V monoštrski gledališki hiši (preddverju) je prikazan delček spomina (orožje, vojaška oprema idr.) na boje s Turki.
(Foto: J. G.)
kar štiriletna vojna med Turki in bojevniki tedanje habsburške vladavine. Nekateri viri pripovedujejo, da je po odločilni bitki leta 1664 reka Raba nekaj časa tekla vsa rdeča od krvi padlih vojakov. Turki so namreč zgradili čez Rabo mostišče in se nameravali prebiti na drugo stran. To so tudi poskušali, vendar je krščanska vojska prešla v protinapad in Turke na mostišču porazila. To pa je bila le delna zmaga, kajti glavnina turške vojske je ostala
Bivši kralj o »monarhu«
Madžarska televizija je objavila daljši intervju z nekdanjim romunskim kraljem Mihaelom (67), ki živi v Švici. Ta je v svojih odgovorih ostro napadel Nicolaea Ce-ausesca, o katerem je dejal, da je »absolutni monarh«. Romunsko rušenje vaških naselij je ocenil kot »zločin proti človeštvu«, Causes-cuvo politiko do narodnosti pa kot »popoln nesmisel«.
Agencija Reuter sodi, da je omenjeni intervju poteza brez primere, ki utegne še bolj zaostriti že dovolj obremenjene odnose med Budimpešto in Bukarešto. Za nekdanjega romunskega kralja Mihaela je to prvi intervju po drugi svetovni vojni, ko so ga pregnali iz države.
Mednacionalni spori
Centralni komite ZKJ'se je dva dni prerekal o pravih ozadjih mednacionalnih sporov v Jugoslaviji. Do konca ni prišel. Ko je kot gost na seji razpravljal predsednik zvezne vlade A. Markovič, ki je trdil, da so v ozadju večine današnjih mednacionalnih nasprotij v državi realni ekonomski interesi, ga je njegov sokandidat za predsednika vlade Borisav Jovič iz Srbije zavrnil, da naj se za svoje poglede bojuje v zvezni skupščini, kar je sicer res. Res pa je tudi to, da je takšen ugovor označil bojno polje seje, ki je potem izzvenela v nekaterih hudih obtožbah in še hujših reagiranjih okrog takšnih in drugačnih nacionalizmov v Jugoslaviji.	.
Že ko so se na predsedstvu in potem na seji cekaja odločali za razpravo o mednacionalnih razprtijah v Jugoslaviji, bi morali oceniti, da to ne bo pripeljalo razprave v tisto smer, ki jo je med drugimi nakazal A. Markovič. Skoraj brutalno so izbruhnila najrazličnejša čustva.	.
Naj pri tem spomnimo na zelo preprosto modrost, delavci kmetje in tudi drugi »navadni« ljudje nikoli niso uganjali nacionalizma, kaj še šovinizma! V čigavem .menu so> se po cm sploh prepirali? Mar nismo v teh kriznih časih potreb... druga Cnlh Nacionalizem je strup, ki ga je v Preteklosti morala največ použiti prav Evropa, katere del smo. Kako je bilo, bi moralo biti še v našem zgodovinskem spominu.
na južnem bregu in številčno je bila še vedno precej močnejša. Vendar od te bitke dalje nobena stran ni vsiljevala novega spopada. Čez čas so se celo dogovorili za podpis mirovnega sporazuma, ki je bil podpisan v kraju Vasvar.
S pogodbo pa Madžari niso bili zadovoljni, kajti Turkom so pripadli vsi pred tem osvojeni kraji. Zato se je na Madžarskem začel upor proti Habsburžanom in boj za osvoboditev izpod turškega jarma. Konec 17. in v začetku 18. stoletja so se ga tudi rešili.
Letos so se v Monoštru prvič spomnili tistih dogodkov z javnimi prireditvami, medtem ko je v Mogersdorfu to že dolgoletna tradicija. Na hribu v Heiligen-kreuzu so postavili tudi velik križ, ki spominja na bitko pred 325 leti. Viden je tudi v porab-skih vaseh. Sedaj pa si lahko domačini in obiskovalci Monoštra ogledajo posebno razstavo, ki so jo o tej bitki in sploh časih bojevanja s Turki pripravili v monoštrski gledališki hiši. V torek, zvečer 1. avgusta, pa so se v spomin na bitko oglasili cerkveni zvonovi.
Jože Graj
Odpadki
v Avstrijo
V petek, 4. avgusta, so se v Lenartu sestali predstavniki Alternativnega odbora za varovanje naravne in kulturne dediščine pri SO Lenart in avstrijske firme ROTH. Že prej so se dogovarjali o zbiranju odpadkov, ki bi jih lahko uporabili tudi kot surovine. Z zbiranjem plastike, steklovine in papirja se ukvarja firma Roth iz Halbenreina že leta, zato so ekologi iz Lenarta (ko na domačem terenu niso naleteli na pripravljenost za sodelovanje) navezali stike z avstrijskimi poslovneži posebne vrste. V petek so se dogovorili, da bo firma Roth šest mesecev poskusno zbirala odpadke. Če se jim bo sodelovanje z lenarškimi ekolo-. gi splačalo, bodo ustanovili mešano podjetje, ki bi bilo edino te vrste v Jugoslaviji.
bbp
LJUTOMER
Zastrupljena pitna voda na Dravskem polju je bila dovolj močan razlog, da se je v Ljutomeru na izredni seji sestalo . predsedstvo skupščine občine. Ta sestanek so namenili preprečitvi podobne katastrofe v občini Ljutomer. Dejstvo je, da ima Ljutomer dovolj vodnih zajetij, iz katerih priteče pitna voda. Res pa je tudi, da je okoli teh zajetij veliko kmetijskih površin, ki so zaradi uporabe kemičnih sredstev možni onesnaževalci in zastrupljevalci pitne vode. Kljub številnim odlokom, ki urejajo način uporabe teh kemičnih sredstev in način
| Opozorilo z Dravskega polja je zaleglo
Tudi naprej
UDARNIŠKA SOBOTA V NEGOVSKEM VRHU
Mariborski vodovod v Slovenskih Goricah
Minulo soboto, 5. avgusta je po nekajdnevni ohladitvi spet posijalo sonce. Še bolj vroče pa je bilo v Negovskem Vrhu, saj se je čez 200 ljudi spopadlo z ilovnato zemljo, tu in tam pa so naleteli na prave skale.
Brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice so bili že deset dni na terenu, kopali so jarke za vodovodne cevi. Vodovod bo povezal dve krajevni skupnosti Benedikt in Negova in občini Lenart ter Gornja Radgona. Največ zaslug za uresničitev akcije gre tajniku KS Benedikt Milanu Gumzarju, so poudarili domačini. Sami so že vse od začetka pomagali brigadirjem pri izkopih, v soboto pa so dobili še dodatno pomoč, saj so prišli na delovišče tudi predstavniki obeh občin.
Tretjino potrebnih sredstev bo zagotovil sis za komunalno in cestno dejavnost občine Lenart, tretjino občani iz omenjenih krajev, tretjino pa brigadirji v obliki fizičnega dela. Tako bodo dobili oddaljeni zaselki v Slovenskih Goricah, ki spadajo v občini Gornja Radgona in Lenart, vodo iz mariborskega vodovoda, ki se bo povezal s ptujskim vodovodom.
Ni pomembno, od kod priteče voda, glavno je, da bo na koncu pritekla iz pip in je ne bo potrebno več voziti s cisternami.
Bernarda B. Peček
--------LENDAVA-------------------------------------------------
Socialistična zveza za demokratizacijo
V političnih spremembah, ki se dogajajo v slovenskem političnem prostoru, tudi lokalne Socialistične zveze ne morejo stati ob strani, morale bodo sodelovati v političnem boju. Kakšne spremembe pa bodo v njihovi vlogi dosedanjega pokrovitelja v dejavnosti mnogih organizacij, pa se bo razčistilo v »vroči« jeseni in zimi.
O dejavnosti Socialistične zveze Lendava smo se pogovarjali z njenim predsednikom Marjanom Zerdinom, katerega izjave so potrdile gibljivost najširše družbe-no-politične organizacije. Ob nenehnih spremembah na republiškem nivoju tudi na nivoju občin opažamo ukrepe, ki vodijo k vse bolj demokratični družbi. Sogovornik je o tem povedal: »Do marca naslednjega leta, ko bodo volitve, bo treba še veliko narediti. V tem predvolilnem času se obeta še veliko novosti o političnem delovanju, na katere se bo potrebno pripraviti in jih zrelo udejanjiti. Časa pa je zelo malo, zato so priprave že v teku. Naša zveza mora biti zelo gibljiva in prilagodljiva, če se hoče enakopravno z drugimi zvezami vključiti v boj za čim večjo vlogo pri odločanju v skupčini.«
Veliko je še nejasnosti o delovanju Socialistične zveze v bodoče, zato so potrebna nenehna posvetovanja in dogovarjanja. Razmišljajo pa že tudi o tem, kako bi pritegnili čim večje število glasovalcev. Nujno bo, da začnejo frontovsko delovati. Vendar zaradi nekaterih širših funkcij.
varovanja vodnih zajetij, pa še vedno obstaja potencialna nevarnost. Zato je predsedstvo predlagalo izvršnemu svetu in inšpekcijskim službam, da preverijo, kako se vsi ti odloki tudi uresničujejo. Menili so tudi, da poostrena kontrola ne bi bila odveč. Predsedstvo je tudi menilo, da bi bilo dobro preveriti, ali so obstoječe analize vode dovolj pogoste, in če so opravljene strokovno in dovolj natančno.
Prav zaradi neurejenih odlagališč smeti v občini Ljutomer, še posebej pa odlagališč izredno strupenih in nevarnih snovi,
in Lenarta je dokazalo, da zna po-
Politično vodstvo Gornje Radgone
kot je pokroviteljstvo nad raznimi organizacijami, zveze ne bo mogoče popolnoma postaviti v strankarske okvire.
Marjan Žerdin je še povedal: »Mislim, da je razlika v možnosti za politični boj med starimi in na novo ustanovljenimi zvezami, saj prve imajo že profesionalni politični aparat, kar je gotovo prednost. Najbrž bo prihajalo do koalicij. V naši občini je pomembno tudi vprašanje, kako problem narodnosti vključiti v volilni sistem. Zagotoviti bo potrebno mehanizme, ki bodo pritegnili predstavnike narodnosti, da se bodo enakopravno vključili in imeli vse možnosti za uresničevanje svojih interesov. Biti moramo še posebej pozorni, da bo ob teh hitrih spremembah ohranjeno sožitje med Slovenci in madžarsko narodnostjo.«
Poleg priprav na volitve je v ospredju politične aktivnosti tudi podpisovanje Temeljne listine Slovenije, katero je do zdaj podpisalo nad 3000 občanov.
Torej smo dočakali procese demokratizacije tudi v lendavski občini. Čeprav brez fanfar in na-
kot so najrazličnejše vrečke škropiv, odpadnih olj in podobno, morajo ustrezne službe ugotoviti ustreznost odlaganja teh odpadkov in preveriti morebitne posledice zaradi odlaganja. Na koncu je predsedstvo menilo in predlagalo izvršnemu svetu, da se čimbolj posveti reševanju ekoloških problemov, predvsem pa naj čim-prej pripravi dokumente, ki obravnavajo te probleme in ki so v programu dela izvršnega sveta in zborov skupščine občine Ljutomer.
D. L.
SLAVKO LONČARIČ, predsednik sveta KS Negova: »Na udarniški akciji dela danes ves gradbeni odbor naše krajevne skupnosti in po trije od vsake hiše v Negovskem Vrhu. Domačini so presenečeni, da so prišli pomagat tudi drugi, zato so toliko bolj zainteresirani. Krajevna skupnost je prispevala 20 starih milijard, prav tako še vsak občan. Menim, da brez zvezne akcije, v teh krajih še dolgo ne bi dobili vodovoda. Edina rešitev je namreč, da se navežejo na mariborski vodovod. Letos bomo tako končali prvo etapo, drugo leto pa bodo dobili vodovod še v naseljih Trotkova, Stara Gora, Negova in Loč-ki Vrh, 1991. pa bi se priključili na vodovod v Cerkvenjaku, tako da bi bil krog sklenjen.«
vijaškega veseljačenja, kot je to običajno na Zahodu, obenem pa z nekoliko mračnim in vzdušjem nezaupanja med javnostjo. Za resnične spremembe v družbi pa niso dovolj demokratične volitve, potreben je tudi optimizem.
Jože Gabor
Mladinski servis upravičil obstoj
Ko so februarja v Murski Soboti ustanavljali Mladinski servis, so se mnogi spraševali, zakaj je potreben še en, ko pa je v mestu že Študentski servis. Vendar se je v pol leta pokazalo, da so imeli tisti, ki so ga ustanavljali, prav. Mladi ves čas prihajajo in odhajajo iz prostorov servisa, kar dokazuje, da je postal uspešen posrednik med tistimi, ki iščejo delo, ter delovnimi organizacijami in obrtniki, ki delovno silo potrebujejo. Še posebno veliko dela za zaposlene na servisu je zdaj, čez poletje, ko morajo po eni strani delovne organizacije na neki način zakrpati luknje, ki nastajajo ob dopustih, mladim, ki imajo čas in jim primanjkuje denarja, pa se tako ponudi priložnost, da nekaj zaslužijo.
Servis deluje v prostorih Kluba mladih v soboškem parku. Uma postavka oziroma cena za uro dela je zelo različna, odvisno od cene, ki jo postavi ponudnik dela. Za lažja dela je do 30.000, za težja pa do 40.000 dinarjev na uro. To pa ob delavnosti pomeni že kar precejšen zaslužek.
Nekoliko teže je priti do primernega dela. Mnogi mladi večkrat potrkajo na vrata servisa ali sprašujejo po telefonu. Večji del jih je pripravljen prijeti za kakršnokoli delo, samo da pridejo do denarja. Veliko pa jih prinese s sabo naročilnice iz delovnih organizacij. Servis zagotavlja kakovost dela in sposobne delavce, saj imajo mnogi že veliko izkušenj. Tisti, ki delo ponuja, pa nima bojazni, da delavec ne bi delal, saj ga v tem primeru lahko odpusti in dobi drugega.
Glede Študentskega servisa, ki je podružnica mariborskega Študentskega servisa, smo že dlje časa slišali pritožbe, da je pokrovitelj vse preveč posegal v njegovo dejavnost z raznimi omejitvami, precejšen del sredstev pa mu je tudi odtegnil. Zato je dobil Mladinski servis ob samostojnosti precejšen polet, saj tako sami urejajo stvari in odločajo o dohodku.
Jože Gabor
BUČKOVCI
še vedno zagnano
Kako iz manjrazvitosti? To je osrednje vprašanje krajevne skupnosti Bučkovci, ki je ena najmanj razvitih v občini Ljutomer. Do pred nekaj leti so se s tem vprašanjem ukvarjali le akademsko, zadnja leta pa postajajo vedno bolj aktivni tudi v sami krajevni skupnosti. Tako so pred nekaj leti dobili sodobno trgovino, tudi kopališče je postalo dokaj urejeno in obiskano, vendar pa je vse to premalo, da bi na tem območju-lahko govorili o napredku.
Prvi in največji problem je vsekakor šola. Zgradba je že tako stara, da je kakršna koli obnova
nemogoča, zato bi radi zgradili novo šolo. In tu se pojavlja prvi problem. V krajevni skupnosti nimajo dovolj denarja. Občinska izobraževalna skupnost je tudi prerevna, če bi pa združili krajevni in občinski samoprispevk in pri tem dobili še denar iz republiške solidarnosti, potem bi problem osnovne šole lahko rešili. Vendar pa je zato potrebna usklajena in zavzeta akcija. Zaradi nje so se že večkrat sestali člani ' vodstva KS in skupščine občine Ljutomer ter izvršnega sveta. Ob teh sestankih pa so našli tudi druge probleme,' ki tarejo krajane. To so vsekakor ceste, ki bi moravsko kopališče približale svetu, to je tudi prav kopališče, ki bi potrebovalo dobrega in skrbnega gospodarja, ki bi ob razvoju kopališča poskrbeli tudi za razvoj kraja. Izvršni svet je že predlagal, da bi to kopališče ob Veržejskem domu in Železnih Dverih, vključil v vseslovensko akcijo Iščemo dobrega gospodarja. Ob vseh prednostih, ki jih kopališče ima (ugodna lega, zdravilna voda...), je to verjetno najprimernejša ponudba od vseh treh.
Seveda pa v Bučkovcih ni razvoja brez kakršnega koli industrijskega ali drugega obrata. Krajani in vodstvo so zato že večkrat pozvali izvršni svet SO Ljutomer, da ob načrtovanju razvoja gospodarstva nekoliko pomisli tudi na to krajevno skupnost in ponudi možnost gradnje obratov zasebnikom in industriji tudi v Bučkovcih. Ob naštetem pa se v tem kraju pritožujejo tudi nad Kmetijsko zadrugo Križev-ci-Ljutomer, ki ima v središču naselja svojo trgovino. Kljub prošnjam in opozorilom, da je trgovina neustrezna, da razpada in da so inšpekcijske službe že večkrat skoraj zaprle trgovinski lokal, vse to nič ne pomaga. Kmetijska zadruga se še naprej mačehovsko obnaša do trgovine in ne da nič denarja za njegovo obnovo, čeprav bi bila le-ta nujno potrebna. Brez te trgovine pa bi bili v Bučkovcih zelo osiromašeni, saj je do najbližje precej daleč. Vse to pa kaže, da sedanjemu vodstvu krajevne skupnosti nikakor ni vseeno, kaj se dogaja v Bučkovcih in okolici. In ob tako vztrajnem sestankovanju bo moralo priti do premika.
Dušan Loparnik
Deževno tudi prihodnje leto?
Vreme ludi letos ni nič posebnega, še manj, da bi mu lahko prisodili vzdevek »kastrofalno«. Neurja in v začetku avgusta sneg v Alpah. Nič izrednega, menijo vremenoslovci na letališču Thaierhof pri Gradcu, le naš spomin je, kar zadeva vreme, nekoliko popustil. Smo namreč v določenem delu enajstinpolletnega ritma, ki ga povzročajo nihanja sončnih peg in se bližamo najbolj močnemu obdobju, kar pomeni, da bo močno deževno tudi prihodnje leto. Šele potem naj bi bilo iz leta v leto manj padavin, vse do 1996, ko naj bi se spet pritoževali zaradi prevelike vročine in suše.
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 3
MADE IN POMURJE (II.)
V tovarni izdelujemo kozmetiko, v prodajalni prodajamo upanje. (Charles Revlon, direktor trženja pri Revlonu)
Najbrž tudi pomurski gospodarstveniki vedo — ali pa ne!? — da je v razvitih zahodnih državah glavni izvozni adut kakovost izdelkov s svojimi posebnimi zapovedmi (zanesljivost, .standard, roki dobave, servis, včasih pa tudi dizajn). Raziskovalci trga v ZR Nemčiji so ugotovili, da je vpliv kakovosti izdelkov na njihovo prodajo na svetovnem trgu 31 odstotkov, vpliv cene pa samo 12 odstotkov. Zato so v tej državi naložbe v kakovosti enake celotnim naložbam v industrijo. Mi smo seveda daleč, daleč od takega pristopa.
Ne podcenjujemo nobene novice, ki nam namenja izjemno pozornost. (Mark Twain)
Jeseni 1987 so se na Beograjskem sejmu prvič pojavili izdelki slovenskih lesaijev s kolektivno blagovno znamko za visoko kakovost. S tem gredo v tej gospodarski panogi po sledi že dolgo vpeljanega označevanja — le-to pomeni hkrati dobro trženje in višjo ceno — v ZR Nemčiji, Franciji in Avstriji, zlasti za okna, vrata, pohištvo, plošče, montažne hiše in
SheMatski prikaz trženjskega spleta
Cena
cenik
popusti
plačilni roki
kreditni termini
Vir: Gospodarski vestnik, štev. 20/89 od 2. junija 1989 pri pogovoru z Robertom F. Hartleyem, profesorjem marketinga s clevelandske univerze, pod naslovom: »Za boljši sloves pričnite prodajati dražje.«
sorodne izdelke. Podobne prijeme so uveljavili v Švici, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, skandinavskih državah, Italiji in celo Sovjetski zvezi.
Za Mesno industrijo ABC Pomurka govori Milan Koren
»Mesna industrija seveda zelo natančno razmišlja o tem, kaj bi rada dosegla z blagovno znamko. S tem namreč pride do izraza predvsem njena kakovost v procesu odločanja o nakupih. Porabnik oz. kupec na osnovi lastnih izkušenj, ki si jih je pridobil z uporabo kupljenega izdelka, zgradi lastno predstavo o kakovosti izdelka. Pozitiven odnos do blagovne znamke, ki je torej posledica izkušenj in seveda tudi kakovostne reklame, je odločilen dejavnik pri odločanju o nakupih. Poglejmo, kako se ta odnos kaže pri odločitvah o nakupih hrane, še posebej mesa. Strokovnjaki, ki analitično spremljajo te procese, so mnenja, da so kupci hrane pri teh nakupih zelo angažirani,vendar slabo prepoznavajo razlike v blagovnih znamkah. Izdelovalec, ki hoče povečati svoj'tržni delež, mora začeti z dejavnostmi za povečanje prodaje, s tem, da ima na razpolago več možnosti. Naj naštejem samo nekatere: cena, kakovostna reklama firme oz. podjetja, učinkovita predstavitev blagovne znamke in izdelkov v javnosti. S tem smo se že dotaknili drugega pojma, to je znamke izdelka. Strokovnjaki za trženje menijo, da morajo imeti izdelki lastno znamko kot razpoznavni
Ne vem. kdo ste.
Ne poznam vaše družbe.
Ne poznam proizvodov vaše družbe.
Ne 'vem. s čim se ukvarja vaša družba.
Ne poznam kupcev vaše družbe.
Ne poznam preteklosti vaše družbe.
Ne poznam slovesa vaše družbe.
No. kaj bi mi radi prodali?	(McGraw Hill, publikacije)
znak kakovosti. Na ta način so zaščiteni kupci in s tem je pritegnjena njihova pozornost; zbudi se interes za nakup zaradi zadovoljevanja potrebe na določen, vnaprej znan in že preizkušen način. Končno — dobra znamka izdelka, ki je vgrajena v priznano blagovno znamko, tudi prispeva k imid-žu celotne firme. Torej — kadar govorimo in razmišljamo o znamki izdelka, znamki skupine izdelkov, blagovni znamki ali o naslovu firme oz. podje-
inovociiE
tja, to počenjamo zaradi tega, ker želimo pospešiti prodajo in prepričati kupca, da bo z nakupom blaga, ki je označeno z našo blagovno znamko, zadovoljen. Tržnega gospodarstva brez teh znakov blaga torej praktično ni,« nam je pred kratkim pojasnjeval Milan Koren, mož iz najožjega vodstva Pomurkinega podjetja Mesna industrija.
Naša naloga je prodajati presenečenje, ne pa samo čevlje. (Francis C. Roodey)
Spraševali smo ga namreč o blagovni oz. storitveni znamki in imenu njihove firme. »Še enkrat opozarjam na odnos, ki pri tem komuniciranju nastane med izdelovalcem kot ponudnikom in porabnikom kot kupcem. Izdelovalec s svojo blagovno znamko zagotavlja kakovost, ceno, uporabnost in dobro oskrbo, kupec pa pričakuje, da se pričakovanja, ki si jih je zgradil na osnovi informacije o blagovni znamki za določen izdelek, tudi uresničijo. Nastane torej odgovoren in konkreten odnos: iz anonimne-
PremočiJa
oglaševanje osebna prodaja pospeševanje prodaje publiciteta
ga, slučajnega nakupa nečesa, kar se kupcu slučajno najde pod roko na polici, se razvije odgovoren, pogodben odnos, ki se — taka je vsaj želja mar-ketarjev — zaradi dobrih izkušenj preoblikuje v dolgoročno sodelovanje.«
V Mesni industriji se trudijo, da bi uresničevali spoznanja iz teorije, pri čemer se zavedajo, da vse skupaj ni tako preprosto kot se zdi od zunaj, na prvi pogled. »Še vedno iščemo primemo blagovno znamko in naš slogan. Tega, ki ga uporabljamo sedaj — kar kupim, mora imeti ime, kar jem, mora imeti okus — bomo modificirali tako, da bo primeren za vse medije. Nismo še določili ali bomo imeli več blagovnih znamk, na primer za posamezne skupine izdelkov in kako bomo uporabljali znamko izdelka. Pred nami je tudi celoten projekt redizajniranja embalaže. To pa so samo nekatere naloge s tega področja. Seveda ne stojimo križem rok. Zdaj uporabljamo oz. uveljavljamo blagovno znamko za kon-fekcionirano meso — ta se je že dobro uveljavila — blagovno znamko Esko, ki združuje skupino globoko zamrznjenih mesnin, blagovno znamko Aspiko, ki prav tako združuje šest izdelkov iz te skupine, blagovno znamko namazov in blagovno znamko čevapčičev. Smo šele na začetku pomembnih projektov, ki bi morali ponesti sloves naše firme na domača in tuja tržišča.«
Kje sploh poznajo Mesno industrijo — doma in na tujem?
Koren: »V Jugoslaviji na vseh tržiščih, na katerih smo navzoči. Z organizacijo ITEO ugotavljamo naše tržne deleže na posameznih tržiščih, vendar bi kaj konkretnejšega' in podrobnejšega mogel povedati kdaj drugič. Tu gre namreč za natančno infomacijo o naši prodajni strategiji na določenih tržnih območjih. Na tujem nas poznajo po
blagovni znamki za sveže meso in polkonzerve v Ameriki (naš kupec je tudi njihova vojska), na Švedskem, v Nemčiji, na Kanarskih otokih, v Italiji in drugje: naštel sem pač najbolj zahtevna tržišča. Po blagovni znamki Esko (to so zamrznjene jedi) nas poznajo v restavraciji McDonalda v Jugoslaviji. Po blagovni znamki kakovostnega svežega mesa in kakovostnih izdelkov pa nas poznajo v diplomatskih predstavništvih v Beogradu, ameriški, kanadski in angleški ambasadi. Tja smo se uspeli plasirati in z našimi izdelki so zadovoljni.«
Branko Žunec
NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM SPET P RIM A N J K L J E D El A V C E V
Bodo šli avtomehaniki v Gradec?
V TOVARNI STEYR-DAIMLER-PUCH V GRADCU POTREBUJEJO 400 KVALIFICIRANIH DELAVCEV, KI JIH DOMA NE BODO USPELI DOBITI, ZATO ZAHTEVA PO DELOVNIH DO-
VOLJENJIH ZA TUJCE.
Po avstrijskem časopisju povzemamo, da se je gospodarski položaj močno izboljšal tudi v nam bližji avstrijski deželi Štajerski, saj so tovarne, ki so bile pred bankrotom, spet zadihale s polno sapo. Tako je tudi v tovarni prevoznih sredstev Steyr-Daim-ler-Puch, ki je pred nekaj leti morala drastično zmanjšati število zaposlenih. Zdaj, ko se je povpraševanje po njenih izdelkih močno povečalo, pa se ubada s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Manjka jim celo okrog 400 delavcev. Zaposliti želijo predvsem avtomehanike, avtokleparje, avtoličarje in delavce s podobno izobrazbo.
Bodo šli naši avtomehaniki v Gradec? Na pomurskih skupnostih za zaposlovanje je tačas prijavljenih 60 avtomehanikov, 5 avtokleparjev in 3 avtoličatji. Med sicer 3500 iskalci zaposlitve v Pomurju pa je prav gotovo še nekaj delavcev, ki imajo podobno oziroma primerno izobrazbo, zato jih lahko štejemo kot primerne za delo v avtomobilski industriji. O možnostih zaposlova-
REGISTRIRANO PRVO ZASEBNO PODJETJE V POMURJU  
LEKOP ORJE LEDINO
Z zakonom o podjetjih je dana možnost, da občan ustanovi zasebno podjetje. Možnosti smo obširno predstavili v eni od prejšnjih številk našega lista in tudi zapisali, da je kar nekaj obrtnikov, ki so v dilemi, ali naj še naprej poslujejo po določilih obrtnega zakona (kot obrtniki) ali pa se organizirajo kot zasebni podjetniki. Prvo zasebno podjetje pa je vendarle nastalo: zakonca Tompa, ki imata v Veliki Polani obratovalnico Kovinoplastika, sta ustanovila zasebno podjetje, ki je že registrirano na sodišču v Murski Soboti, poslovalo pa bo pod firmo Lekop — proizvodnja, zastopstvo, marketing. Iz opisa dejavnosti izhaja zelo
BILI SO UCENCI MEDNARODNE ROMSKE SOLE
Iz Beograda se je prejšnji teden vrnila skupina mladih Romov iz Slovenije, ki so bili učenci prve poletne mednarodne romske šole. Priložnost je bila ponujena tudi mladim pomurskih Romom, tako je soboški center za socialno delo zbral skupino petih učencev. Njihovo izobraževanje v Beogradu je plačala republiška izobraževalna skupnost, stroške šole pa Unesco. Šo
Simona Horvat, Monika Ademi, Zdravko Cener in Jadviga Šarkezi ter Rudolf Omahen so se vrnili iz Beograda, kjer so bili učenci prve mednarodne romske šole.
lo sta namreč organizirala mednarodni kongres Romov in Jugoslovanska komisija za sodelovanje z Unescom. Trajala naj bi deset poletij, učenci pa naj bi bili isti ter po šolanju pridobili naziv romolog. Skupino mladih iz Slovenije je vodil Rudolf Omahen.
»Sola je imela značaj mednarodnosti, saj so predavali znani predavatelji. Na primer za romski jezik sta prišla iz bochumske univerze dr. Norbert Borecki in dr. Birgit Igla-Bohum. Iz Francije je bil profesor Marcel Curtia-de, prišel pa je tudi predavatelj iz Grčije. Za jezik hindi je bila indologinja Biljana Romič, zgodovino in etnologijo pa je predaval dr. Rajko Džurič.
V šolo naj bi prišli mladi iz Sovjetske zveze. Madžarske in Indije, vendar jih zaradi težav ni bilo. Največ pa je bilo mladih iz Finske ter iz naših republik, razen iz Srbije in Makedonije.
nja naših delavcev v graški tovarni so se še pogovarjali predstavniki Medobčinske gospodarske zbornice Murska Sobota in trgovinske zbornice iz Gradca. Slednji so tudi prinesli informacijo o možnostih zaposlovanja kvalificiranih delavcev v Gradcu. O dejanskih možnostih pa se bodo skušali dogovoriti v tem tednu, saj bodo predstavniki medobčinske gospodarske zbornice iz Murske Sobote obiskali Gradec. Tam bodo tudi posredovali dejansko število naših nezaposlenih (kvalificiranih) delavcev, ki bi prišli v poštev za zaposlitev. Zainteresirani delavci bodo lahko informacije dobili na skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti, saj bo ta (če bo šlo vse po načrtih) po več letih znova posredovala pri organiziranem zaposlovanju na tujem.
Za popolnejšo informacijo o možnostih zaposlovanja na avstrijskem Štajerskem naj navedemo še izjavo predsednika sekcije obrti pri trgovinski zbornici v Gradcu Karla Schleicha, ki je povedal, da v celotni Štajerski
ambiciozna dejavnost, seveda pa vsega ne bo možno uresničiti že na začetku. Bo pa čez mesec ali dva stekla proizvodnja nekega izdelka za gospodinjske aparate. V ta namen je predstavnik Lekopa že podpisal pogodbo z Gorenjem. Zasebno podjetje, v katerem bo sprva zaposlenih 5 ljudi, bo poslovalo v novi hali, ki sta jo obrtnika—‘podjetnika zgradila v neposredni bližini obratovalnice. Ta pa ostaja še naprej.
Vzrokov, da sta zakonca Jože in Mira Tompa ustanovila zasebno podjetje, je več: v njem bodo izdelovali now»izde-lek, prek tega podjetja bo obratovalnica Kovinoplastika prodajala svoje izdelke (ne bo tre-
Vzporedno s šolo pa so bile pomembne aktivnosti. Šola je izrabila navzočnost medijev za to, da so predstavili romsko problematiko. Prva aktivnost je bila pridobitev statusa narodnosti. Sedaj je veliko neskladje med republiškimi ustanovami. Ene priznavajo etnično manjšino, druge narodnost (na primer na Kosovu), nekatere pa Romov sploh ne ome
njajo. To vprašanje bi radi rešili na zvezni ravni.
Drugo, radi bi standardizirali romski jezik, torej pridobili knjižni jezik. Osnova naj bi bi! balkanska narečja, ki so še najbolj izvirna. In tretje, na pobudo Svetovne romske organizacije so ustanovili penklub ter 29. julija Romsko zvezo Jugoslavije.
MLADI NA POČITNICE NA BALATON
Tudi letos so mladi Sobočani že bili v prijateljskem mestu Ingolstadt. te dni pa jih je 36 odšlo na letovanje v Balatonberenv na Madžarsko. Tam bodo pripravili Jugoslovanski dan tet si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti. Prav v tem času pa je tudi 111 otrok iz Madžarske, avstrijske Koroške in Ingolstadta na letovanju v Baški. Mladi počitničarji so tudi letos gostje soboške občinske skupnosti otroškega varstva, izmenjava otrok med tremi sosednjimi državami in prijateljskim mestom pa traja že več kot deset let.
mh
manjka najmanj 2000 kvalificiranih delavcev in je povrh še 1000 nezasedenih vajenskih mest. Zavzel se je, naj pristojne oblasti ne ovirajo več zaposlovanja tujcev. Marsikatero pa je rekel tudi na račun domačih delavcev: »Vsak Štajerc, ki zdaj »štem-plja«, uživa raje podporo za nezaposlene, namesto da bi delal!« Mislil je na 18.000 »nezaposlenih«, ki se očitno izogibajo delu oziroma jim ni do njega zunaj domačega okolja. »Mnogi so preleni ali se nočejo peljati niti kilometer daleč v službo,« je bil piker. No; v zveznem uradu za delo pa tako kritiko zavračajo, češ: »Če gre za kvalificirane delavce, dobijo tudi tujci dovoljenja za delo,« je povedal Peter Dimas.
Možnosti za zaposlovanje torej znova so. Tisti, ki imajo ustrezno izobrazbo (upajmo, da tudi znanje), bodo delo dobili. Kaj pa tisti, ki tega nimajo? Da bi nezaposleni, ki mu je dejansko do dela, čimprej prišel do kruha, se bo — če nič ne kaže, da bo dobil delo v svoji stroki — moral prej ali slej prekvalificirati. Vztrajati pri trditvi: »država« me je izšolala, mora mi dati tako službo, so lahko kvečjemu sanje. § Sobočan
ba več posredovanja obrtne zadruge in plačevanja), dana bo možnost nakupa surovin brez plačila prometnega davka, kupci družbenega sektorja bodo morali račune poravnati v 15 dneh, česar pa niso dolžni storiti zasebnim obrtnikom, saj zanje (obrtnike) tako imenovani DUR ne velja. Pa tudi zastran osebnega dohodka je zasebni podjetnik v boljšem položaju, saj si ga lahko obračuna (enako kot delavcem) na plačilni listi. Zasebno podjetje tudi ni pod kontrolo uprave za družbene prihodke, ampak službe družbenega knjigovodstva.
Š. Sobočan
Drugo leto bi spet bila šola, ali v Sloveniji, v okolici Maribora, ali morda v Italiji.
Mladi, bilo jih je pet iz Pomurja (najmlajši Elvis Horvat je na povabilo srbskega Rdečega križa odšel na štirinajstdnevno letovanje na morje) so bili navdušeni. V Beogradu so si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti, Avalo, Kalamegdan, Kragujevac, tovarno keksov ter se seveda spoprijateljili z vrstniki. Upajo, da se srečajo spet prihodnje leto.
Majda Horvat
Podpisovanje Temeljne listine Slovenije 19X9
PRVI V SLOVENIJI
Pri podpisovanju Temeljne listine Slovenije 1989 je v Pomurju ves čas prednjačila soboška občina. Tako je tudi sedaj, saj je listino podpisalo že okrog 21 tisoč občanov ali 45 odstotkov volilnih upravičencev. S tem podatkom prednjačijo tudi v širšem slovenskem merilu. »To je zasluga zelo odgovornega pristopa številnih aktivistov Socialistične zveze in sindikata, čeprav so bili sprva pomisleki glede primernosti izjavljanja o ciljih naše politike v Sloveniji v prihodnje, pa tudi dopustniški čas je kazalo upoštevati. Tačas smo izredno zadovoljni tako z rezultati v krajevnih skupnostih kot v združenem delu. Vsepovsod, kjer se niso dobro organizirali, ne moremo pričako-
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TRIGLAV GRADEC
gora k
Mohamedu
Prejšnji teden je bil v Murski Soboti pogovor, ki so se ga udeležili predstavniki vseh štirih pomurskih občinskih izvršnih svetov, občinskih obrtnih združenj, obrtnih zadrug. Ljubljanske banke, medobčinske zbornice, jugoslovanski generalni konzul v Gradcu Vladimir Rajh in predsednik kulturnega društva Triglav Gradec Ignac Jantelj. Domačini so gostoma temeljito predstavili najnovejše gospodarske predpise, na primer zakon o podjetjih, ki zelo zanimajo tujce zaradi vlaganj v naše gospodarstvo .Nova zakonodaja pa je zanimiva tudi za naše delavce, ki so že dlje časa zaposleni na tujem, še posebej tiste, ki imajo prihranke in jih želijo vložiti v ustrezno gospodarsko dejavnost.
Jugoslovanski generalni konzul in predsednik zdomskega društva sta bila s pogovorom zadovoljna, saj sta, kot sta izjavila, dobila veliko podatkov o možnosti naložb v Pomurju. Naj jih še mi nekaj naštejemo: zgraditev športnih objektov ob hotelskem kompleksu v Moravskih Toplicah, obnova gradov in v njih uredi-
čevanje v urejanje starega mestnega jedra v Ljutomeru zaradi pridobitve lokalov, možnost zidave turističnih objektov ob lendavskem hotelu Lipa, vlaganja v gospodarske organizacije kot delničarstvo (velja za celotno Pomurje)...
Poleg ustnih informacij, ki sta jih dobila gosta, bodo gostitelji v najkrajšem času posredovati tako konzulu kot
zainteresiranim, ki pa jih fe menda kar precej. Pa še nekaj je: društvo dobro sodeluje tudi z nekaterimi avstrijskimi graškimi) firmami, ki želijo sodelovati z našim drobnim gospodarstvom družbenega iu zasebnega sektorja, a o njunih možnostih premalo vedo. Zdaj, ko bodo na voljo ustrezne informacije — gosta so namreč seznanili z dejavnostjo —, se morda obeta tudi tako sodelo-
Prlekija bo posredovala svojo široko paleto izdelkov, ki jih izdelujejo njeni člani (menda " izdelkov).
vati dobrih rezultatov, saj so ljudje ob poplavi raznih podpisovanj zbegani. Zato je bilo odločilnega pomena, kako so jim v posameznih okoljih razložili vsebino in namen podpisovanja Temeljne listine Slovenije 1989. Vemo, da v tem času kroži tudi t. i. Majniška deklaracija nekaterih naših zvez in da vnaša med ljudi določen nemir,« pojasnjuje predsednik OK SZDL Murska Sobota Geza Farkaš.
Sicer pa bo akcija, kot je znano, potekala do konca leta in je pričakovati še boljše rezultate. To pa seveda ne pomeni, da se občani tudi v tem dopustniškem času ne bi številčneje odzvali na akcijo, ki jo posebej spodbujata Socialistična zveza in sindikat. »Podpis listine ne zavezuje toliko občanov, ampak sedanje legitimno in bodoča slovenska vodstva za takšno ravnanje, kot je zapisano v tej listini. Zato pričakujemo od občanov, da bodo listino podpisali v čim večjem številu. Akcijo želimo končati do jeseni, predvsem v krajevnih skupnostih, in čimprej doseči 50-od-stotno podpisovanje vseh volilnih upravičencev v občini. To pa seveda ne pomeni, da bi podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989 onemogočili tudi v prihodnje,« pravi Geza Farkaš.
Milan Jerše
STRAN 4
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
SVIT IN SOMRAK NAD TIAN AN MENOM -
S Kitajsko in Kitajci nas spoznava dr. sinologije Jana Rošker
Je sploh dopustna in če je, v kolikšni meri, primerjava Kitajska —Kosovo, Peking—Priština?
»Mislim, da je. Dogodki na Kosovu so na vsak način primerljivi s pokolom na Trgu nebeškega miru/Tian An Menu; so si celo zelo podobni. V bistvu se mi zdi pozitivno, če si ljudje sami zase ustvarijo to povezavo in ne ostajajo popolnoma indiferentni do kitajskih dogodkov, ampak jim je jasno, da bi se lahko pripetili kjerkoli, kjer so dani pogoji oz. sestavi za takšen način »reševanja« problemov. Zame je to v bistvu tudi pravo politično razmišljanje.«
LE ZA ČETRTINO ČLOVEŠTVA?
Malo je na Slovenskem (in v Jugoslaviji) strokovnjakov, ki bi se znanstveno-raziskovalno ukvarjali z daljnjo azijsko deželo, kjer živi četrtina človeštva, še manj takih, ki bi se življenjsko vezali na kitajske razmere. Mednje gotovo sodi Jana Rošker iz Murske Sobote, ki je junija lani na dunajski univerzi doktorirala iz sinologije (njena teza obravnava anarhistično gibanje na Kitajskem od začetka 20. stoletja do zgodnjih 40-ih let in čaka na izid pri ljubljanskem KRT-u) — ob študiju publicistke — se štiri leta (1980—82, 1986—88) izpopolnjevala na Kitajskem in kot raziskovalka delala na pekinški univerzi, Pri nas ima položaj svobodne kulturne delavke, sicer pa se v glavnem ukvarja z raziskovalno dejavnostjo na področju kitajske socialingvi-stike in filozofije v okviru dunajske univerze. Objavljala je v Naših razgledih, Telexu in Sobotni prilogi Dela, V Avstriji v alternativnem ekološko naravnanem mesečniku Motz in občasno v ZR Nemčiji v berlinskem časniku Tages Zeitung. Pri Pomurski založbi v Murski Soboti čaka na izid roman Odvečna, ki gaje prevedla iz kitajščine. Roškerjeva je omožena s kitajskim državljanom Hua Qingom, likovnim umetnikom iz Pekinga.
Vaše ukvarjanje s Kitajci in Kitajsko je pravzaprav postalo vaša življenja usoda, smer, naravnost. Omoženi ste s Kitajcem in s tem trčimo ob najbrž zanimivo vprašanje. Namreč, če je za dovolj globoko umevanje kitajskega miselnega obrazca, te tisočletja stare kulture, njenega prvotnega in zdajšnjega besedila življenja, res potrebna tako neposredna vezanost?
»Vse to je relativno. Tako neposredna vezanost ni potrebna, saj gre za vprašanje, koliko je posameznik, ki pride na Kitajsko, odprt. So tujci, Evropejci, ki živijo tam po pet, celo deset let — so zaposleni ali iz drugih razlogov — ki ne prodrejo niti malo pod površino zunanjih oblik in načinov. Enostavno niso dovolj odprti in povsod nosijo s sabo utečen notranji svet, ki je iz Evrope. Je pa tudi veliko turistov, ki se niso nikoli kaj prida teoretično ukvarjali s Kitajsko, ne poznajo jezika, so tam za mesec ali dva, in kljub vsemu odnesejo s sabo dosti bistvenih stvari. Res pa je, če si poročen s Kitajcem, da te ožji krog sprejema popolnoma drugače kot navadne tujce.
Ni recimo tiste zunanje maske, ki jo Kitajci nosijo na vpogled tujcem, in prav čutila sem, da imam v tisti družbi, v tisti skupnosti, svoje mesto. Tega občutka prej nikoli nisem imela. Bila sem neke vrste opazovalec, morda od blizu, vsekakor pa še. od daleč za opazovanje kitajske družbe in dogajanja v njej. Hua Qinga sem srečala v Pekingu. Študiral je na centralni akademiji likovne umetnosti, jaz pa sem zbirala na pekinški univerzi gradivo za disertacijo. Spoznala sva se na njegovi razstavi, ki jo je imel na naši univerzi.«
Je kitajski jezik težko učljiv, obvladljiv? Koliko, časa je trajalo, da ste ga obvladali? Kaj vas je napeljalo na tovrsten študij? Kako ste se prebijali v Pekingu?
»Pravzaprav sploh ne. V bistvu je veliko enostavnejši od indoevropskih jezikov. Razširjeno mnenje o tem, daje kitajščina strahotno težak in zapleten jezik, je predsodek. Edina težava pri učenju je v tem, da moraš odmisliti oz. pozabiti vso jezikovno socializacijo, ki si jo preživel do tega trenutka. Posloviti se je treba od vseh utečenih slovničnih sestavov, od pojmov časov, spolov, deklinacij, konjugacij. Ko to storiš, je kitajski jezik izjemno enostaven in logičen, zelo lahko naučljiv in obvladljiv. Druga plat medalje so kitajske pismenke, kjer je pač potrebno veliko učenja na pamet. Gre za nekakšno pranje možganov. Kitajščina ima okrog 80 tisoč pismenk, vendar vseh nihče ne obvlada — kot je pri vsaki terminologiji. Povprečen kitajski akademik jih obvlada med osem in deset tisoč, jaz jih od pet do šest tisoč. Za učenje jezika sta bili potrebni dve leti intenzivnega študija, kajti za kakršnokoli spoznavanje tamkajšnje kulture je potrebno znanje jezika. To je predpostavka. Da sem se odločila ža sinologijo in ne morda za japanologijo ali indologijo, je pravzaprav naključje. Pri 17 letih sem bila na enomesečnem jezikovnem natečaju angleščine v Londonu in tam spoznala nekaj kitajskih prijateljev iz Hong Konga, ki so tam študirali. Bili so prvi, ki so me resnično navdušili za njihovo kulturo s tem, da so mi večkrat skuhali
kakšno kitajsko jed, mi razlagali, kako so sestavljene pismenke in kakšna simbolika se skriva v njih. Vse to me je takrat seveda strašno navduševalo. K študiju sinologije me je torej napeljala radovednost, kajti hotela sem zvedeti, kaj se skriva za zunanjimi oblikami kitajske stvarnosti, ki so za nas Evropejce na prvi pogled tako tuje. V glavnem sem se ukvarjala s teoretičnimi zasnovami te različnosti, resnično poznavanje Kitajske pa mi je prineslo šele tamkajšnje bivanje. Skozi to življenje sem se dokopala do bistvenih spoznanj o deželi in njenih ljudeh, torej do spoznanj, ki jih ne more posredovati nobena knjiga. Vsega skupaj sem bila tam skoraj štiri leta; dvakrat po dve leti. Obakrat sem imela štipendijo — prvič od mednarodne organizacije ZAMTES, drugič pa nagradno štipendijo od avstrijske vlade za zbiranje gradiva za disertacijo. Na dunajski univerzi sem imela namreč precej visoke ocene.«
Ker ste omoženi s kitajskim državljanom nas zanima, kakšna je tradicionalna družinska skupnost na Kitajskem in kakšni so Kitajci kot očetje in kot družinski partnerji?
»Težko je posploševati, ampak dejstvo je, da je zavest o neločljivem deležu posameznika k družini oz. družinski skupnsoti na Kitajskem posebej živa. Tam še deluje patriarhalni sistem velikih družin, vendar ne patriarhalni v smisli zelo utečene hierarhične lestvice oblasti. Tega pravzaprav ni. Kitajska družina deluje kot skupnost, celota in vsak posameznik je njen del s — kot sami pravijo — točno določeno potjo, torej s pravicami in dolžnostmi, ki pa so več ali manj formalne narave. Če jih izpolnjuješ, te pustijo pri miru in imaš dovolj notranje svobode, ob tem, da nisi nikoli osamljen, ampak imaš vedno občutek, da si del neke živeče celote ali skupnosti. Zato so družinske vezi na Kitajskem na vsak način in na splošno veliko tesnejše in tudi mogoče veliko bolj zdrave kot v razvitem zahodnem svetu. Gotovo sta kitajski družbeni ustroj in tamkajšnji način življenja name precej vplivala, vendar ko sem v Evropi, sem se v stikih z Evropejci prisiljena obnašati po evropsko. Večina vzorcev obnašanja na Kitajskem je pač takih, da jih evropske socialne strukture enostavno ne dopuščajo.«
Ko vlada izgubi t. i. nebeški mandat
Bi nam hoteli po tem posredovati krajše »navodilo« za sprejemanje in razumevanje ustroja kitajske paradigme? Drugače: kaj moramo vedeti o Kitajski in Kitajcih, da bi doumeli kitajsko pomlad ’89?
»Dogodki preteklih tednov in mesecev so seveda izredno obsežni, celoviti in zapleteni in jih je zato težko ujeti v racionalne razlage. Lahko razložim le nekaj vzročnih zvez oz. posameznih dejavnikov, ne morem pa postreči s kakršnokoli magično formulo, ki bi mogla pojasniti vse te evforične in tragične minule dogodke. Slednje je
Tak je v kitajskih pismenkah podpis dr. Jane Rošker.
pogojeno z dejstvom, da vsa kitajska opozicijska gibanja, vključno z letošnjim, niso nastala kot plod racionalnih razglabljanj ali političnih teorij oz. ideologij, ki naj bi nadomestile sedanje nepopolne ali nepravične teorije, ampak so izredno spontana in čustveno obarvana. Njihova rdeča nit je težnja po svobodi in demokraciji, vendar tudi svoboda in demokracija kot abstraktna pojma ne pomenita nekaj, za čemer bi stale izdelane politične teorije, marveč pomenita za pragmatične Kitajce predvsem simbola vseh tistih upov in hrepenenj, ki povezujejo predvsem kitajsko mladino v družbi, kjer na vsakem koraku še vedno vlada ledeno stroga oligarhija politične in socialne represije. Vsa ta gibanja, zlasti povojna, pa povezuje še eno, bolj žalostno dejstvo: vsa so bila namreč bolj ali manj nasilno udušena, vendar še nikoli poprej še zdaleč ni prišlo do tako množičnega in zločinskega pokola kot letos. Zato je ta metoda zadušitve upora oz. demonstracij nekaj, kar se na noben način ne da razložiti s specifično kitajskim ustrojem družbe ali s tamkajšnjo tradicijo. Po eni strani gre za barbarsko teptanje najosnovnejših pravic človečnosti, ki ne pozna geografskih, jezikovnih, kulturnih ali rasnih meja, po drugi strani pa gre za tako ravnanje, ki presega vse dovoljene oz. predstavljive meje tudi specifično kitajske etike. Potrebno je poudariti, da si je sedanja vlada s tem pokolom zapravila še zadnjo trohico zaupanja pri ljudskih množicah in da je —- če govorimo v tradicionalnih kitajskih pojmih — s tem izgubila t. i. nebeški mandat, to je tradicionalno-etično pravico do oblasti.«
V tem pogledu je dovolj zgovorno izhodišče, ki ste si ga izbrali za iztočnico v vaš esej Iz zore raste mrak, objavljen v začetku junija v Sobotni prilogi Dela. Najbolje je, da ga kar povzamemo, saj ga očitno niste po naključju izbrali. »In zopet stopa stara Kitajska še naprej po svoji poti. Noben strah je ne more odvrniti od nje, noben ropar in noben imperialist. Mirno življenje teče naprej, vedro in
nemoteno. Vendar ta vedrost v svojem bistvu ni pristna. V njej odmeva hudoben, izkušen in ciničen posmeh starca, ki je videl življenje in stoji onkraj vseh upanj in razočaranj. To je votlo zveneč posmeh stare Kitajske. V njenem komaj zaznavnem dihu oveni vsak cvet upanja in navdušenja ...«
»Gotovo ga nisem izbrala po naključju. Kaže pač, da gre pri vseh kitajskih gibanjih in uporih za nenadno sprostitev neke vrste duhovnega ventila, pod katerim seje že dalj časa kopičilo nezadovoljstvo in gnev. Skratka, da gre za upor zoper določene, tudi tradicionalne strukture kitajskega političnega sistema ne glede na to, kakšne barve šo oz. kakšno politiko zastopa trenutna vlada. Zato so si vsa ta gibanja — tudi tisto pred sto leti ali 70 leti, na primer »Gibanje 4. maja< — po tej plati zelo podobna. Navedeno besedilo je staro že več kot 60 let in je nastalo pod peresom znanega kitajskega pisatelja in esejista Lin Yutanga. Zadeva razgiban čas prvih desetletij 20. stoletja, torej dobo, v kateri se je Kitajska prvič soočila z mogočnimi posledicami vdora zahodnega kapitala in vseh njegovih pojavnih oblik: odpiranje proti Zahodu, preustroj gospodarstva, nova miselnost in podobno. Ob Lin Yutangu bi omenila še enega najbolj znanih disidentov, ki se ukvarja predvsem s političnimi teorijami, Fang Lizhia, ki je po pokolu na Tian An Menu zaprosil za azil v ameriškem veleposlaništvu. So tudi intelektualci, ki jih poimensko ne bi naštevala in razvijajo zelo zanimive teorije; iščejo namreč neke vrste sintezo z lastno kulturno dediščino oz. tradicijo in enostavno niso za slepo posnemanje Zahoda. Iščejo sistem, v katerem ne bi bilo trenutnih političnih in socialnih represij, ampak bi se znale v njem ohranjati in razvijati tudi pozitivne vrednote lastne tradicije.«
Kako bi vendarle razčlenili zdajšnje razmerje sil v tem delu sveta, saj si gotovo skozi tako razčlembo dajo prepoznati vzroki in povodi za krvav spopad na Trgu nebeškega miru in drugih »trgih« kitajskih velemest? Mediji običajno izpostavljajo tele elemente: vladavina starcev (gerontokracija) na dolgem pohodu, konflikt generecij, imperialna, diktatorska in fevdalna miselnost, socializem s komunistično partijo na oblasti, razpasel nepotizem, birokratska nesosobnost in korupcija, povečevanje socialnih razlik, informacijske blokade, dušenje intelektualne dejavnosti.
»Socializem sam po sebi ni. prinesel ne vem kako velikih sprememb, saj je po letu 1949, to je po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske, ostal sistem ekonomske in politične oblasti v bistvu enak kot je bil v tradicionalni Kitajski. Torej je
večina oblasti ostala v rokah peščice najpomembnejših klanov in tudi državna ideologija se je v bistvu zelo močno naslanjala na stare konfu-cionistične elemente, le da so se ti skrivali pod krinko kvazikomunistične terminologije. Vseeno poudarjam, da prav socialistični sistem s svojimi teoretskimi osnovami omogoča utrditev oz. konsolidacijo najbolj represivnih elementov staroki-tajske tradicije kot so ravno recimo gerontokracija, birokratizem, nepotizem in podobno.«
Kaj pa vloga in položaj kitajskega razumništva — študentov, akademikov in drugih plasti izobra-ženstva — v zdajšnji, očitno nekulturni revoluciji?
»Kot že povedano je do resnično večjih sprememb prišlo vsekakor z odpiranjem Kitajske zahodnemu svetu — z vdorom zahodnega kapitala in s tem povezane zahodne miselnosti. To je po eni strani povzročilo razkroj tradicionalnega ustroja kitajske družbe, po drugi strani pa dežela še nima izdelanih organiziranih oblik družbenih dejavnosti ne na političnem ne na pravnem ne na ekonomskem področju, ki bi lahko razkroj tradicionalnih struktur na več ali manj neboleč način transformirale v novo obliko delovanja družbe. In ker tega še ni, prihaja do množičnih trenj, ki so se v zadnjih dveh, treh letih zelo zaostrila z ekonomsko krizo, s krizo reformske politike, z realnim padcem življenjske ravni, z rastočo inflacijo. K tem trenjem znatno prispevajo novejši intelektualci in študentje, saj so ravno ti najvidnejši »izdelek« zahodnih vplivov. S tem prihaja do za kitajsko vlado še nerešljive dileme: nova gospodarska struktura potrebuje izobražence, usposobljene po zahodnih merilih, torej intelektualce z določeno mero samoiniciativnosti, kritičnega razmišljanja, hkrati pa se boji s tem povezanega nastanka kritične razumniške opozicije. Kot so pokazale letošnje in že predlanske študentske demonstracije je ta strah upravičen.«
Kitajska še daleč od t. i. azijskih tigrov
(Izrečena, potrjena in utemeljena je bila primerjava Kitajska- Kosovo in Peking—Priština — kot je razvidno iz sinopsisa!)
Kako sicer presojate mamutske premike, do katerih prihaja na Vzhodu? Kaj se zgodi, če skušamo Kitajsko in Kitajce umestiti v mednarodne razsežnosti?. Kakšen je položaj te dežele v odnosu do dežel t. i. vzhodnega bloka?
»Pozdravljam procese liberalizacije v deželah Vzhodnega bloka. Zdijo se mi pozitivni, je pa vprašanje, koliko možnosti imajo, da uspejo. Ne smemo namreč spregledati dejstva, da slepo posnemanje zahodnih sistemov ne more po kakšnih bližnjicah pripeljati do vidnih uspehov. Še celo ne, ker sta gospodarska in socialna struktura teh držav popolnoma različni in zato tudi gospodarski stiki z Zahodom ne morejo potekati iz ene same osnove. Če potegnemo vzporednice s Kitajsko, bi dejala, da imajo t. i. socialistični sistemi na prvi pogled precej skupnih značilnosti. Če pa si jih podrobneje ogledamo, je kmalu jasno, da se pod zunanjo površino skriva ogromno nepremostljivih različnosti. Vsak sodoben sistem je namreč do ndke mere plod lastne tradicije. Zato je jasno, da je na primer med Avstrtijo in Češkoslovaško veliko manj razlik kot med Češkoslovaško in Kitajsko, čeravno sta obe deželi socialistični.. Kitajska sodi med nerazvite dežele, v t. i. tretji svet in je v gospodarskem pogledu ogromen, še. neizkoriščen trg, ki nudi neslutene možnosti. V kulturnem smislu skriva v sebi bogato zakladnico tradicije, ki se v marsičem zelo razlikuje od evropske dediščine. Stoji na usodni prelomnici, kajti stoletja in tisočletja je živela avtohtono, popolnoma zaprto in ločeno od zunanjega sveta. Z odpiranjem, začetim z reformsko politiko, pa je prišlo do takega preustroja, da poti nazaj ni več. Kitajska je enostavno že preveč navezana oz. odvisna od svetovnega trga. Sedanja kitajska vlada se vsega tega zaveda, čeprav bi rada hkrati nadaljevala z gospodarsko odprtostjo v svet in represivnimi ukrepi v državi. Ta(ka) vlada in ta(k) sistem se bosta mogla obdržati kvečjemu nekaj let.«
Že lep čas se govori o treh azijskih »tigrih«: Singapurju, Hong Kongu in Koreji, državah, ki so v zadnjih letih dosegle eksploziven razvoj. Kakšne »šanse« ima v tej zvezi Kitajska?
»Že pred dogodki na pekinškem Trgu nebeškega miru je bilo jasno, da se Kitajska ne bo mogla — vsaj v bližnji prihodnosti še ne — uvrstiti med t. i. azijske tigre, ker ima čisto drugačne pogoje. Je dežela ogromnih razsežnosti, prenaseljena, s preveliko rastjo prebivalstva. Toda politika odpiranja oz. gospodarskih reform je povzročila proces razslojevanja in prišlo je do socialnih razlik. Predvsem obalni del in nekaj posebnih gospodarskih območij, ki so jih uvedli, so se začeli naglo razvijati in če ne bi prišlo do že nekajkrat omenjenih krvavih dogodkov, bi v nekaj letih dosegla zavidljivo gospodarsko raven. Problem zase so notranjost države in nerazvita območja. Prav lahko bi se zgodilo, da se revščina še bolj razširi ali da stvarni življenjski standard še bolj upade. Tovrstne težnje so se že začele kazati z na primer naraščajočo nezaposlenostjo, obubo-žanjem določenih slojev na kmetih in podobnim.«
V kolikšni meri Kitajci poznajo (ali ne poznajo) Slovenijo in Jugoslavijo?
»Vsekakor ju bolje poznajo ko: povprečen Slovenec oz. Jugoslovan pozna Kitajsko. Vendar to ni zasluga kakšne posebne odprtosli kitajskega izobraževalnega sistema, ampak gre preprosto za to, da sta Jugoslavija in Slovenija del Evrope, Evropa pa zaradi svoje razvitosti daje poglavitne kriterije za določanje tega, kaj je kultura in kaj zgodovina. Svetovna zgodovina je pravzaprav zahodna zgodovina in tretji svet z vso svojo kulturno dediščino ostaja pri tem popolnoma ob strani. Je že tako, da se po evropskih šolah in v evropski literaturi veliko lažje in več zve o zgodovini Amerike kot recimo o zgodovini Afrike. Torej povsod drži, da prebivalci t. i. tretjega sveta veliko več vedo o kulturi, zgodovini, civilizaciji Zahoda kot narobe.«
Vrnemo se še enkrat h kitajski pomladi ’89! Kako ste vi in vaš mož Hua Qing doživljali pri nas v domovini svit in somrak nad Tian An Menom? Znano je, da sta bila zavoljo tega med organizatorji protestnega shoda v Ljubljani, ki je bil dokaj odmeven medijski dogodek.
»Bilo je grozno za oba, če že zaradi drugega ne zato, ker imava tam polno osebnih prijateljev, najtesnejših zvez in za večino teh ljudi tudi sedaj ne veva, če so sploh še pri življenju. Kolikor jih poznava, je jasno, da so namreč sodelovali pri demonstracijah. Vseeno upava na najbolje. Kar pa se tiče politične razsežnosti sva bila ob teh množičnih, spontanih demonstracijah precej potrta pa spet evforična in polna najsvetlejših upov. Pravzaprav si nisem predstavljala, da se bo vse skupaj tako tragično končalo. Razmišljala sva o tem, da bi navezala pisne ali telefonske stike s sorodniki, prijatelji, znanci na Kitajskem, vendar sva se odločila, da raje ne bi ker pač nisva vedela, v kolikšni meri bi lahko to komu škodovalo. Med kulturno revolucijo in v prvih letih po njej je bil namreč zločin, če si imel znance ali prijatelje na tujem. Sem pa preko Dela poslala teleks dopisnici Zorani Bakovič, ki jo osebno poznam in imava nekaj skupnih prijateljev, vendar mi tudi ona ni mogla posredovati kaj novega. Sama je bila zaprta v neke vrste geto in ni mogla vzpostavljati normalnih stikov s kitajskimi državljani. Doma smo v okviru orientalističnega društva in s pomočjo Kitajcev, ki živijo v Sloveniji — trenutno jih je kakih 15 organizirali protestni shod v Ljubljani. Pridružilo se nam je več vidnih slovenskih političnih organizacij. Shod je bil seveda naperjen predvsem "proti zločinskemu pokolu na Trgu nebeškega miru. Čeprav taki politični shodi ali manifestacije ne pomagajo dosti kar zadeva stvarnost, so kljub temu etična, moralna podpora, moralni simbol, simbolična akcija, ki pomaga, da vse skupaj lažje prenašamo.«	BRANKO Žl NEC
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 5
V MURI NE POZNAJO »LJUBEGA MIRU BREZ HASKA«
Programi Tovarne oblačil in perila Mura iz Murske Sobote, kjer je zaposlenih že okrog 6 tisoč delavcev, ta mesec pa se jim je pridružilo še 330 delavcev iz lendavskega Indipa, s katerim imajo tesne poslovne vezi, so nedvomno razvojno zanimivi tudi za širšo okolico. Pri tem gre za skupno razmišljanje ekipe vodilnih in strokovnih delavcev, ki ne pristajajo na »ljubi mir brez haska«. Zato so v tej največji soboški tovarni uvedli tak proizvodni in tehnološki proces, da jim rezultate marsikdo zavida. Ponovno se je namreč pokazalo, da so Murini razvojni programi dobili potrdilo v praksi, pri čemer ne gre pozabiti na pomembne tehnološke posodobitve in nakup najsodobnejše računalniške opreme. Toda tudi v Muri ne manjka težav, pa tudi z izplačilom osebnih dohodkov, ki so julija znašali v povprečju 5 milijonov 651 tisoč dinarjev, ne morejo biti povsem zadovoljni.
Z IZVOZOM ZASLUŽILI 46,6 MILIJONA MARK
Prvo, kar nas je posebej zanimalo, je bilo, ali je spričo izvozne usmerjenosti manj težav v njihovem poslovanju na domačem trgu in kakšni so polletni rezultati gospodarjenja. O tem glavni direktor Mure Božo Kuharič takole: »Skoraj nemogoče je tačas dati kakovostno oceno gospodarjenja v prvem polletju letos, predvsem zaradi novega sistema izdelave bilanc, kjer vsi indeksi niso primerljivi. Morali bomo oceniti poslovanje nekaterih delovnih organizacij v občini in regiji ter dobiti oceno poslovanja slovenske tekstilne in konfekcijske industrije. Naša strategija je povečanje izvoza, kar je ob pričakovanem padcu kupne moči prebivalstva na domačem trgu prineslo nedvomno pozitivne rezultate. Kljub velikim težavam z likvidnostjo poslovanja, so nam prinesli povečan izvoz in izplačila tujih partnerjev povprečno v 30 dneh določeno olajšanje.«
Osnovni kazalci polletnega gospodarjenja v soboški Muri so dokaj zanimivi za podrobnejšo razčlenitev. Spodbudno je gotovo, da je bila proizvodnja polno zasedena, produktivnost dela pa je bila v povprečju 111,3 odstotka, kar je za 2,2 odstotka več kot lani. Ob izvozni naravnanosti praktično ne poznajo zalog. V tem obdobju se je izvoz fizično povečal za 6 odstotkov in je znašal 46,6 milijona nemških mark. Od tega so 1,6 milijona mark ustvarili s prodajo znanja pri projektih v Egiptu in novih projektih v Sovjetski zvezi. S tem za
SLUŽBA ZA AVTOMATSKO IZDELAVO KROJNIH SLIK - Na posnetku je najsodobnejši procesni računalnik ameriške izdelave HP za konstrukcijo osnovnega kroja, razmnoževanje in izdelavo krojnih slik. S tem je omogočeno lažje, boljše in hitrejše izdelovanje krojnih slik. Foto: N. Juhnov.
gotavljajo močan priliv deviznih sredstev. Poleg tega je bil celote-ni prihodek 561 milijard dinarjev, bruto dobiček 64 milijarde dinarjev, akumulacija ali sredstva za reprodukcijo pa so se povzpela na 35,2 milijarde dinarjev.
Kot ugotavlja glavni direktor Mure Božo Kuharič, so te pozitivne premike spremljali tudi ogromni stroški poslovanja. »Na eni strani so materialni stroški, na drugi pa izredno velik porast raznih obremenitev družbe do naše delovne organizacije. Naj samo omenim, da je bila masa bruto osebnih dohodkov v prvem polletju 150 milijard dinar-
BOŽO KUHARIČ - Glavni direktor Mure meni, da je tačas nemogoče kakovostno oceniti gospodarjenje v prvem letošnjem polletju, ker vsi indeksi zaradi nove izdelave bilanc niso primerljivi. Moti pa ga tudi nelogičnost pri izplačilu osebnih dohodkov.
jev, dajatve samoupravnim interesnim skupnostim ter davki in prispevki iz dobička pa so znašali kar 100 milijard dinarjev. To pomeni dve tretjini izplačane mase osebnih dohodkov in smo se tako približali mejam, kjer gospodarstvo težko zdrži take obremenitve.«
ZAKAJ ZAOSTAJAJO OSEBNI DOHODKI?
Velikokrat pravimo, da mora biti stimulativni sistem nagrajevanja gonilo ustvarjalnega nemira. Ali so potemtakem govorice, da v Muri osebni dohodki zadnje čase zaostajajo za družbenimi dejavnostmi, umestne? Božo Kuharič je odločen, ko pravi: »To ne zadeva samo Mure, ampak tudi drugo gospodarstvo. Zadnje čase je prava evforija pri izplačilu osebnih dohodkov v negospodarstvu, kar bo imelo težke posledice. V gospodarstvu ne moremo slediti tem osebnim dohodkom, ker ne ustvarimo toliko dohodka, zaradi vedno večjih obveznosti gospodarstva pa bomo težko vzdržali v takšnih razmerah. Tu gre za vrsto nelogičnosti, ki jih spodbuja tudi t. i. Knezova komisija s svojimi indeksi in ocenami. V svetu ne poznam gospodarskega sistema, kjer bi dvig osebnih dohodkov predpisovali na osnovi potreb in zanemarili možnosti doseganja dohodka tam, kjer se ustvarja, to je v gospodarstvu. Osebni dohodki negospodarstva bi morali rasti v skladu s pogoji in rezultati gospodarstva in gospodarjenja v regiji in občini, ne pa po povprečnem slovenskem indeksu. Poleg tega dvigamo osebne dohodke tudi v gospodarstvu, ne glede na dosežene rezultate, s čimer se v blagajne stekajo nova povečana denarna sredstva za trošenje. To je seveda izredno kratkoročna in inflacijska politika, ki nas vodi v pogubo.«
OB NOVI TEHNOLOGIJI PRECEJŠNJE PODRAŽITVE
Kljub vsem nelogičnostim pa v Muri snujejo nove načrte do konca letošnjega leta. Zlasti veliko vlagajo v razvoj, s čimer se pripravljajo na oster konkurenčni boj na tujih tržiščih. Letos bodo za nakup nove tehnologije porabili okrog 5 milijonov mark. Zmogljivosti proizvodnje so za drugo polletje že prodane. Na izvoznem področju ne bi smelo biti bistvenih problemov, razen če tečaj dinarja do tujih valut ne bi spremljal inflacije. Na domačem trgu pa se ubadajo z določitvijo cen, kajti spričo upadanja kupne moči so morali znižati tovrstno proizvodnjo. Že avgusta pa bodo na domači trg poslali izdelke, katerih cene bodo precej zasoljene. Omenimo, da bodo srajce stale nad milijon dinarjev, moške obleke od 6 do 9 milijonov, ženski plašči od 7 do 9 milijonov, kostimi pa od 6 do 8 milijonov dinarjev. Kako se bo pri tem obnašalo tržišče, je za zdaj težko reči.	Milan JERŠE
ZČRD murska sobota
Stroški so podivjali
Pri uresničevanju programov Vestnika, Nepujsaga ter Radia Murska Sobota v slovenskem in madžarskem jeziku smo po eni strani čutili posledice večine problemov iz gospodarstva in po drugi nas je pestila množica težav družbenih dejavnosti. Čeprav smo uradno med slednjimi, ustvarimo skoraj dve tretjini prihodka na trgu s prodajo obeh časopisov, reklamnega prostora in drugimi storitvami. Pri tem smo bili uspešni, skrbi nas le zdaj že daljše obdobje prisotno upadanje naklade Vestnika in Nepujsaga. Bralci nam sporočajo, da se jima morajo odreči zaradi cene in tu smo nemočni. Trudili smo se pri vsebini in ohranjanju obsega, na tisk, papir, poštne in druge stroške pa nimamo vpliva. Divjajo iz meseca v mesec, zato sicer tudi povečana naročnina v prvi polovici leta ni več pokrivala polovice polne lastne cene Vestnika. Škripa še pri dotoku sredstev sofinanciranja iz pomurskih občin, saj smo dobili le 56 odstotkov potrebnega denarja. Za oba narodnostna medija so bila sredstva iz republiškega proračuna zagotovljena pravočasno in v dogovorjenem obsegu, kar nam je omogočilo izhajanje Nepujsaga v poprečju na desetih straneh in razširitev radijskega programa na dve uri dnevno — od L septembra bo tako že vsak dan, razen nedelje. Dobro je sprejet tudi jutranji program kot letošnja novost slovenskega radijskega programa. V kolektivu smo se potrudili še z nekaj dodatnimi akcijami, ki nam bodo pomagale pri razvoju. Upamo, da bo v kratkem nova oprema za radijski studio in nujno bomo morali tudi v druge tehnične posodobitve.
Številke iz polletne bilance nam nekaj povedo, veliko pa tudi ne. Niso primerljive z lani, nestabilni pogoji gospodarjenja in zdajšnja inflacija pa jih lako že v naslednjem mesecu spremenijo v rdeče številke. Večina stroškov se po polletju povečuje s 35 do 50-odstotno rastjo mesečno, zato smo tudi mi prisiljeni stalno dražiti. Za nemoteno in neokrnjeno izhajanje obeh časopisov bo veliko pomenila pravočasna izterjava naročnine za tretje trimesečje.
Ta bo seveda odvisna od pripravljenosti naših naročnikov in pričakujemo, da poštarji, ki v teh dneh prihajajo s položnicami, ne bodo imeli težav. Naročnina je kljub podivjanim stroškom še kar zmerna, pri vsebini se bomo potrudili, zato nekako računamo na zvestobo 20 tisoč-članske Vestnikove in 2 tisoč-članske Nepujsagove družine.
VELIKI IZGUBAR - POMURSKI
ZDRAVSTVENI CENTER
V pomurski zdravstveni organizaciji se je ob polletju nabralo za 19 milijard in 345 milijonov dinarjev izgube. Prednjači seveda bolnišnica, ki ima 13 milijard in 80 milijonov izgube ter milijardo in 180 milijonov obresti od posojila. Posojila si je najemal tudi soboški Zdravstveni dom, tako da so dolžni 47 milijonov za obresti, njihov polletni primanjkljaj pa je 3 milijarde in 114 milijonov dinarjev. Lekarniška izguba je milijardo in 184 milijonov, radgonskega zdravstvenega doma 170 milijonov, lendavskega 880 ter ljutomerskega 749 milijonov dinarjev. Položaj pa je toliko bolj skrb zbujajoč, ker imajo tudi vse štiri pomurske zdravstvene skupnosti primanjkljaj.
Pri polletnih obračunih so namreč morali upoštevati novi zakon o računovodstvu ter določilo o plačilu tako imenovanih revalorizacijskih učinkov, ki so jih pri prejšnji zakonodaji lahko prikrili oziroma niso zapisali med izgube. Sedaj pa je novi zakon razkril vso do sedaj prikrivano slabo poslovanje in resne denarne težave zdravstvene organizacije. Problem pa je tudi v tem, ker slovenska zdravstvena skupnost ne dovoljuje, da bi se negativni revalorizacijski učinki lahko upoštevali pri ceni zdravstvenih storitev. Določanje cen zdravstvenih storitev je namreč v njeni pristojnosti.
V Pomurskem zdravstvenem centru še pravijo, da je prispevna stopnja prenizka, da bi z zbranim denarjem lahko plačali tako zdravstvo, kot ga imajo. Saj je namreč nižja, kot jo imajo nekatere gospodarsko močno razvite občine.
Popraviti bi bilo treba prispevno stopnjo, pa tudi republiškim organom bodo poslali zahtevo, da bi pri ceni lahko upoštevali negativne revalorizacijske učinke. Pri izplačilu osebnih dohodkov namreč ne kršijo dovoljenega, prav tako nimajo skladov (zanje bi potrebovali še 2 milijardi 481 milijonov). Na vseh koncih prosijo za odlok plačila in ne vedo, kaj bo, če od Interne banke več ne bodo dobili posojila, saj so le-ti postali previdnejši, ker nimajo nobenega zagotovila, da bodo posojeni denar dobili vrnjen.
Majda Horvat
ZDRAVSTVENIM DELAVCEM PLAČA DVAKRAT
Delavci vseh tozdov Pomurskega zdravstvenega centra prejemajo osebne dohodke v dveh delih. Prej so imeli plačilni dan petnajstega v mesecu za prejšnji mesec. Kaj to pomeni v zdajšnji cenovni dirki in inflaciji, vemo, zato so bili zdravstveni delavci upravičeno nezadovoljni. Zahtevali so, da se premakne izplačilni dan ter pri tem imeli podporo sindikata. Ker tega zaradi velikih denarnih težav in odvisnosti od prihodkov iz prispevne stopnje niso mogli sprejeti, so se odločili za kompromis.
Tako prejmejo med 20. in 25. dnem v mesecu delavci Pomurskega zdravstvenega centra akontacijo, ki je približno polovica osebnega dohodka delavca, v prvi polovici drugega meseca pa prejmejo preostali del z obračunom.
mh
PRODAJAJO DESTILIRANO VODO
V Ini Nafti iščejo vse možnosti za prodajo izdelkov na trgu. Ker je bilo v zadnjih mesecih na trgu veliko povpraševanje po destilirani vodi, so se v rafineriji odločili, da jo bodo prodajali. Prodaja poteka prek Inine trgovine in je dobra. Na mesec proda
Radenska pomaga Halozam
Pohvale vredna je gotovo poteza Radenske iz Radenec, ki je dostavila v začetku minulega tedna v Mercatorjevo skladišče na Ptuju 200 škatel mineralne vode Radin. To je 3600 litrov mineralne vode, ki je poleg pitja uporabna tudi za kuhanje. Dogovorjeno je, da jo bo izvršni svet skupščine občine Ptuj razdelil najbolj ogroženim prebivalcem Haloz in drugih krajev, ki so prizadeti zaradi okužene pitne vode.
-še
jo 35 do 40 kubičnih metrov destilirane vode, pripravljajo pa se, da je bodo še več. Pomembno je, da se na trgu proda vse, kar se lahko naredi, pravijo v Ini Nafti. Povedati je še potrebno, da je to pravzaprav stranski proizvod rafinerije.	JD
Priključili računalniško 
TOZD TRANSPORT DO AV-TORADGONA OBNAVLJA VOZNI PARK
V pomurski bolnišnici so priključili aparaturo- za računalniško tomografijo ter jo prevzeli. Naredili so tudi že nekaj posnetkov ter videli, da še zelo dobro deluje. Ta mesec bi naj opravili vsa poskusna dela, septembra pa bi že sprejeli prve bolnike. V prvih treh mesecih bodo z njo delali strokovnjaki iz mariborske bolnišnice, potem pa bo začel delati domači zdravnik, ki se je posebej izobraževal za delo s to aparaturo.
Vemo tudi za veliko vroče krvi okoli te aparature v slovenskem političnem zdravstvu, češ da soboška bolnišnica ne bi smela opravljati teh zdravstvenih storitev, vendar do sedaj v Soboto niso prejeli formalne in pravne prepovedi, ker po še veljavnih dogovorih republiški organi zdravstvene skupnosti tega ne morejo prepovedati. So pa vse pomurske zdravstvene skupnosti sprejele sklep, da ne bodo plačevale opravljenih storitev. V Pomurskem zdravstvenem centru pravijo, da bodo potem opravljali storitve za domače bolnike zastonj, stroški pa tudi ne bi smeli biti tako visoki, da jih ne bi mogli plačati z denarjem od opravljenih storitev za druge uporabnike. Saj je veliko zanimanje za aparaturo, še posebej iz sosednje Hrvaške.
Vodilnih v Transportu Avto-radgone ne skrbi zmanjšanje števila prevozov, saj imajo svoje stalne pogodbene stranke, ampak bolj neplačani računi za opravljene prevoze v drugih republikah. Še bolj pa jih jezi pomanjkanje dovolilnic za mednarodne prevoze, ki jih morajo izdati v Beogradu. Prejšnji teden so dobili dovolilnice za tri mesece, kako pa bo vnaprej, ne vedo.
Ko je bil leta 1988 uveden ukrep družbenega varstva v DO Avtoradgona, je začasni kolektivni poslovodni organ pripravil tudi vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja v tozdu Transport. Tako so v minulih mesecih prodali 23 nerentabilnih vozil tipa mercedes, MAN in TAM in v prvem polletju se je število prevoženih kilometrov zmanjšalo za 5,4 odstotka, to je skoraj 7 milijonov kilometrov manj kot prejšnje leto. Količina prevoženega tovora je manjša le za 1,9 odstotka, kar pomeni, da je izkoriščenost sedanjih vozil zelo dobra. Le-ta je večja za 7,4 odstotka.
V prvem polletju so s prevozi blaga v tujino zaslužili čez milijon dolarjev, lahko pa bi še več,
SKRBIJO JIH NEPLAČANI RAČUNI
če bi imeli dovolj dovolilnic. To je namreč neposreden izvoz na konvertibilni trg in je v primerjavi z letom prej večji za 27,5 odstotka.
Bruno Švagan, vodja poslovalnic v tozdu Transport DO Avtoradgona.
Bruno Švagan, ki je vodja poslovalnic, je med drugim dejal, da so letos ukinili tudi posloval
nici v Lenartu in Gornji Radgoni, še vedno pa uspešno delujejo poslovalnice v Zagrebu, Splitu, Beogradu, Sarajevu, Mariboru in Murski Soboti. Največ voženj še vedno opravijo za Radensko, pogodbene stranke pa imajo tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Od letos dalje so tudi poslovalnice nagrajevane po prometu, kar pomeni, da bodo imeli zaposleni večji zaslužek, če bodo priskrbele več dela. Tako se bodo morali tudi vodje poslovalnic sami potruditi, da bodo na svojem območju izterjali neplačane računa za prevoze. V zakonitem roku 15 dni je le malo plačanega, zato imajo pravniki kar precej dela.
In kako je lahko transportna organizacija v teh časih konkurenčna? Bruno Švagan je dejal: »Konkurenčen boš lahko predvsem s točnostjo, solidnim pristopom do stranke, s kakovostjo, cena pa je stvar dogovora.« Prevozniki dobijo občasno uradno objavljeni cenik za prevoz blaga na ozemlju Jugoslavije, ki naj bi ga spoštovali vsi. Čeprav se cene prevozov dvigujejo zadnje leto skoraj vsak mesec,, še vedno ne
utegnejo dohitevati zviševanja cen reprodukcijskega materiala. Šele nekaj dni zatem, ko se zvišajo cene železnice, PTT-ja in goriva, dobijo tudi prevozniki odobritev za dvig cen prevozov. Tako je stal v začetku avgusta prevoz 25 ton v Ljubljano (180 kilometrov) 6,5 milijona dinarjev, prevoz v Beograd (540 kilometrov) 12,5 milijona dinarjev.
Transportno organizacijo Avtoradgona čaka v tem letu še veliko nalog. Med najpomembnejše spadata nakup 20 novih vozil ter združitev s servisno organizacijo. Bruno Švagan je o tem dejal: Za jesen imamo že pripravljen osnutek združitve s servisi v enovito delovno organizacijo. Če bi se združili, bi delavci v servisih bolj čutili, da je transportna dejavnost njihova, in bi se bolj potrudili. Osebni dohodek bi bil večji, ko bi bilo vozilo zunaj, zato bi se takrat, ko bi bilo vozilo na popravilu, trudili, da bi ga čim prej spravili na cesto.«
Ob tem je risanje novega znaka Avtoradgone (AR z rumeno črto na vrata vozil) res bolj majhen problem.
Bernarda B. Peček
STRAN 8
VESTNIK, 10. AVGUST 1989

1
kmetijska panorama
KAKO OBIRAMO SADJE
Obiranje je opravilo, ki ga sadjar nestrpno pričakuje in se ga veseli, hkrati pa je zaradi njega zaskrbljen. Od kakovosti in količine pridelka je odvisen njegov zaslužek in nagrada za celoletni trud in delo. Na obiranje sadja se mora vsak sadjar temeljito pripraviti, da pridelano sadje pravilno in pravočasno pospravi in dobro uskladišči. Seveda naj bi vsak sadjar obvladal osnovno znanje o zrelosti plodov.
Poznamo tri različne stopnje zrelosti plodov, to je fiziološko, drevesno ali botanično zrelost, tehnološko ali uporabno zrelost in užitno zrelost plodov.
PESTICIDI — IZ DNEVA V DAN
UŽIVANJE SUMLJIVE PITNE VODE
Kaj je fiziološka, drevesna ali botanična zrelost plodov
Plodovi so fiziološko ali drevesno zreli, ko preneha dotok hranilnih snovi iz drevesa v plodove in se začne tvoriti delilno tkivo, ki loči pecelj od veje oziroma ploda. Obiranje v tem času ne vpliva več neugodno na končno kakovost obranih plodov. Drevesno zreli plodovi so že dosegli normalno velikost, medtem ko je seme dokončno razvito in sposobno za kalitev.
Kaj je tehnološka ali uporabna zrelost plodov
Plodovi so tehnološko zreli, ko ustrezajo zahtevam uporabnosti. Tako je sadje za trg tehnološko zrelo v času med fiziološko in užitno zrelostjo. Čas obiranja je odvisen od oddaljenosti trga, načina prevoza, porabnikov itd. Tako je sadje za skladiščenje tehnološko zrelo v času fiziološke zrelosti. Sadje za sušenje je tehnološko zrelo, ko dosežejo plodovi največji odstotek sladkorja in se začno na drevesu grbančiti (sliva). Sadje za predelavo pa je tehnološko zrelo, ko na drevesu toliko dozori, da ga z lahkoto oberemo ali otresemo.
Kaj je užitna zrelost plodov
Plodovi so užitno zreli, ko je nastalo pravilno razmerje med med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami ploda, ki mu dajejo značilen okus, sočnost in aromo. Zimske sorte jabolk in hrušk dosežejo užitno zrelost šele v skladišču. Pri nekaterih sadnih vrstah, kot so ko-ščičarji, jagodičje in lupinarji, se ujemata fiziološka in užitna zrelost oziroma je razlika med njima le nekaj dni. Pri jesenskih in zimskih sortah jabolk in hrušk pa je časovni razmik med eno in drugo zrelostjo več-ji-
Kdaj obiramo
Čas obiranja je odvisen od uporabe sadja. Pri obiranju poletnega in jesenskega sadja, ki ga želimo takoj prodati, pazimo, da bo toliko zrelo, da bo preneslo prevoz in se do porabnika ne bo poškodovalo. Pomeni, da ga bomo trgali pred užitno zrelostjo, to je, ko je tehnološko zrelo. Vrtičkarji, ki pridelujejo sadje za lastno porabo, lahko počakajo z obiranjem do njegove užitne zrelosti, kajti šele tedaj imajo plodovi pravo harmonijo okusa. V tej zrelosti je razmerje med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami najbolj ugodno, pa tudi dišavne (aromatične) snovi so že dokončno razvite. Vendar bodimo previdni, da sadje na drevesu ne prezori, ker bo postalo mehko in kašnato. Drugačna pravila pa veljajo za obiranje zimskega sadja, ki ga bomo čez zimo uskladiščili in uporabili pozimi ali spomladi. Pravilno zrelost in čas obiranja zimskega sadja ugotavljamo lahko z različnimi postopki.
Postopki za določanje zrelosti plodov
Zrelost plodov ugotavljamo po spremembi osnovne barve plodov, trdoti mesa plodov, prisotnosti škroba v plodovih, številu dni od polnega cvetenja do obiranja, moči, potrebni za otrganje ploda itd.
Sprememba osnovne barve plodov iz zelene v zeleno-ru-meno in rumeno je vedno znamenje fizioloških sprememb v plodu. Za posamezne sorte in sadne okoliše imamo že izdelane posebne barvne lestvice, po katerih določamo najprimernejši čas za obiranje.
Sprememba trdote mesa plodov je dokaj zanesljiv kazalec pri določanju zrelosti plodov posebno pri koščičarjih in hruškah, manj pri jagodah. Trdoto določamo s pritiskom rok ali s posebno pripravo.
Prisotnost škroba v plodovih določamo z jodovim testom. Na liter vode dodamo 4 grame kalijevega jodida in 1 gram joda. V to raztopino za minuto namočimo prečno prerezan plod. Po intenziteti obarvanosti mesa določamo najbolj ugoden čas obiranja. Če se je prerez ploda v celoti obarval modro, pomeni, da škrob v plodu še ni prešel v sladkor, torej še ni čas za obiranje. Če se je modro obarval le rob prerezanega ploda pod kožico, pomeni, da se škrob v plodu spreminja v sladkor, kar je znamenje, da je čas za obiranje najbolj ugoden. Če plod na prerezu ni spremenil barve, pomeni, da se je škrob že v celoti spremenil v sladkor in smo pravi čas za obiranje zamudili. Plodovi so na drevesu prezoreli.
Število dni od polnega cvetenja do zorenja oziroma fiziološke zrelosti je značilno za posamezne sorte in se giblje npr. pri sorti jonatan od 135 do 145 dni, pri sorti zlati delišes od 145 do 150 dni itd., odvisno od vremenskih razmer v času vegetacije.
Moč, s katero se drži plod drevesa, je tudi znamenje zorenja plodov, čeprav ne preveč zanesljivo, ker je le-ta različna pri posameznih sortah. Upoštevamo jo le toliko, da začnemo obirati takoj, ko ugotovimo, da odpadajo zdravi plodovi v večjem številu. Plodovi začno odpadati zato, ker se prične tvoriti med pecljem in vejo plutasta plast celic, ki ustavi dotok hranilnih snovi iz rastline v plod; zato tudi plod odpade.
Na splošno velja, da določamo najprimernejši čas za obiranje plodov ob upoštevanju vseh naštetih in seveda nam dostopnih postopkov.
(Prihodnjič o času in načinu obiranja posameznih sadnih vrst)
Po leksikonu Cankarjeve založbe je izraz pesticidi skupno ime za vsa fitofarmacevtska sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa beremo, da je pesticid kemično sredstvo za uničevanje mrčesa, škodljivih rastlin. Dodano je še: nadzorovati količino pesticidov v živilih; herbicidi, insekticidi in drugi pesticidi.
Vsekakor ni cinizem, če opozarjamo na izvorni pomen besede pesticidi!), saj bi radi, da se v tej zvezi oglasi kakšen strokovnjak in nam prepričljivo razbistri pojme, kako in kaj je živeti s pesticidi. Je pa rahlo cinično priznanje, da nas mora kar naprej in vselej znova nekaj zadeti v živo (kot na primer Čemobil), da se zmigamo in skušamo kaj ukreniti. Šolski primer je ekološka katastrofa na Dravskem polju, ob kateri smo si v našem časniku pobožno zaželeli — v imenu pomurskega društva za varstvo okolja — da se ne bi ponovila na Murskem polju. Slo je pravzaprav za odprto pismo s konkretnimi zahtevami, ki ga je tukajšnje društvo naslovilo na pomurske občinske izvršne svete in skupščine, socialistično zvezo in inšpekcijske organe.
Od prve do enajste zahteve
Bojazen pred ponovitvijo onesnaženosti podtalnih in talnih tokov pitne vode s pesticidi na izrazito kmetijskem območju kakršno je Pomurje gotovo ni iz trte izvita. Zadnje analize vzorcev pitne vode, ki jih opravlja soboški Zavod za socialno medicino in higieno, kažejo dokajšnjo vsebnost pesticidov zlasti po podeželskih vodovodnih zajetjih in črpališčih, najbolj v lendavski in delno soboški občini. Podrobnosti bomo razgrnili kasneje, zadržimo pa se pri kar enajstih zahtevah pomurskih ekologov. Dobesedno:
I. poostren nadzor odgovornih nad ravnanjem s pesticidi v kmetijstvu od prodaje do uporabe;
2.	kontrolirano zbiranje in odlaganje embalaže uporabljenih pesticidov;
3.	organizirano izobraževanje ljudi o racionalni in strokovni uporabi pesticidov v kmetijstvu;
4.	dosledno izvajanje določil odlokov o zaščiti varstvenih pasov ob zajetjih pitne vode, zlasti v zvezi z uporabo pesticidov in mineralnih gnojil;
5.	območja pitnih virov morajo biti ustrezno označena in nedostopna;
6.	občine, krajevne skupnosti in pristojne organizacije morajo čimprej izdelati kataster divjih odlagališč in program njihove sanacije, zlasti na prodnati naplavini in v opuščenih gramoznicah;
7.	nujno spremljanje kakovosti vode v vodnjakih in kakovosti živil skozi vse leto s primernim številom odvzetih vzrocev ter obveščanje javnosti o stanju kakovosti pitne vode in živil;
8.	izdelati program kratkoročnih ukrepov v primeru večjega onesnaženja;
9.	zagotavljanje finančnih sredstev za oskrbo z zdravo pitno vodo s predlogom, da bi bila to sredstva iz sklada za melioracije zemljišč;
10.	osnovanje laboratorija za kemične analize vode in živil v Pomuiju;
11.	zagotavljanje sredstev za nadaljnje raziskovalno delo pri ugotavljanju onesnaženosti okolja in ustrezne sanacije.
Take so torej zahteve obmur-skih okoljevarstvenikov in spodobilo bi se, da jih naslovniki vsaj preberejo in sporočijo, da »so jih vzeli na znanje«. Malo je namreč verjetno, da bi se kaj bistveno zganili. Sicer pa je na koncu pisma črno na belem: »Društvo za varstvo okolja Pomurja in javnost pričakuje te odgovore na postavljene zahteve!« Kolikor smo seznanjeni doslej — pismo je nastalo 25. julija — še ni nanj nobenega odziva.
Iz mnenja strokovnjakov
Kakšna in kolikšna je v resnici onesnaženost s fitofarmacevtskimi sredstvi za zatiranje bolezni in škodljivcev na tukajšnjem območju? Dokaj natančne podatke imamo zlasti za lendavsko in soboško občino. »Zavod za socialno medicino in higieno Murska
Ob vseh navedenih podatkih o onesnaženosti podtalnih in talnih tokov pitne vode na Murskem polju so očitno lahko najbolj pomirjeni (isti prebivalci. ki se oskrbujejo iz osrednjih mestnih vodovodov v Gornji Radgoni, Radencih. Ljutomeru, Murski Soboti in Lendavi. Analize namreč tod niso pokazale vsebnosti škod-
Sobota je v času od 17. do 25. maja odvzel 21 vzorcev vod in jih dostavil v razširjeno kemijsko preiskavo in v analizo zavoljo ugotavljanja vsebnosti pesticidov. Vzorci vod iz Gornjega La-koša, Gaberja in Trnja so vidno oporečni. Vsi navedeni in vzorec vode iz Črenšovec so močno obremenjeni z organskimi snovmi; gre torej za organsko onesnaženje. Vzorci vod iz vaških vodovodov Doljna Bistrica, Žižki,
Lendavska trgatev
Osrednja turistična prireditev v lendavski občini — Lendavska trgatev — bo 9. septembra, nam je povedal predsednik turističnega društva Alekdander Varga. Začela se bo s povorko po Partizanski ulici. Sodelovala bodo kulturna društva in prikazala nekdanje vinogradniško-kletarsko orodje in pripomočke, ne bo pa manjkalo tudi folklornih skupin, saj bodo prišli plesalci iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Nastopale bodo seveda
t«di domače skupine. Popoldne bo v znamenju zabavnih prireditev, kot so razne šaljive igre, nastopili pa naj bi tudi domači narodnozabavni ansambli. Prireditev bodo popestrili prodajalci domače in umetne obrti, med temi tudi izdelovalci keramičnih izdelkov iz lendavske tovarne uporabne in okrasne keramike. Gostinska ponudba bo prav tako obsežna in bo vsebovala domačo pijačo (lendavska vi-
na) in jedila.
š. s.
Crenšovci in Ižakovci vsebujejo previsoko koncentracijo nitritov. V slednjem je dopustna koncentracija nitritov kar desetkrat presežena. Ta vzorec vsebuje tudi previsoko koncenfracijo amoni-jaka. Železo je navzoče v vzorcih vod iz vaških vodovodov Hotiza, Kapca, Kot, Črenšovci, Gornja Bistrica, Turnišče, Nedelica in Gornji Lakoš, v čezmernih koncentracijah pa v vaških vodovodih Gaberje in Trnje. Mangan je najden v Gaberju, Kapci, Gornjem Lakošu, Hotizi, Žižkih in Trnju, v čezmernih koncentracijah pa v Črenšovcih, Kotu in Mali Polani. Med analiziranimi pesticidi smo v večini vzorcev
atrazina se v glavnem gibljejo do mikrograma na liter vode, v enem vzorcu pa znaša koncentracija 1,4 mikrograma.« Dodajmo, da rezultati za soboško občino zadevajo devet vzorcev vod, ki jih je omenjeni zavod odvzel 16. maja in dostavil v razširjeno kemijsko preiskavo in v analizo zaradi ugotavljanja vsebnosti pesticidov.
Najpogostejša atrazin in metola-klor
Naj spet povzamemo! »Petnajst vzorcev vod iz Pomurja smo analizirali po vsebnosti 28 različnih pesticidov. Pojavljata se le dva, ki se tudi sicer največ uporabljata: atrazin in metola-
naleteli na atrazin, v nekaterih pa tudi na sledove metolaklora. Koncentracije atrazina se v glavnem gibljejo pod mikrogramom na liter vode. Večje koncentracije atrazina vsebujejo vzorci vod iz vodovoda Beltinci (1,04 mikrograma), Gančani (1,91 mikrograma) in Gaberje (kar 4,6 mikrogramov na liter — po naših merilih je dovoljenih največ 5 mikrogramov!). V vzorcu vode iz vodovoda Strehovci so med drugim zasledili lindan, ki je najden še v Doljni Bistrici, Žižkih, Črenšovcih in Kotu. Vzorci vod Hodoš, Puconci, Mačkovci in Teša-novci izstopajo po nizki pH-vrednosti. Železo je navzoče v vseh vzorcih, v čezmernih koncentracijah pa v Puconcih in Bogojini. V slednjem je tudi presežena vsebnost mangana. Vzorec vode iz bazena Kramarovci je vidno oporečen in obremenjen z organskimi snovmi; gre torej za organsko onesnaženje. Atrazin je navzoč v vseh vzorcih, v dveh pa tudi metolaklor. Koncentracije
klor. V nobenem od preiskanih vzorcev niso presežene pri nas dovoljene vrednosti, so pa ponekod prekoračeni drugi normativi.« Delov poročevalec je ob primerjavah dopustnih vrednosti za atrazin in metolaklor menil: »Precejšen del prebivalstva soboške in lendavske občine torej pije vodo, ki vsebuje pesticide v sicer pri nas še dovoljenih mejah, vendar bi v Svetovni zdravstveni organizaciji ali v državah Evropske skupnosti ob takih podatkih že bili plat zvona. Po normativih Svetovne zdravstvene organizacije sme biti v litru vode le dva mikrograma atrazina, po normativih EGS pa celo 0,2 mikrograma. Po takem merilu imajo torej v Gaberju že 23-krat prekoračeno največjo dovoljeno koncentracijo atrazina, za 3,3-krat preveč pa je v pitni vodi tudi metolaklora.« In kaj zdaj? Se bo spet vse poleglo in bomo morali počakati do naslednjega Černobila oz. Dravskega polja?
Branko Žunec
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV PREKMURSKIH GORIC GORIČKO PRIPRAVLJA
POSTA VLJANJE KLOPOTCA
Vinogradniki soboške občine, ki so pred štirimi Jeti ustanovili svoje društvo, so ves ta čas zelo delovni, s čemer dokazujejo, da je bila ustanovitev društva upravičena. Največ skrbi posveča društvo izobraževanju svojih članov, saj vsako leto pripravi več strokovnih predavanj pa tudi praktičnih prikazov dela v vinogradih. Društvo si prizadeva, da bi še bolj dvignilo kakovost prekmurskih vin, zato vsako leto organizira tudi društveno ocenjevanje vin zasebnih vinogradnikov. S takšnimi ocenjevanji so začeli že pred ustanovitvijo društva, letošnje je bilo že šesto po vrsti in je pokazalo, da se kakovost vin resnično izboljšuje.
Ob strokovnem delu pa v društvu posebno pozornost namenjajo tudi družabnemu življenju, saj se ob najrazličnejših srečanjih vinogradniki med seboj spoznavajo in tudi tako izmenjujejo izkušnje. Postavljanje klopotca
na Jelovškovem bregu v Teša-novcih, ki so ga organizirali v lanskem letu, naj bi postalo tradicionalno, z njim pa želijo obuditi nekdanje ljudske običaje pred trgatvijo in tudi med samo trgatvijo. Tovrstno prireditev pripravljajo tudi letos, in sicer v nedeljo, 13 avgusta, pravtako na Jelovškovem bregu. Za to prilož-
nost pripravljajo bogat kulturni in športni program, na svoj račun bodo prišli ljubitelji dobre kapljice in domačih specialitet, izkupiček od prireditve pa bo društvo namenilo za obnovo in ureditev vinske kleti v Andrejcih, kjer naj bi uredili tudi društven-mo polnilno linijo.
L. Kovač

fo projektivni biro, P. o.
delavski svet
Murska Sobota
objavlja po sklepu delavskega sveta DO dela in naloge
tudi za nas
siromake.
Sladkor iz »rezerv« so pokupili drugi m
zdaj po ženinem naročilu čakam
če se bo še kje našel kakšen kilogram

GRADBENEGA TEHNIKA — PROJEKTANTA (V)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje — 5 let delovnih izkušenj,	1
— opravljen strokovni izpit.
Za zasedbo del se zahteva preskus znanja
Stanovanja ni. Osebni dohodek je določen po samoupravnem splošnem aktu.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
ABC Pomurka, DO Projektivni biro, p. o., Murska Sobota.
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 7
OB DNEVU GRANIČARJEV
Stražnico na Hodošu bodo poimenovali po Kosta Nadju
Osrednja proslava ob praznovanju 45-letnice ustanovitve obmejnih enot JLA in dneva grani
čarjev za 5. vojaško območje bo v torek. 15. avgusta 1989. ob 12. uri pri stražnici na Hodošu. Pripravili bodo tudi pester kulturni program. Ob tej priložnosti bodo stražnico poimenovali po narodnem heroju, španskem borcu, prvoborcu in generalu armade Kosti Nadju. Graničarji in krajani Hodoša so ponosni, da se bo njihova stražnica imenovala po najbližjem sodelavcu tovariša Tita, ki je po narodnosti Madžar in je sodeloval pri osvoboditvi Slovenije.
Stražnica na Hodošu, ki stoji na najsevernejšem delu Jugoslavije, je bila pred leti tako kot mnoge druge v zelo slabem stanju. Zato je bilo potrebno marsikaj postoriti pri njeni ureditvi, saj danes sodi med najsodobnejše pri nas. Znana je tudi po zglednem delu pri opravljanju zahtevne naloge — varovanja državne meje — saj sodi med najboljše v enoti, ki ji poveljuje starešina Danijel Hom. Sicer pa smo se o delu in življenju na stražnici ter o pripravah na pomembno proslavo pogovarjali s komandirjem Zoltanom Verbai-jem, desetarjem Sašo Veselinovičem ter vojakoma Aleksandrom Miloševičem in Zlatkom Bašičem.
»Varovanje državne meje je zahtevna in odgovorna naloga. Zato so potrebni sposobni in dobro izurjeni vojaki, ki bodo lahko tudi v najtežjih razmerah uspešno opravljali zahtevne naloge. Mislim, da nam to s primerno disciplino in razumevanjem
Zoltan Verbai
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Težje skorajda ne bi moglo biti
Na družbene dejavnosti so že pred časom pozabile dobre vile, sedaj pa še zvezna in republiška vlada ter odgovorni dejavniki. Tako bi namreč v tem času lahko rekli vsi, ki delajo v družbeni nadstavbi ali zanjo. Junija so imeli vsaj še zakon o omejevanju
MURSKA SOBOTA: Ob polletju sta bili brez izgube občinska skupoost za zaposlovanje ter občinska raziskovalna skupnost.
Občinska zdravstvena skupnost je imela 16 milijard in 863 milijonov, občinska izobraževalna 7 milijard in 174 milijonov, skupnost otroškega varstva pa 2 milijardi in 31 milijonov dinarjev izgube. Skupna izguba je več kot 26 milijard dinarjev.
GORNJA RADGONA: Največja izguba je v zdravstvu, 3 milijarde 60 milijonov dinarjev, sledi izobraževanje z milijardo 969 milijoni. potem pa otroško varstvo in skrbstvo. Ali skupaj 5 milijard 416 milijonov dinarjev.
• • •
LENDAVA: Tudi v tej občini je na prvem mestu zdravstvo, ki je imelo ob polletju 2 milijardi in 666 milijonov izgube, sledi občinska izobraževalna skupnost z 253 milijoni ter skrbstvo s 163 milijoni.
LJUTOMER: Razen občinske skupnosti socialnega varstva in kulturne skupnosti, so imele druge interesne skupnosti izgubo. Največ seveda zdravstvo, kar 3 milijarde in 26 milijonov. V izobraževanju je primanjkljaja za 600 milijonov, v otroškem varstvu 300 milijonov in skrbstvu za 180 milijonov dinarjev. Torej skupaj več kot 4 mi-lijnrde dinarjev.
razpolaganja z družbenimi sredstvi interesnih skupnosti, zakon, ki so mu naprtili vso krivdo za težave v družbenih dejavnostih ter se ga želeli odkrižati. Sedaj pa še tega ni, pravzaprav ničesar, kar bi laKko rabilo za načrtova-
graničarjev, ki so iz raznih krajev Jugoslavije, tudi uspeva. Na naši stražnici ne poznamo nacionalizma ali drugih nevšečnosti, ki danes povzročajo veliko razburjanja javnosti. Prizadevamo si, da krepimo bratstvo in enotnost ter spoštovanje do človeka. Poleg varovanja državne meje kot osnovne naloge pa se graničarji ukvarjamo tudi z drugimi nalogami, kot so vzdrževanje stražnice in okolice, skrb za primerne življenjske razmere in razvedrilo. V prostem času pripravljajo razne športne in kulturne aktivnosti,« nam je povedal komandir Zoltan Verbai.
Stražnico na Hodošu pa odlikuje tudi dobro sodelovanje med graničarji in prebivalstvom. Zavedajo se namreč, da brez tega meje ni mogoče uspešno varovati. Sodelovanje se kaže ob vsakem koraku, zlasti pa ob raznih delovnih in drugih akcijah, kijih organizirajo na tem obmejnem območju. Pogosta so športna srečanja in prirejanje skupnih proslav ob republiških in državnih praznikih. Sicer pa je stražnica na Hodošu znana tudi po urejenem cvetju in zelenicah ter vrtu, na katerem sami pridelujejo zelenjavo in redijo svinje.
»Biti varuh državne meje je velika čast, hkrati pa tudi odgovornost. Tega se dobro zavedamo vsi, ki nam je ta naloga zaupana. To pa lahko uspešno opravljamo le ob tesnem sodelovanju s prebivalstvom in med graničarji. Zato tudi razvijamo medsebojno prijateljstvo, drug drugemu pomagamo, kadar je to potrebno,« pravi desetar Sašo Veselini-vič.
Aleksander Miloševič
nje v teh dejavnostih. Ali pa — denar, ki ga je mnogo premalo. Težave so take, da strokovni delavci interesnih skupnosti in odgovorni v izvajalskih organizacijah ne vedo več, kaj bi so v negotovosti in nenehnem strahu, ali bo do plačilnega dne vsaj toli
ko denarja, da bodo delavci lahko dobili plače. O sami dejavnosti in kakem razvoju skorajda ne govorijo več, prav tako malo o človeku in njegovi blaginji. Menijo se samo še o denarju kje ga dobiti.
»Veseli smo, da smo razvili tako dobro sodelovanje z mladino na Hodošu in v Šalovcih, kar potrjujejo pogosta športna, kultur-
Graničarji pri urejanju okolice ob stražnici na Hodošu
Zlatko Bašič
V družbenih dejavnostih torej nimajo ničesar na papirju, na kar bi se lahko sklicevali, le od občinskih izvršnih svetov lahko dobijo vsake toliko časa odobritev spremembe prispevnih stopenj. Pa še te so po mnenju strokovnih delavcev prenizke in zaradi zaostajanja za republiško povprečno prispevno stopnjo izgubijo precej solidarnostnega denarja. Menda naj bi počakali na Ustavo, ki bo stvari lahko postavila na pravo mesto, saj z napovedanim zveznim zakonom o tako imenovanih ustanovah ne bo nič. Tudi slovensko zdravstvo letos ne bo dobilo novega zakona o zdravstvenem varstvu kot je bilo napovedano.
Denarja torej ni, čeprav zakon o omejevanju porabe, ne velja več, v interesnih skupnostih pa že trošijo denar, ki ga niso še niti dobili, za nekatere dejavnosti pa so potrošili že vse, kar so načrtovali za celoletno dejavnost. Izvajalske organizacije začno najemati posojila in tudi banke postajajo previdnejše pri posojanju, saj nimajo zagotovila, da bodo posojeni denar dobile vrnjen. Vso kriznost položaja v družbenih dejavnostih in denarni polom pa je razgalil tudi nov zakon o računovodstvu, ki ne dovoljuje več skrivanja neuspelega poslovanja in sfriziranih številk. Morda pa je to dobro, da se bo kdo ob odgovornih prijel za glavo ter si izmislil kaj pametnega. Od reorganizacije služb interesnih skupnosti ter priključitve občinskim upravnim organom ne pričakujejo popolne .rešitve razmer.
Majda Horvat
na in druga srečanja. Tudi sedaj, ko se pripravljamo na pomembno proslavo, ko je potrebno marsikaj postoriti pri ureditvi ceste
in okolice stražnice, se čuti pristno sodelovanje,« nam je povedal vojak Aleksander Miloševič.
»Trudimo se tako graničarji kot tukajšnje prebivalstvo, da bi nam bilo življenje ob meji čim lepše in da bi skupno varovali državno mejo. K temu prav gotovo veliko prispevajo razna športna srečanja v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in drugih panogah. Skupno pripravljajo tudi razne kulturne in druge prireditve ter tako poglabljamo prijateljstvo. V prostem času pa skrbimo tudi za urejanje cvetličnih nasadov, zelenja in okolice stražnice. Ljubezen do tega nam je predvsem vlil naš komandir,« je dejal vojak Zlatko Bašič.
Graničarji stražnice na Hodošu se že dalj časa pridno pripravljajo na letošnji dan graničarjev, saj bo le-ta ob poimenovanju stražnice po Kosti Nadju zanje velik praznik. V ta namen že nekaj časa pridno dela enota vojakov pri urejanju ceste in okolice stražnice. Kljub slabemu vremenu, ki jim nagaja pri delu, upajo, da bo do 15. avgusta vse nared za slovesnost s kulturnim programom. Veseli bodo, če se njihovega praznika udeleži čim več delovnih ljudi in občanov, ki jih prisrčno vabijo medse.
Feri Maučec
Foto: Nataša Juhnov
MURSKA SOBOTA
Mladostni zagon
Kluba mladih
Klub mladih v Murski Soboti ima tudi čez poletje veliko kulturne. umetniške in zabavne dejavnosti in je eden redkih prirediteljev. ki zna k delu vključiti večje število interesentovi ' Upravnik kluba Marjan Mljač zna mlade motivirati za delo s sicer s skromnimi sredstvi. vendar z zavestjo, da bo klub uspešen le. če bo znal prisluhniti željam in 'interesom mladih. O uspešnosti kluba pa priča tudi dejstvo, da je vključenih čez. 150 članov.
Čez poletje je klub odprt od 14. do 22. ure. takrat tudi potekajo različne dejavnosti. Tako nekateri igrajo tenis, drugi šah. nekateri gledajo filme na videu (projekcije so ob 19.00) vse bolj pa navdušuje igranje biljarda. Pripravljajo še glasbene prireditve. Pred nedavnim'so pripravili koncert skupine Pohorje exspres. Imeli so gledališke predstave, literarne večere, disko večere, v kratkem p.i bodo začeli tudi s tečajem igranja kitare. Mladi. se posebej zanimajo za glasbo, jeseni pa naj bi pripravili daljšo glasbeno prireditev, na kateri bodo nastopile domače glasbene skupine in drugi gostje.
\ Klub mladih želijo pritegniti še več mladih in popestriti dejavnost. zato so dobrodošli novi čkb ni, še posebno tisti z idejami. Članarina je le 2000 dinarjev. "
lože Gabor
Značilno izražanje za zgodnja 60. leta v našem časniku: Zadnja dela na razbremenilniku — Kako bo s plačilom razlaščenih zemljišč — Razširitev območja vodne skupnosti na pretežni de! cankovske občine — Urejevanje katastra vodne skupnosti — Zaostanki prispevkov še vedno precejšnji. Da bo jasnejše, še začetek poročila: »Do jeseni bodo končali glavna dela na razbremenilniku Ledava—Mura.« Pisalo se je leto 1957.
Začetki arheoloških raziskovanj Pomurja — »Pomurje je v arheološkem pogledu še zelo malo znano. Med najdišči, ki jih poznamo, je le nekaj znanstveno preiskanih, podatke o ostalih pa so zbrali domačini, ki jih zanima daljna zgodovina. Vendar ta del Slovenije z arheološkega gledišča nikakor ni nezanimiv ali reven. Pokrajinski muzej v Murski Soboti si je tudi začel prizadevati, da bi z raziskovanji odgrnil daljno preteklost, o kateri nimamo drugih podatkov kot te, ki jih daje zemlja, ki pokriva sledove prastarih bivališč in grobišč. Iz teh podatkov skuša arheologija obnoviti sliko o življenju tedanjih ljudi, o njihovi civilizaciji in kulturi.« Pod daljše poročilo v 33. številki Pomurskega Vestnika (22. avgust 1957) se je podpisala Vlasta Beran-Koren.
Kako globoko segajo zadružne korenine pri KZ Puconci? Dva glavna smotra — Dobra zdravstvene služba in njeno približevanje podeželju. Beltinska občina je elektrificirana. Čim prej izdelati okrajni perspektivni gospodarski načrt. Nad pol milijarde več dohodka pri pšenici. (V ta čas sega dokaj odmevna rubrika Tekmovanje dopisnikov!)
Predvolilno tekmovanje — Po sklepu posvetovanja sekretariata OO SZDL in predsednikov občinskih odborov SZDL razpisuje Okrajni odbor SZDL Murska Sobota predvolilno tekmovanje med občinskimi odbori SZDL, z namenom, da se še bolj poživi aktivnost članstva. Posebna komisija bo ocenjevala dosežene uspehe po:
L Odstotek udeležbe na kandidacijskih zborih volilcev za oba zbora:
2.	Odstotek udeležbe na volitvah v oba zbora:
3.	Število volišč, ki bodo pred Časom stotodstotno zaključila volitve:
4.	Odstotek izvoljenih žena v oba zbora:
E S T U f k
VESTNIK LESC XY1:f — iu« J	MOPO A SOBOTA. 6.	_
4000 nasvetov za prijeten, zdrav in varen dom
K
Knjigo lahko naročite pri naših založniških poverjenikih, v vseh knjigarnah ali neposredno na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, Ljubljana.
Pokličete nas lahko tudi po telefonu 061/211 880
ZA PREDNAROČN1KE V AVGUSTU JE KNJIGA .ZNATNO CENEJ§A!
5.	Odstotek izvoljenih mladincev v oba zbora v odnosu na celotno število izvoljenih.
6.	Število na novo sprejetih v članstvo SZDL in
7.	število na novo včlanjenih kmetov v KZ v času predvolilnih priprav.
Pri izračunavanju odstotka udeležbe bodo odšteti volilci,_ki so vpisani v volilni imenik, pa niso mogli voliti (v JLA, na sezonskem delu, neznanega bivališča, v bolnicah).
Določene so naslednje nagrade:
VESTNIK
L Radioaparat v vrednosti 30.000 din ali knjige v isti vrednosti;
2.	knjige po prosti izbiri v knjigarnah Pomurskega tiska za 15.000 din;
3.	zastave ali knjige za 10.000 din.
Vsekakor dovolj pomenljivo in objave vredno — po 32 letih še enkrat. S temle dodatkom z ene takratnih naslovnic: »Vsem sodelavcem in dopisnikom! V zvezi s predvolilnimi pripravami in s samimi volitvami pozivamo vse sodelavce in dopisnike našega lista, da se udeležijo nagradnega tekmovanja glede pisanja aktualnih člankov z razprav na zborih volilcev o kandidatih, o perečih problemih, ki so predmet razprav, ter kasneje o samem poteku volitev. Pri določevanju nagrad bomo upoštevali predvsem hitrost poročanja in tehtnost vsebine člankov.«
Pripišimo še nekaj naslovov iz devetega letnika predhodnika Vestnika: V radgonski občini ugodni pogoji za turizem. Občina Petrovci—Šalovci: Hočemo večje sodelovanje državljanov v upravljanju gospodarstva. Panonija raste z delavskim upavlja-njem. Še vedno umre 13 od 1000 prebivalcev. Dobro razpoloženje in lepa udeležba na nedeljskih volitvah — V Pomurju: 95.4 odstotka. Problem elektrifikacije Goričkega je iz leta v leto bolj aktualen — kako dalje? Zapiski z letošnjega obiska pri prekmurskih sezoncih.
(B. Ž.)
s 0 e


organizacija gospodinjstva
čiščenje
pranje m nega optač* gospodinjstvo
pleskanje in dekorativna deta popravila m vzdrževanje šivanje
otroška nega nega domačih Živah zdravje in varnost dodatek s preglednicam*
STRAN 8
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
kulturna obzorja
UMETNIŠKO USTVARJANJE
LENDAVA Z OKOLICO JE NEIZČRPEN VIR
Težko je govoriti o umetnosti nekega območja, pa čeprav se je na njem izoblikovalo veliko umetnikov z različnih področij umetniškega ustvarjanja. Tu niso le umetniki, ampak je tudf pokrajina, vznikla iz močvirnate lepote, v mir pogreznjena ravnina, ki je pritegnila tudi ustvarjalce, rojene zunaj Pomurja, ki so se po srečanju z njo vedno znova vračali.
Slikarstvu, kiparstvu, literaturi in drugih zvrsteh so najgloblje v bistvo pokrajine prodrli domači
V lendavski galeriji: Duh otroka v svetu odraslih
umetniki. Le pri sodobnejših zvrsteh umetnosti odkrivajo našo pokrajino predvsem tujci, kot na primer v filmu France Štiglic, najbolj cenjeni slovenski režiser, ki ga je čar naše pokrajine in ljudi vedno privlačil. Pogosto pa pozabljamo na tiste, ki so se porazgubili po svetu, a so njihove sanje in spomini povezani z nostalgičnim hrepenenjem, izraženim v umetnosti. O umetniškem delu, željah ustvarjalcev in ovirah smo se pogovarjali s Ferencem Kiralyem, ki mu gre velika zasluga za to, da je umetniška ustvarjalnost tukaj na razmeroma visoki ravni — kljub razmeram, ob katerih bi marsikdo obupal. O dejavnosti čez poletje je povedal: »Letos bomo imei že 17. mednarodno slikarsko kolonijo, ki se je bodo poleg jugoslovanskih udeležili tudi umetniki
Nad Lendavo se rojeva nov dan v močnem duhu ustvarjalcev
Lendavski grad bi bil potreben sistematičnega popravila, ne le reševanja najnujnejšega
iz tujine. Tako srečanje pomeni izmenjavo izkušenj ljudi različnih jezikov in kultur, obenem pa širjenje lendavske kulture po svetu.
Poleg tega bodo v avgustu štirje rezbarji ustvarjali v bližini hotela Lipa v Lendavi; izdelovali bodo lesene igrače, naredili pa bodo tudi vodnjak v madžar
skem slogu. V začetku septembra pa se bo začel simpozij o keramiki v okviru Bienala male plastike, ki ga organizira Galerija iz Murske Sobote. To bi bilo težko uresničiti brez pokroviteljev. Tako je sredstva za slikarsko kolonijo prispeval tudi Lek, za rezbarjenje pa Golfturist.«
Lendavski grad, v katerem je galerija, je v slabem stanju, z denarjem, ki ga imajo, pa so možne le manjše obnove. Tako so obnovili pod, v načrtu imajo preureditev vhoda v galerijo, to pa ni do
volj, da se razpoke na gradu ne bi širile.
Tudi za okolico gradu se očitno ne skrbi dosti, z urejanjem okolja po načelu prostovoljnosti pa očitno tudi v kulturi ne gre več.
UDELEŽENCI
LIKOVNE
KOLONIJE
Na letošnji 17. likovni koloniji v Lendavi bodo sodelovali Tibor Budahari iz Za Iaeger/sega, domačin Dare Birsa, ljubljanski kipar Tone Demšar, akademski slikar Marjan Gumilar iz Murske Sobote, ki živi v Ljubljani, Jozsef Lakatos iz Sarvarja, Anna Nemeth iz Bačke Topole v Vojvodini in Dušan Premrl iz Tržiča. Tokrat prvič bodo ustvarjali in bivali v lendavskem gradu, kjer je galerija in v njej tačas na ogled stalna likovna in muzejska zbirka, bb
Beseda sogovornika Kiralya je nanesla seveda tudi na položaj lendavskega umetnika in umetnosti v naši družbi: »Položaj ni rožnat. Tudi pri nas se umetniki borijo za golo eksistenco. Čez zahteva kompromise, umetnik pa je lahko to le, če kompromisov ne sprejema popolnoma. Družba po eni strani daje možnosti, da človek uresniči vse več želja in interesov. Umetniki pa v takih razmerah prihajajo v krizo, vendar nekateri kljub vsemu naredijo dobre stvaritve.«
Za nekatere so prav take razmere možnost da se izrazijo v polni meri, ko črpajo iz okolja in človeka, ki se nenehno pojavljata v najrazličnejših oblikah, v spopadu s samim sabo in drug z drugim. To postane neizčrpen vir motivacij.
Jože Gabor
—NAPO VED UJEMO
HOJO PO VODI B. SOM N A
Najnovejši roman Branka Šom-na Hoja po vodi, na katerega bi rad opozoril, izšel pa bo predvidoma v prvih jesenskih dneh pri domači založbi, zapolnjuje pravzaprav časovno dogajalno vrzel, nastalo med mladinskim romanom Med v laseh (1978) ter romanom Panonsko morje (1981).
Tokrat avtor popisuje prva povojna leta do očetove smrti, pravzaprav do odhoda v študentsko Ljubljano, o čemer prebiramo v Panonskem morju, leta, ko se je »svoboda pri nas v Prekmurju razcvetela kot češnja na ujevem dvorišču v Črenšovcih,« ko je suho socrealistično parolarstvo nadkri-lilo buržoazni imperializem, kapitalizem in stalno prisotne (zunanje) notranje sovražnike naše NOVE družbe, ki se ni kazala le po novih, slovenskih izrazih, temveč tudi z nepojasnjeno smrtjo Cirilovega očeta v Mariboru, ki sta jo hotela skupaj z Brankom naivno maščevati, z Benkovo likvidacijo, ustrelitvijo Puklastega Miha na soboškem pokopališču, z bolestno agitacijo aktivista Petra, svoboda torej, ki je terjala davek, ki ga pisec skozi optiko desetletnega dečka sprejema kot spoznanje, kajti »v prvih dneh, tednih in mesecih po vojni sem zorel naglo, nenačrtno ter začel ločiti ne samo dneva od noči, marveč dobro od zlega, žalost od veselja, brezskrbnost od dolžnosti. In prav tega zadnjega je bilo čedalje več, ali pa so mi jih nalagali na široka ramena drugi ali pa kar sam.«
Tudi tokrat se avtor trdno drži svojega ustaljenega pisateljskega postopka: ne le, da razgrne pred bralca kopico resničnih oseb (dr. Sedlaček, dr. Vrbnjak, fotograf Purač, Cifrakovica. Miki Muster ...), tudi prizanese jim ne, zato imamo vtis, kot da listamo po vse bolj jasni otroški skicirki, ki dobi s pisateljsko rutino tudi kritični podton.
Pisec nas z realističnim pristopom brez kančka sentimentalnosti, pač pa z veliko mero prikrite nostalgičnosti, potegne v vrtinec dogodkov, ki jih sam doživlja s kančkom hudomušnosti (prvi ljubezenski sliki z Marto in Bredo), z veliko mero radovednosti, obarvane z otroškim pogumom, nerodnostjo in tveganjem, zdi se nam, kol da bomo z malim Brankom hodili s Honduras drsalkami po vodi nekje okoli Rimske čarde, klicali skupaj z bolnim očetom, sicer sodniškim izterjevalcem, v vrbo, ki bo nalašč prikrivala SKRIVNOSTI.
MILAN VINCETIČ: ZGODBE IZ CIKLA LUNA NA MESECU
Ni pomagalo, da je zemlja še mrzla, da je svetniki še niso odklenili, začel je razpredati, morda sem ga spominjal na sina, da so pni spali v snegu, da so jim zmrzovale veke na oči, odprl je svojo veliko aktovko in izvlekel iz njenega trebuha velik revolver, ki mi ga je potisnil v roko, da se mi je povesila, on pa se je zarežal, da se je -pokazal niz rjavkastih zob, češ, to je arkebuza, arkebuza, cev ima kot možnar, raznese pol slona in poldrugega bivola obenem, govoril mi je, kako opravlja sicer zahtevno, a zaničevano delo, da ga imajo vsi v zobeh, da se je moral v svoji vasi ograditi z zidom in da brez arkebuze ne gre niti srat, ljudje pa so zlobni in egoistični, to pa pomeni, da gledajo le svojo ritnico, pokazoval mi je nekakšne ožigosane spiske, ponekod odkljukane, drugod podčrtane ali rdeče obrobljene, s kazalcem se je ustavil pri tovarišici Hildi Kalt, povlekel ustnico, kot bi kanil nanjo terpetin, in krehnil:
— Ji bom že dal, prašiči šin-tarski. Ji bom že pokazal. Bo že ona videla svojega hudiča in boga obenem. Naj se ve, kdo je tovariš Avgust Fijember! Čeprav nisem natanko vedel, kam meri, me je ob kletvici streslo, čeprav sem jih bil vajen. Predstavljal sem si debelo, zalito babo s predpasnikom in kuhinjskim valjarjem ali z bur-kljami v rokah, ki naju bo pričakala z zmerjavko, a ko sva prispela na dvorišče gospe Kalt, ki jo je tovariš sodni izterjevalec pozdra-
In prav neki notranji gon za skrivnostnim peha malega Branka s Cirilom od dogodivščine v dogodivščino, od gornjelendavskega gradu do obiranja hmelja v Savinjski dolini, priča smo komičnim situacijam ob odkrivanju soboškega spomenika zmage, pa potegavščinam v takrat zategli socrealistični soboški gimnaziji, kjer pa se v malem Branku, ki je odkril pravo skrivnost pravzaprav v Bergerjevi vili, po vojni prvi ljudski knjižnici, porajajo prvi literarni načrti in ambicije, kar pa se seveda zanj konča s popravnim izpitom.
Pravzaprav le očetova bolezen pridaja k tem, včasih kar burlesk-
nim situacijam pridih temnega in neuresničenega. Črni vitez iz hrvaškega stripa nenadoma izpuhti prav tako kot očetova kurja farma, o kateri je sanjal na smrtni postelji. Roman Hoja po vodi, ki ga je avtor označil kot mladinskega, verjetno zato, ker sledi Medu v laseh, bo zato brez dvoma pritegnil marsikaterega bralca, ki se mu povojni čas prav tako razkriva od tančice do tančice, pri Branku Šomnu pa tudi, česar si drugi ne bi upali, do nesramežljive golote.
Milan Vincetič
-se* -
r
MARJAN GUMILAR: BREZ NASLOVA, 1988, olje-platno
PRAŠIČ S ŠILTARICO

vil z zdravo, tovarišica, sem ugledal pred sabo drobno ženšče, ki je bila le za palec nižja od mene: jaz sem namreč dobival moško višino.
— Za vas in take kot ste vi sem še zmeraj gospa, rdeči trot, je izletelo iz nje namesto odgovora, da sem se stisnil pod kap in se pomaknil še za dobra dva koraka k ograji.
Tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember je sprva mencal kot Pepi, ko si ga ogovoril z mein sep Pepi, kako si lepi, a ko je odprl svojo veličavno aktovko in začel zavzeto brskati med modrimi mapami, je zaprla kljun.
— Tukaj podpišite, ji je pomolil list ob odprti aktovki, iz katere je molel ročaj njegove arkebuze, vidite, kaj piše, tovarišica Hilda Kalt: natanko stodvaindvajset dinarjev nič par.
Ob tem se je gospa Hilda Kalt, ki bi se morala po njegovem in po novem pisati Hilda Mrzlič, kakor mi je spotoma razlagal, omehčala. A le na videz, kajti že naslednji hip se je v njenih očeh zaiskrilo maščevanje. Imel sem poseben dar: znal sem brati z oči, kajti oči so, kot me je učila stara mati Pavla, ki je cele dneve prebirala na grmade knjig, oči so jezero duše.
— Če je že tako, tovariš ru-bežnik, pardon, tovariš zakoniti sodni izterjevalec Avgust Fijember, se je ugriznila v jezik, pa vzemite, kar vam gre. Te podrtije že ne boste nesli s sabo, pa teh košar in veder tudi ne, za njih se ta vaša oblast ne zmeni, tovariš ru-
bežnik, če vam je pogodu, vam dam kar prašiča, kajti lačna je ta vaša oblast. ..
Svojega edinega prašiča bo podarila novi socialistični družbi, me je spreletelo, tovariš sddni izterjevalec Avgust Fijember pa si je potisnil svojo zelenkasto šilta-rico z oficirsko zvezdo na čelo in se zmagoslavno razkoračil. Pa smo tam, se je začel oblizovati, ajd, tovarišica Hilda Kalt, da vidim tvojo svinjsko mrcino!
Slutil sem, da se bo iz tega skuhala žolca, kajti gospa Hilda Kalt je dokaj samozavestno zakoračila proti hlevu, medtem ko se je sodni izterjevalec Avgust Fijember obiral z zapenjanjem aktovke. Seveda si ni dal dvakrat reči, naj odpre vrata, kajti oblast že ne kupuje mačka v Žaklju, in ko mu je celo svetovala, naj si posveti z baterijo, kar je tudi storil, kajti v hlevu je bilo temačno, naj se na lastne oči. prepriča, koliko škafov Špeha bo dala ta svinjska mrcina: sodni izterjevalec Avgust Fijember se seveda ni mogel načuditi prašiču, zato je dlje časa postal sklonjen med vrati ona pa je — ne bodi lena — je sunila sodnega izterjevalca Avgusta Fijemberja v hlev in ga še preden se je znašel, tudi zapahnila.
Stal sem dobrih pet, šest korakov stran in še danes ne vem, od kod ji toliko moči, da je hočeš nočeš zbasala tega krompirjevca v hlev in mu spretno zmaknila baterijo.
Prašičja mrcina je poskočila, dvakrat, trikrat sem slišal bruf,
kulturni koledar
razstave
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled skulpture kiparja Vilija Kranjca;
LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka so razstavljene slike udeležencev minulih likovnih kolonij in znanih pomurskih slikarjev iz stalne zbirke.
MURSKA SOBOTA - Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec je zaprta, pokrajinski muzej pa odprt za obiskovalce med 10. in 12 uro vsak dan, razen ponedeljka.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Anka Senčar — TO SEM JAZ — ANKA (založba Feniks), Pavao Kriškovič - BIOLOŠKO PRIDELOVANJE HRANE (Časopisno-založ-niško podjetje Kmečki glas) in Olga Markovič — JEDI IZ ŽITARIC (Domus).
Razstava del Niki Brumen
Na študijskem oddelku pokrajinske knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec i/ Murski Soboti bo do konca tega meseca odprta razstava, posvečena 60-letnici priznane pomurske bibliotekarke in bivše ravnateljice Pokrajinske in študijske knjižnice Niki Brumen. Razstava je odprta od 7. do 14. ure, ob sobotah pa do 12. ure, na
bb
Grajski ulici 2.
Avtor slike Brez naslova, akademski slikar Marjan Gumilar, izvira iz Murske Sobote, živi in ustvarja pa v Ljubljani. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov s statusom samostojnega likovnega ustvarjalca. Za njim je šest samostojnih razstav, sodeloval pa je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, tudi na Pannonii 89, na kateri je ena od razstavljenih tudi pričujoča slika. V Murski Soboti si jo bomo imeli priložnost ogledati v pozni jeseni, zdaj je razstavljena v Železnem, bila pa je že tudi v Szombathelyu, v okviru likovne izmenjave panonskih treh dežel na stičišču meja, bb
bruf, bruf, prekobalilo se je in zaropotalo, živo sem si začel predstavljati sodnega izterjevalca Avgusta Fijemberja, kako stika po žepih za robčkom, da bi se obrisal, medtem ko prašič sili vanj, kako se tišči v kot in ga miri in se razgleduje okoli, kolne vse svetnike, skuša dihati skozi usta, da ga ne bi zadušil smrad, prašič pa preži nanj in zdaj zdaj bo znova brufnil vanj in ga prevrgel na hrbet, ko pa se bo pobiral, ga bo zajahal kot prašičko in ga spehal do stene.
— Ti mali, je pokazala name, pa da niti ne pomisliš, da bi ga rešil. Naj kar ima svojega prašiča. Saj si ga je zaslužil. Saj si si ga zaslužil, kajne, tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember, je zavpila skozi špranjo na vratih, skozi katero je prašiču metala korenje ali repo, naj vrag pocitra vašo rdečo zalego, vam jaz že dam . ..
Takrat še nisem razumel njenih nevarnih besed kot rdeči-trot, rdeča zalega, rdeči prekucuhi, rdeči oberuhi in opazuhi, pač pa so me zabavale po svoje: vse so bile rdeče in povsem v nasprotju z rdečimi zastavami, rdečimi zvezdami, rdečimi idejami, rdečimi jutri tovarišice Šarike, ki bi me, če bi me sedaj videla, prav gotovo zlasala, gospodinja Hilda pa me je le povlekla k vratom in posvetila skozi rajo v notranjost.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN S
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
ne zgodi se vsak dan
400 RAZLIČNIH ŽGANJ
V Rima so nedavno odprli svojevrstno žganjarno. Zanjo pravijo, da ji ni para na škornju in menda tudi v Evropi ne. V njej je kupcem na voljo nič več in nič manj kot 400 vrst italijanskega žganja, skrbno zbranega iz vseh kotov in kotičkov Italije. Kajpada je lokal tudi prvovrstna turistična atrakcija.
Glede na vinske in žganjarske tradicije naše lastne dežele bi se česa podobnega prav lahko domislili tudi doma. Ideja je potemtakem brezplačna, le udejaniti jo moramo.
ELEKTRONIKA V UČILNICI
Doba videa je končno prodrla tudi v učilnice. To so še posebej pozdravile ameriške šole v odročnih krajih, kjer imajo že od nekdaj težave z učitelji. Prek satelitske televizije se lahko šolarji učijo predmetov, ki so jim bili prej nedosegljivi. Nakup satelitske antene, brezžičnih telefonov in računalniških terminalov stane okrog osem tisoč dolarjev, vendar je to še vedno manj kot enoletna učiteljska plača, poleg tega pa satelitski pouk doseže več učencev. Učitelj sedi v televizijskem študiju, učenci, ki često sedijo daleč narazen v različnih šolah, predavanja spremljajo po televiziji, z učiteljem pa se pogovarjajo po brezžičnem telefonu. Seveda ima satelitska šola tudi nasprotnike. Ravnatelji imajo le malo moči nad učitelji, ki živijo na stotine kilometrov stran in poučujejo prek satelita, zato se nekateri bojijo, da se jim bo močno zmanjšala avtoriteta. Učitelj učencev ne vidi in ne more vedeti, kaj počnejo med njegovim predavanjem; koliko se naučijo, je odvisno predvsem od motivacije učencev.
Prodali Lennonov avto
Na dražbi pri londonskem Cristieju so pred kratkim nekemu Fincu, ki je želel ostati anonimen, prodali avtomobil mercedes-benz 600 pulman. Zanj je odštel 234 tisoč dolarjev. Nekdanji lastnik razkošnega vozila je bil legendarni član skupine Beatles John Lennon, ki ga je kupil leta 1970. Nato je avtomobil prešel v roke Georgea Harrisona.
Sveto pismo uspešnica
Na norveškem knjižnem trgu je sveto pismo že nekaj let prava uspešnica. Od leta 1975 so Norvežani vsako leto povprečno kupili 50 tisoč izvodov, rekord pa je njegova prodaja dosegla leta 1987, ko so prodali 100 tisoč izvodov. Lani so to temeljno delo krščanske vere prodali v 77 tisoč izvodih, sveta knjiga pa gre tudi letos dobro v promet. Založniki, ki so spoznali, da je tiskanje tega dela donosen posel, se trudijo, da bi z novimi prevodi in sodobnejšo opremo pritegnili kupce.
Mrtve ribe
Ko so španski živinorejci iz Cantabrie, nezadovoljni zaradi nizke cene mleka, izlili v bližnjo reko Pas 100 tisoč litrov mleka in na ta način zahtevali, da mu povečajo ceno, so v reki povzročili pravi pomor: iz vode so potegnili 150 ton poginulih rib. Strokovnjaki razlagajo, da je zaradi vročine mleko v vodi fermentiralo, spremenilo kemično sestavo vode in zastrupilo ribe.
PRISILI GLAVO
»Timmijeva glava je bila popolnoma ločena od hrbtenice, vmes je bilo dva centimetra prostora,« pripoveduje mati 10-let-nega Timothyja Mathiasa, prvega, ki so mu nevrokirurgi pod vodstvom dr. Volketja Sonntaga v bolnišnici v Phoenixu, ZDA, uspešno »prisili« glavo k telesu.
Stvari seveda niso tako preproste. Timmie je bil žrtev prometne nesreče, po njej se ni mogel več ganiti ne normalno dihati. Osemnajst dni po operaciji leži v bolnišnici živ in rešen, kar lahko primerjamo samo s čudežem. Tudi zdravniki so zadovoljni, saj se jim je posrečilo nekaj, kar je bilo videti popolnoma sprto z zdravo pametjo. Primer je bil brezupen, saj so ugotovili, da je deček kot obglavljen: lobanja je bila popolnoma ločena od vratnih vretenc in le koža, mišice, kite in žilje vratu so glavo držali na telesu. Tveganje zdravnikov je bilo veliko, vendar druge rešitve ni bilo. Oblikovali so poseben kovinski nosilec, z njim so v dolge ure trajajoči operaciji spet povezali lobanjo s hrbtenico. Zdaj Timmie leži v posebej zanj skonstruirani opori, ki preprečuje, da bi otrok lahko premikal glabo. Zdravniki so optimistični in pričakujejo, da bo še vse dobro.
---------------CERKVE-
VEČJA OD BAZILIKE SVETEGA PETRA
Največja bazilika krščanskega sveta nastaja na Slonokoščeni obali. Predsednik te zahodnoafri-
ške države Felix Houphouet Boi-gny jo je dal postaviti za 200 milijonov dolarjev 135 km od obale, v
HVALEŽNI ZANAMCI
Kongresna knjižnica v Was-hingtonu ne hrani le redkih in dragocenih knjig ter pomembnih dokumentov. Tudi ljubitelji kiča in poparta najdejo tu vse, kar jim srce poželi: od priljubljenih Bar-bik do porcelanastih živalic in tub za zobno kremo. V uradu za varstvo avtorskih pravic, ki je tudi del knjižnice, spravljajo namreč vse, kar pride na police ameriških supermarketov in kar se poteguje za avtorske pravice, ki jih simbolizira napisa copyright.
»Ničesar ne cenzuriramo, naša naloga je samo zbirati,« pravi vodja urada Evina Frank in pokaže na police, polne igrač, slik, svetilk, majhnih vodometov in glasbenih kaset. Prejšnji zakon za varstvo avtorskih pravic je zahteval, da mora vsakdo, ki se poteguje za pravno varstvo svojega izdelka, uradu predložiti dva primerka. Shranjevanje izvirnikov je uradnikom povzročalo hude glavobole, zato je kongres leta 1978 zakon spremenil. Po novem zadošča, da prosilec uradu izroči sliko in opis predmeta.
V uradu so začeli zbirati predmete že v 19. stoletju in se jih je doslej nabralo že 45 milijonov.
Največ jih je iz petdesetih in šestdesetih let. Poleg šahovske deske s fotografijami nekdanjega predsednika Nixona in drugih udeležencev afere Watergate stojijo mavčni kipci komika Harpa Marxa, Nobelovega nagrajenca Alberta Schweitzerja in Don Ki-hota.
Zbirka javnosti ni dostopna, vendar namerava kongresna knjižnica prirediti razstavo. Veliko izdelkov sploh ni več v rabi in so le še spomin na stare čase. Uslužbenci urada so prepričani, da jim bodo še pozni rodovi hvaležni, da so te predmete ohranili.
Največji azijski sejem Še letos (oktobra) bodo končali gradnjo Makuharija, največjega mednarodnega sejma v Aziji, ki nastaja 25 kilometrov vzhodno od Tokia. Obsegal bo dvorano za različne namene z 9000 sedeži, stadion s površino 3100 kvadratnih metrov, razstavišče v obliki mostu (na 54.353 kvadratnih metrih) in igrišče za baseball.
notranjosti, kjer raste nova prestolnica. Posvetitev bo septembra, vendar pa se papež vabilu, naj bi opravili ceremonijo, ni odzval. Vatikanu se namreč zdi, da bi si je tako revna država (na prebivalca komaj 600 dolarjev na leto) ne bi smela privoščiti. Tako v vatikanu niso hoteli prevzeti na pleča levjega deleža stroškov za vzdrževanje nove bazilike, češ saj je nismo mi naročili. Zaželel si jo je 83-letni državni suveren Slonokoščene obale, da bi pred svojo smrtjo ta dragulj po vzoru bazilike. Sv. Petra v Rimu poklonil bogu, kot pravi, in 73 milijonom afriških katoličanov daroval božjo pot črne celine. Bazilika je s svojo kupolo in 128 masivnimi dorskimi stebri, ki se kot fata morgana dvigajo sredi prazne pokrajine, res že od daleč podobna svoji rimski vzornici, trg pred njo pa zlahka sprejme 300 tisoč romarjev.
ZA OBE ŽENI NI PROSTORA
Istana Nurul Imam je največja palača na svetu in je last najbogatejšega moža na svetu. Za vladarja nekdanjega britanskega protektorata Bruneja na severu Bornea Hasanala Bolkiaha pa je le eno od številnih bivališč. Buckinghamska ali vatikanska palača se pred njo lahko skrijeta. Sultanova rezidenca ima 1778 sob, 18 dvigal, 44 stopnišč in 257 stranišč. Sama palača, ki stoji na 120 hektarov velikem posestvu, je zgrajena iz 38 vrst marmorja. Skupna površina vseh sob je več kot 20 hektarov. Prestolno dvorano osvetljuje 12 lestencev, vseh skupaj pa jih je v palači 564. V jedilnici je prostora za 4000 gostov. Okenski in vratni okvirji so obloženi s ploščicami iz čistega zlata. Sultanov helikopter lahko
ARHEOLOGIJA
Lupina velikega ptiča
Morda je velikanski ptič Roh, ki je lahko odnesel celega slona in ga v svojem gnezdu požrl, več kot zgolj legenda iz pravljice iz Tisoč in ene noči, ki pripoveduje o tej ogromni ptici.
Neki tehnik petrolejske družbe je v Združenih arabskih emiratih odkril nenavaden delec jajčne lupine. Znanstveniki so se zamislili. Lupin je bila debela kar štiri milimetre, tolikšne pa ob izvalitvi ne more prebiti noben danes živeči ptič. V ZAR se je odpravila skupina znanstvenikov iz londonskega muzeja. Upajo, da bodo našli dovolj ostankov lupine in da bodo po njih sklepali o velikosti jajca. Območje, kjer iščejo ostanke, je danes puščava, pred milijoni let pa je bilo verjetno bogato poraščeno, na bregovih rek in jezer pa naj bi živele številne živalske vrste. Poleg tega je to tudi območje, kjer so se dogajale pripovedke iz Tisoč in ene noči. Novih dokazov o obstoju velikanskega ptiča znanstveniki še niso našli, pač pa so na doslej še neraziskanem območju odkrili različne živalske okamenine, med njimi najstarejšega arabskega konja, slonovo nogo in čeljust povodnega konja.
pristane na strehi, njegovi konji pa so v klimatiziranih hlevih. Vladar se lahko okopa v plavalnem bazenu ali pa se sprosti na igriščih za tenis, squash in badminton. Poznavalci trdijo, da so gradbeni stroški znašali okoli 600 milijonov dolarjev.
V palači prebiva tudi sultanova žena, kraljica Saleha. Kraljica Miriam, njegova druga žena, živi v manjši palači, ki je 200 kilometrov oddaljena od glavnega mesta Bandar Seri Begavan. Gospodar se seveda vsak dan prevaža iz ene palače v drugo. Stroški niso niti najmanj pomembni. Sultan, ki vlada 241.000 podložnikom, ima 25 milijard dolarjev, glavni vir njegovih dohodkov pa sta nafta in zemeljski plin.
Del tega bogastva pa so pred kratkim odnesli tatovi. Scotland Yard je namreč sporočil, da so neznani zlikovci vdrli v londonsko rezidenco v četrti East Finchley. Pokradli so nakit, zlato in devize v vrednosti 15 milijonov dolarjev. To je doslej največji rop zasebne hiše v Veliki Britaniji. Roparji so v vili pustili še okoli 65 milijonov dolarjev v gotovini in dragem kamenju, ker vsega niso mogli odnesti...
PONAREDKI
SO JO
PROSLAVILI
Tridesetletna slikarka Susy Ray se je dolgo zaman prebijala iz anonimnosti. Niso ji odrekali nadarjenosti, toda njeno delo je bilo premalo cenjeno, da bi lahko od njega živela. Danes se lahko pohvali, da ima atelje v londonskem Covent Gardnu, da je bogata in slavna. Kot slikarka — ponaredkov. Brezhibno zna ponarediti Renoira, Modigiianija in druge slavne slikarje. Prvič je poskusila leta 1980, seveda skrivaj. Zdaj je njeno delo javno, bi lahko rekli. Susy ne skriva, da znane slike, ki jih lahko vidite v njeni delavnici, niso izvirne, toda dovolj je takih, ki so pripravljeni za lažnega Renoira plačati toliko, da je volk sit in koza cela.
STRAN 10
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
za vsakogar nekaj
Kadar peče zgaga
Mnogi ljudje tarnajo, da jih peče zgaga, posebno še po dobrem kosilu. Zdravi so, toda s prebavo je vendarle nekaj narobe.
Napačna prehrana, prehla-stno metanje hrane vase, prevroče in premočno začinjene jedi, preveč alkohola in nikotina, pa tudi duševne obremenitve so krive, da se želodec postavlja po robu.
Pomaga, če pojemo košček suhega kruha ali prepečenca. Nekaterim prija kozarec sveže iztisnjenega krompirjevega soka. Človek, ki ga zgaga pogosto muči, mora spremeniti prehranske navade. Izogibati se mora vsega, kar je zelo sladko, zelo ostro, zelo vroče in zelo mastno. Odpovedati se mora alkoholu in nikotinu, pa tudi kavi. Jesti mora počasi in večkrat po majhnih obrokih. Na krožniku naj ima raje zelenjavo, nemastno meso in ribe. Tudi čaj naj se navadi piti. Proti zgagi pomagajo tile zeliščni čaji: angelika, kamilica, kopriva, materina dušica, pelin, rman, žajbelj.
Kako odganjamo komarje?
Prijeten večer na terasi, soba s široko odprtimi okni, piknik na travi — koliko lepše bi bilo življenje v poletnih dneh, če nam ga ne bi grenili nadležni komarji! Kako odganjamo ta zoprni mrčes?
Receptov za boj proti komarjem je veliko, nekateri so prav prijetni in posnemanja vredni. Med naravnimi recepti je gotovo najboljši tisti, ki priporoča, da postavimo na okensko polico zabojček z geranijami. Ta lepa cvetoča okenska roža ima nazobčene liste, ki oddajajo močan vonj po limonah ali meti. Komarjem ta vonj ni všeč, zato ne vdirajo v sobo. Tudi bazilika ima močan in komarjem neprijeten vonj, poleg tega jo lahko s pridom uporabljamo v kuhinji. Preden ležemo spat, si izpostavljene dele telesa natremo s kančkom melisnega izvlečka. Po sobi pa tu in tam položimo kosme vate, napojene s tem izvlečkom, ki je zaradi vonja komarjem zelo neprijeten.
Prižgana luč privablja komarje. Če bi radi imeli odprta okna in
prižgano luč, ne da bi v sobi mrgolelo komarjev, zamenjajmo žarnice. Namesto običajne bele vzamemo rumeno. Rumena barva odbija komarje. Če pečemo na žaru, damo na rešetko nekaj vejic aromatičnih dišavnih zeli, na primer timijana, lovorja, rožmarina, vonj bo odgnal komarje.
NISSAN - PRAVA IZBIRA ZA VSEPOTREBE
NARAVNA
MUHOLOVKA
Muhe se lovijo nad med oziroma sladkorni sirup. Naredimo naravni muholov: vzamemo plastično steklenico in jo na sredini prečno prerežemo. Zgornji del z vratom navzdol postavimo v spodnji del steklenice. Potem nalijemo v spodnjo steklenico nekaj močno sladkane vode. Sladka vsebina bo privabila muhe, zlezle bodo skoz ozki vrat, ven pa ne bodo našle poti.
NISSANOV PRODAJNI PROGRAM
•	nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov
•	nissan sunny 1,6 SLX — cena 1,169.000 jenov
•	nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov
•	nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov.
TERENSKO VOZILO
•	nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov
1 DM = 73 JENOV!
KO OTROK ŠKILI
nOBA^
AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO!
Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042) 49-466
Ne prestrašite se, če ugotovite, da otrok škili. Skoraj zmerom se da pomagati, če le dovolj zgodaj pripeljete otroka k zdravniku. Kje se skriva nevarnost? Otrok meni, da z enim očesom lahko ostreje vidi kot z drugim. Nenehno se koncentrira na »boljše« oko. Oko, ki se mu zdi šibkejše, res peša, ker ima premalo vaje. Prav zaradi tega starši ne smejo mirno opazovati otroka in njegovega »ljubkega« škiljenja, ker utegnejo zamuditi pravi čas. Škoda je včasih nepopravljiva.
Pri otroku, ki škili od rojstva, je ta nevarnost posebno velika,
če se zdravljenje ne začne kmalu. Kaj naredi očesni zdravnik? Otročičku v presledkih nakaplja atropin zdaj v levo zdaj v desno oko. Kapljice razširijo zenico, da oko manj ostro vidi. Pri tem se mora drugo oko bolj naprezati. Ko otrok zraste, mu izmenoma prelepijo zdaj eno, zdaj drugo oko, in to delajo tako dolgo, dokler ni goden za očala. Tudi stekelca na očalih zakrivajo, da bi s tem preprečili pešanje enega očesa. Pogoj za to, da se napaka po-. pravi, je, da obe očesi vsaj približno enako pravilno vidita. Ko je ta pogoj izpolnjen, začno urav-
navati vid s posebnimi napravami. Pogosto pa je kot škiljenja tako velik, da je potrebna operacija. Poseg ni tvegan in tudi ne boleč. Starši poglejte otroku naravnost v oči! In če se vam bo zdelo, da ne zre zmerom naravnost, pojdite z njim k zdravniku. Za preplah ni vzroka, le prepozni ne smete biti.
TULEC ZA SLADOLED
Marco Polo se je v 14. stoletju na Kitajskem sladkal s sladoledom. Njegov rojak Marchloni, slaščičar, je okroglih 600 let, leta 1903 spekel primerno posodico za sladoled. Iz vročega testa za va-feljne je zvil tulce, v kakršnih še dandanes prodajajo sladoledne kroglice.
V prezračeni postelji
VINSKI REGAL
Regal je pripraven za shranjevanje buteljk — vanj jih lahko zložimo 144. Prostor morda bolj potrebujemo za knjige ali plošče. Mere regala so 120 x 120 x 35 cm. Če ga prelakiramo z ustreznim odtenkom, bo nastal prav posrečen okras stanovanja.

J


J
Zjutraj odvržemo odejo in se spravimo iz postelje, zvečer pa spet ležemo vanjo? Nak, postelji-na se ne prezrači, če posteljo pospravimo in pregrnemo. Vsaj poleti moramo postelji in posteljnini od časa do časa privoščiti več svežega zraka, da izpuhti vlaga iz ležišča, odej in blazine.
Cim topleje je, tem več vlage oddaja naše telo med spanjem. Samo v blazino se lahko znojimo, kot da bi v eni noči zlili vanjo vinski kozarec vode. Najmanj enkrat na teden bi morali posteljino temeljito prezračiti in po možnosti
vse, kar se da, odnesti na balkon, vrt ali vsaj na okno. Zdrava in prezračena postelja nenavadno veliko prispeva k dobremu spanju. Od materiala je odvisno, kako dolgo moramo zračiti. Odeje, ki so napolnjene s čisto volno ali umetnimi snovmi, zlahka negujemo. Zadostuje že ura na svežem zraku, pa se vlaga posuši. Blazine so po navadi napolnjene s perjem, nekatere s puhom. Med drobna peresca se useda vlaga, ki se dalj časa ne posuši. Take blazine moramo zračiti večkrat, ne smemo pa jih obesiti na sonce.
v

Vinski rege sestavim;
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Kuhajte z nami
DUŠENE ZELJNE ROLADICE
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232.
I.	Like a Prayer — Madonna
2.	I want it all — Queen
3.	Rdečo rožo utrgal bom zate — Don Juan
4.	Nikši si nej — Magnet
5.	One — Bee Gees
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostu-diem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00.
K listnati zelenjavi štejejo solata, blitva, špinača in več vrst zelja. Pri čiščenju te zelenjave pazimo, da uporabimo tudi zdrave zunanje liste, ker vsebujejo več hranilnih snovi kot notranji.
Pri pripravi kuhane listne zelenjave moramo paziti na tri stvari: — da jo kuhamo v mali količini vode, da je ne odlivamo (z njo bi odlili tudi hranilne snovi)
— izogibamo se priprav s prežganjem
— pri pripravi ne uporabljamo večjih količin smetane
Za spremembo pripravimo zeljne roladice. Potrebujemo: 1 glavico zelja, 25 dkg mletega mesa, 1—2 stari žemlji, 1 jajce, 1 sesekljano čebulo, sol, poper, muškat, pol litra kostne juhe ali juhe iz kocke, 1 veliko žlico paradižnikove goste mezge, 2 mali žlički gladke moke.
, Srednje veliki glavi zelja izrežemo storž, jo očistimo in 10 minut kuhamo v slani vreli vodi. Nato jo razlupimo na posamezne liste in počakamo, da se odcedijo. Iz mletega mesa, namočenih žemelj, jajc, čebule - in dišav pripravimo mesno testo, oblikujemo kratke, debelejše svaljke in jih zvijemo v zeljne liste — naredimo roladice in jih spnemo z lesenim zobotrebcem. Zložimo jih na vročo mast v kozico in popečemo z vseh strani. Zalijemo s pol litra juhe, pokrijemo in na majhnem ognju dušimo 45 minut. Odstranimo zobotrebce in jih zložimo v ovalni krožnik.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do 17. avgusta na naslov:	VESTNIK,
Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Volitve so svobodne — volite lahko katero koli od teh treh. (Bernard)
— To so pravi čuvaji naših govornikov, ki kar naprej obljubljajo boljše čase. (Duh)
— Napovedujem ognjevit napad na inflacijo. (MIHI)
— Ubogi Markovič, ki se mora otepati pred krvoločnimi zmaji, (hec)
— Delj ko govori, več glav zmaj dobi. (Milica R.)
S B c s e » Le B ft J N.” °jr o jr
V
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: spletka realist, arzenal, mu, mana, etui, TN, žig, Sit, L, okapi, JI, Irak, izpad, vranica, kovinar, AD, tema.
STRAN 11 —
VESTNIK, 10- AVGUST 1989
Naslednjo pomlad, leta 1925, je rodila teta sina Tunčeka, mojega bratranca.
Brengova je pripadata fari svetega Antona, in ker je bila na njenem robu, nekaj metrov vstran pa že trojiška cerkvena in posvetna oblast, so hodili Ketiševi in Voglarjev!, katerih domova sta bila kakih sto metrov oddaljena med seboj, zadovoljevat svoje verske potrebe zdaj k Antonu in drugič k Sv. Trojici.
Voglarjev rod je bi! razkropljen po bregovih od Brengove do Antona in Voglarjev Franc je dejal Treziki:
-Pri svetem Antonu se bova oženita!«
S tem sta se strinjala tudi Trezikina starša. Preden sta kupila Franc in Apolonija Ketiš dom v Zi-botah, sta živeta zgoraj ob kapeli, na Vanetini, tam so se rodili vsi njuni otroci in krščeni so bili pri sv. Antonu in k birmi so hoditi tja.
»Ženske, dobro si doma poglejte po bedrah' navzgor. V Ustju so klopi in nevarni so.. .« je obrnita pogovor drugam ena od grabljic.
»Jaz bi tam rjaši poiskat kaj drugega, kot tisto malo živalco.. .« je smeje pripomni! Pirnik in ženska ga je zavrnita:
»Pirnik, Pirnik, bolj si star, bolj noriš...«
Stric Tirzek je priganjal kravi, Pirnik in ženske so od zadaj rinili težak voz po klancu v Škofov breg. Do polovice so pripeljali naprej pa ni in ni šlo in stric se je zadrl nazaj:
»Katika, hitro podstavi poleni pod zadnja pota-ča.. .«
In reke! je še:
»Potem pa pojdi prosit Kalista, da bi zaprege! kravi in nam prišel pomagat. In branovleka ne pozabita vzeti s seboj...«
Vzela sta se Franc Voglar in moja teta Trezika in pri Ketiševih je ostala neporočena le še najmlajša, Rozika. Veliko svatov je prišlo na poroko in veselo je bilo, kot se‘pač za gostijo spodobi. Teta Trezika je šla za snaho k sosedovim in tam je bila tudi poročna pojedina. Ko je bilo najbolj veselo, je prihitela k Voglarjevim, zadihana in od kašlja zaripla, Nežina Micka in teti Katiki in stricu Tirzeku jedjaje povedala:
»Mali. .. Franček se bo zaduši!... Dihati, dihati ne more!... «
Hitela sta teta in stric proti mlinu, kolikor so jima dale moči. V Nežinem naročju je hlastal Franček za zrakom in Neža je jokala in komaj je prišlo iz njenega, z veliko golšo stisnjenega in obteženega grla:
»Igral se je... s surovim fižolom ... v nos si je spravil fižol... In zakašljal... Fižol mu je zdrkni! v sapnik... Po hrbtu sem ga tolkla ... Pomagati, pomagati sem mu hotela ... pa nisem mogla ...«
Stric je zgrabi! Frančeka in odnese! ga je, odhitel je z njim k doktorju Weikslu v trg. Zdravnik je bi! pretresen. Takšnega primera še ni imel. Dečku je da! čokolado in Franček se je dušil, vedno bolj in plav je postajal v obraz in nasmehnil se je zdravniku, ki mu je da! tako lepo sladkarijo.
»Povedati vam moram resnico, gospod Ketiš. Dečku se je fižol v sapniku napel. Poglejte, to je tako, kot če bi dali namakat fižol, da bi ga drugi dan skuhali. Fižol se od vlage napne in tako je v tem primeru ... Vedno bolj se surovi fižol napenja in vedno manj je možnosti za dihanje . .. Ubogi otrok... Ne morem mu pomagati. ..«
Frančeku je razlezel obraz v droban nasmeh, ko je kazal čokolado doma mami in Katika je stiskala svojega miinarčka k sebi. Božala ga je, ječala in šepetala:
»Vse bo dobro... Vse bo dobro... Franček . . . Moj Franček!«
»Zakaj... jo.. češ... ma .. .mica?...« je vpraša! sinek in dušilo ga je, vedno bolj, in žalostno je gledal mamo, ki je z vso muko zadrževala solze in vendar so ji tekle po licih, nepretrgoma; trgalo se ji je srce od neizmerne bolečine, bolečine matere. V njenem naročju je .umiral njen mli-narček, za katerega so vsi pravili, da je drugačen od drugih otrok. Gradi! je v pesku, kopal je kanale, delal mostišča čeznje.
Zmadletka je bilo in že zgodaj zjutraj je prišla k hiši soseda Neža, ki so ji za ta dan zaupali skrb za mala Liziko in Tunčeka. Kristiniki pa je rekla teta:
»Jutri bomo zgodaj vstali. Odšli bomo v Osek, v gozd grabljat Ustje. Kristinika, z nami boš šla, da boš pazila na kravi.«
Lisko in Šeko sta zapregla Tirzek in Katika v največji lojtrni voz, ki ga je pred teti izdelal stric Kaiist. Nanj sta naložila krple, deske, mreži iz debelih leskovih vej, grablje, košaro s hrano — in še Kristiniko po vrhu. Prišlo je nekaj sosed in Pirni-kov Lujz in odpravili so se proti Oseku. Stric je odpeljal z vozom po veliki cesti proti Dvoršakove-mu bregu, kjer se je zgodila tista strašna nesreča prvemu Katikinemu možu, in na vrhu vzpetine je zavit na stransko cesto, navzdol po globokem Škofovem klancu; tam spodaj se je začel mlinarjev gozd
Katika je odšla z drugimi ženskami in Pirnikom peš po bližnjici gor ob nekdanjem kamnolomu, kjer so kopali kamen za staro cerkev svetih treh kraljev nad Benediktom; na to je spominja! mimoidoče iz Htavskega apnenca sklesan križ ob poti z letnico' 1558. In Perkova Gustika je vedela povedati:
•Tu so bile rude že v starih časih in tisih brege-ci, tu zgoraj so grobovi.. . Pravijo, da so v njih pi-skri s pepelom pokojnih . ..«
Ženske so grabi jate Ustje po bregu navzdol. Stric in Pirnik sta obložila lojtrni voz z deskami, da ne bi stelje med vožnjo izgubili, spredaj in zadaj sta pritrdila mreži iz vitkih in močnih leskovih vej, verigi sta zapela spredaj in zadaj, vzela sta kr-plje in nanosila Ustje na voz. Pohodila, stlačila sta ga, še in še. da bi ga odpeljali domov čim več. Delavci so bili tu in vreme lepo in to je bilo potrebno do konca izkoristiti. In naložili so toliko Ustja, da so se začeli bati, kako ga bodo pripeljali po škofovem bregu navzgor?
Sedli so na posekani bukvi, jedli in pili jabolčnik.
»Hitre ste bile ženske, hitre ...« je hvalil stric in Kosova Julika je rekla:
»Grabljanje navzdol gre hitro. Ti, Tirzek, si boljši gospodar, kot je bi! tisti hudobni hrastovški grof. Pri njem so morali grabljati tlačani Ustje na breg ..«
»Nocoj, pa oh nocoj ...«
m že je hitela teta gor po bregu, prečkala je deželno cesto in se ustavila, nekoliko višje, pri hiši strica Kalista: Kakšnih osem otrok jo je obstopilo in vsi so j! hoteli,povedati v en glas:
»Ateka ni doma!.. .Ruda se je zasula, tam doti, v Skorecovi grabi, in so šli pomagat odkopavat . . . Pet moških je zakopalo. . . Oče so rekli, da so mrtvi. . .«
In medtem se je znašla na pragu hiše Kalistova žena MHika in potrdila pripoved otrok:
»Kaiist je še! reševat. .. Strop se je sesut in pet moških, ki so kopali kamen, v tisti novi jami, je verjetno mrtvih ...«
Medtem so otroci zagledali očeta, ki je prihaja! gor iz Skorecove grabe, blaten, z lopato in motiko v rokah in znojnega čela.
»Mrtvi so. . . Us/ so mrtvi. .. Spodnji sosedje so zdaj odpeljali po domovih njihova trupla ... Strašno je to . . . Uboge žene in otroci, ki so ostali sami, le kdo jim bo zdaj služil kruh?. ..« je pripovedoval stric MHiki in Katiki, otroci, ki so stati naokoli, pa so zvedavo poslušali.
Med ponesrečenci je bil moj dedek Alojz Štefa-nec. Oseminštirideset let mu je bito in dve leti pred tem mu je umrla žena Micika. Tri leta je ležala v bolniški postelji in je počasi hirala. Po srnji babice je zapusti! dedek Ivanjševski Vrh in se priženil v obrat pri Sv. Benediktu. Za seboj je pusti! drugo ženo in štiri otroke, dva iz prvega in dva iz drugega zakona.
Stric Kaiist je zaprege! kravi, teta je nesla bra-novlek in preden so pripregli Kalistove krave pred mlinarjeve, se je razvnel žalosten pogovor o ponesrečenih. Perkova Gustika je ob novici planila v jok, saj je bila druga žena mojega pokojnega dedka Alojza Štefaneca sestra njenega moža.
Teta Katika je molčala in gledala proti veliki cesti, po kateri se je odpeljal v smrt njen Franc; tudi rana zaradi smrti sinka je bila še globoko odprta.
štiri krave so vlekle voz, se naprezale, penile so se in zaustavljale, teta je bredla po blatu za vozom in podlagala je polena ob postankih; nevarno je bilo, ker bi lahko voz zdrsni! nazaj. In ko so izvlekli voz iz blata in iz najhujše strmine, bi se jim listje skoraj prevrnilo, če ne bi voza zadržali Pirnik in ženske.
Vrisk Klemenčičevih koscev je prebudil strica in teto in otroci v štubu so se začeli premetavati na ležiščih
»Šele tri je ura... Čisto temno je še, pa že gredo kosit... je zaspano rekla teta, ko je po viska-nju zaslišala še bitje stenske ure.
»Danes bo vroče in je treba začeti zgodaj. . Pokositi morajo, dokler bo rosa, drugače kosa ne reže ...« je zaspano doda! stric in se stisni! h Katiki. Spala sta še kakšno uro, srečna, ker ju niso prosili Klemenčičevi, da bi šla kosit ali sušit seno.
Klemenčič je bi! največji kmet pri Sveti Trojici in njegov travnik v dolini Ročice je bil tako velik, da ga je kosilo, od treh do devetih zjutraj, dvanajst koscev. In ta travnik je mejil z mlinarjevim; po košnji otave se je tod pasla stričeva živina, stric pa je za to zastonj mlel Klemenčičevim žito.
Naprej je kosi! gospodar, za njim boljši kosci, vmes nekaj novincev in zadaj dva krepka priganjača, da so se tisti mlajši in nevešči košnje, znojiti, v križu jih je bolelo in kdo ve kje še vse, a niso se zaustavili. Niti scat niso šli vmes, četudi jih je pošteno tiščalo, ker bi bila sramota pokazati se neveščega, bali pa so se tudi klica tistih dveh zadaj:
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pa smo se ustavili tudi pri stojnici, kjer nam je prijazen štiridesetletnih, očivid-no nekdanji zdomec, sodeč po malo boljšem avtu, pokazal surovino, iz katere dela biserne predmete: lupino biserovinaste školjke z jezerskega dna. Obeski, ogrlice, uhani, dekorativni izdelki, enaki »pravim« ohridskim biserom, vendar s prodajalčevo pošteno oznako surovine. Kaj bi lagal, pravi, ko pa je treba živeti tudi jutri, iztržek pa je sezonsko pogojen. Poleti se prodaja, jeseni in pozimi pa vsa družina na veliko izdeluje, računajoč, da bo prodaja v prihodnji sezoni morda le izdatnejša ... »Počnem pač, kar znam, ne morem pa pri tem zanemariti poslovne morale,« pravi. Kdo vse bi moral slišati to izjavo!!!
Na Ohridu moraš poskusiti tudi znano kulinarično specialiteto — ohridsko postrv. Tudi mi smo jo. V prijetnem vrtnem lokaltl v Pešta-nih (zanimivo — tudi njegov lastnik je delal dalj časa v ZRN) smo »hladili avtobus« ob ne predragi (zaščiteni) smederevki in vroči ohridski postrvi. Cena okusno pripravljene specialitete s solidnimi dodatki mladega ocvrtega krompirja in solate je bila na ravni naše običajne menze, tako da smo enoglasno sklenili, da jo bomo še kdaj jedli — če bomo kaj zavili tja. (Večina je bila mnenja, da pojde tja na dopust, četrtošolka Martina po naključju že jeseni, ko bo tam uživala sladkosti maturantskega izleta, seveda, če bomo v tej državi še zdržali skupaj. ..)
O Palace hotelu (novejši, kategorije B) le toliko : podoba neodgovornih graditeljev, nič kaj primerljivih s tistimi, ki so pred tisočletjem tukaj zidali »manastire«! Površne inštalacije tu in tam, razpoke, streha, ki zamaka ... Sicer pa čisto in udobno, hrana solidna, osebje prijazno. Dovolj za 140 tisočakov dnevnega penziona — za turista seveda. In teh je bilo v hotelu kar nekaj, čeprav je vse dni deževalo. Pravzaprav sem pisal že o vsem, le o folklori bolj malo, mislim o nalogi, zaradi katere smo pravzaprav potovali tako daleč.
Drugi dan bivanja na Ohridu je bil povsem folklorni dan. Dopoldne vaja, popoldne priprave, zvečer nastop na tradicionalnem odru nad obalo jezera, sredi dvignjenega starega mestnega jedra pod oboki Samuilove trdnjave. Zgodaj je bilo treba vstati in biti točno na prireditvenem prostoru, kjer bo vaja: preskušanje prostora, glasov, režijske pripombe ... Tisti »stari«, ki smo že bili na festivalu, smo to poznali: točno je treba biti tam, potem pa se vleče! Pa še vincija bo treba nositi kake tri četrt ure •daleč.. . Krepko smo se ušteli! Prireditelji so se posodobili. Vincija in drugo kramo so odpeljali kar s kombijem in tako je bilo lepo število ohridskih turistov prikrajšanih za »folklorni običaj«, ki smo si ga seveda sami izmislili pred trinajstimi leti, ko smo nosili vincija po Ohridu in peli tisto: »Vinci, Vinci, zakoj si tij mogel mrejti...« Tako je torej bila mimo še ena »tradicija«, povozila jo je moderna doba ... Tudi režiser ni nič komplici-ral kot pred leti, pa še srečali smo se s čisto pravimi Albanci iz sosednje države, ki so zvečer nastopali za nami. Vljudni, nekoliko zadržani, simpatični mladi ljudje, ki so nam že na vaji prisrčno ploskali (mi njim šele zvečer za zares izvirno folklorno predstavo). Skoda, da je bil le jezik nepremostljiva ovira!
Izpad z »vincijevim običajem« smo pošteno nadomestili na poti z vaje, ko smo posušili nekaj steklenic smederevke na čast Lelinega rojstnega dne. Ni je pesmi čez slovenske narodne, so si bili z nami vred edini številni mimoidoči, ko smo jih ubrali nekaj domačih na vrtu prijetnega »kajiča«. In tudi oba ljubljanska kolega, Meta Benčina z republiške ZKO in Andrej Košič, predsednik združenja FS Slovenije, sta navdušeno priznala, da smo vredni zaupanja, da predstavimo republiko na tej ugledni prireditvi. Med kosilom pa je z malo prej jasnega, soparnega neba začelo liti kot med dolgotrajnim jesenskim deževjem! Počivali smo po sobah, tisti zgoraj so lovili tudi kak curek vode skozi zama-kajočo streho, zunaj pa gost dež, ki je obetal le eno: nastopa ne bo, na Ohrid pa smo potovali zaman ... Da čudeži še obstajajo, je
dokazalo spet sonce, ki se je pojavilo na večernem, skrbno umitem nebu in na mah oznanilo, da gremo na nastop. Večerja na hitro, nato preoblačenje v gostilvanjske kostime in hitro pod reflektorje! (Mimogrede: ohladilo se je in bili smo hvaležni svojemu »šefu« Borisu Žaligu, da je zašil nekoliko toplejše kostime, še bolj pa dr. Mariji Makarovičevi, ki je ob raziskavi izvirne beltinske noše izbrala prav to, gostilvanjsko, veliko primernejšo za vremenske neprilike, kot je stara, lanena . ..)
In ker vedno kaj zakuhamo, čeprav se še tako dobro pripravljamo, smo jo tudi tokrat: pozvačin-ska kapa, tisto najznačilnejše pri mojstru ježevke in dobrodušnih laži, je ostala v hotelu! Kdo drug kot neumorna, folklori desetletja zvesta Milica Sadi je »skočila« ponjo — poldrugi kilometer daleč, medtem ko smo se mi pripravljali za nastop. Potem pol ure treme: Kocipri in Baranja uglašujejo, uravnavajo »dvoujo šker«, torej dvojne instrumente, ker morajo na pravi gostiji pač igrati tudi na trobente, ne le na strune in klarinet, celo kregajo se nekaj o durih, svatje pa dobivajo zadnja navodila o glasnem govorjenju, pravočasnem začetku, o zadnjih spremembah v programu itd. Potem napovedovalka, pozvačin — in gremo! Dokaj gladko' nam gre, imamo občutek, tudi »mužikaši« so zadeli pravi dur, ki so ga na vaji komaj lovili . . . In potem, ko med »večerjo« tudi malo spijemo (vino je sicer Žalig previdno razredčil z vodo), se vse nekam sprosti in kakih 500 pozornih gledalcev spontano za
Ostanki antičnega gledališča na Ohridu, zgoraj obzidje Samuilove trdnjave. Naš »strokovni« kolegij je soglasno ugotovil tisočletno razliko med vrsto hiš v zgornjem delu slike in spodnjo polovico, kjer je tudi zaradi ne ravno zglednega vzdrževanja mogoče le za silo spoznati parter amfiteatra. Trava pa kar raste... (MZ)
ploska, kar prerase v vsesplošen aplavz, ko med gostiivanjskim maršem odkorakamo z odra . . . Že spotoma izvemo, da je bila stvar izjemna. Celo sam predsednik prireditve nam pride čestitat in slehernega potreplja po ramenih. Tega prejšnji večer, ko smo si šli ogledat Srbe, Čehe in Italijane, ni bilo videti... Jasno je, da smo bili precej utrujeni, zato drugi rojstni dan v hotelski restavraciji ob pristni narodni glasbi proslavimo dokaj bledo in se kmalu porazgubimo spat. (Kako prav so storili tisti, ki so šli zgodaj počivat, se izkaže naslednje popoldne . ..)
Drugi dan dopoldne je prosto, kajti odhajamo šele po kosilu. Vsak gre po svoje. Eni nakupovat, drugi na potep po mestu, tretji raziskovat zgodovino ali se vozit po jezeru . . . Kljub dokajšnji vročini se s kolegoma odpravim proti Sa-muilovi trdnjavi nad mestom, kamor pred trinajstimi leti nisem imel časa priti. Takrat je bilo namreč toplo, pa smo se le kopali in kopali, kar se letos turistom še nič kaj ni posrečilo . . . Za trenutek se ustavimo ob antičnem gledališču, za katerega menim, da je premalo vzdrževano in varovano, postojimo ob Gornji porti, to so ena od najbolje ohranjenih trdnjavskih vrat, prispemo do Klimentove bazilike, kjer je bil nekoč grob velikega pro-svetitelja, pa so ga pred razbijaški-mi Turki, ki so prezidali celo baziliko in še kaj od bogate slovanske zapuščine, selili iz kraja v kraj, dandanes pa leži pokopan menda kar na dveh krajih. Spominska plošča v baziliki pa le še spominja na Klimentovo poslednje domovanje . . . Nato se povzpnemo na vrh glavnih utrdb Samuilove trdnjave.
ki gospodarijo nad Ohridsko kotlino, s svojo trdnostjo in kljubovalnostjo pa pričajo o upornosti in vztrajnosti ljudstva, živečega na tem koščku zemlje, po kateri so vse vekove segali takšni ali drugačni osvajalci, ki ne skrivajo svojih ambicij še' danes... In ponovno spoznavamo tudi to, da smo si vzeli vsekakor premalo časa za ogled takega bogastva, kakor je zbrano tu. Morda kdaj še pridemo?
Nazaj grede naletimo na čoln z našimi, ki pravkar odhajajo na vožnjo po jezeru. Za nas tri je še prostor, zato se pridružimo. Cena eno- do dveurne vožnje je le tolikšna, kot za pivo, zakaj si je potem ne bi privoščili?
Krepak šestdesetletnik, lastnik Motor Boout-Taxi Naum Rilkov-ski, kakor se vidi iz posetnice, ki nam jo izroči ob slovesu, ni le dobrodušen pripovedovalec o Ohridu in njegovih ljudeh, temveč tudi prijeten gostitelj. »Evo vam,« reče, ko se sproščeno šalimo in izletniško fotografiramo naokoli, in nam izroči skoraj polno steklenico domače mastike, »ko ste pa tako simpatični ljudje! Kar dajte, do dna. Nazaj je ne peljem več...« (In je, steklenice seveda, ni bilo treba, saj ni niti predolgo romala od grla do grla . ..)
Le kdo se ne bi ob tem tudi kaj pogovarjal s prijetnim možakarjem ? Zadnjih šestnajst let je bil receptor ali nekaj podobnega v hotelu. S polno delovno dobo prejema okoli osemsto tisočakov pokojnine. »Malo je to, zato sem kupil to bar
ko. Pa malo vrta in sadovnjaka je pri hiši in za silo se živi...« In ko poskušam izvrtati, kaj meni o vzrokih životarjenja pri njih, o morebitnih krivcih za to, ki so velikokrat na tapeti političnih dvobojev v zadnjem času, reče preprosto: »Pa saj ne morejo biti otroci bogati: če so starši revni!« In doda, da se le razvija ta njegov kraj, da se je zadnja leta veliko zgradilo in obnovilo, kar smo tudi sami lahko videli, tisti, ki smo tod že hodili pred leti. Klobuk dol tudi pred kmetijskimi površinami, posebno vsakovrstnimi sadovnjaki! In ko nam obmejni partuljni čoln, ki kdaj pa kdaj zapelje po jezeru, kjer poteka meja z Albanijo, daje znak, da ne peljemo naprej, ker smo že blizu nevidne črte, ki loči dva povsem različna svetova, zamahne z roko: »Mani ga! Gremo še proti Titovi vili!« In zavije proti skalnati obali, kjer je videti polkrožna vrata tik nad obrežjem z majhnim pomolom, zgoraj pa lepo urejen park in vilo v njem. Kdo biva v njej sedaj? »Ma, zna se! Oni iz politike! Kdo pa drug?« Njegov pogled pa plava nekam v prazno ... Ko pristanemo pred hotelom, mu seveda primaknemo še najmanj eno -voznino. Ne zaradi prenizke pokojnine, tako, za prijaznost, za dobro počutje, pa še za povsem domače povabilo, da pridemo še kdaj... Po kosilu se poslovimo, še sam predsednik festivala nam stisne roke, nato potujemo z avtobusom v Bitolo, tokrat čez Resen po veliko krajši in prijetnejši poti.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
šport
KOŠARKA
ŽENSKA EKIPA PONOVNO V
ENOTNO REPUBLIŠKO LIGO?
Košarkarji Pomurja iz Murske Sobote so že začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono pod vodstvom trenerja Petra Ju-teršnika. dekleta pa bodo začela te dni, vodil pa jih bo Zlatko Tibaut, V košarkarskem klubu Pomurje, ki je nosilec razvoja pomurske košarke, so analizirali stanje v klubu po izpadu ženske ekipe iz enotne republiške lige, pa tudi delo drugih selekcij, in ugotovili, da se problemi iz leta v leto ponavljajo, srečujejo pa se tudi z nekaterimi novimi. Težave so predvsem z igralskim kadrom, česar že več let niso sposobni rešiti. V minuli sezoni je prišlo v moški in ženski ekipi Pomurja do mnogih sprememb zaradi odhoda igralcev in igralk v druge klube ali pa so prenehali z aktivnim igranjem, Problemi nastajajo z odhodom igralcev in igralk na študij ali igralcev v vojsko. Velik osip pa se čuti tudi pri mladih in nadarjenih igralcih, za kar pa so vzroki drugje. Predvsem gre za premajhno motiviranost za vztrajno in ambiciozno delo, različne interese mladih, morda tudi premajhn'' spodbudo. Drugi velik problem je pomanjkanje denarja, saj je težko zagotavljati sredstva za tekmovanja vseh selekcij, kajti le-ta so izredno draga. V KK Pomurje pa so ugodno ocenili strokovno dele ali bolje rečeno zasedenost strokovnega kadra za vse ekipe. Poleg poklicnega trenerja Grmiča delaj v klubu še Juteršnik, Horvat, Tibaut, Čep, Glažar in Hirši.
Zenska ekipa Pomurja, ki je lani izpadla iz enotne republiške lige, bo v glavnem ostala kadrovsko ista, edino se že ni odločila Kolarjeva, če bo nadaljevala s košarkarsko kariero ali pa se bo posvetila študiju. To je mlada ekipa, katere cilj je zasesti prvo mesto in se ponovno uvrstiti v enotno republiško ligo. Moška ekipa Pomurja je v minuli sezoni nastopala v drugi republiški ligi zelo pomlajena in brez izkušenj ter osvojila šesto mesto, kar je uspeh. Tokrat bi ekipa lahko dosegla boljšo uvrstitev, čeprav odhaja v vojsko eden ključnih igralcev Banič. V ekipo so vključili tudi štiri najboljše mladince. Pri KK Pomurje v Murski Soboti pa imajo solidne mlajše selekcije, ki bodo tudi tokrat sodile med najboljše.
F. M.
KARATE
Soboški karateisti na seminarju
V Kopru je bil seminar karateistov Slovenije, ki se ga je udeležilo tudi 14 članov karate sekcije soboškega Partizana. Svoje delo vso sezono so soboški karateisti ob koncu seminarja potrdili, saj so od devetih kandidatov vsi uspešno opravili izpite za višje pasove. Posebej so bili pohvaljeni Denis Vouri, Boštjan Grah, Erika Žagar in Tatjana Ternar.
Ob koncu seminarja so tudi pripravili tekmovanje, ki se ga je udeležilo 70 karateistov. Od Sobočanov so se najbolje odrezali: Jožko Turki, ki je zmagal pri mlajših pionirjih, Gabika Bočkaj, ki je bila prva pri starejših pionirkah, Erika Žagar, ki je bila druga pri starejših pionirkah. Tatjana Ternar, ki je bila druga pri članicah, in Borut Sušeč, ki je zasedel drugo mesto pri članih. Borut Sušeč se je tudi udeležil zveznega seminarja v Zadru, ki sta ga vodila selektor državne reprezentance Dušan Dačič in vodja katedre za karate na univerzi Long Island v New Yorku. Sušeč je na turnirju ob koncu seminarja pri članih zasedel četrto mesto.	B. Sušeč
ANKETA
Priljubljena rekreacija
Mali nogomet postaja vedno bolj priljubljena rekreacija, s katero se ukvarja čedalje več ljudi. To še posebej drži za letni čas, ko se v mnogih krajih vrstijo številni turnirji. Tudi preteklo nedeljo je bilo v Pomurju več turnirjev v malem nogometu. Nekatere od njih smo obiskali in pripravili anketo.
LUDVIK GAŠPAR iz Prosečke vasi: »Mali nogomet igram že deset let. Zaradi velikega zanimanja smo v Prosečki vasi pred tremi leti tudi ustanovili klub in organizirano igramo to priljubljeno panogo. Mali nogomet mi pomeni rekreacijo, razvedrilo ob nedeljah, ki ga potrebujem po napornem delu v Avtoradgoni, kjer sem zaposlen kot šofer. Ves teden sedim za volanom in sem potreben rekreacije. Sem trener naše ekipe v Prosečki vasi, se dobro razumemo in z veseljem igramo ter tudi vidno napredujemo v tekmovanju.«
BELA LEHAR iz Pečarovec: »Z malim nogometom se ukvarjam že pet let in naše moštvo tekmuje v občinski B ligi. Nogomet mi veliko pomeni, zato ga z veseljem igram. Ponosen, sem, ker smo si v Pečarovcih uredili lepo igrišče in si s tem omogočili rekreacijo. Kot predsednik kluba si prizadevam, da bi se z malim nogometom ukvarjalo čimveč krajanov, saj je to edina športna aktivnost, ki jo gojimo v našem kraju. Z malim nogometom se bom ukvarjal tudi v prihodnje, saj je te koristno za zdravje in boljše počutje.«
ANTON KUZMA iz Gančan: »Nogomet me že privlači od rane mladosti, saj sem ga aktivno igral kar šestnajst let. S/ojo športno aktivnost nadaljujem z igranjem malega nogometa, ki je za moja leta primernejši, ker se igra na manjšem igrišču. To mi pomeni razvedrilo in osebnožadovoljstvo. Zato ga tudi z veseljem igram in ga bom igral tudi v prihodnje. Zavedam se, da je to po napornem delu koristno za moje zdravje in boljše počutje. V igranju malega nogometa najdem svoje zadovoljstvo po sprostitvi.«
ANTON TIVADAR iz Lipovec: »Nogomet sem aktivno igral več let v ligaškem tekmovanju. Začel sem pri nogometnem klubu Beltinka iz Beltinec in nadaljeval pri nogometnem klubu Gančani. Potem sem se eno leto posvetil igranju hokeja na travi. Sedaj, ko sem starejši, pa se ukvarjam z malim nogometom. S to dejavnostjo se ukvarjam dve leti in sem zelo zadovoljen. Teh tekmovanj je veliko in zanje vlada veliko zanimanje ne samo med mladimi, temveč tudi starejšimi. Z igranjem malega nogometa se bom ukvarjal tudi v prihodnje, saj mi to koristi za boljše počutje.«
FRANC FORJAN iz Gančan:« Z igranjem nogometa sem se ukvarjal več let v Beltincih, Turnišču in Gančanih. Sedaj, ko sem slar. iši, pa sem se posvetil igranju malega nogometa. Ta športna aktivnost postaja čedalje bolj privlačna in se z njo ukvarja vedno več občanov, zlasti tistih, ki prenehajo z aktivnim športom. Pri igranju malega nogometa najdem zadovoljstvo, razvedrilo in sprostitev ter prijatelje. Zato ga bom tudi v prihodnje igral. To je kori stno tudi za moje zdravje:«	-	'
KOLESARSTVO
Republiško pionirsko prvenstvo
V nedeljo, 13. avgusta 1989, ob 10. uri bo v Beltincih republiško kolesarsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje, ki ga prireja KK Pomurje iz Beltinec. Tekmovanje bo na spomladi preskušeni progi Beltinci —Ižakovci —Melinci — Beltinci. Sodelovalo bo okrog 85 kolesarjev. Zlasti bo zanimivo tekmovanje starejših pionirjev, ki bodo prevozili 38 km. Pokrovitelji dirke so za najboljše poleg praktičnih nagrad pripravili tudi pokale in medalje.
Med najboljšimi slovenskimi pionirji bodo sodelovali tudi domači kolesarji, od katerih pa ni pričakovati republiških naslovov. Vidnejše uvrstitev bi lahko dosegel Kavaš pri mlajših pionirjih. Vidnejše uvrstitve pa lahko dosežejo kolesarji iz Tropovec. Republiško pionirsko prvenstvo pa želijo organizatorji izkoristiti tudi zato, da bi pri mladih vzbudili zanimanje za ta lepi šport. V začetku šolskega leta nameravajo organizirati tekmovanje za neregistrirane pionirje. Na tej dirki bodo tudi selekcionirali najboljše kolesarje in jim dali priložnost za stalno vadbo in tekmovanje.
Start in cilj bo na Ravenski ulici. To bo hkrati tudi 29. dirka Po Pomurju in upajo, da bodo zadovoljili občinstvo, ki je nazadnje pokazalo veliko zanimanje.
9. KOLESARSKI MARATON TREH SRC
Veliki in mali maraton
Kolesarska sekcija Tropovci, ki deluje v okviru ŠD Tišina, pripravlja v sodelovanju z ZTKO Murska Sobota, Gornja Radgona in Lendava, Kmetijsko-živilskim sejmom Gornja Radgona, TMP Murska Sobota, Podravko in Krko Ljutomer ter pod pokroviteljstvom Radenske 9. tradicionalni kolesarski maraton treh src. Na sporedu bosta mali na 40 in veliki maraton na 90 km. Maraton bo v soboto, 19. avgusta, ob 9. uri, štartna mesta pa so: Radenci (Radin), Murska Sobota (Družbena prehrana) in Lendava (Indip). Okrepčevalnice bodo v Radencih, Veržeju, Bogojini in Murski Soboti. Vsak udeleženec maratona mora imeti karton, za katerega je treba vplačati 15.000 dinarjev. Ta karton je potrebno žigosati na kontrolnih mestih. Kontrolni kartonček je tudi vstopnica za Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona. Udeleženci kolesarskega maratona so nezgodno zavarovani. Prijave zbirajo od ponedeljka, 14. avgusta 1989, na ZTKO Murska Sobota.
— NOGOMET------------
Murafddbach 5:1
V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je soboška Mura premagala avstrijsko moštvo Feldbach. Strelci za Muro: Cifer 2, Kozic, Gregorec in Bobič po enega. Časten zadetek za goste pa je dosegel bivši igralec Mure Cener. Sodil je Kuhar iz Murske Sobote.
- MALI NOGOMET-------
Turnir veteranov
ŠD KS Tišina — Kluba malega nogometa Tišina organizira v nedeljo, 13. avgusta 1989, ob 10. uri na igrišču na Tišini turnir v malem nogometu za veterane (tekmovalci, starejši od 35 let, in ženske, starejše od 25 let). Najboljše ekipe prejmejo pokale. Prijavnine ni.
- NOGOMET-------------
Zmagali gostitelji
V okviru praznovanja 30-letni-ce nogometa je bil na Tišini turnir. Rezultati — Tišina : Tro-mejnik 4:1, Radgona : Jagers-dorf 6:5, Tromejnik : Jagers-dorf 2:1 in Tišina : Radgona 1:0. Vrstni red: 1. Tišina, 2. Radgona, 3. Tromejnik, 4. Jagersdorf DOBROVNIK : NAFTA 2:3 BISTRICA : BELTINKA 1:3
—JUDO------------------
ZAČELI Z VADBO
Juto Partizan Murska obvešča svoje člane, da so začeli z redno vadbo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 19.30. Člane vabijo, naj se redno udeležujejo vadbe.
- NOGOMET------------------------------------
Zmagali sodniki Maribora
V Murski Soboti je bil prvi mednarodni turnir nogometnih sodnikov, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota. Sodelovala so štiri moštva: Linz (Avstrija), Szombat-hely (Madžarska), Maribor in Murska Sobota. Rezultati: Maribor: Murska Sobota 2:0, Szombathely: Linz 2:0, Murska Sobota: Linz 1:0 in Maribor: Szombathely 4:0. Vrstni red: 1. Maribor, 2. Szombathely, 3. Murska Sobota in 4. Linz.
Prvi mednarodni turnir nogometnih sodnikov v Murski Soboti. Srečanje med Szomhathelyem in Linzem. Foto: F. M.
KAJAKAŠTVO
Tradicionalna prireditev Mura 89
Brodarsko društvo Mura iz Kroga organizira v soboto in nedeljo tradicionalno tekmovanje v slalomu in spustu Mura 89. V sobote, 12. avgusta, ob 14. uri bo tekmovanje v slalomu pri krošketn broda. V nedeljo, 13. avgusta, ob 12. uri pa bo spust od petaujskega soost* do kroškega broda. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 100 kajakašev in kanuistov iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne ra Hercegovine. Med njimi bosta tudi državna reprezentanta Masle in Jelenc.
BRONASTA MEDALJA ZA SIMONA KOVAČIČA
Na reki Vardar v Skopju je bilo državno pionirsko in mladinsko prvenstvo v slalomu in spustu. Med 120 kajakaši in kanuisti so bili člani BD Mura iz Kroga in dosegli zadovoljive rezultate. Najbolje se je odrezal Simon Kovačič, ki je pri mladincih zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo. Roman Kovačič na je bil peti. Pri pionirjih je Iztok Horvat zasedel osmo. Anton Škraban pa enaindvajseto mesto. V moštveni vožnji 3 x K—1 je BD Mura iz Kroga (S. Kovačič, R. Kovačič in Kuzma) v spustu zasedlo peto mesto, v slalomu pa sedmo.
ŠPORT INVALIDOV
DRSI: Vasakarat brez odločitve
V Murski Soboti je bilo tradicionalno športno srečanje članov Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota in Vasakarata iz Szombathelya. Pomerili so se v namiznem tenisu, sedeči odbojki, keglj'anju in šahu. Gostitelji so zmagali v namiznem tenisu 2d) in kegljanju 3:2, gostje pa v sedeči odbojki 2:0 in šahu 2:1.
ŠPORTNI OBRAZI
DAMJAN ŠPUR - ODLIČEN SPRINTER
Dvaindvajsetletni Damjan Špur, član atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, zaposlen pri Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona, tozd Radenske gorice kot vzdrževalec, se v zadnjem času uveljavlja kot odličen sprinter. Z atletiko se je začel ukvarjati pred šestimi leti kot tekač na srednje proge, štiri leta je treniral tek na 1000, 1500 in 800 metrov. Pred tremi leti pa se je začel preskušati s šprintom. Rezultati so bili vidni, zlasti v letošnjem letu, ko se je uveljavil na več tekmovanjih. Njegovi najpomembnejši uspehi so: četrto mesto na republiškem tekmovanju v teku na 2.000 m in na republiškem prvenstvu v teku na 100 m, tretje mesto na republiškem tekmovanju na 100 m in sedmo mesto na državnem prvenstvu. To so lepi rezultati, zlasti če upoštevamo razmere za delo, ki niso najboljše, saj ni primerne steze. Za svoj največji uspeh doslej pa si šteje uvrstitev v finale na državnem prvenstvu v teku na 100 metrov, saj si tega ni obetal. Za-
dovoljen bi že bil z uvrstitvijo v polfinale. To mu vsekakor pomeni veliko spodbudo za nadaljnje delo in vadbo. Njegova želja je. da bi drugo leto še izboljšal dosedanje uvrstitve v teku na 100 m in se uvrstil med najboljše šprinteije v državi. Upamo, da mu bo to tudi uspelo.
F. M.
RAZPORED TEKEM
Slovenska nogometna liga
L kolo - 27/8—89 Mura : Vozila II. kolo — 3/9—89 Mura : Domžale III. kolo — 10/9—89 Izola : Mura IV. kolo — 17/9—89 Mura : Hmezad V. kolo — 24/9-89 Stol : Mura VI. kolo — 1/10—89 Mura : Elkroj
VII. kolo — 8/10—89 Steklar : Mura
Vlil, kolo — 15/10—89 Mura : Elan
IX. kolo — 22/10—89
Rudar (Tr) : Mura
X. kolo — 29/10—89 Mura : Rudar (TV) XI. kolo — 5/11-89 Medvode : Mura XII. kolo — 12/11—89 Mura : Slovan XIII. kolo - 19/11-89 Pohorje : Mura
Območna članska Uga — vzhod
I. kolo — 3/9-89 Nafta : Beltinka II. kolo — 10/9—89 Beltinka : Železničar Nafta : Proletarec III. kolo - 17/9—89 Proleta.ee : Beltinka Drava : Nafta
IV.	kolo — 24/9—89 Beltinka : Kladrear
Nafta : Dravinja V. kolo — 1/10—89 Drava : Beltinka Središče : Nafta
VI.	kolo — 8/10—89 Beltinka : S. Gradec Nafta : Šmartno
VIL kota — 15/10—89 Dravinja : Bettinka Železničar : Nafta
Vlil, kota — 22/10—89 Beltinka : Pekre Nafta : Kladivar
IX.	koto — 29/10—89 Središče : Bettinka
S. Gradec : Nafta X. kolo — 5/11—89 Beltinka : Kovinar Nafta : Pekre
XI. kolo - 12/11-89 Šmartno -. Bettinka Kovinah V Nafta
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 13
naši kraji in ljudje
HALO, HALO,
Tetefo«, ta wi^rm človeška potreba, je postala za krajevno skupnost Gaberje stvarnost. Mo bi še pred desetimi leti verjel v to ctoo? To čudo tehaike je sedaj pri 86 vaščanih, ki so bili pripravljeni, da se s svetna povežejo radi na »telefonski« način. Ko so v Gaberja pred nedavnim praznovali krajevni praznik, je eden od slavnostnih govornikov dejal, da so za dosego tega cilja veliko storili vsi občani, saj je bilo potrebno najprej položiti glavni kabel od Lendave do Hotize, da bi se lahko nanj priključili še telefonski naročniki v Gaberju in Hotizi. Ta !• km dolgi kabel so financirali s krajevnim samoprispevkom tako v Gaberju kot na bližnji Hotizi. Goda delajo ljudje, z denarjem in driom, m čeprav je denarja vedno manj, so ljudje voljni prijeti za deta, če gre za potrebe vasi.
NAMESTO DOGOVORA O HITREJŠEM IN UČINKOVITEJŠEM DELU - PODALJŠANJE ZAPORE CESTE V GORNJI RADGONI
OBVOZ DO KONCA SEPTEMBRA
Gabetje je vas, ki šteje kakih 650 duš. Število prebivalcev se je občutno povečalo šele okoli tridesetih let, ko so v te kraje prišli kolonisti. Od takrat se je še posebej razvil del vasi proti Muri. Gaberje je tipična panonska vas. razpotegnjena ob glavni cesti Lendava—M. Sobota. Imajo trgovino, vrtec, na katerega so zelo ponosni, imajo pa tudi osnovno šolo, v kateri pridobiva znanje vaška otro-čad tja do petega razreda. Šolanje otrok se potem nadaljuje v Lendavi. Gaberje je narodno-
Center rasi je 'samopostrežna trgorina, v kateri s domačini lahko kupijo najosnovnejše potrebščine. Trgerisa je tudi nekakšua razglasna deska za vse dogodke, saj je pretepi jena s plakati, ki rabijo na prireditve v rasi m okolici.
Redkokdaj je vaški predsednik tudi rekorder, kot Anton Geder iz Domajinec, ki je državni prvak med traktoristi, jeseni pa se odpravlja tudi na svetovno prvenstvo na Norveško, kjer se ho preskusil z najboljšimi traktoristi na svetu. Doma v svoji vasi pa ima aktualne probleme in jih skuša po svojih močeh odpravljati, da bi napredovali. Tako se trudi pri odpravi nepravilnosti pri melioracijah in komasacijah. Zapletlo se je namreč pri razdelitvi parcel.
»Ko je bil narejen idejni načrt, so imeli možnost pripomb nanj, vendar vseh niso upoštevali. Predvsem prizadetim pri drugi razgrnitvi niso voščili niti besede, in ko je prišlo do meritve, so bila postavljena umestna vprašanja in pripombe, zakaj je tako,« ugotavlja predsednik vaškega odbora. Svoje sovaščane pa ne pozabi pohvaliti kot marljive delavce. Letos so namreč naredili nadstrešek k vaško-gasilskemu domu, ki služi tudi kot streha nad glavo pred dežjem in sončno pripeko čakajočim na avtobus. Navažajo gramoz, in to po cesti do tistih desetih hiš na hribu, ki so ob neurjih težko dostopne, saj voda sproti odplavi dragoceni navoz in tako imajo vedno dovolj dela.
— Poštar aa sliki je Milan Goobec, ki so am hladni dacri letošnjega poletja prav prišli zato, da aro na kolesa s katerim dostavlja pošto, ne bi bilo prevroče. Njegov okoliš je aaaareč velik, k sreči pa je domačin iz Gerlioec io naslovnike dobro pozna, tako da tako pošta kot Vestnik, ki ga dostvlja ob petkih, prideta v prave roke.
stno mešana vas, ki ne pozna sporov, saj za razvoj vasi složno delajo vsi, ki v vasi živijo.
Po vojni je bilo obupno, se spominjajo najstarejši, ljudje so ostali brez vsega, nekateri so se vračali iz taborišč. Toda že prav na začetku so se v vasi našli ljudje, ki so spoznali, da bo Gaberje takšno, kakršnega bodo ljudje hoteli. Po elektrifikaciji so se lotili drugih komunalnih problemov. Urejevali so ceste in sodelovali pri gradnji nasipa ob Muri, da bi zavarovali
Z rekorderjem med traktoristi o Domajincih
Tega pa ne zmanjka tudi na kmetijskem posestvu v Topolovcih, kjer Anton Geder in štirje njegovi sovaščani združujejo svoje delo. Vseh skupaj jih je enajst. Domajinčarji pa so to poletje pripravili kar nekaj veselic. Gasilski je sledila tista, ki so jo minulo soboto organizirali mladi, gotovo pa bodo priredili še kakšno srečanje, da bodo zbrali denar za motorno brizgalno. Članov gasilskega društva (aktivnih in podpornih) je okoli trideset, če se bodo odzvali še drugi vaščani in udeleženci, pa bo potrebnih sredstev dovolj.
Poleg ceste, ki naj bi bila v kratkem asfaltirana na progi Mo lovilci—Domajinci Topolov d—-Cankova, pa je aktualno tudi vprašanje telefona. Domajind sodijo namreč med tiste vasi obmejne krajevne skupnosti Cankova, ki nimajo telefonske zveze s svetom. Ker si zanjo močno prizadevajo in so prispeli v prvem krogu zahtevane tri milijone dinarjev, bodo zdaj pri drugi akontaciji (o kateri se pogovarjajo kar v deviznih šilingih) tudi morali poseči globoko v žepe. Kaj hočemo, tak je pač naš vsakdanjik, v katerem ima človek le tisto, kar si sam naredi in prispe
TU GABERJE
V Gaberju imajo vrtec in šolo. Pri gradnji obeh so pomagali s prostovoljnim delom. Zgradili pa so tudi sodoben vaško-gasilski dom, ki je postal shajališče starih in mladih.
svoje njive. Ko sem že omenil nasip ob Muri, naj povem, da je bilo kakih 80 krajanov ob nedavni povodnji dan in noč ob nasipu. Z velikimi napori so uspeli preprečiti katastrofo, ki bi lahko uničila ves letošnji pridelek. Uspeli so in na praznovanju krajevnega praznika so bili pohavljeni.
Veliko napora in denarja so Gaberčani vložili v urejevanje cest, pomagali so pri popravilu šole in uredili požarne vodnjake. Gasilsko društvo, ki je ena od gonilnih sil razvoja vasi, je bilo tudi pobudnik zidave novega vaško gasilskega doma.
Ta dom so resda gradili nekaj let, a so ga naposled dokončali v ponos vsem krajanom. V njem je dovolj prostora za mlade in stare, gasilce in krajevno skupnost. Skratka, na vaški dom so v Gaberju zelo ponosni.
Tudi gasilci so bili ob nedavnem krajevnem prazniku pohvaljeni. Dobili so gasilsko
— Anton Geder se lahko zadovoljno smehlja v objektiv, saj je državni prvak med traktoristi. Uspešen pa je tudi kot predsednik vaškega odbora v Domajincih, kjer se v tem času pripravljajo na asfaltiranje ceste in napeljavo telefonskega omrežja.
— Dvainosemdesetletni Jože Žilavec je iz mizarja z leti postal metlar. Nenavadno prirpavo za izdelavo metel (na sliki) je naredil sam, sirko pa je tudi sejal, da bi bila osnovna surovina za njegove ročne izdelke pri hiši, ki ima v Domajincih številko trinajst in je prva iz smeri Topolovec.
va poleg družbenih (ki so tudi njegova) še dodatna sredstva.
Na manjših kmetijah, kjer zemlje ni dovolj za preživetje, se je potrebno znajti še drugače. Spretni ljudje, kot je to priletni
orodno vozilo, s katerim bodo okrepili požarno varnost v vasi, pa tudi drugim bodo lahko pomagali. Zaščita naravnega okolja je tudi v krajevni skupnosti Gaberje čedalje bolj v ospredju. Dravsko polje in zastrupljena voda je streznitev za marsikoga. Budnejši morajo biti tudi sami, kajti v bližini vasi je novo vodno zajetje, ki napaja vodovod za nekaj tisoč prebivalcev Lendave in okolice. Občane so pozvali, naj smeti odlagajo na za to določena mesta.
In kako naprej? Razvoj vasi s temi naštetimi pridobitvami seveda še ni končan. Potrebno bo postoriti še veliko, da bi bilo življenje v vasi lepše za vse krajane. V vodstvu krajevne skupnosti si bodo prizadevali, da bi, tako kot doslej, tudi v prihodnje z lastnimi močmi uredili vse probleme, seveda pa jim bo vsaka pomoč širše družbene skupnosti dobrodošla.
Jani D.
Jože Žilavec, ki je bil svojčas »ti-šlar«, zdaj pa je, kot pravi njegova zgovorna žena Marija, postal »metlar«, torej z dodatnimi opravili. Metle prešivata na izvirnem orodju, ki si ga je Jože naredil sam, sirko pa sta vse do letošnjega leta sejala na svojih njivah, da sta imela osnovno surovino za izdelek. Te hodijo iskat od blizu in daleč, najreje pa jih je v »mlajših« letih sam prodajal okoli. Zdaj mu osem križev tega več ne dovoljuje, čeprav je še izjemno živahen in duhovit, ko pove kakšno nabrito in poblisne z očmi. Tudi sin Franc, ki smo ga zmotili pri popravilu starega nevoznega spačka, ni skoparil z besedami. Zvedeli smo, da je edini otrok ostal doma, sestri sta se namreč poročili in odšli od hiše; ena v Skakovce, druga pa v Ameriko.
Anton Geder pa se odpravlja na Norveško, na svetovno prvenstvo oračev, kamor bo odpotoval s svojim kolegom Režonjo iz Lendave. V svoji desetletni ora-ški karieri pa je bil že tudi v Angliji in pozna se mu širina človeka, ki je stopil dlje kot do sosedovega praga.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
Ali veste, kaj sledi, če nadzornik Skupnosti za ceste Slovenije zagrozi, da naj ne bo več nadzornik, če bo dovolil uporabo tako slabega materiala in neupoštevanje načrtov, direktor Cestnega podjetja Maribor, Tozda za -vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota pa odločno napove prekinitev vseh del na gradbišču (cesti v Gornji Radgoni), ker da to ni nadzor, ampak zafrkavanje?
Sledi podaljšanje zapore in obvoza. Namesto, da bi bila obnovljena cesta v Gornji Rad
»Posteljica« ni bila dobra, je dejal nadzornik .Matej Lapajne in zahteval, da že navoženi gramoz odstranijo.
goni odprta 1. avgusta, po podaljšanju pa 15. avgusta, bo obvoz do konca septembra.
Slaba organizacija dela na gradbišču, močno deževje in »zafrkavanje« nadzornika iz Ljubljane pa niso edini vzrok za podaljšanje zapore ene najbolj prometnih magistral v Sloveniji.
Poleg ceste bo potrebno obnoviti tudi most.
Okvirni dogovor med Skupnostjo za ceste Slovenije in izvajalcem, SGP Pomurje, je bil že v začetku minulega meseca, vendar so spet papirji (brez ljudi!) krivi, da bodo most začeli obnavljati šele v teh dneh. Pomurje ni pravočasno pripravilo predračuna, tako da so na Skupnosti za ceste Slovenije lahko podpisali pogodbo šele 31. julija. In izvajalec (SGP Pomurje) ni hotel začeti delati, dokler ni imel tega papirja v roki. Ali je za podpis pogodbe in za začetek obnavljanja mostu res potrebno toliko časa, mora res prav vsak birokrat pridržati svoj piskrček, pri tem pa ne enim ne drugim ni mar, če bodo šoferji vozili po nevarnem obvozu en teden, en mesec ali pol leta?
Če bi namreč začeli obnavljati most takrat kot cesto, bi lahko zaporo že prej ukinili.
Nič čudnega torej, da je srečanje najodgovornejših za obnovo magistrale (Republiškega komiteja za promet in zvezo. Skupnosti za ceste Slovenije, postaje milice, Cestnega podjetja Murska Sobota in Skupščina občine Gornja Radgona) 3.
»laki robniki ne bodo na cesti, ki je hkrati mestna ulica, ali pa jaz ne bom več nadzornik,« je zagrozil Lapajne.
DO INA NAFTA Lendava. Rudarska 1. objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO PRODAJO
motornega vozila REGATA, letnik izdelave 1986, poškodovan, izklicna cena 57.300.000.— din.
Javna prodaja bo v sredo. 16. 8. 1989, ob 8. uri pri poslovnih prostorih Logistike v Petišovcih.
Ogled vozila bo na dan prodaje, in sicer uro pred začetkom. 10 iv varščino. ki je obvezna, bomo sprejemali uro pred prodajo. Nakup vozila je po načelu videno kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec lahko plača kupljeno blago takoj ali najkasneje v treh dneh po prodaji Prometni davek ni vračunan v ceno.
avgusta izzvenel kot dogovor o podaljšanju zapore, ko pa nihče ni poskušal najti krivce. Kdo je kriv, da SGP Pomurje ni začelo pravočasno obnavljati mostu? Je nadzornikovo zavračanje tehničnega prevzema utrjenega cestišča res subjektivnega značaja, brez osnove, saj je predvsem sam najbolj odgovoren za pravilno delo, ker je podpisal načrte? Je delo na gradbišču res slabo organizirano, nestrokovno, uporabljajo nekakovosten in nepravilen material?
Jožo Kalezič, odgovoren za delo na gradbišču, odide sredi avgusta na novo delovno mesto.
Prav tako je ostalo brez odgovora vprašanje, kdo bo plačal dodatna dela in dodatne ure na gradbišču? Mesto Gornja Radgona ni krivo, če izvajalec ne obvlada svojega dela — končno pa za to nima niti načrtovanih sredstev. Tudi predstavnik Skupnosti za ceste (investitorja) je menil, da ti stroški ne spadajo na njihov račun.
Za vse te ljudi je mednarodni kmetijsko-živilski sejem postranskega pomena, prav tako povečan promet čez mednarodni mejni prehod in veliko število tovornjakov.
Predlagam, da vsi ti, ki v pisarnah »obnavljajo ceste in določajo čas zapore« usmerjajo promet po obvoznici in šoferjem povejo, zakaj cesta še ni odprta.
Bernarda B. Peček
STRAN 14
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
dopisniki so zabeležili
Brigadirji pomagajo graditi vodovod
Konec preteklega tedna smo na delovišču trase za položitev primarnega vodovodnega omrežja na Negovskem vrhu in v Negovi obiskali brigadirje letošnje zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice. Ti pomagajo krajanom Negovskega vrha, ki je v krajevni skupnosti Benedikt, in tistega dela Negove, ki meji na krajevno skupnost Beneditk. Na trasi je takrat delalo 137 brigadirjev. Izkopati in položiti morajo okrog 4,5 kilometra glavnega vodovodnega omrežja. Trasa poteka od Štajngrove do Mrzlega studenca v Negovi, odkoder bo
do prihodnje leto nadaljevali gradnjo vodovoda do Cerkvenjaka in tako sklenili vodovodno zanko mariborskega vodovoda v Slovenskih goricah.
Brigado smo obiskali skupaj s predsednikom skupščine KS Negova Slavkom Lončaričem. Kot nam je povedal, so krajani brigadirje prisrčno sprejeli. Posebno so se potrudile gospodinje in brigadirje počastile z domačimi dobrotami.
Veteran brigadirjev Štefan Brunčič vodi brigado iz Zlatar Bistrice na Hrvaškem, v brigadi je že devetič, še ni doživel tako
toplega sprejema. Tudi sicer je sodelovanje krajanov in brigadirjev dobro.
O pomenu gradnje vodovoda nam je Jožek Marušič, predsednik vodovodnega odbora, med drugim povedal:
»KS Benedikt, ki meji na naš kraj, nam je omogočila, da se tudi krajani krajevne skupnosti Negova vključimo v to akcijo. Skupaj bomo zgradili omrežje za 29 gospodinjstev. Krajani sami ne bi zmogli takega bremena, zato smo hvaležni brigadirjem za njihovo pomoč. V imenu krajanov bi se rad zahvalil tudi KS
Benedikt in Negova, ki sta nam pomagali in našli skupen jezik za to veliko akcijo. Predvidevamo, da bomo dobili vodo sredi oktobra. Doslej smo jo vozili iz doline, ali pa so nam jo dovažali gasilci, kar nas je veljalo precej denarja.«
Treba pa je povedati, da bo novi vodovod Negovskemu vrhu in delu zaselka Negova pripomogel tudi k boljši požarni varnosti, saj bodo na vsej trasi, na določenih mestih, postavili tudi požarne hidrante.
Ludvik Kramberger
Zgodaj spomladi so delavci gradbenega podjetja Graditelj iz Belti-nec začeli graditi nove skladiščne prostore TZO Bogojina. V novih prostorih bodo dve pisarni, trgovina, sejna soba ter skladišče za kmetijsko mehanizacijo in zaščitna sredstva v poljedeljstvu. Površina zgradbe meri 340 kvadratnih metrov. Novi skladiščni prostori naj bi že kmalu služili namenu.
K. Ščavničar
Ključarovski krvodajalci v deželi štorkelj
Da bi se odbor Rdečega križa Ključarovci vsaj delno oddolžil svojih krvodajalcem za njihovo humano dejanje, je pred kratkim organiziral enodnevni izlet. Cilj tega izleta je bil tokrat tihi odmaknjeni kraj Grad na Goričkem, sa to prelepo dolino, ostanek Panonskega morja in kopaste griče, ostanke nekdaj delujočih vulkanov, premalo poznamo. Ustavili smo se v Radencih ter si ogledali novo cerkev Cirila in Metoda. Ogledali smo si tudi naravni spominski vrt dr. Vaneka Šiftarja na Petanjcih. Gospodar te prekmurske haciende pravi: Ta moj vrt je dediščina posebne vrste. Vsako
drevo, vsak grm in roža imajo svojo zgodovino, poosebljajo usodo ljudi, največ z evropskih bojišč in taborišč, kličejo spomin živih, da ga obudijo za padle, izginule v taboriščih, pogrešane, za vse tiste, ki so s svojimi mladostnimi sanjami in krvjo pognojili našo zemljo, da nam je vzklilo upanje v boljši svet.
In že hitimo v čudovito in idilično vasico Grad na Goričkem. Tam smo malo za šalo, malo zares zapustili naš avtobus in se kar peš po bližnjici zagrizli kot pravi planinci v hrib in si ogledali še eno žrtev neizprosnega časa — grad. Nekdaj je bil eden naj-
Letošnie poletje bo gotovo prišlo v zapise kot mokro, če sodimo po prvih avgustovskih dneh, ko se je za avtobusnim postajališčem v Sk.kovc.h nabra a voda in razširila jarek. Nič čudnega, da po vsakodnevnih popoldanskih nalivih m mogla odteči, saj so padavine obilne in napovedi suhega poletja zgrešene, bb
s	J	Foto: N. Juhnov
V Kobilju je eno najstarejših gasilskih društev v lendavski občini. Pred nedavnim je praznovalo 100-letnico obstoja. Za gasilce je bil dolga leta največji problem, zagotoviti dovolj vode za gašenje požarov v vseh letnih časih. Voda je bila še posebej potrebna v poletnem času, ko je bilo v vodnjakih bolj suho kot mokro. Krajevna skupnost je skupaj z vodno skupnostjo uredila posebno vodno zajetje, v katerem bo dovolj požarne vode ob vsakem času. Vodno zajetje so uredili na potoku, ki teče skozi vas. J. D.
Te dni mineva 30 let, ko je v Rogaševcih, Juriju in Nuskovi prvič zasvetila električna luč, v naslednjih dveh letih pa še v drugih krajih krajevne skupnosti. Transformatorske postaje so bile zgrajene še v Sotini in Serdici. Potrebe po električni energiji so naglo naraščale, kar potrjuje podatek, da je danes na območju krajevne skupnosti Rogašovci 17 transformatorskih postaj.
Na sliki: organizatorji dela in tehnična komisija, ki je pred 30 leti prižgala električno luč v Rogašovcih.	Geza Kisilak
VSAK ZELI POSTATI ČLAN RIBIŠKE DRUŽINE
Pred dnevni sem srečal prijatelja Čira, ki me je vprašal, ali greva lovit krape. »Proti mraku najbolje prijemajo,« je še dodal in ni mi bilo treba dvakrat reči, že sem vzel pribor. Čez nekaj minut sva sedela pred eno izmed gramoznic v Zg. Konjišču.
Tako sem se odločil, da tokrat napišem nekaj o Ribiški družini Gornja Radgona, ki deluje tudi na območju KS Stogovci. Predsednik le-te je Janko Fridau, prizadevni ribič, ki se ne trudi samo za to, da bi čimbolj povečal število članov naše družine, temveč še za marsikaj, kar omogoča njen obstoj. Povprašal sem ga o aktivnosti in prizadevnosti članov in takole je povedal: »V zadnjem letu dni imamo zelo veliko gnečo. Vsi bi radi postali ribiči, tudi taki, ki so se nekoč norčevali iz tega. Zvišali smo tudi prijavnino in članarino ter tako dobili vsaj nekaj sredstev za nadaljnjo gradnjo ribiškega doma. Le-tega gra-
dimo v okrilju gramoznic v Zg. Konjišču. Dela dobro napredujejo, zahvaliti pa se moram vsem članom, ki so pomagali s prostovoljnim delom (vsak član ribiške družine mora na leto opraviti 10 ur prostovoljnega del), in tudi tistim, ki to še nameravajo. Želimo si močno družino, a med člani mora vladati tovarištvo, odnos do ribištva kot športa in ljubezen do narave. V svoje vrste smo pritegnili veliko mladih, tudi osnovnošolske mladine, kar je razveseljivo in ohrabrujoče za prihodnost naše družine. Veliko se morajo še naučiti, a prepričan sem, da nas ne bodo razočarali!«
Bojan Macuh
večjih gradov na Slovenskem. S svojimi 365 sobami je zares velik in mogočen, hkrati pa tudi nemočen. Čas ga neprestano razjeda in prišel bo dan, ko bo Prekmurje ostalo brez enega najlepših spomenikov, kar jih je ustvaril človek. Po ogledu muzeja, če sl še zasluži to ime, saj skoraj ni več kaj videti, smo se utaborili
pred gradom na igrišču in pripravili piknik in doživeli gostoljubje domačinov.
Sklenili smo, da bomo svoja pota nadaljevali, da bi tudi v prihodnje odkrivali nov mikaven svet, ki popestri, olepša življenje in nam širi obzorje.
Fotografija in besedilo: Franjo Blažič
PEVCI DRUŠTVA UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA
PREJELI ZASLUŽENA
PRIZNANJA
Pred kratkim je predsednik Zveze kulturnih organizacij občine to- | variš Obal na skromni slovesnosti podelil pevcem DU M. Sobota 32 republiških priznanj, Gallusovih značk, kot zahvalo za večletno ali dolgo- » letno aktivno sodelovanje v zborovskem petju. Tako je osem pevcev ki  sodelujejo v zborovskem petju nad pet let prejelo bronasto Gallusovo  značko s pismenim priznanjem, srebrno Gallusovo značko s pismenim * priznanjem je prejelo dvanajst pevcev, ki že nad deset let aktivno sodelujejo v zborovskem petju. Zlato Gallusovo značko z ustreznim pisme-  nim priznanjem pa je prejelo dvanajst pevcev, ki v zborovskem petju  aktivno sodelujejo nad dvajset let.	H
Pevski zbor DU M. Sobota sestavljajo večinoma veterani izgradnje naše domovine, 42 po številu, med njimi je kar 11 članov Zveze zdru- H ženj borcev (četrtina pevcev), od teh je eden nosilec partizanske sporne-  nice iz leta 1941. Nekaj pevcev je bilo glasbeno aktivnih še pred vojno, | precej pevcev pa je pelo v povojnem zboru Štefana Kovača takoj po osvoboditvi Skoraj polovica pevcev je v mladosti sodelovala na mladin- m skih delovnih akcijah ali pa so kot pevci na teh akcijah spodbujali mla-  dino. Pevski zbor je letos 26 junija bil organizator pevske revije upoko-  jenskih zborov severovzhodne Slovenije, na katerem je sodelovalo čez 400 pevcev in godbenikov. Zbor je po splošni oceni to svojo nalogo 
odlično opravil.
I. Orešnik
Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod Murska Sobota, Trstenjakova 73,
razpisuje
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1.	učitelja nemščine—angleščine, PRU ali P, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;
2.	učitelja tehničnega pouka—fizike, PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas, za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
Kandidat za dela in naloge pod točko 2 si mora, če nima ustrezne izobrazbe za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, le-to pridobiti v treh letih od dneva sklenitve delovnega razmerja.
Začetek dela 1. 9. 1989.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na tajništvo Osnovnošolskega vzgojno-izobraže-valnega zavoda, Trstenjakova 73, Murska Sobota.
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, p. o.
svet SCPTU
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	vodenje računovodstva
2.	vodenje kovinarske delavnice
3.	vodenje tekstilne delavnice
Pogoji:
pod 1.
— višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri finančnih opravilih
—	srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj pri finančnih opravilih
pod 2.
—	višja izobrazba, ki se zahteva za učitelja praktičnega pouka ali učitelja osnov tehnike in proizvodnje v kovinarski usmeritvi, ter strokovni izpit
pod 3.
—	višja izobrazba, ki se zahrteva za učitelja praktičnega pouka v tekstilni usmeritvi, in strokovni izpit
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SCTPU M. Sobota, Naselje Veljka Vlahoviča 12, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili takoj po sprejemu sklepa na svetu SCTPU M. Sobota.
INTES, TOZD MLINOPEK
Murska Sobota
Lole Ribarja 11
na podlagi sklepa delavskega sveta
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnine — skladišče s pisarnami in garaže, površina 409 m’, v Murski Soboti, Naselje prekmurske brigade, na parceli št. 53/2, k. o. Murska Sobota, vi. št. 2598, s pripadajočim zemljiščem, in sicer gosp. posl. 243 m2, in dvor. 177 m2. Izklicna cena je prometna vrednost skladišča s pisarnami in garaž ter je 893,302.790. — din.
Skladišče in garaže bodo predane kupcu 1. 10. 1989. Prometni davek plača kupec. Sodelujejo lahko vse družbenopravne in fizične osebe.
Interesenti plačajo varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni tozda najkasneje do 9. ure v sredo, 30. 8. 1989.
Kupec mora kupnino plačati v osmih dneh od sklenitve pogodbe.
Javna dražba bo v sredo, 30. 8. 1989, ob 9.30 na sedežu tozda Mlinopek, Lole Ribarja 11.
Ogled prodajnih prostorov je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA, n. sol. o., Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Naravno zdravilišče prosta dela in naloge
VODENJE ANIMACIJ IN PRIREDITEV
Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske ali hotelske smeti, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje angleškega jezika.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, kadrovskoso-cialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 45 dneh po poteku objavnega roka.
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 15
Radijski in televizijski spored od 11. do 17. avgusta
PETEK________SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (končajmo delovni teden z jutranjim programom z murskega vala. Tudi če ste na počitnicah ali na dopustu in še niste krenili občudovat lepote modrega Jadrana, brez nadležnih alg seveda, nas poslušajte in sodelujte s pisnimi ali telefonskimi predlogi!) 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago-Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21-232.
LJUBLJANA
16.25 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Nevarni zaliv. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Svet neznanih sil A. Clarka, angl, dokumentarna serija. 21.00 Kriminalna zgodba. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.10 Poletna noč: Taname-ra. 24.00 Dvojna preiskava, ameriški film.
PROGRAM LJ 2:
17.30 Satelitski programi-poskusni prenosi. 19.10 Alpski večer 89. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja neuvrščenih. 20.50 En avtor, en film. 21.15 Svinjak, italijanski film. 22.45 Šatelitski programi — poskusni prenosi.
RADIO
MURSKA SOBOTA
I6.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo in obvestili), 17.00 Strokovnjak odgovarja, 17.30 Reklame in glasba, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21-232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
17.00 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Polet na Kitajsko. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.40 Poletna
noč: Odlična hiša, bedaki in konji.
Samo
PROGRAM LJ 2:
16.30 Kako biti skupaj.
17.00 Športno popoldne.
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Co-legium musicum. 21.35 Feljton. 22.05 Športna sobota. 22.25 Kronika dubrovniških poletnih prireditev. 23.10 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
9.20 Poletni spored in ponovitve, 14.25 Mladinske
oddaje, 19.30
20.00 Poklic:
Dnevnik, komandos
(film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Koncert ansambla Bijelo dugme, 22.50 Program plus
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek pred dnevom graničarjev, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21-232 od 9.00 do 13.00).
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja ekipa z murskega vala vstaja zgodaj tudi zaradi vas! Pomagajte in sodelujte na telefon 21-232 — ponujamo vam sveže vremenske in cestne informacije, zdravniški nasvet...), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
r LJUBLJANA
lTV LJUBLJANA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ' MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Torkova oddaja vam ponuja poleg standardne vsebine še obilico drugih zanimivih prispevkov, med drugim recept Cilke Sukič in posebej izbrano glasbo. Poslušajte nas!) 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna smo z vami in za vas — poskušali bomo biti čimbolj vedri, da boste lažje preživeli delovni teden. Ali tudi dopust, počitnice!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (pripombe in vprašanja na telefon 21-232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Tokrat se boste prebujali ob zvokih prijetne glasbe, sporočili vam bomo, kakšen je tečaj dinarja, kakšne so cene na soboški tržnici, ne bo pa manjkalo tudi humorja Džoužija in kmetijskega nasveta), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
8.30 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mortimer, 20.55 Glasbena oddaja, 21.25 Dnevnik, 21.45 Kultura, 22.50 Program plus,
9.00 Ponovitve, 13.40 Spored za mladino, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 čas v sliki, 20.15
Kdor reče A,
22.00 Sheila (film). Razdrta ljubezen (f),
mora ..
L . . ., 0.00
r AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 13.I5 Mladinski spored, 18.00 Družinski maga-
zin,
t.<., 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Evropoli-
čaji, 21.20 Dva advokata,
22.15 Filmske novitete,
22.45 V slabi družbi, 0.20 Western
Drugi program
16.00 Vpogled v deželo,
17.00 Dediščina očetov, 18.00 Risanka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moulin Rouge (film), 22.15 Šport, 22.45 Kronski dragulj, 23.40 Glasba
TV MADŽARSKA
tv MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 15.35 Poročila. 15.40 Formula I, prenos treninga s Hungaroringa. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka,
uporabni napotki.
Filmska reportaža.
17.40
I8.00
Okno, služnostni program.
19.10 TV kino, napoved.
19.30 TV dnevnik. 20.05 TV kino: Izgubljene iluzije, madžarski film (1982).
21.50 Naš gost: Minister za finance. 22.35 TV dnevnik.
8.50 Za otroke. 10.15 Svet brez tebe, pon. 11.10 Naš ekran, v srbohrvaščini. 12.55 Formula I, prenos treninga s Hungaroringa. 15.10 Mojstri kovanega železa. 14.25 Boris Becker, dok. film. 14.55 Mladinski film. 16.20 Opereta, musical. 17.10 Kraške jame Madžarske. 18.30 Sosedje, pon. 60. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Storno, pon. 20.40 Ognjeviti lokostrelec, ital. film. 22.30 Portreti. 23.15 TV dnevnik.
9.25 Otroška matineja. 10.15 Nevarni zaliv. 10.45 Boljše življenje, nadaljevanka. 11.30 Beneški fantje. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Pesem Evrovizije 89, 1. oddaja. 15.50 Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Casey in njegov konj, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.15 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.20 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, nadaljevanka. 21.20 Zdravo. 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine.
PROGRAM LJ 2:
10.00 Danes za jutri, Od-
16.15 Poletna noč, ponovitev. 17.45 Tv mozaik, Zrcalo tedna. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Tv mozaik. 18.25 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 V. Kljakovič: Eksperiment profesorja Hinka Hinčiča, komedija. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Odlična hiša, ameriška nadaljevanka; Alo, alo, angleška nanizanka.
PROGRAM LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledeh napredka: Na pragu 21.
16.30 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Tv mozaik. 18.30 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Družina Munroe, kanadska nadaljevanka. 20.55 B. Blacher: Romeo in Julija, opera. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Odlična hiša, ameriška nadaljevanka; Gledališče Raya Bradbury-ja.
PROGRAM LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnčvniki 20.00 Iz-
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
pisani
nadaljevanka.
15.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija. 20.55 Grad, dokumentarna oddaja. 21.40 Reportaže z
nogometnih
tekem:
CZ:Vardar, Budučnost:Par-tizan, Dinamo :Vojvodina. 22.40 Športni pregled. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
9.30 Mladinski spo.red, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalni spored, 13.00 Quo vadiš, 13.50 Nedeljsko popoldne, 16.30 Reportaža, 17.00 Spoznaj svojega zajca (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dramska serija, 21.00 Čarobni gozd (film), 22.45 Dnevnik, 23.10 Program plus,
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 13.35 Ponovitve in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moj prijatelj Harvey (film), 22.00 Grofica Marica (opereta),
TVMADZARSKA
9.05 Za otroke. 10.05 V gravitaciji. 10.45 Ognjeni krst. 14.10 Formula I, prenos s Hungaroringa. 16.55 Nadaljevanje sledi, umetniki o svojih naslednikih. 18.10 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Rojstni dan Mrs. Capperja, angleški TV film. 21.20 Dokumentarni program. 22.00 Telešport. 22.15 Video strani.
ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI
N. SOL. O., RADENCI
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE. N. SOL. O., RADENCI
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo 45 garaž v garažni hiši v Radencih, Titova ulica.
Dražba bo 17 8. 1989 ob 15. uri v garažni hiši.
Izklicna cena posamezne garaže po cenitvi sodnega cenilca je 161.122.120 din.
Ponudniki morajo plačati pred začetkom javne dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene pri glavni blagajni Radenske. Prednost pri nakupu garaže imajo dosedanji uporabniki garaž.
Ponudniku, ki bo uspel na dražbi, se varščina šteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne brez obresti v 5 dneh po dražbi
Davek na promet nepremičnin plača kupec.
Če uspeli ponudnik ne poravna kupnine in ne sklene kupne pogodbe v 15 dneh po dražbi, se varščina ne vrne.
Ogled garaž je možen po dogovoru.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
stoletja. 20.30 Televizija, angl, dokumentarna serija. 21.25 Dve imeni eno mesto ali eno mesto dve imeni, dokumentarna oddaja. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
ziv, resna glaba. 20.40 Žrebanje lota. 20.45 Voditelji neuvrščenih: A. Sukamo, dokumentarna serija. 21.35 Poletni magazin.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rubikova kocka (drama), 21.05 Koncert, 21.50 Dnevnik, 22.15 Program plus,
9.00 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mama nam bo kupila ptico (drama), 21.40 Dnevnik, 22.00 Kontaktni magazin, 23.00 Program plus,
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum, 22.10 Mona Lisa (film), 23.50 Western
12.45 Šport, 13.20 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kabaret, 22.30 Dok. oddaja, 23.15 Okno (film), 0.25 Šport, Drugi program
9.00 Matineja, 18.00 Risanka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Štajerski utrip, 19:30 Čas v sliki, 20.15 Raj z malimi napakami (film) 21.00 Večer z Jose Čarrerasom, 23.30 Western
TV MADŽARSKA
9.10 Srečnež, pon. 5. dela. 10.10 Teden, pon. 11.10 Delta, pon. 16.50 Poročila. 16.55 Video novice. 17.05
TV MADŽARSKA
Poročila
romunščini.
17.10 Jankovszky Eva, pon. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar ’89, magazin. 19.00 Cim cim, literarne uganke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ponoči na vlaku, kriminalka. 21.20 Panorama, svetovna politika.
22.00 Gyorgy Lukas in madžarska kultura. 22.45 TV dnevnik.
9.10 Carstvo žabjega kralja, 2. del: Potok. 9.35 Panorama, pon. 10.20 Telovadba za invalide. 15.35 Panonska kronika. 15.45 Poročila in Naš ekran v nemščini. 16.35 Vaterpolo, Madžarska—Grčija. 17.25 Poroke iz koristoljubja, 3. del. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.20 Svet brez tebe, 6. del francoske serije. 21.20 Studio ’89. 22.05 Skicirka, dok. film.
Na podlagi 70. člena Statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
- VODENJE EKSPOZITURE V GORNJI RADGONI
Pogoji:
— strokovna izobrazba VI. stopnje ekonomske ali družboslovne smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
Za opravljanje navedenih del in nalog se kandidat imenuje za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
16.45 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Tv mozaik: Glasbena parada Radenci 89. 18.35 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Zobozdravnikove prigode, sovjetski film (čb). 21.25 Opera mobile. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Odlična hiša, Hooperman.
PROGRAM LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Joan Faulkner v Postojnski jami. 21.00 Svet poroča. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
16.30 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Tv mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Župan iz Veurna, zadnji del belgijske nadaljevanke. 21.05 III. mednarodni festival Voci Nouve 89, 2. oddaja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Odlična hiša, Leteči cirkus Montyja Pyt-hona.
PROGRAM LJ 2:
18.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Čas, ki živi: Padalo se je odprlo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 35 let puljskega filmskega festivala. 20.55 Poročila. 21.00 Videopis. 21.30 Umetniški večer.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.30 Poletni spored, ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pozno za heroje (film), 22.20 Dnevnik, 22.45 Program plus,
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 13.30 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Počitnice v Immenhofu, 21.50 Orca, kit ubijalec (film), 23.20 Western,
Drugi program
16.15 Šport, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Risanka, 18.30 Glasbeni avtomat, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport,
TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.00 Studio ’89, ponovitev. 16.30 Video novice. 16.40 Poročila v slovaščini. 16.45 Varstvo umno prizadetih. 16.55 Rehabilitacijski magazin. 17.15 Magazin Alpe—Jadran. 17.35 Naše male zadeve, dok. film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Glasbeni kino, zabavni magazin. 20.55 Novi svet. 21.40 SP v plavanju in vaterpolu. 22.30 Atletika. 23.30 TV dnevnik.
Sobota, 12, avgust
TV LJ 1
POLET NA KITAJSKO
ameriški barvni pustolovski film, 1983
8.30 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Črno na belem, 21.05 Zabavna oddaja, 22.20 Dnevnik, 22.40 Program plus
ITV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.15 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Harald Juhnke, 22.00 Videoteka, 23.40 Western Drugi program
16.15 Šport, 17.15 Svet živali, 18.00 Risanka, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranja politika, 21.05 Spektrum, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Sanje o svobodni domovini, 23.05’ Šport.
TV MADŽARSKA
Sporeda nismo prejeli.
Glavna zanimivost filma Polet na Kitajsko je pač podatek, da so film v celoti posneli v Jugoslaviji, kajti kot koproducent se pojavlja Jadran film iz Zagreba! Pred zagrebškimi organizatorji je bil zahteven zalogaj, kajti filmska žgodba se odvija v Turčiji. Afganistanu, Nepalu. Kitajski, pa še v dvajsetih letih našega stoletja. Snemanje ftlma je bilo še dodatno zahtevno, saj je Polet na Kitajsko pustolovski film, v katerem ne manjka množičnih prizorov, letalskih akrobacij in sploh spektakularnih prizorov.
Filmska zgodba se začne v Istanbulu, ko mlada, radoživa in simpatična Eve Tozer zve. da poskuša družabnik njenega očeta le-tega razglasiti za mrtvega in se tako polasti njegovega deleža. Eve Tozer ima samo dvanajst dni časa, da najde svojega očeta in ga pripelje na katerokoli britansko sodišče, ki bi potrdilo njegovo identiteto. Odločna Eve se napoti po očetovih sledovih. Drugo ji ne preostane, kot da najame Patricka O Malleya — nekdanjega letalskega asa iz prve svetovne vojne, zdaj pa že rahlega pijanca in njegovega tovariša — da odletijo proti Afganistanu. Z njenim šarmom in njegovo iznajdljivostjo se skupinica prebija skozi najrazličnejše zaplete, tako srečajo britansko vojsko, zbežijo iz ujetništva Sulejman kana in zvedo radostno vest — izumitelj Bradlev Tozer je živ! Pogumna trojica, okrepljena s sužnjo, ki jim je pomagala pri begu iz kanovega tabora, nadaljuje polet v nove pustolovščine. . .
STRAN 16
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
samozaščita, varnost, obramba
PROMETNA VARNOST
REGISTRACIJA MOPEDOV DA ALI NE
PROMETNA VARNOST V POMURJU
V naši republiki je kakih 150 tisoč mopedov, precejšnje število, nekaj tisoč pa jih je tudi pri nas. Vsako leto povzroči jo mopedisti veliko prometnih nesreč in vsako leto je ukradenih nekaj deset mopedov. Poleti je na naših cestah (tudi pločnikih) največja gneča, ki jo ustvarjajo mopedisti, in vsako leto se znova in znova načenjajo pogovori o tem, ali bi kazalo sprejeti zakon, po katerem bi tudi mopede registrirali in obvezno zavarovali.
Zakon o obvezni nošnji varnostne čelade je stopil v veljavo, njegov namen pa je zavarovati voznike pred hujšimi poškodba-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
ZABODEL JO JE Z VILAMI
Značilnost preteklega tedna bi bila v kratkem naslednja: prometnih nesreč ni bilo veliko, tudi o delovnih nezgodah ni poročil. In ko se je teden že itzekal, je prišla z Ivanjskega Vrha novica, da se je v tem naselju zgodil umor.
Tragičen konec večletnega spora
5.	avgust, bila je sobota, se je iztekal. Angela Kaučič z Ivanjskega Vrha je z motiko v roki v neposredni bližini svoje hiše pričakala soseda Alojza Toplaka, ki se je pripeljal z motorno kosilnico in nameraval zapeljati na domače dvorišče. Ura je bila pol osmih. Ko je pripeljal do Kaučičeve, je le-ta menda z motiko udarila po kosilnici. Toplak je vanjo nameril železne vile in zapeljal proti njej. Z vilami jo je zadel v desni del prsnega koša. Kaučičeva je padla in na kraju nesreče umrla. Soseda sta bila že več let v sporu. Alojza Toplaka so priprli.
Trčil v osebni avtomobil
31.	julija se je zgodila prometna nesreča v M. Soboti. Voznik kolesa z motorjem Vladimir Ameršek iz M. Sobote je vozil po
mi. Žal se skoraj polovica mopedistov še vedno vozi brez nje. Tudi višina kazni, ki jo morajo plačati, je premajhna, da bi mopedistom nagnala strah v. kosti.
Kako je z mopedi pri nas?
Slovenija je menda edina republika, kjer mopedov ni treba niti registrirati niti zavarovati, zanje ni potreben tehnični pregled, edini dokument, s katerim se mopedist izkaže, je račun trgovine ali kupoprodajna pogodba. Tudi potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov ima le malo mopedistov. Statistika prometnih nesreč kaže, da mopede vo-
Kroški ulici proti Tišinski. Pri hiši štev. 54 je spregledal pravilno parkiran osebni avtomobil, trčil vanj ter se hudo poškodoval. Ameršek je bil domnevno vinjen.
Trčil v traktor
3. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Strehovcih. Voznik osebnega avtomobila Marjan Peršak iz Ivanovca je vozil po regionalni cesti iz Dobrovnika proti M. Soboti. V Strehovcih je dohitel voznika traktorja Alojza Toplaka iz Renkovec.
Toplak je pravilno peljal in začel zavijati na levo, vendar voznik osebnega avtomobila ni upošteval smerokaza in je nameraval traktor prehiteti po levi. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je traktor prevrnil na bok, v osebnem avtomobilu pa se je poškodoval sopotnik Mijo Bakša iz Čakovca.
Zaprl mu je pot
6.	avgusta se je zgodila prometna nesreča v Bogojini. Kolesar Štefan Toplak iz Ivanec se je peljal iz Bogojine proti domu. V križišču s cesto, ki pelje proti Ivancem, je nenadoma zavil v levo, ne da bi se prepričal, če to
zijo otroci, ki še niso zreli za vožnjo. V zahodni Evropi pa zadošča starost 14 let šele za vožnjo, kolesa s pomožnim motorjem, s katerim se ni mogoče peljati hitreje kot 25 km na uro.
Kaj pravijo strokovnjaki?
Strokovnjaki predlagajo, naj bi mopedov ne vozili vozniki pred 15. letom starosti, tisti, ki so to mejo starosti prestopili, pa bi morali pokazati določeno mero znanja o cestnem prometu in veljavnih predpisih. Obvezno zavarovanje je mogoče le ob registrski evidenci in z registrsko tablico na mopedih. Tako bi uvedli
lahko varno stori. S tem je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Francu Belšaku iz Lenareta, ki je pripeljal za kolesarjem in ga prehiteval. Pri trčenju se je kolesar lažje poškodoval.
Prometna nesreča zdomca
6.	avgusta se je zgodila prometna nesreča pri Selišču. Voznik osebnega avtomobila Ivan John Vrbnjak iz Kanade, začasno doma v Stari Novi vasi, je vozil iz Selišč proti Bučečovcem. V dvojnem zaporednem ovinku je začel prehitevati voznika kolesa z motorjem. Zapeljal je na levo in s tem zaprl pot voznici kolesa z motorjem M. K. iz Bučečo-vec, ki se je pripeljala iz nasprotne smeri. Mopedistka se je hudo poškodovala.
Trčil v električni drog
6.	avgusta se je voznik kolesa z motorjem Janez Panker iz Sata-hovec peljal proti Murskim Črncem. V ostrem levem ovinku je zapeljal na desno bankino in trčil v drog električne napeljave. Hudo se je poškodoval. Panker je bil domnevno vinjen.
J. D.
vsaj nekaj reda v čedalje večjo gnečo na naših cestah. Gre torej, po mnenju strokovnjakov, za to, da bi skupščina sprejela zakon o registraciji in zavarovanju.
Število mopedov iz leta v leto narašča, s tem pa tudi gneča na naših cestah, ki ob tem, da so slabe, nimajo posebnih stez za kolesarje. Prav bi torej bito, če bi o tem čim prej razmislili in zakon sprejeli do prihodnje pomladi, ko bodo mopedi spet prekrili naše ceste.	Jani o.
V tovarnah več gasilskih društev
Gasilstvo je v lendavski občini dobro razvito v krajevnih skupnostih, manj pa v delovnih organizacijah. Medtem ko je gasilsko društvo skoraj v vsaki krajevni skupnosti oziroma vasi, pa delujeta v delovnih organizacijah le dve društvi: v Ini Nafti je poklicna gasilska enota, v Gorenju Varstroj pa so gasilsko društvo ustanovili šele pred 10 leti. Občinska gasilska zveza si bo tudi letos prizadevala, da bi ustanovili v delovnih organizacijah več gasilskih enot, zlasti v tistih, kjer je zaradi narave dela najbolj verjetno, da bo prišlo do požarov. V’ vsaki delovni organizaciji imajo delavca, ki skrbi za požarno varnost, toda to ni dovolj, morali bi imeti skupino ljudi, ki naj bi znala pogasiti začetni požar. Lendavski ga- -silski center pa bi bilo potrebno čim prej dokončno urediti, da bi lahko bila prijava požarov pravočasna, s tem pa tudi posredovanje gasilske enote iz Lendave ali Ine Nafte, ki je najbližje industrijski coni. jan| D
V PRVEM POLLETJU TRINAJST MRTVIH
Prometna varnost » Pomnijo v prvem polletju tega leta vsekakor ni bila zadovoljna, saj so posledice prometnih nezgod še vedno prebude in s tem tudi ugotavljamo, da cilji akcije —I® •• še niso doseženi. V prvem polletju tega leta se je zgodilo v Pumuijn 175 hujših prometnih nezgod, kar je sicer za 8 manj kot v enakem nbdobjn lanskega leta, vendar pa je bilo več najhujših prometnili nezgod, to je s smrtnim izidom, in sicer 2 več, s telesnimi poškodbami je bilo 18 nezgod manj, z večjo materialno škodo pa 8 več. Posledice, ki so bile poleg materialne škode, so vsekakor prehude, saj je v prometnih nezgodah umrlo 13 udeležencev v prometu, 55 jih je bilo hudo in 122 lažje telesno poškodovanih.
Med vzroki prometnih nezgod je še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost (v 71 primerih, vinjenost v 35 in izsiljevanje prednosti v 29 primerih), med povzročitelji prometnih nezgod pa so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov (v 104 primerih, vozniki koles z motorji v 23 in kolesarji v 12 primerih). Najhujše posledice so pri pešcih, saj jih je na pomurskih cestah umrlo kar 6, poleg tega je bilo še 18 poškodovanih, umrli pa so še 3 kolesarji, 2 voznika osebnih avtomobilov in 2 sopotnika.
Največ prometnih nezgod se je zgodilo na regionalnih in lokalnih cestah in to popoldne in zvečer ter v drugi polovici tedna.
Med povzročitelji prometnih nezgod so nekateri vozniki tudi nekorektni do drugih udeležencev, saj jih je v prvem polletju kar 21 zapustilo kraj nesreče, ne da bi pomagali poškodovancem ali pa jim dali svoje podatke, da bi lažje uveljavljali povrnitev nastale materialne škode pri zavarovalnici. Vendar pa so delavci milice večino povzročiteljev prometnih nezgod, ki so »pobegnili« s kraja nezgode, našli in jih predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Prav tak odnos povzročiteljev prometnih nezgodi pa kaže na nizko stopnjo prometne kulture in nekateri vozniki se ne zavedajo, da nesreča lahko doleti tudi njih in bodo tudi sami v podobnem položaju.
Prometna varnost v Pomurju torej ni zadovoljiva in je nujno, da organi za notranje zadeve poleg preventivnega dela zoper kršitelje cesino-prometnih predpisov tudi represivno ukrepajo. Tako je bilo v prvem polletju 4.253 kršiteljev predlaganih v postopek sodniku za prekrške zaradi hujših prekrškov, 9382 kršiteljev je bilo mandatno kaznovanih za lažje prekrške, čez 5 tisoč kršiteljev pa je bilo za najlažje prekrške tudi opozorjenih.
Ko ocenjujemo prometno varnost v Pomurju, vsekakor moramo ugotoviti, da so najbolj ogroženi pešci, kolesarji in vozniki koles z motorji. Prav za to kategorijo udeležencev v prometu pa praktično ni nobenih posebnih prometnih površin (kolesarske steze, pločniki za pešce), kljub mnogim večletnim prizadevanjem pa se na tem področju nič ne premakne na boljše in bodo pristojni organi morali čimprej začeti odpravljati L i. črne točke, še preden bodo spet nove žrtve na teh kritičnih odsekih pomurskih cest Na prometno varnost pa vplivajo različni dejavniki in ni odvisna samo od ukrepov milice, kar pomeni, da smo vsi udeleženci ne samo odgovorni zanjo, ampak tudi vsi bolj ali manj ogroženi in prav zaradi tega mo-ramo biti v prometu bolj strpni, tovariški in kulturni.
Matjan HORVAT
-POŽARNO VARSTVO--------
SODELOVANJE RAZŠIRILI
NA TEKMOVANJE
V soboški vojašnici so letos ustanovili gasilsko ekipo, ki se je udeležila prvega tekmovanja protipožarnih ekip vojašnic v Celju in zasedla prvo mesto. Ta uspeh, ki ga niso pričakovali, saj soboška vojašnica niti nima potrebne gasilske opreme, jim je dal nove spodbude. Zalem se je gasilska ekipa soboške vojašnice udeleževala raznih tekmovanj v Pomurju v konkurenci ali zunaj nje ter dosegla izvrstne rezultate. Da bi se oddolžili ekipam, s katerimi so sodelovali na tekmovanjih, so ob dnevu graničarjev organizirali prvo tekmovanje v soboški vojašnici, ki naj bi poslalo tradicionalno. Sicer pa pomurski gasilci že več let sodelujejo i graničarji, ki so se večkrat izkazali ob gašenju požarov. Lep zgled takega sodelovanja je bilo gašenje v Motvarjevcih. To sodelovanje pa so razširili tudi na tekmovanje. Tako so preteklo nedeljo vzorno pripravili tekmovanje v soboški vojašnici, na katerem je zmagala ekipa Markišavec pred Graničarji in Mursko Soboto.
F. Maučec
rHM  			
KAJ MORATE VEDETI, |
ČE IMATE OROŽJE
Komu lahko uradna oseba odvzame orožje? Pri opravljanju uradne dolžnosti lahko miličnik na kraju samem brez poprejšnje odločbe upravnega organa zaseže orožje in strelivo, ki je po zakonu prepovedano, al.
osXa nima listin za posest in nošenje. Prav tako je mogoče orožje in strelivo odvzeti tistemu, ki ga uporablja na kraju, kjer lahko ogroža ljud. in krši javni red in mir. Proti takšni osebi lahko organi za notranje zade predlagajo uvedbo postopka o prekršku ali varnost«, ukrep za odvzem
orožja.
Kdor izgubi orožje ali orožni list ali dovoljenje za posest orožja in
izročiti najbližji postaji milice ali v tem času obvestijn Organi ki nadzorujejo orožje, imajo pravico preg
jamo.
Tiho, mimo ste zaspali,. f hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse. kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 85. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Janez Rantaša
iz Bakovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v druge namene ter dragega pokonika v tako velikem številu pospremili-na zadnji poti.
Posebna hvala ozdu Mura — tozd Ženska oblačila, OVIZU in tozdu Kartonaža iz M. Sobote ter TAM Maribor.
Prisrčna hvala tudi predstavnici KS za slovo, g. župniku in g. kaplanu za poslovilne besede in pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi, ki smo te imeli radi
Brez tebe dan je noč. brez tebe smeh je jok. brez tebe vse je nič.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 49. letu starosti zapustil predragi mož, nepozabni oče ter predobri dedi, sin in brat
A vgust Cernela
iz Filovec 106
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GG M. Sobota, revir Dobrovnik, Kombinatu obrambe pred točo Maribor, GD, NK, vaškemu odboru, KS Bogojina, UD Bogojina in Dolina ter tozdu Moravske toplice. Posebna hvala govornikoma KS in LD Bogojina.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Metka, sin Dušan s Tanjo in mali Mitja, oče, mama, sestra Marija z družino in brat Stanko
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence, cvetje, za sv. maše ali v druge namene za našo pokojno
Veroniko Bračič
iz Horacev e
in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, se prav lepo zahvaljujemo. Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice M. Sobota za nego in trud.
Hvala govorniku Viktorju, pevcem ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerke in sin z družinami
Kako je dom noš tih in prazen, odkar v njem drage žene, mame ni. odda je r vernemu počitku.
zaprla mile je oči
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage žene, dobre mame, stare mame in sestre
Marije Gaber
iz Šotne
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, vsem dobrih sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi predstavniku KS Sotina za poslovilne besede ob odprtem grobu, OOZS in ožjim sodelavcem IMP — tozd BLISK za podarjene vence.
Prisrčna zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala’
Žalujoči: mož Alojz, siu Karet z družino, san Viktor z družino^e-stra Ana in drugo sorodstvo
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 17
kino
' SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA OD I L do 17. avgusta 1989
11.	avgusta ob 18. in 20. uri amer. akc. film PRESIDIO
Režija: Peter Harms, vloge: Sean Connery, Mark Harmon
VOJAŠKA BAZA V SAN FRANCISCU, OKRUTEN UMOR RAZREŠUJETA NJEN POVELJNIK IN ZADRTI POLICAJ, UDARITA SE TUDI MED SEBOJ!
11.	avgusta ob 22. uri jap. erot. film OIRAN — trda erotika NOČNI KINO! GLEDALCEM DO 18. LETA NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA
13.	avg. ob 16. in 18. uri amer, akc. film PRESIDIO
13.	avg. ob 20. uri jap. erot. film OIRAN trda erotika
14.	avg. ob 18. in 20. uri avstralski akc. film POBESNELI MAKS, III. USPEŠNICA IZPRED DVEH LET Z M. GIBSONOM IN T. TURNER — RAZBURLJIVO IN DINAMIČNO!
15.	avg. ob 18. uri avstralski akc. film POBESNELI MAKS, III. del
15.	avg. ob 20. uri amer, kriminalka USPEŠNICA
ODLIČNE VLOGE JAMESA WOODSA IN BRIANA DEN-NEHYJA! IZVRSTNA KRIMINALKA, KOT JO REDKO VIDIMO!
16.	avg. ob 18. in 20. uri amer, kriminalka USPEŠNICA
17.	avg. ob 18. uri amer, komedija ZALJUBLJENI POROTNIK
r £ J J
PRODAM
ZASTAVO 101, letnik 1978, nujno prodam. Silvester, Križevci 203, v Prekmurju. Ogled po 16. uri. M-3234 AVTO JUGO 55, letnik 1988, prodam. «25 409. M-3235
OSEBNI AVTO LADA 1560 in FIAT 1500 P. oba letnik 1980, prodam. Zvonko Novak, Bučečovci 9. M-3236 BT 56 prodam. «23-256. M-3238 FIAT 125 P, letnik 1977, neregistriran, vozen, v celoti ali po delih ugodno prodam. Dokležovje 13, « 71 175. M-3241
YAMAHA (cros), 250 ccm, naprodaj. Mlajtinci 10 a ali « 48 229. M-3244 LADA 1200, neregistrirana, vozna, in sume s platišči, 175-13, naprodaj. Tišina 72. M-3246
OLDTIMER DKW, letnik 1938, vozen, s prometnim dovoljenjem, prodam. «77710. M-3247
VW 1362 S ugodno prodam. Tkalec, Odranci, Vezna ulica 24. M-JT ZASTAVO 101. staro 11 let, prodam. Tišina 40 c. M-3254
ŠKODO 195 L letnik 1977, prodam za 1500 DEM. ® po 18. uri 73 091. M-3259
ZASTAVO 191, letnik 1977, ugodno prodam. Majda Gomboc, Boreča 13. M-3260
PRODAM YUGO 55 L, letnik 85, »22-026
RENAULT 4, letnik 1978, ohranjen, in FIAT UNO 60, letnik 1987, kovinske barve, prevoženih 8000 km, prodam. Murska Sobota, Prežihova 6, ® 24 768. M-3267
JUGO 45. letnik 1984, spredaj karam-boliran. 28.000 km, 2 novi gumi sava, prednji amortizer, ugodno prodam. (069) 74 113. M-3269
ŠKODO 129 LS prodam. Moravske Toplice, Dolga 217, ® 48 416.
M-3273
126 P, nov, prodam. ® 70 710. M-3275
ZASTAVO 191 prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-3280
DIANO 6 LC, letnik 1989, prodam. Gubic, Gornji Petrovci 2 a. M-3291 J tl lO. letnik 1987, in glasbeni center — linijo, gorenje, prodam.
® 23 418. M-3298
OPEL REKORD CARAVAN, 2000 S, letnik 1983, 40.000 km, prodam. Klicati zvečer (069) 26 374. M-3309 MOPED TORI prodam 50 odstotkov ceneje. ® (069) 25 127. M-3321 ZASTAVO 191, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prodam. Gančani 176. M-3324
V ISO CLUB, letnik 1982, prodam. Celec, Vrazova 15 a. M-3328
TOMOS AVTOMATIK MS 3 prodam. ® 23 995. M-3332
MOPED APN 6. dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Panonska 75.
M-3333'
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Sabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Ebry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušani Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21-383; dopisništva; Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
Naročnina za III. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota; 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
OPEL KADETT. registriran do maja 1990, prodam. Franc Čolnik, Lukavci 44, p. Križevci pri Ljutomeru.
IN-17488
MZ 250, letnik 1977, prodam. Franc Majerič, Ljutomer, Fulneška 4.
IN-17484
ZASTAVO 750 ugodno prodam. S (069) 81 896. IN-17479
BMW 2002, motor generalno obnovljen, prodam. Štefan Horvat, Gornja Radgona, Kocljeva 3. GR-18902 APN 6 S, nov, prodam 40 odstotkov ceneje. ® 69 064. GR-18903
JUGO GVX 65 (AMERIKA), nov, in fiat ritmo 70 CL prodam. ® 74 289. GR-18905
PEUGEOT 204, letnik 1976, prodam.
Franc Mulec, Okoslavci 43. GR-18906
FIAT 125 P, gume 145 x 13, nove, in ličkalnik za koruzo prodam. Klobasa, Mele 5. GR-18908
MOTORNO KOLO BMW R 50/5, generalno obnovljeno, in opremo za potovanje prodam. Mirko Bratuša, Negova 108, p. Spodnji Ivanjci.
GR-18911
ZASTAVO 101, letnik 1980, prevoženih 50.000 km, prodam. Cankarjeva 113. M-Ka
NISSAN SUNNY 1,6 SLX, 1987, kovinsko moder, prodam. ® popoldne 21 195. M-KS
TOVORNI AVTO MAGIRUS, letnik 1968, s tamovim motorjem, neregistriran, vozen, prodam. Josip Žibek, Štri-gova 114. Ogled v soboto in nedeljo. IN-17493
SPAČEK, registriran do junija 1990, obnovljen, in MZ 150 prodam. ® (069) 82 338. IN-17499
JUGO, letnik 1982, prodam. Jože Mataj, Krog, Brodarska 19. M-MM DIANO (po delih) prodam. Hotiza 76, ® 75 672. LE-19824
OSEBNI AVTO LADA 1200, letnik 1987, naprodaj. Jurček Zamuda, Ži-hlava 18 a, Videm ob Ščavnici.
M-3337
LADO 1600 prodam. ® 46 296. M-3339
TOMOS AVTOMATIK A 3 ML, star dvajset mesecev, prodam. ® 25 529. M-3343
AVTOMATIK, nov, plinski gorilnik in radio, dvokasetni, prodam. Veščica 61 a. M-3209
ZASTAVO 101, letnik 1977, in R 4, letnik 1981, prodam. Pločevina me-njana pri obeh. Ogled po 19. uri. Ivan Belci, Ljutomer, Ormoška 15.
IN-17459
MOPED APN 6, dobro ohranjen, prodam. ® 21 213, dopoldne ali popoldne: 21 294. M-3346
LADA KARAVAN 1200, letnik 1983, registriran do oktobra, naprodaj. Klicati po 20. uri: 23 924. M-3348 ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, registrirano do junija 1990, prodam. ® 22 118. M-MM
WWW
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Haj<«njak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069)78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
TRAKTOR IMT 579, pogon na 4 ko-lesih, ugodno prodam. Nemčavci 25. M-3248
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP in čelni nakladalnik SIP za zetor prodam. Branko Kreft, Kutinci 6 a, Videm ob Ščavnici. IN-17483 MOTORNO ŠKROPILNICO HOLDER (panonija) prodam. Štefan Gerič, Pristava 22, Ljutomer. IN-17487 TRAKTOR STEYR, 18 KM, s kabino in priključki, prodam. Franc Benko, Pertoča 4, p. Rogašovci. M-3262 TRAKTOR IMT 558. s koso, letnik 1980, prodam. Osko, Pertoča. M-3272 TRAKTOR STEYR, 15 KS, s priključki, prodam. « 46 302. M-3276 TRAKTOR STEYR 18 prodam. Murski Črnci 36. M-3281
PLUG IMT, 10-colni, dvobrazni, visok klirens, prodam ali zamenjam za večjega. Petanjci 8. M-3288
SILAZNI KOMBAJN MENGELE prodam. Brezovci 43. M-3290 TRAKTOR URSUS (mali) prodam. Janez Bratuša, Negova 108, p. Spodnji Ivanjci. M-3293
DVOBRAZDNE PLUGE, 10- in 12-colne, traktorsko bočno koso, iz-kopalnik krompirja, domači med in hruškovo žganje prodam. «77117. M-3295
Graditelji pozor!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti. Zelo ugodne cene. Dobava takoj. Večjo količino pripeljamo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Kon čara 16, 42200 Čakovec, telefon (042] 811 685.
SEJALNICO ZA ŽITA prodam. Rakičan, Panonska 7. M-330I KOSILNICO BCS in trosilnik za gnoj, malo rabljen, prodam. Jože Raduha, Gaberje 97. M-3307 PRODAM
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 300 l, 8 m širine, prodam. Tropovci, Kolesarska 21. M-3308
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 22 m3, malo rabljeno, prodam. ® 71 023. M-3310
CISTERNO CREINA, 22201, prodam. Farkaš, Iljaševci 47, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3312
PLUG LEOPARD, 10-colni, visok klirens, prodam. Štefan Škraban, Moravske Toplice, Dolga ulica 77. M-3315
TRAKTOR TORPEDO, 45 KS, enoosno prikolico, pluge in brane prodam. ® 72 068. M-3319
TRAKTOR IMT 533, obračalnik za seno panonija, silažni mlin blisk, deske, 2,5 in 3 cm, prodam. Aleksander Bagar, Gornji Petrovci 56, ® do 15. ure: 21 914. M-3323
TRAKTOR STEYR 180 s koso, 30 KM, prodam. ® 24 834. M-3327 TRAKTOR STEYR 18 s koso in VW 1200 prodam. Jože Špilak, Pordašinci 18, Prosenjakovci. M-3331
TRAKTOR URSUS 355, notranje blatnike za R 4 in sedežno garnituro prodam. Lipovci 30. M-3334 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO pottinger 17, rotacijsko kosilnico 165, kombanj za travno silažo, dve dvoosni prikolici in štiriredni okopai-nik za koruzo prodam. Vegi, Rado-žanci 86. LE-19823
PLUG OLT 12 prodam. Vučko, Srednja Bistrica 17, ® 70 320. LE-19825 TROSILNIK GNOJA TG 28 TEH-NOSTROJ, nerabljen, nov, prodam. ®(069) 81 879. IN-17498
posesti
GOZD, zraven pašnik, 70 arov,v okolici Doline, prodam. Moščanci 59. M-3245
ENOSOBNO STANOVANJE NA LENDAVSKI 53, 31 m2, staro štiri leta, prodam. ® (061) 558-058. M-3252 PARCELO V MORAVSKIH TOPLICAH prodam. ® 48-534. M-3263 GOZD V ČEPINCIH in nadstropno posteljo brez jogija prodam. Jankovič, Budonci 5. M-3264
VINOGRAD (1000 trsov), star pet let, in poč. hišo, primerno za stanovanje, prodam. Drago Nemec, Banfi 36 (Vu-šivčak), Štrigova. IN-17485
HIŠO, zgrajeno do 4. faze, na Goričkem, možnost gostinske dejavnosti in dvakratnega odplačila. Informacije: Štefana Kuzmiča 20, ® 23-866. M-3303
SADOVNJAK V BOKRAČIH, 1 ha, traktor ferguson 549, prevoženih 85 delovnih ur, enoosno prikolico, 41, z dvojnimi stranicami, vhodna in sobna vrata, dva lesena čebrička za zaseko po ugodni ceni prodam. ® 25-537. M-3316
POČITNIŠKO HIŠICO sadovnjakom in vinogradom, 11 km iz Murske Sobote, prodam ali zamenjam za parcelo v Murski Soboti ali Cemelavcih. Informacije po 15. uri: 71-732. M-3326
PARCELO, 2 km iz Radenec, prodam. Anželj, Apače 122. GR-18909
nn
ŽIVAL!
KOZO, mlekarico, staro dve leti, ugodno prodam. ® 82-343. IN-17482 NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOVNIKOM, starega šest let, prodam. ® (069) 23-077. M-3271
MALE PUJSKE prodam. Krajna 41. M-3342
KRAVO s teletom prodam. Mala Polana 70. IN-19826
NEMŠKE KRATLODLAKE PTIČARJE ( mladiče, stare dva meseca) prodam. Slobodan Šimonič, 42 316 Vratišinec 246. LE-19818
DVE KRAVI, kontrola A, dobri mlekarici, breji dva in štiri mesece, zaradi bolezni lastnika prodam. Mačkovci 28, ali « 77-0000. M-3347
RAZNO prodam
SEME RDEČE DETELJE prodam.
Veščica 39, p. M. Sobota. M-3197
AMERIŠKI BILJARD, fliper in avtomat za nogomet prodam ali dam v najem Bife Libertas, Lipovci. M-3203 HARMONIKO, 90-basno, 7 + 2regi-stra, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi lista. M-18910
PRIKOLICO BRAKO, staro eno leto, prodam. Gančani 25 c. M-33II STREŠNO OPEKO BIBER rabljeno, prodam. Šercerjevo naselje 2, ® 23-504. M-33I33
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, 17.000 kalorij, prodam 15 odstotkov ceneje. Stefana Kovača 123, Turnišče. M-33I4
SEDEŽNO GRNITURO GORTAN, 5 foteljev, temno rjave barve, prodam 60 odstotkov ceneje. «(069) 25-127. M-3321
ENOFAZNO VODNO ČRPALKO z rezervoarjem prodam. Čemelavci, Zadružna 34, « 23-825. M-3322 OPEKO MODUL, 4000 kosov, prodam. « po 18. uri: 24-564 M-3330 BALIRANO SLAMO prodam. Jože Kutoša, Vašica 9. M-33335
PRALNI STROJ ZOPAS, zamrzovalno skrinjo, 3001, peč na kurilno olje in štedilnik na trda goriva, primemo za poč. hišico ali klet, ter moške obleke, velikost 50, prodam. Ben-kič, Murska Sobota, Gregorčičeva 37. M-3336
OBDELANE BOROVE DESKE ugodno prodam. Murska Sobota, Vrazova I4.M-3240
DVE KADI (200 I), plastični, in dva hrastova soda (160, 1101), prodam. Šumenjakova 5, «21-981. M-3250 KOMPLET BOBNOV, primemo za začetnika, ugodno prodam. ® 24-253. M-3256
SEDEŽNO KOTNO GARNITURO,, nerabljeno, prodam. Puconci 50 ® 72-512. M-3257
GARAŽNA VRATA, nova, prodam. Šteiner, Murska Sobota, Stefana Kovača 3, ® 24-488. M-3261 POMIVALNI STROJ GORENJE, nov, prodam 25 odstotkov ceneje. ® od petka naprej) (042)631-675. M-3265
HARMONIKO MELODIJA, 60-ba-sno, prodam. ® 71-486. M-3270 LESENO LOPO (7x5 m2), krito z opeko, ugodno prodam. ® zvečer: (061) 445-247. M-3274
HLADILNIK, 200 I, ugodno prodam. Murska Sobota, Kopitarjeva 8. M-3282
VODOVODNO ČRPALKO, 3-fazno in zastekljeno okno, 180 x 180m z roletami, prodam. ® 76-048. M-3283 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Mojstrska 1, stanovanje 43. M-3300 DVOMANUALNE ORGLE ELKA, bas kitaro philips prodam. ®od 16. do 18. ure: (069) 82-136. IN-17480 GRADBENI LES prodam. Naslov v upravi lista. M-3302
PRALNI STROJ GORENJE, malo rabljen, prodam. Serec, Gornja Radgona Porabska 10. M-3304
BOJLER, nov, kombiniran (elektrika — sončna energija), 1201, ugodno prodam. Slana, Babinci 33, Ljutomer, ® 069 82 629. IN-17497
RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ, LJUTOMER, Glavni trg 1, telefoni 81-580
— vstavljamo naprave za daljinsko upravljanje v vse vrste televizorjev
— zamenjava in obnova barvnih ekranov;
— popravilo vseh vrst televizorjev;
Manjša popravila in napravo za daljinsko upravljanje vstavimo isti dan. Možnost plačila v dveh obrokih. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto od 7. do 12.
PONY KOLO in pralni stroj gorenje prodam. ® 82 665. I N-17496
VIDEOREKORDER FISCHER prodam. Janko Kovač, Gerlinci 72, p. Cankova. M-3338
KUHINJO MARLES, zelo ohranjeno in nov les za leseno hišo, primeren tudi za ostrešje, prodam. ® 23 344.
M-3340
PARCELO v okolici M. Sobote kupim. ® 76 001. M-3253
STANOVANJE ALI MANJŠO HIŠO V RADENCIH kupim.
062 691 621. M-OP
Zaposlitve
KV ali priučeno kuharico sprejmem v redno delovno razmerje. Gostilna Gjergek, Tišina. M-3249
DEKLE ZA VARSTVO OTROKA iščem. Hertl, Razlagova 10. M-3251 NATAKARJA ali NATAKARICO z večletno delovno prakso sprejmem v delovno razmerje. «21 385. M-3341
IWWWSAMMWW
GOSTILNA ŠIPLIČ iz Puževec vabi na
DOMAČE KOLINE
z bujto repo
v petek, 11., in v soboto, 12. avgusta. Za obisk se priporočajo!
FOTO GYURICA ČRENŠOVC! (STARA ŠOLA) SE PRIPOROČA ZA OBISK!
Sobe
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzamem v najem za določen čas. Naslov v upravi lista. M-3243
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Bakovci, izdanega leta 1969. Brigita Baler, Bakovci 205, p. M. Sobota. M-3255
STREŠNO OPEKO, rabljeno, 3.000 kosov, dam zastonj tistemu, ki prekrije streho. Murska Sobota, Partizanska 19. M-3268
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 386466, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota, Meri Gajič, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 36. M-3292
TRISOBNO, KONFORTNO STANOVANJE z verando, balkonom in garažo (telefon, kabelska TV) v Mariboru zamenjam za manjše stanovanje v Ljutomeru. « 062 25 911. IN-17489 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA, izdanega v šolskem letu 1984/1985 na SCTPU, kovinarske smeri. Jože Ra-tnik. Krajna 15. M-3294 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 25126-4, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Stanislav Sreš, Ižakovci 143, p. Beltinci. M-3305
HIDROIZOLACIJO RAVNIH
STREH, teras in balkonov, zunanjo izolacijo temeljev, izolacijo prostorov, ki jih zaliva voda, hidroizolacijo vlažnih zidov, brez podkopavanja, ampak z vrtanjem in injeciranjem, izvaja JANEZ HAK, 69223 Dobrovnik 244. M-3325
KMEČKI FANT star 30 let, zaposlen, želi spoznati dekle, staro od 22 do 30 let. Otrok ni ovira. Resne ponudbe pošljite na upravo lista pod V DVOJE JE LEPŠE. M-3329
Potujte z VESTNIKOM med ljudmi in kraji, ki so vam najbližji. Vsak četrtek v sliki in besedi Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Lenart v Slovenskih goricah, sosednje dežele Avstrije, Madžarske ter aktualno in zanimivo po domovini in tujini...
vprašanje*
odgovor-nagrada
Zakaj SEM oziroma NISEM naročnik VESTNIKA?
Odgovore pošljite do 31. avgusta 1989 na uredništvo Vestnika. Najbolj duhoviti in odkriti odgovori bodo nagrajeni.
m°J tednik
Ne bo besed več tvojih, ne stiska toplih rok. ostal le nate bo spomin, a ob spominu trpki jok.
V SPOMIN
Mirku Misletu
10. 8. 1988 — 10. 8. 1989
Hvala vsem, ki se ustavljate ob Mirkovem mnogo preranem grobu, mu prižgate sveče in z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Njegovi najdražji
Dom je prazen, dom je tih. ker tebe dragi oče ni. da bi skupaj še bili.
N SPOMIN
9. avgusta sta minili dve leti, žalovanja, odkar ni več med nami dragega očeta, starega očeta, tasta in
brata
Ludvika Kovačiča
iz Pečarovec
Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
Žalujoči: Vsi njegovi
Ak 'silni glas bi gromu rzel. da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem. nihče, nikdar bi ne verjel!
! Gradnik!
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami in nam pomagali v najtežjih trenutkih, ko nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin in brat
Tomislav Labazan-Tomi
14. 8. 1970 — 4. 8. 1989
Hvala vsem sodelavcem očeta in mame iz DO Mura, sošolcem, prijateljem, vzgojiteljicama iz Maribora, prijateljem iz Ljutomera, rakičanskim mladincem, župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom.
Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje.
VSI NJEGOVI
STRAN 18
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
V SPOMIN
4. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Alojz Matko
iz Gančan
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in pradedek
Ignac Ružič
iz Bakovec
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Aleksander Balek
iz Neradnovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, sovaščanom in vsem, ki ste nam stali ob strani in s svojim delom pomagali pri žalni slovesnosti, darovali vence, cvetje in v druge namene.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikom KS, društvu invalidov in upokojencev, gasilcem ter osebju ZD Gornji Petrovci.
Žalujoči: žena Marija, sin Aleksander z ženo Mariko, hčerka Zorica z možem Karlom Josefom, hčerka Milka z Walterjem, vnuki Slavica, Aleksander, Jasminka, Roman, brat Karel z družino in drugo sorodstvo
Marije Mataj roj. Murčič iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji ob smrti izkazali zadnje spoštovanje.
Iskrena hvala dr. Magdiču, zdravnikom in osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice M. Sobota za vso skrb in požrtvovalnost med njeno boleznijo. Hvala tudi pevcem in g. kaplanu za lep pogrebni obred in vsem, ki so nas bodrili ter pisno ali ustno izreklLsožalje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njeni
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala kolektivu DO Mura, duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in govorniku KS Bakovci.
Žalujoči: vsi njegovi
Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce, nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne.
V SPOMIN
Minili sta dve žalostni leti, odkar je prenehalo biti srce dobrega moža, očeta in dedija
Karla Roudija
iz Rakičana
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in prižgete svečko — iskrena hvala!
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh še v srcih nam živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se. da več te ni.
V SPOMIN
Minilo je šest let, odkar nas je za vedno zapustil ljubi sin
Tonček Svetec
iz Dolenec
Bil si na pragu življenja in v cvetu mladosti, ko se je pretrgala nit tvojega življenja in uničila našo srečo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoča mama in vsi, ki so ga imeli radi
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
ZAHVALA
Po daljši in težki bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat in svak
Geza Kukojca
iz Križevec v Prekmurju 155
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družinama Hari in Sever ter Mariji Kutoš, ki so nam stali bo strani v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, in vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se dr. Kiršnerju in sestri Eriki za zdravljenje in lajšanje bolečin, duhovniku Balažiču za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Križevci, 27. julija 1989
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Jožef Ošlaj
iz Filovec
Iskreno hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv. maše ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, kolektivom Vrtnarstva M. Sobota, KG Rakičan, tozda TMK Lipovci, Iskre, tozd Višnja Gora, ženinim otrokom in njihovim družinam ter Angelinim iz Višnje Gore in Grosuplja.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu seje izteklo življenje mojemu dragemu možu, stricu, svaku in botru
Francu Kleklu
upokojencu iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, ki ste mi v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali ter ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje ali v druge namene.
Posebno se zahvaljujem g. kaplanu za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena in sorodniki
Niti zbogom nisi reke! nito roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tiho, nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 41. letu starosti brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, sin, zet, brat in stric
Anton Recek
iz Večeslavec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjem trenutku priskočili na pomoč, nam stali ob strani in pomagali.
Hvala vsem gasilskim društvom, posebno GD Večeslavci, biv-K 7	?° za PTT Promet M. Sobota, DO Potrošnik,
KZ Panonka g. župnikoma za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sin, hčerka, mama, tašča, sestri in brat z družinami
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, naznanjali so lep poletni dan. nihče takrat še slutil ni, da to bo dan. ko bo zamrl tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih je oči sijaj.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 6. avgust, ko je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedi
Alfonz Balažič
iz Dokležovja
Ni dneva, da se te ne bi spominjali z bolečino v srcu. Ostala sem sama, brez tebe, ki si mi bil vse na tem svetu, vendar se spominjam tistih petindvajsetih lepih, srečnih let, ki sva jih skupaj preživela.
Usoda je hotela, da si zapustil svoje drage m topel dom, k. s. ga ljubil in se zanj žrtvoval.
Neizmerno smo nesrečni, ker smo te 1Z8"^ smo te imeli. Kaj nam pomeniš, kako P 8 grobom ža-čutimo le mi. Prihajamo m postojimo P svupna’ srečna le-lostni, vendar polni lepih spominov na  P
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njegovem grobu iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
V 65. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in brat
Janez Benko
iz Gorice 7
J” P.ei?adomestbivi izgubi našega dragega očeta se * zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ž?li	e-r T?6™.’ kl ste.nam kakorkoli pomagali, nas tola-
mene ter rlraoZa Je’ daroval1 vence, cvetje in v dobrodelne na-Posebna hval^gowrnikom j’a T80^ zadnJ'Poti-društvu	orniKom za poslovilne besede, gasi cem,
društvu upokojencev, zvezi borcev, sodelavcem SO M Sobota tai a u i 'rt KZ Panonka.
Hvala g. duhovniku za pogrebni ohred „„„„
G, d’ Pevcem za odpete ža-lostinke in godbenikom.
Vsem še enkrat — iskrena hvala1
Gorica, 7. julija 1989
ŽALUJOČI: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, zaman bila je močna volja do življenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po zelo težki bolezni nas je v 61. letu za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Janez Šlihthuber
iz Stanjevec 100
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost. Hvala vsem za darovane vence in cvetje, za ustno ali pisno sožalje ter vsem, ki so darovali v druge namene.
Srčna hvala vsem dobrim sorodnikom, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali pri žalni slovesnosti.
Posebna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka v M. Soboti in urološkega oddelka v Mariboru, dr. Kiršnerju in drugemu.osebju v ZD G. Petrovci. Hvala patronažnima sestrama tov. Maruši in Anki za lajšanje bolečin na domu. Zahvaljujemo se g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,'G D Stanjevci, godbi in govorniku KS tov. Kozarju.
Žalujoči: žena Frida, sin Janez, sin Franc i. ženo Ano, sin Štefan z ženo Anico, sestra Gizela iz M. Sobote ter vnuki: Mojca, Vesna, Miha, Boštjan in Katja ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 10. AVGUST 1989
STRAN 19
v besedi in stiki
SLADKOR PRODALI KOT MED
V večini pomurskih trgovin se je v ponedeljek zjutraj spet pojavilo cenejše blago iz zveznih blagovnih rezerv. Izjeme so le trgovine v Gornji Radgoni in Lendavi, ki bi morale dobiti sladkor in moko iz skladišč MlP-a Ptuj in Koloniala Maribor, zaradi tega pa so morali tamkajšnji trgovci poslušati še več ostrih besed in očitkov kot običajno.
Ta pozdrav je bi! namenjen našim zdomcem in izseljencem, ki so se to nedeljo zbrali na 12. skupnem srečanju v Moravskih Toplicah. Čeprav r okrnjeni >postavi<, so obiskovalce posebej navdušile mlade lastovke (člani društva) iz Ingolstadta. Z deklamacijami in petjem slovenskih pesmi ter domačimi plesi so izpričale, da tudi na tujem ohranjajo košček domovine.
Od vseh dosedanjih srečanj pa je bilo letošnje najbrž najslabše obiskano. Udeležili so se ga v glavnem le starši nastopajočih otrok ter njihovi sorodniki in znanci. Nekateri so menili, da bi prireditev kazalo organizirati ob kakšni drugi priložnosti, denimo, ko je kak cerkveni praznik (velika noč, božič idr.), kajti tedaj so skoraj vsi doma.
Veleprodaja Potrošnika je svojo obljubo izpolnila. Že konec minulega tedna so vsem trgovinam in sredstvom javnega obveščanja poslali uradno Informacijo o prodaji blaga iz zveznih blagovnih razerv. Se prej so se sestali predstavniki izvršnega sveta SO Murska Sobota, sisa za preskrbo prebivalstva in Veletrgovine Potrošnik. Kupce so obvestili, da so zaenkrat prejeli le 60 odstotkov od določenih količin sladkorja (skupno naj bi Pomurje dobilo 300 ton cenejšega sladkorja), 40 odstotkov moke (od 70 ton), medtem ko naj bi olje prejeli sredi tedna (15 tisoč litrov). Sladkor so prepakirali v kilogramske vrečke, te pa v 10-kilo-gramske zavoje. Prepakirani sladkor je bil dražji za tisoč dinarjev. Določili so tudi količine, ki jih lahko kupec kupi, in sicer največ 10 kilogramov sladkorja, 3 litre olja in 25 kilogramov moke. Blago so takoj razdelili po prodajnih mestih v sorazmerno enakih količinah kot enako blago po tržnih cenah.
Veletrgovina Potrošnik je med prvimi začela z akcijo prodaje tega blaga (prve količine, še v 50 kilogramskih vrečah, so lahko kupci kupili že 27. julija) in v ponedeljek zjutraj je bilo res v vseh trgovinah. Na primer: v samopostrežnico Šoping so dobili 4 tone sladkorja, vendar so ga prodali že v dveh urah. Kdor je pravočasno izvedel za prodajo, ni bil v službi in je imel pri sebi dovolj denarja, ga je lahko kupil. Po-
dobno je bilo v vseh drugih trgovinah.
Izjema je bila trgovina Emona Market v Gornji Radgoni, ki je tretjino prejetih količin (2 toni sladkorja so dobili iz Emoninega blagovnega centra tozd Prehrana) prodala zjutraj, in to v pol ure, preostalo pa popoldne po 14. uri. Tako so omogočili nakup tudi tistim, ki so bili dopoldne v službi.
Za podobno taktiko so se odločili tudi pri Mercatorju Uni-verzalu v Lendavi. Tamkajšnji kupci so namreč v ponedeljek zjutraj zaman zahtevali od trgovcev cenejši sladkor in moko, ker Univerza! ni pravočasno prejel obljubljenih količin od MlP-a.
Poleg nastopa mladih je bilo posebno presenečenje tudi darilo zdomcev iz Ingolstadta za porodnišnico v Murski Soboti. Zbrali so namreč okrog 6 tisoč nemških mark in kupili 2 detektorja, s katerima bodo lahko v porodnišnici ugotavljali, ali se še nerojeni otroci v materinem telesu normalno razvijajo. Predstavnika društva Lastovka izročata to darilo predsedniku OK SZDL Murska Sobota, Gezi Farkašu.	Posnetki: Nataša Juhnov
Besedilo: Jože Graj
Stavba s številko 1 v Nuskovi, ki raste v letošnjem poletju, je vaško-gasilski in (po zagotovilu predsednika gradbenega odbora Karla Kuzmiča) tudi kulturni dom. Gradijo ga vaščani sami. Na gradbišču jih je v povprečju petnajst na dan, pri betoniranju pa celo dvakrat toliko. K sreči imajo tudi avtoprevoznika, bagerista in mešalec oziroma voznika nakladalca, tako da bo njihovo prostovoljno delo krepko pocenilo gradnjo. Veliko so namreč morali odšteti za parcelo, na kateri stoji bodoča osrednja hiša vasi, ki naj bi jo predali namenu že v letošnjem septembru. Hitro, kar je posledica sloge, ki vlada v vasi, in dela pridnih rok!
bb
Foto: N. Juhnov
Poleg tega so morali ta sladkor še sami pakirati v manjše vrečke.
Tako bo v Lendavi »vroči in sladki dan« danes, v četrtek. V trgovinah, ki poslujejo ves dan, ga bodo prodajali od 15. ure dalje, v tistih, ki so odprte le do 16. ure pa od 14. ure. Upajo, da bodo tako omogočili vsem občanom, da kupijo cenejše blago, hkrati pa bodo posameznikom preprečili nakup v več prodajalnah. Do četrtka bo na policah v trgovinah tudi moka.
Umetna nakupovalna mrzlica, ki jo je spodbudila država s prodajo blaga iz zveznih blagovnih rezerv, v pokrajini ob muri še ni končana. Večina kupcev, predvsem pa trgovcev meni, da ukrep ni dosegel željenega učinka, prej nasprotno. Strinjamo se, da v teh časih ni lahko biti trgovec. Še manj pa kupec.
Bernarda B.-Peček
ZAČASNO UKINJENE NEKATERE
PRIMESTNE
PROGE
V poletnih mesecih (julij in avgust) je Avtobusni promet Murska Sobota zaradi dopustov in manjšega števila potnikov začasno ukinil nekatere primestne avtobusne proge. To so: Murska Sobota —Bakovci —Murska Sobota (6.20), Murska Sobota—Radenci — Murska Sobota (6.40), Ljutomer— Gornja Radgona—Ljutomer (8.30 in 10.25), Murska Sobota—Krog—Tišina—Murska Sobota (6.55, 7.35, 11.15 do 12), Murska Sobota—Krog—Tišina—Murska Sobota (19.30 do 20), Murska Sobota —Gančani —Beltinci— Murska Sobota (11.40), Murska Sobota—Ižakovci —Murska Sobota ter Murska Sobota—Turnišče—Murska Sobota (17.30). Za obmestno avtobusno progo Kapšinci—Černelav-ci —Murska Sobota—zdravstveni dom —avtobusna postaja—bolnica in nazaj, ki je bila uvedena letos februarja, so skrajšali vozni red, ker so ugotovili, da so bili nekateri časi neprimerni, nekaj pa ga tudi spremenili.
Avtobusni promet Murska Sobota pa je z novim prometnim letom uvedel tudi nekatere nove proge, to je prvega junija. Uvedli so poslovno progo Moravske Toplice—Ljubljana (4.30), odhod iz Ljubljane pa je ob 13.15. To je hitra proga. Z novim voznim redom pa so tudi pospešili vožnjo na progi Lendava—Ljubljana (4.30) in Ljubljana—Lendava (15.30), tako da pripelje avtobus v Ljubljano in Lendavo pol ure prej. S prvim septembrom pa bodo uvedli novo avtobusno progo Ljutomer—Ormož—Jeruzalem—Ivanjkovci.
F. Maučec
Na 7. mednarodnem tekmovanju mladih kuharjev in kuharjev-učen-cev v dietni in vegetarijanski prehrani za Kneip-pov prehodni pokal v Bad Woris-hofnu v ZR Nemčiji je ekipa Radenske (Gregor Grein, Jožica Marinič in Bojan Kološa) zasedla 3. mesto in dobila bronasto medaljo. Na tekmovanju je sodelovalo 19 ekip iz Evrope in Amerike.
Dani Mauko
V Dolini so »ZA«
V Dolini pri Lendavi so se krajani te obmejne vasi na referendumu odločili, da bodo v naslednjih petih letih plačevali krajevni samoprispevek. Zaposleni bodo mesečno plačali 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, prav toliko tudi obrtniki, kmetovalci pa bodo plačali 4 odstotke od katastrskega dohodka. Denar, ki ga bodo zbrali s samoprispevkom, bodo namenili za prizidek k vaškemu domu, kjer bodo dobili prostore gasilci, ter za ureditev telefonskega omrežja. Doslej v vasi niso imeli telefona. Od 333 glasovalcev jih je bilo za uvedbo krajevnega samoprispevka 258, kar je velika večina. J.D.
Ali ste si kdaj zaželeli dobre stare čase? V Dobrovniku so pred dnevi sklenili, da obudijo spomin na igre, ki so bile še pred leti vsakodnevna zabava tamkajšnjih kratkohlačnikov. Dandanes jih v bistvu ni več, saj so jih zamenjali televizija, igrače in drugo. In tako seje ob ulici Tiiskeszer zbralo veliko radovednežev, ki so se zabavali ob umetnijah svojih sovaščanov. Kljub buškam in nekaj kapljicam krvi so bili na koncu zadovoljni prav vsi, tako igralci kot gledalci.	Foto: J. Kocon
»Karikazas«
Podelili priznanja OF
Pred nedavnim so na praznovanju krajevnega praznika krajevne skupnosti Orešje, ki vključuje tri vasi; Pince, Dolino in Pince-Ma-rof, podelili priznanja OF krajevne oi^aniza-cije SZDL najboljšim društvom. Dobili so jih: nogometno društvo Graničar iz Pinc, Kulturno društvo Zala Gyorgy iz Doline in krajevna borčevska organizacija iz Pince-Marofa. Krajevni praznik oziroma praznik krajevne skupnosti je bil posvečen sklenitvi del pri modernizaciji vaških ulic v Pincah in Pince-Marofu.
J D
»Csigazas«
Nagraditi požrtvovalne
V težkih junijskih časih, ko je reka Mura grozila, da bo poplavila in s tem povzročila katastrofalno škodo, so se v vseh pomurskih občinah izkazali štabi in enote civilne zaščite ter nekateri posamezniki. Tudi v občini Ljutomer je bilo tako. Nekateri so svojo nalogo'odlično opravili, drugi dobro, nekateri pa so, da bi Muri preprečili pobeg prek nasipov, vložili nadčloveške napore in občutek odgovornosti.
Prav tem so na predsedstvu skupščine občine Ljutomer namenili tudi nekaj besed. Sklenili so, da oddelek za ljudsko obrambo in izvršni svet skupščine občine Ljutomer preverijo, koliko in kateri so bili ti posamezniki. Odgovorni jih morajo nato predlagati komisiji za priznanja in odlikovanja skupščine občine Ljutomer.
Na Goričkem obnavljajo pročelje ene najlepših, vsekakor pa največjih cerkva — župnijske cerkve svetega Jurija v istoimehem kraju pri Rogašovcih. Pri Delu-se zvrščajo tako zidarji kot tesarji, kleparji in pleskarji, za vse pa ga je dovolj, in prav od njih je odvisno, ali bo cerkev polepšana že do jeseni. Vreme letošnjega poletja jim ni najbolj naklonjeno, vseeno pa se bodo gotovo podvizali, saj delajo v glavnem prostovoljno.
Posebnosti tega sakralnega spomenika bomo v sliki in besedi zabeležili na Kulturnih obzorjih v naslednji števil ki Vestnika.
bb
Foto: N. Juhnov
Na prvi pomembnejši slovesnosti jim bodo za to požrtvovalnost izročili tudi posebna priznanja Skupščine občine Ljutomer.	D. L.
Nekateri preživljajo počitnice ob kopanju in igranju, so pa tudi taki, ki se lotijo ribolova. In tako sta Peter Gon-ter in Vito Petkovič v ponedeljek vrgla svoje trnke v ka-menščico in čakala. Na trnek je »naletel« 10 kilogramski krap, dolg 76 cm. Celo uro sta se mučila, da sta ga spravila na kopno, do trde teme. Domov sta ga prinesla v nahrbtniku in odločili so se, da pripravijo veliko pojedino.