PoStnimi plačana v gotovini.
f
11 m i
ft
w
Ljubljana, 11. aprila 1940. — Leto XIII. — Št. 16.
C' (
ki
V; j ni li-!
itrt
'č- I
re
ei
•i-ni ni-j
u-
lOr S
JO
j r- i1 o- ■; o-|
JV.''
ih
e-
flVICfl
GLASILO
KHfČANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Cincarji
ih
tf'
jli
o-
|TO
še
ic.j
C'
>t-'
i£'
To
>ri
j«
ra,
in
ijo.
Z»
mu
%■
je,
Sl'
no
BZ'
in>
>s«
s«
IV9
ijU
dr.
,rk
to-’
aj'
llO'j
VA
V življenju človeka se nahaja vse polno idej in zamisli o izvršitvi ka-.«Prnv llci|fivadne stvari. To se raz-misljn na vse strani, kako bi bilo bolje. Celo stvari, ki so nam jasne kot naj-cistejsi zrak, vzbujajo dvome, katerih Posledica je cincanje in negotovost, ~~, ali bi ali ne? Na tn način ti-pi dostikrat škodo dokazano dobra stvar. Je pa tudi mogoče, da se prepreči kaj slabega. Cincarija se sicer pojavlja Pr* vseli ljudeh, posebno v lastnih osebnih zadevah. Koliko cincarjev imajo gospodarske zadeve, koliko dru-£v«, zadruge in celo dobrodelnost. *^°'iko potrebnih stvari, in to tudi od strani javnih zastopov in oblasti, se s pacanjem odlaga ali nepravilno in •Slabo izpelje. Vzemimo zn vzgled delavsko zavarovanje za primer starosti in onemoglosti, kjer se postavlja se. deindesetletna starost, kot opravičena doba za prejem pokojnine. Seveda se dobi podpora tudi preje, uko postane zavarovanec popolnoma nezmožen za delo, in mu smrt že sedi za vratom. Določba sedemdesetih let je pred vsem spričevalo dobrohotnosti kapitalizmu Proti delavstvu, in cincanje oblasti, ki ° dopušča in predpisuje. Kaj bi rekli penzionisti pa tudi občinstvo, če bi se določilo kaj takega zn državno urad-ništvo? Noben razumen človek bi ne mogel kaj takega odobravati, ker bi posegalo to tudi globoko v službene zadeve, ki državljanom ne morejo biti
nepomembne.
^oglejmo še malo drugam. Delav-V;m Je v današnjih časih dobro znano, n so jim za napredek in izobrazbo Potrebna posebna društva, v katerih Korejo dobiti jjotrebno izobrazbo, da Korejo uporabljati izkušnje dela, za svoje življenjske koristi. Vsi vedo, da je v tesnem združenju najboljša, ako ne edina varnost in obramba delavstva. Toda cincarija je tudi tu prijatelj kapitalizma, ki oddvaja ljudi od organizacije. Koliko truda je treba, da se nekateri privedejo do dejanja, da stopij0 v delavsko obrambno četo — v strokovno društvo. Vzrok temu je nnmišljena strahopetnost v zvezi s cin-'‘arstvom in brezbrižnostjo. Taki cin-v?rJ' .si mislijo: naj le drugi za nas lečejo kostanj iz žerjavice. Takile •ncarji, ako jih je več v podjetju, preprečijo marsikak uspeh truda svojih tovarišev, za zboljšanje delovnih razmer. Najslabše je pa v podjetjih, kjer Prevladujejo cincarski podrepniki. Cin-carstvo rodi dostikrat neznačajneže ki nimajo za koristi delavstva nobenega smisla in so zaradi tega velike ničle. Cincarji tudi pri drugih stanovih nimajo zaupanja. Opreznost proti njim J«. opravičena, ker so po večini na-Snjeni tudi k denunciaciji ali ovaja-nJa, zaradi česar se potuhnjeno skri-Vajo. Morda bo kdo rekel, zakaj to omenjati? Prav zato, ker so prikriti 'Judje nevarni odkritosrčnim in poštenim. Spredaj se ti laska, zadaj pa posmehuje, po vzorcu vseh narobe poštenjakov. Ker so taki ljudje tudi radi ovajači ali denuncianti je treba ve-|>ke previdnosti in poštenja. Nemci ,majo za ovajače izrek: »Der grosste *jjl,n'P im ganzen Land, ist und bleibt v^.Denunziant«; ali po naše: »Naj-j lump v vsej zemlji je in ostane r j.^ttciant«. Ker v to grdobijo kaj j zapadejo cincariji, je potrebno, a te poznamo.
Krščanski socializem ne trpi neodloč-®*ev, še manj pa ovaduhe. Zato pa fj ' ki živite naravnost od lastnega e|a, v Jugoslovansko strokovno zvezo!
Jože Gostinčar.
Zopet „ponu|ena roka“
/veza združenih delavcev je dne 2. aprila 1 <>40 poslala svojim podrthž-niicaon in krajevnim organizacijam okrožnico s podpisom g. Jonkeja kot predsednika in g. Križmana kot tajnika.
V tej okrožnici je posebtno zanimiv odstavek pod naslovom >Preistop članstva JSZ v ZZD, ki dobesedno pravi:
Dobro preberite uvodnik v prihodnji številki »Slovenskega delavca« in so ravnajte po njegovi vsebini. Strogo ločimo povsod ceintralmo vodstvo JSZ od članstva JSZ. Na-pruin članstvu bodimo prijazni, dor brohotini in uslužni. Z dobroto jih pritegnite v svoje vrste. Tudi odbor-miko posameznih podružnic JSZ skušajte .na ta način pridobiti. Le one, ki so preveč zagrizeni prijatelji marksistov, pustite ob strani. Vse storite, da članom in krajevnim funkcionarjem JSZ z ozirom na .nastajajoči položaj, ki Vam jo poznan iz pisanja »Delavske pravice« in »Slovenskega delavca«, olajšate prehod iz JSZ v našo organizacijsko skupnost. Nobene osebno žrtve niso tu preveliko in .se tudi pred nobenimi ne strašimo, da ta prehod, ki se mora izvršiti, čini lepšo in či.m bolj brez bolečin za članstvo, izrvedemo v dobro naše organizacijske rasti in v korist vsega slovenskega delavstva.«
Uvodnik, katerega ta okrožnica v navedenem odstavku priporoča, da ga vsakdo prečita, nosi naslov »Vodstvo in članstvo JSZ. Članek pravi, »da se je ZZD ustanovila zato, da slovensko delavstvo zavaruje pred zavajanjem v marksizem in pred odtujitvijo iz katoliške skupnosti svojega naroda.« Nadalje .pravi, »da je napačne, marksizmu prijazne temelje svojega gibanja vodstvo znalo zmeraj prikazovati v luči brezkompromisne borbenosti proti brezbožnemu kapitailizmu«. Najlepša je pa ta trditev, da je vodstvo JSZ znalo osebne in neoporečno značaje kot je starosta J. Gostinčar izrabljati v čisto svojske namene. Končno pa pravi članek, da grehi vodstva JSZ nikakor niso grehi članstva te organizacije in če oni vodijo boj proti temu vodstvu JSZ, ga no vodijo proti članstvu organizacije, ki moro seveda po tej novi ponudeni roki iz leta 1940. mirno in brez podedovanega greha preiti v vrste ZZD.
Vodjo ZZD hočejo :na ta način ločiti vodstvo JSZ od članstva JSZ. Ta star način boja teh ljudi proti JSZ do seda j ni imel nobenega uspeha in ga tudi vnaprej no bo imel. Če lahko o kaki organizaciji trdimo, kakršno je članstvo, talko jo vodstvo, to 'brez skrbi trdimo o JSZ. En duh, ena volja, ena skupnost jo naša organizacija in ravno to je vzrok, da se vrste naše organizacije niso pustilo razbiti. Če tega še do sedaj niso razumeli vodje ZZD, bodo pa v bodoče.
Sicer bi pa bilo bolj pametno in morda tudi bolj uspešno za razjasnitev položaia med JSZ in ZZD. če bi voditelji ZZD in njihovi zaščitniki vendar enkrat opustili pavšalno sumničenje vodstva JSZ in njenega članstva z marksizmom im komunizmom in bi krait.komalo navedli osebe in določene dokaze za tako trditev, ker taiko pavšalnega sumničenja danes nobeden me vaame resno. Tudi boj proti komunizmu samemu je na 'ta .način neresen in nestvaren, če so že vsi ljudje, iki morda s svojo samozavestjo ne prijajo
očem tega ali onega gospoda, kratko in malo komunisti ali pa marksisti.
Drugo je z vprašanjem katoliške skupnosti. Tudi to vprašanje zahteva končno razjasnitev. Mi dobro vemo, da gre tu za politično katoliško skupnost, to je za pripadnost k določeni politični stranki, ne pa za katoliško skupnost v duhovnem pogledu. To dvojo je treba strogo ločiti, ker za duhovno katoliško skupnost, iki se bori za versko nravna načela in jih ne pusti blatiti ali pa celo izrabljati v kake postransko .namene, smo mi po svojih načelih z dušo in telesom. Za politično in strankarsko katoliško skupnost, kakor jo danes (pred delavstvom predstavlja ZZD, ki je doma to, drugje pa drugo in jo lansko leto poslala svojega zastopnika celo v Hamburg, pa kratko in malo ne moremo biti. Slovenska katoliška politična skupnost
mora dati vsakemu stanu v svojem okviru popolno možnost, da se po svojih katoliških načelih razvija in svobodno bori za svoje duhovno in .tvar-ne pravice. Našo gibanje je v slovenski katoliški skupnosti predpostavljalo in zahtevalo takšno politično skupnost vseh slovenskih katoliških ljudi, v kateri bi se vsak posamezen stan svobodno iboril zn svojff pravice in bi bil pri uravnavanju skupnih vprašanj enakovreden člen te politične skupnosti.
To gledanje na'politično skupnost slovenskih katoliških l judi, ki je predvsem postavljalo svobodo in enakopravnost kot dve veliki vrednoti, je rodilo ves boj proti nam in končno tudi ustanovitev ZZD, ki se, kakor vidimo, spet v zadnjem času poslužuje vseh sredstev, ki so ji na razpolago, samo odkrite besede ne.
+ KARDINAL VERDIER
9. aprila je umrl v Parizu kardinal Verdier, veliki prijatelj delavstva, zagovornik socialne in mednarodne pravičnosti.
Njegovemu spominu se klanja posebno slovensko krščan-
sko-socialistično delavstvo, ki je v njem gledalo enega najodličnejših cerkvenih knezov. Njegovi nauki in nazori so nam bili in nam hodo tudi v prihodnje vodilo našega dela.
Eno leto je minilo
Delavstvo je še vedno brez svojih zakonitih zastopnikov v vseh de* lavskih ustanovah
V začetku lanskega aprila'je minister za soc. politiko in ljudsko zdravje podpisal odlok o preimenovanju članov in namestnikov Delavske zbornico v Ljubljani. Za nove člane Delavsko zbornice je bilo imenovanih 43 člamov Zveze združenih delavcev, en član Narodno strokovne zveze, 3 člani Zveze strojnikov kraljevine Jugoslavije ter 10 članov Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev.
No da bi se dotikali podrobnega dela in poslovanja Delavske zbornice pod tem novim vodstvom, .kajti to bomo lahko storili olb primernem času, poudarimo znova olb tej obletnici našo staro zahtevo, da se razpišejo valitve v .tu važni delavski izavod. Ta naša zahiteva temelji v pravi demokratični miselnosti, ki jo poleg naših osnovnih notčel najvažnejša osnova našega gibanja.
Z velikim .zanimanjem sledi naše delavstvo preureditvi države na zdravi demokratični .podlagi, odkar je po Sto-jadinovičevem padcu nova vlada podala svojo izjavo o .novem demokratičnem pr eos no vanju vsega notranjega življenja v državi. Z odkritim zadovoljstvom smo pozdravili doseženi sporazum med Srbi in Hrvati, ki je bil eden najvažnejših in najbolj srečnih korakov v naši notranji politiki. Z nestrpnostjo pričakujemo še nadaljnjih korakov v tej smeri, kajiti po naši demokratični miselnosti smo prepričani, da se na ta način gradijo naši državi zdravi temelji, na katerih me Iki nobenega strahu, da bi kaka sila, bo-
disi od znotraj ali od zunaj, moigla še vplivati na kake usodepolne dogodke v naši državi in iz njih črpati gradivo za svoje pustolovske namene. Povsem jasno je tudi, da prav tako pričakujemo tudi za našo Slovenijo potrebno rešitev, da si bo mogel naš slovenski narod urediti v skupni državi svoje lastno življenje na demokratični podlagi v vseh smereh svojega lastnega življenja. V tej novi spremembi bo seveda naše gibanje posvetilo vse svoje sile v to, da se slovenske notranje razmere uredijo tako, da si bo lahko vsak sitan urejeval srvoje življenje v zdravih skupnih odnosih, tako da ibo imel pol.no izavest enakovrednosti z vsemi drugimi stanovi in s tem tudi zadovoljen. Taka preureditev našega notranjega življenja je ne .le z ozirom na ra/jmere v našem .notranjem življenju nujno potrebna, ampak tudi z ozirom na čas, v katerem živi danes vsa Evropa.
Ne glede na nadaljnji notranji (razvoj v naši drž.avi pa je še posebno nujno vprašanje delavskih socialnih zavodov. Te zavode, ki so ustanovljeni za delavstvo i:n do katerih ima delavstvo po zakonu polno pravico, je treba vrniti spet delavstvu. Dnevno se piše in govori, v kakem času živimo danes, kako je nujno potrebno, da vsi narodi uredijo svoje notranje raz.mere tako, da bo vsak narod kot en človek in ena duša pripravljen za vsako priliko, da lahko uspešno brani svoje življenje in svoj življenjski prostor prodi vsem in vsakomur. Med takimi notra-
2 — Št. 16 — 194«
DELAVSKA PRAVICA
Slm-kč-ima pjomžila,___________
Delavstvo Združenih opekarn d. d. na Tiču in Brdu je dobilo kolektivno
pogodbo
Dno 28. marca je bila 'podpisana kolektivna pogodba imed ojpekarji na Viču in Brdu pri Ljubljani, ki so organizirani že več let v JSZ iin Združenimi opekarnami d. d., Ljubljana.
.Pogodba jo za opekarsko delavstvo veliko važnosti, saj do sedaj opekarji šo iniso imeli svoje kolektivne pogodbe in je to prva v Sloveniji. Že dmga leta je opekarsko delavstvo na Viču in Brdu urejalo in zboljševalo svoje razmerje potom svoje JSZ, zlasti pa mezdno tarifo. Vsako .leto so bili doseženi neki uspehi, toda kolektivne pogodbe šo nismo imeli. Letos jo bil storjen še v tem korak naprej in smo dobili kolektivno pogodbo, ki sicer še ni povsem .popolna, vendar je to lep napredek in če bomo trdni v svoji strokovni organizaciji, bomo kolektivno pogodbo drugo leto še izboljšali. Gotovo pa je, da je kolektivna pogodba uspeli JSZ, kjer iso delavci organizirani.
Podjetje jo sprva stalo na stališču, da kolektivno pogodbe ni potrebno sklepati, pozneje je pa predložilo tudi podjetje svoj predlog kolektivne pogodbe. Naš predlog kolektivne pogodbe je podjetje v precejšnji meri sprejelo, seveda .po daljših pogajanjih in dokazovanjih od obeli strani. Pri tem moramo tudi priznati veliko uvidevnost vodstva .podjetja, zlasti g. Kneza, do delavstva in so se gosi>odje s precejšnjo uvidevnostjo pogajali z JSZ.
Nekaterih naših predlogov še nismo mogli uveljavili, ker segajo že prav v podrobnosti, so pa seveda zelo važni, upoštevati jih botmo morali za naprej. Na drugi strani je pa mnogo važnih stvari, ki smo jih uveljavili in ki jih je podjetje sprejelo. Že samo to, da imamo svoje pravice 'točno zapisane v kolektivni pogodbi, je velik korak naprej. V novi kolektivni pogodbi so upoštevana visa določila socialno zakonodaje, ki se morajo izvajati.
Delavstvo je tudi uveljavilo 8 do 9% zvišanje (plač v urni mezdi in v akordu. Seveda zvišanje še ne odgovarja porastu draginje, ki je mnogo večji, vendar moramo upoštevati dejstvo, da so bile plače v Združenih opekarnah že prej precej višje od drugih podobnih podjetij in tu pridemo do zaključka, da je neodgovarja-jočih razmer prav za prav krivo delavstvo samo, ker ne zna urediti svojih delavskih razmer, ker venomer samo čaka nekoga, ki .bo delavstvu na krožniku prinesel boljše plače. To so seveda no Ibo zgodilo! Zato .tudi ni uspeh v enem podjetju, kjer je delavstvo organizirano tako velik zaradi tegu, ker se v drugem sosednjem podjetju ni ukrenilo od strani delavcev ničesar, ker stoje izven organizacije. Razumljivo je, da so .ne more izboljšati v enem podjetju tako kakor je treba in kakor to odgovarja draginji, v drugem podjetju pa nič, ker ni nikogar, ki bi to izpeljal in je delavstvo tako nerodno in nezavedno, da stoji
izven organizacije in ine stori ničesar, da bi se razmere popravile. Brez organizacije seveda tudi ničesar storiti ne more in lx>do razmere še nadalje zaostale, tako dolgo, dokler tudi to delavstvo no bo prišlo .k zavesti, da brez organizacije ni urejenih delovnih razmer.
Se tam kjer je delavstvo enotno in močno v organizaciji so zapreke in težave in so razmero počasi izboljšujejo in je treba nekaj let, da se dosežejo večji uspehi. Gotovo je dovolj zgovoren dokaz temu. da so plačo v neorganiziranem sosednjem podjetju
že za 1 do 1.50 din nižje kakor bodo v Združenih opekarnah. To je tudi eden glavnih vzrokov, da nismo dosegli takega poviška, ki bi odgovarjal porastu draginje. Če pa primerjamo razmere v drugih opekarnah po Sloveniji vidimo, da so že daleko slabše kot v ljubljanski okolici. Tako je razlika v plači do 2 din na uro. Seveda delavstvo v teh podjetjih ni organizirajo. Če hočemo, da se ibodo razmero tudi drugod popravile, je sveta dolžnost že organiziranih opekarjev, da odprejo oči tudi onemu opekarskemu delavstvu, ki še ni spregledalo in še ne vidi rešitve iz slabih razmer.
Ko bodo vsi v strokovni organizaciji bomo ‘tudi luhlko dosegli popolnejši uspeh in bo stališče naše strokovne organizacije mnogo lažje, ker bo za njo stalo vse delavstvo in ne samo drobec celote.
Tovariši na delo, da tudi v drugih opekarnah uveljavite to, kar smo .mogli doseči v Združenih opekarnah. Prva dosežena kolektivna pogodba pa naj bo temelj za nadaljnje delo.
Razmerje med bolnikom in zdravnikom
Pod tem naslovom je napisal zd.ra.v-miik dr. Mušič v Delavskem zavarovanju št. 2., letnik 1940., članek, 'ki je zelo važen, pa na žalost je preveč enostransko napisan.
Ugotovitev, da med zavarovanci 'in uradovimi zdravniki ni vse tako v redu kot bi moralo biti, je že stara zadeva. Dosti je bilo že pritožb, pisanja in razpravljanja, vendar do zaželenega stanja še ni prišlo.
Dr. Mušič je to ponovno načel. (Zaradi objektivnosti, ki jo želimo zastopati, moramo priznati, da ima pisec v minogočem prav, vendar je treba takoj pristaviti, da se članku pač takoj pozna, da je bil napisan od zdravnika, ki vidi sikoro vse napake v zavarovancu, o zdravnikih pa ne pove besedice, vsaj take ne, da bi jih obremenjeval s kakšno krivdo, kar je seveda razumljivo. Du pa ne bo veljalo neko pristransko mnenje o teh vprašanjih, želimo gornjo zudevo osvetliti tudi z delavske strani.
Eden najjx*gostej&i'h očditltov /.t*v a rova n rom je, tla nimajo zaupanja v zdravnika. Od strani zdravnikov je namreč postavljeno to kot neka zahteva, skoraj da bi lahko rekli, da bi ta zahteva bila kot nekaka vera za zavarovancu. (Skoda, da kaj podobnega no postavijo zavarovanci zdravnikom!)
Vendar temu nočemo oporekati. Gotovo je važno, da bolnik zaupa zdravniku. Toda pred tem je še nekaj drugega. Zaupanja si. ni mogoče kar tako pridobiti. To ne vedo samo zavarovanci, tudi gospodje zdravniki bodo morali nu tihem priznati, da ni mogoče zahtevati zaupanja kar na slepo. Im v tem je tudi bistvena razlika med privatnimi pacienti in tistimi pri bolniških blagajnah. Dr. Mušič hvali privatne stranke, pri tem pa ne pove, da si ti zdravnika izberejo, dočriim je večina zavarovancev navezana nu eliega zdravnika. Toda k zaupanju se še povrnemo!
P.iisec se tudi pritoži nad obnašanjem zavarovancev proti uradovemu zdravniku. Nočemo zavračati tistega, kar je res, vendar je potrebno k temu nekaj
njimi vprašanji vsake, prav posebno pa tudi našo države, je tudi delavsko vprašanje. Predpogoj tega važnega vprašanja pa je njegovo svobodno udejstvovanje v borbi za delavske pravice, seveda na zakoniti podlagi. In če smo mi od vsega začetka našega gibanja, posebno pa še v povojni dobi, ko je to vprašan je postajalo važno, vseskozi zagovarjali svobodo in neodvisnost .delavskega gibanja, vseskozi zahtevali svobodne in .tajne volitve v delavske zavode, ni bila ta naša zahteva nobena tako imenovana kaprica ali pa kako separatno stališče nasproti najrazličnejšim ideologijam sedanjega časa, marveč je bila to živa zahteva našega gibanja iz načelnega in praktičnega stališča. Delavstvo se mora pritegniti k delu za njegovo življenje s polno možinostjo in tudi z odgovornostjo. Le če bo delavstvo imelo to možnost sodelovanja in tudi zavest odgovornosti pri soodločanju o njegovih vprašanjih, bo postalo najbolj pozitiven činitelj v skupnem delu narodnega in državnega občestva. In samo s tega stališča .smo in tudi .sedaj zahtevamo, da se vprašanje delavskih zavodov vendar enikrat reši na zdravi podlagi.
Eno leto je minulo, odkar je naša Delavska zbornica izročena v upravo eni sami delavski organizaciji, za katero je še veliko vprašanje, koliko delavskega življa sploh predstavlja. Od ljudi, ki danes sedijo v Zbornici, bi po njihovih načelih inujmo pričakovali, da gredo prostovoljno zgolj iz .moralnih vidikov na volitve in dokažejo vsej naši javnosti polno pravico do zavoda, katerega imajo sedaj v svoji upravi. Čakali .smo eno leto, da pridejo do tega spoznanja, pa zastonj. Če bi v upravi .sedeli po taki poti kaki drugi, bi se mi tej trdovratnosti ne čudili, sedanji upravi pa se upravičeno čudimo, da ne čuti te potrebe.
Zato pa se mi ob obletnici obračamo na vso poklicane činitelje, da v tem času in v teh dneh napravijo red v .naših delavskih zavodih in razpišejo volitve, da bo tako zasedlo te važne delavske zavode v resnici delavstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih. Prepričani naj bodo odgovorni či.nitell ji, da zadovoljno, d el a volj no in odgovornosti polno delavstvo za svoje delo pomeni v državi bogat prispevek pri ureditvi notranjih vprašanj in bogat zaklad za državo v bodočih dneh.
S. Ž.
pristaviti. Nevljudne nastope nekaterih je treba predvsem pripisati pogostemu razočaranju, ki ga marsikdo doživi pri ordinaciji, odnosmo od strani urada. Uveljavljein»o je tudi že neko mišljenje, da je včasih potrebno nekoliko ostreje nastopiti, kar ima, ne da bi hotel tak nastop odobravati, včasih !o dobro posledice. Pa še mnogo drugih vzrokov govori zo to. da pride do neljubih konfliktov. Toda zavaro-nec pri tem ni vedno sam kriv. Kolikokrat se strese zdravnikova nevolja nad posameznikom in to samo zaradi tega, ker je čakalnica polna, kar bi ga moralo dejansko prav talko razveseliti, kot če je polina njegova privatna.
Toda, resnično, ve e je končno le odvisno od zaupanja. Do majhnih prepirčkov bo lahko še vedno prišlo, važno bo im predvsem, da zdravnik zavarovancu pomada. Neizpodbitno je, da ogromna večina, če celo ne vsi, iščejo z zaupanjem pri zdravniku pomoč v zadev,i, ki jiiin je najdražja. To naredi zavarovance tolikokrat ponižne. da, celo bojazljive. In v takem duševnem razpoloženju stopajo polni zaupanja k zdravniku. Toda na žalost traja to zaupanje včasih samo nekaj časa. Primeri, ki jih bomo navedli, govorijo dovolj jasno, da zaupanja v naslednjih primerili ni mogoče več gojiti, kaj šele ohraniti.
Zavarovanec je bolehal na želodcu. Po dolgem času je prišlo do rontge-novega pregleda, kjer je bilo od ura-dovena zdravnika ugotovljeno da je želodec ponižan in razširjen. Po bolnikovem zatrdilu, da ga želodec hudo boli, izjavi zdravnik, da ie to nemogoče. Toda po dveh dnevih se zapet oglasi, nakar ga pošlje zdravnik v bolnišnico. Tam ga spet pregledajo na iriintigen in ugotovijo, da ima dve rani na želodcu. Od prvega r»regledu do drugega sta minula dva dneva.
Drug primer. Neki tekstilni delavec jo takoj i» prihodu od orožnih vaj čuitil v hrbtu bolečine i.n je tudi vedno bolj slabel. Oglasi se pri uradovem zdravniku, ki daje zelo enostaven nasvet: »Čaja se naj napije iin spoti se naj.« Doma ga me pusti in delavec —
zaupanje!
1 _
gre na delo kljub temu.
da^ se zelo slabo počuti. Končno ga pošlje od iin i zdravnik v tem kraju na nadpregled, kjer ugotovijo brez rentgena, da ima bolnik odprto tuberkulozo.
Neka pacientka si dovoljuje pokazati na zdravnikovem hrbtu, kje čuti revmatizem. Zdravnik so pa nad tem zgraža z besedami: Kaj me prijemate z roko, ko ste morda prej šlii s...! To izjavi tisti, ki je drugemu bolniku z nohti kraspal kraste z rane!
Pisec omenja tudi zdravila. Navedemo primer od neštetih! Bolnik zapusti bolnišnico, kjer mu nasvetujejo, kalkšno zdravilo naj rabi. Ko za isto pri uradovem zdravniku zaprosi, mu tu noče predpisati zdravila, ki bi bilo po zdravnilku, ki je istega v bolnišnici zdravil, koristno. Zapiše mu pa dvoje drugih zdravil. Cena teh pa je bi.la takale: Prvo bi stalo 31 din, zdravilo, ki ga je dobil od uradovega zdravnika, je stalo 3 in 4 din. Bolje od nas bodo zdravniki vedeli ali sunejo, odnosno ali jiim je odsvetovano predpisati d.raga zdravila.
Uradov zdravnik ima tudi ponoči dolžnost obiskati bolnika. Kaj naj bi sedaj rekli o tistem uradovem zdravniku, ki ponoči odklopi električni zrvo-
Delavci, pazite!
OUZD je pričel uvajati čudno prakso. Čo jo član v isporu zaradi da j a-j tev m. pr. zaradi liranarine, jo veljaJos prej določiti, da mora proti odredba ločečega zdravnika zahtevati na cip r e-J gled po šef zdravniku. Če ni bil za-j dovoljen tudi z odredbo šef zdrav-! nika, je imoral zahtevati komisijo treh zdravnikov. Sele na to je .mogel za-* lite vati pismeni odlok ali pa vložiti! pritožbo na rentni odbor. Vse te in- j stance jo mogel .zahtevati član ustmeno. Javil se je Ie pri pristojnem} uradniku, ki je vzel njegovo željo na! znanje in ga poslal bodisi na nadpre-f gled ali pa na komisijo.
Sedaj je pa uvedel ljubljanski OUZD novo metodo. Nadpregled po šef zdravniku dobi .član šele na pod-: lagi ustmene prijave, komisije treli zdrav,nikorv .pa že ne več. Če hoče ko-J misijo treh zdravnikov, mora vložiti pismeno prošnjo.
Kaj pomeni praktično ta metoda? Novo .zmedo med člani in v .poslova-f nju samem. Marsikateri član .si ne boi vedel pomagati in bo vse skupaj pustil ter tako prišel ob .svoje pravice, j Če se bo pa postavil na stališče, da* jo z nadpregledom že izčrpana in- ? stančna pot — kar dejansko tudi je —j in bo vložil pritožbo na rentni odbor,! ‘w. doživel zopet novo presenečenje, j Pritožnik bo živel v upanju, da bo f njegova prošnja kmalu rešena. Pa 'boj zelo varan. OUZD ne bo dal pritožbe* rentnemu odboru, ampak jo bo sma-| t ral kot prošnjo za pripustitev k ko-1 misiji in ga pozval ina novo zdravili-i ško preiskavo. Šele na to bo izstavil odklonilni odlok. Iz prakse namreč [ vemo, da se običajno postavi komisija na isto stališče kot .nadpregled.
Predpisi pa so, da se moraš pritožiti proti vsakemu odloku. Nova me- j toda pa predstavlja za prizadeto ose -. bo nevarno past. Odlok obsega nam-* reč določbo, da se moreš pritožiti pro-1 ti dotičnemu odloku v roku 15 dni nu; rentni odbor OUZDja. Tisti, ki je že napravil prej pritožbo na rentni od-j bor, bo menil: »Saj sem že napravil pritožbo na rentni odbor, nova je to- j rej ne|x»trebma«:. In no napravi nove pritožbe. V dobri veri bo čakal na rešitev, pa, Je ne bo. In ko bo vprašali OUZD, zakaj ni rešitve, ho dobil od-govor, da sploh ni vložil ip.ro.ti pisine-j nemu odloku pritožbe.
Torej talka procedura more imeti kvarne posledice za člane.
Pomisliti je pu treba, kako težko:, čakajo člani na hranari.no. Če tudi jel član toliko zaveden iin brihten, da prebrede vso te predpise, .mora ncpri-| merno dolgo čakati na to, da pride do ' svojih pravic.
te metode so pa nevarne še iz drugega stališča. Dasi niso razni predpisi točno označeni v zakonu o zavarova-f nju delavcev, vendar zahteva sodišče delavskega zavarovanja odnosno vr- i ho v no sodišče, da se izvršujejo. So f bili že primeri, da je bila stranka za- i vrnjena, ker ni izpolnjevala predpi-j sov. OUZD se dobro .zaveda tega, zato j vpeljuje novo metode.
Delavstvo .se .mora proti takim .metodam upreti in zahtevati poenostav- l ljenje .poslovanja. Bajc ima OUZD v preteklem letu precejšen primanjkljaj-Če je, se mora likvidirati na drugačen način, ne pa tako, da bi -se člani pri-krajševali v svojih pravicah.
nec? Privatni ga menda ne obiskujejo, za zavarovance vstajati pa so mu ne zdi! Rajo odklopi zvonec, pa če- j prav pritiskajo svojci obolelega na j gumb in to v polnem zaupanju, v go- j rečem zaupanju do zdravnika, od ka- i terega si žele pomoči!
V	teh in še neštetih primerih je naj- 1 manj to, da človek izgubi zaupanje!
Lahko stavimo trditev, ki jo je na- S pisal dr. Mušič v začetku svojega se- I stavka, ko govori o odnosih privatnega | pacienta i.n njegovega zdravniku; nuj-1 no pa je tudi potrebno, da se zdrav* nik s polnim zanimanjem in z vso du-ševuo zbranostjo posveti bolezni svojega bolnika. Prav gotovo velja to za t uradove zdravnike in marsikatera ne-1 zaupljivost bo izginila.
Razen teh nesoglasij je brez dvo-i ma šo mnogo, kar škoduje, uradu in zavarovancem. Toda o tem ne mislimo razpravljati. Za nas je izven dvoma, da je največja napaka ta, da delavec vidi v bolniški blagajni sam« urad in nič drugega. V resnici tudi n) drugače. Ko bo imel delavec pri tej ustanovi tudi svoje zastopnike in bo mogel soodločevati, tedaj bo mar; . sikaj zginilo, kar je prej uiradu in tud1 zavarovancem škodovalo.
DELAVSKA PRAVICA
1940 — Št. 16
fmlih
Stahovica
Nuša skupina lesnega delavstva ima običajno svoj članski sestanek vsako Prvo nedeljo v mesecu. Vendar so pa prisililo razmere v obeh obratih potrebo, da smo sklicali članski sestanek za nedeljo prej, t. j. 31. marca.
Gozdni delavci so imeli s podjetjem Pogajanja zaradi dragimjskih doklad. Prav tako stoje pred sklepanjem pogodb za sečnjo lesa v letu 1940/41.
Življenje je pokazalo, da je pot rob-9a kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena leta 1938. nekaterih izpre-momib oziroma dopolnitev.
Z Delavstvo na žagi ima tudi svoje zelje glede na to, da je stopila dne 1. aprila 1940 v veljavo banova uredba o izpraniembi minimalnih mezd.
Med (brezposelnimi člani vlada velika nezadovoljnost, ker rešuje borza dela v Ljubi jami tako počasi prošnje za brezposelno podporo. Nekateri so hote.li zarudi tega delati agitacijo proti organizaciji, češ da se premalo pobriga za pravočasno rešitev teh prošenj.
Vsi navedeni problemi so zahtevali poleg nekaterih drugih tekočih zadev razjasnitve,
Sestanek je otvoril in vodil tovariš predsednik Močnik Jožo in poročal tudi o tekočih zadevah. Zastopnik cen-trale je pa jHiročail o celotnem polo-zaJU organizacije. Opozarjal je na nujno .potrebo, da se delavstvo čim bolj strne in ustvari čim večjo duhov-9o^ esiotnost. Tu enotnost se mora odražati tudi v vseh akcijah v podjetju izven njega. Razložil je tudi vzro-p® ^in 'govoue najnovejših podvigov
Kar so tiče gozdnih delavcev, so •Jjihovi zastopniki zahtevali, da jim ™ Podjetje kot draginjsko. doklado 10.000 din k tistim delom, ki so jih prevzeli in že tudi večinoma izvršili v letu 1939./40. Njihov zahtevek je utemeljen v izrednih okoliščinah, ku-terih prej ni mogel nihče predvideti. Te okoliščine so sprožile draginjski val, ki je zelo poslabšal eksistenčne Pogoje. To je ^podjetje upoštevalo pri delavstvu na žagi in mu je vsaj ma-
lenkostno zvišalo plače. O predlogu gozdnih delavcev so so vršili razgovori dne 50. marca t. 1. Niso pa privedli do zaključkov, ampak ista jih zastopnika podjetja vzela le na zna-nje, da jih predložita upravmemu odboru v odločitev. Delavstvo pričakuje ugodnega sklepa, zlasti ker jo njegov zahtevek naravnost preponižen.
Gozdni delavci bodo morali misiliti tudi na sklenitev pogodb za sečnjo lesa v letu 1940./41. Paziti bodo morali na to, da ne bodo ponavljali starih napak, t. j, du bi pogodbe sklepala vsaka kompanija zase in brez vednosti tor sodelovanju delavskih funkcionarjev. Tak način sklepanja pogodb je zelo škodljiv za delavstvo, ker daje podjetju možnost, da pritiska tudi ina ostalo kompanije. Zaradi tega je dolžnost organizacije, da dela na to, da so sklepajo pogodbe pod čim enotnejšimi pogoji in s sodelovanjem obratnih zaupnikov. Da se doseže ta na-men, je bil na sestanku napravljen sklep, da votli predpriprave in sklepanje pogodb poseben odbor, ki ga sestavljajo vodje kompanij in še po en zastopnik posamezne kompanije. Pri tej akciji sodelujejo tudi obratni zaupniki. Poleg tega je bil napravljen še en zelo važen sklep: V bodoče ne sme noben vodja kompanij sam razpravljati niti o pogodbi niti o izvajanju pogodbe, ampak mora biti po. leg pritegnjen tudi obratni zaupnik. Tako je prav. Te sklepe bo moralo delavstvo točno izvajati, ker bo le na ta način moglo uvesti čim večjo enotnost.
Na sestanku so sklenili, da napravi JSZ na vodstvo .podjetja vilogo za regulacijo plač od 1. aprila t. 1. dalje. Ženske osebe se bodo zadovoljile s sedaj veljavnimi minimalnimi mezdami, t. j. 3 din na uro. Ostalim delavcem nuj bi se pu zvišala urna mezda za 50 par na uro. JSZ je v smislu tega sklepa vlogo že napravila.
Gilede brezposelnih podpor se je pa ugotovilo, da jo napravila orguniza-cija vso možne korake. Kakor kažejo razmere, brez uspeha. Treba je vedeti, da so bili prej v upravi borze
(Ha m eieenei
Tudi nameščenci se prebujajo
t
];. .V6letrgovini Sever & Co. v Ljuib-Jani iso zmeraj težke razmere pripra-|® nameščence do tega, da so se str-“l,i in organizirali v naši Slovenski nameščen stki zvezi, da z njeno pomoč-J° odpravijo težave, ki ovirajo mirno ■U plodno delo v podjetju.
V	času sezone, ki v tem podjetju ravno sedaj traja, so zaposleni nameščenci vsak dan do 9 zvečer, brez oddiha ob nedeljah in praznikih, ko traja delo do 6 zvečer. Doslej je podjetje v«ako leto izplačevalo brez vsakih |borov nadure, letos pu so nastale te-zuvo zaradi tega, ker je podjetnik za-Pal zapisovanje nadur osebi, ki mi-*» d« bo « sumničenji, iožarenje.in in vopn llst?»ria/njem nezaupanja med ustvom im nameščenci najbolje stlu-f ,u interesom podjetnika. Posledica ‘akega postopanja je doslej odpoved sluzbe dvema nameščencema, ostalini a zagroziitev odpustu, kdor koli bi uj rekel zoper to »edino zaupamja vredno« osebo.
Dosedanji razgovori, ki so se vr-šili med zastopniki Slovenske nume-sčenske zveze in podjetnikom, so pričali do tega, da je podjetnik oblju-(j preklic odpovedi, ni pa pokazal °slcj nikaike pripravljenosti, da bi j0 ,1.odpraviti zlo pri korenini, s tem a bi postavil dotočno osebo na mehi, kjer bi se .njena ovaduška žilica
E
ne mogla uveljaviti. Zarudi tega so nameščenci trdno odločeni, da uporabijo vse zakonite možnosti, da se zlo spora odpravi.
Rri^ tem bi si dovolili pripomniti sledeče: čudimo so podjetniku, ki vidi enodušen nastop vseh nameščencev, ki so mu doslej tudi že po 10 in več lot zaupanja vredno vršili službo in ko uvidi neozdravljivo bolezen dotič-ne osebe, ne smatra za potrebno, du vpostavi zopet zaupanje do vseli svojih ožjih sodelavcev — kot podjetniki tako radi označujejo svoje nameščence — in obratno, ter da se s tem zopet vpostavi delovna morala, brez katere je vsak uspeh nemogoč. Uvajanje policijske službe pa je morda običajno za delavce v privatnih podjetjih manj kulturnih pokrajin, ni pa častno za renoinirano podjetje sredi Ljubljane.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so nameščenci izbrali prav našo zvezo za svoj opornik v tem boju. Ne velika reklama, ne ozadje politične stranke, temveč resno in odločno ter načelno dosledno strokovno delo, ki ga v vsem kažeta JSZ in Slovenska nameščenska zveza, jim je bilo pravi kažipot pri njihovi izbiri. Nameščencem pu velja beseda, ki je doslej še skoro nikjer niso poznali: enotnost in kolikor boja, toliko pravic!
Razširjenje pokojninskega zavarova* nja na trgovske pomočnike
širV 80 -*e 6 b februarjem t. 1. raz-n,*m obvezno pokojninsko zavarovanje ®a stfttjnike z izpiti i,n zobne teh-zaye’ jo napovedano razširjenje tega ^hrovanje tudi za izučene trgovske za K iu|b j 't. 1. Uredba o rem n* >z^a- zaradi česar .ne ino-90^ še podrobne je obravnavati tega in,; ,j,a' Smejati se pa moramo na-. retklmmi »Slovenca«, iki je v prvi ie	oznanil svetu, da se
to zgodno na intervencijo dekre-
ditiranoga predsednika naineščenske-ga odseka pri Delavski zlx>rnici v Ljubljani. Kdor ve, kakšni napori so bili za .dosego tega cilja skozi desetletja is strani Pokojninskega zavodu ,in 'vsega numeščenskega organiziranega stanu in pomisli še na dejstvo, da se sedanji minister socialne politiko piše dr. Rudisavljovič, potem moro k taki naivni reklami g. ing. Koširja pač samo vzklikniti: O sveta preprostosti	,	ji
dej a zastopniki strokovnih organizacij, zaradi česar je imelo delavstvo tudi vpliv ma upravo. Sedaj so v upravi le zastopniki Jugorasa. Organizacija je podvzelu ponovne korake, da se rešijo vložene prošnje za podpore čiim-prej in ugodno.
Kar se tiče kolektivne (»godbe, je bilo sklenjeno, du odbor skupine sestavi svoje predloge in jih pošlje centrali, da jih predloži podjetju.
Sestanek je trajul nad dve uri. Dokaz, da se članstvo živo zanima za važna delavska vprašanja. Pokazal je pa tudi, du je zavest vedno močnejša. Članstvo se vedno bolj zaveda, da je njegova rešitev le v svobodni in neodvisni strokovni organizaciji.
Članstvo obveščamo, da ise bo vršil v nedeljo 21. ajirila ob 10 dopoldne v prostorih g. Franca Lrjuv.šku sestanek Krščanske delavske mladine. Vabljeni vsi tovariši, posebno mlajši. —
V	nedeljo 14. IV. ob 5 pop. pu se bo vršila širša seja strokovne skupine lesnega delavstva. Vse članstvo naj se sejo sigurno udeleži, ker bo seja važna. Sigurno naj se seje udeleži odbor, ki je bil imenovan na zadnjem sestanku.
Celje
Opozorilo celjskim članom in članicam. Z našo centralo v Ljubljani smo se sporazumeli, da bo odslej, kakor jo to že bilo v »Pravici« objavljeno, vsako soboto od 9 do 1 in od 3 do 7 zvečer na razpolago zastopnik centrale. Za ta dan jo predvsem določeno, da obiščejo člani sosednjih skupin centralnega zastopnika, s katerim se morejo pomeniti o vseh vprašanjih, tako organizacijskih kakor strokovnih. Posebej pa sedaj še opozarjauio celjsko članstvo, da se naj poslužuje teh uradnih ur s tem, du sporočijo svoje zadeve bodisi glede stanju v obratu, glede dobivanja lista in sploh v vseh zadevah. Zastopnik centrale bo sprejemal tudi članarino, katero morejo plučati v opoldanskem času ali zvečer po končanem delu. Pripominjamo še to, da na ta dan zastopnik ne bo izvrševal intervencij. V slučaju potrebe bo iste mogel izvršiti vedno le v ponedeljkih.
Deluvsko knjižnico v Celju bi blagohotno opozorili, du naj popravi napis v oknu proti glavni cesti tako, da bo iz knižnice nastala knjižnica. — Osnovnega znanja slovnice od uslužbencev bi vsaj bilo pričakovati!
Zamotana reč. Med delavstvom v Celju se že dolgo časa razpravJju o smrtnem primeru mekegu delavca ▼ tovarni, kjer imajo opravka is svincem. Pred časom je namreč neki dru-gi delavec iz istega podjetja umrl v bolnišnici. Splošno mnenje je bilo, da jo isti umrl zaradi zastrupljenja s svincem, vendar so je potem od mero-dajmejših strani izjavilo in ugotovilo, da to no odgovarja resnici. Sedaj v drugem primeru pa so vse bolj trdi, da gre za zastrupljanje, kar se je menda tudi ugotovilo s preiskavo. Do popolne jasnosti pa vendar še ni prišlo. Ne moremo si misliti, da se more kaj takega, tudi tako zaključiti, da bi zaradi neko obzirnosti 'bila prizadeta družina pokojnega. Pa tudi OUZD ine bi smel dopustiti, da se zakrije pravo ozadje. Naposled pu je tudi važno, kakšno stališče zavzame k takim vprašanjem ostalo delavstvo v tovarni. Ali jim jo to vseeno? Ce imajo svoje zaupnike. potem so dolžni dvomljive zaključke privesti do zadnje instance! Če pa jo delavstvo samo .sebi prepuščeno, tedaj je seveda razumljivo, da se z. njim da igručkati.
V	soboto 13. t. m. ob pol 7 zvečer bo v Delavski zbornici v sobi JSZ seja vseh funkcionarjev mizarskih pomočnikov in zaupnikov iz Celju. Seja je važna! Na njej so bomo posvetovali o kolektivni pogodbi! Pridite vsi in točno!
Kozarje - V rho vci
Vse zadružnike Splošne posojilnice Kozarje-Vrhovci vljudno vabimo, da se udeležite I. redne iletnc skupščine, ki 1» v .nedeljo 14. aprila v prostorih gostilne Pavlič pri Dolgem mostu ob pol 9 dopoldne z običajnim dnevnim redom. Vsak zadružnik naj pokaže, koliko ima zanimanja za delavsko zadružno ustanovo. Delo, ki ga je opravil prvi odlwr, bo na tej skupščini vsakemu na vpogled in je prav, da vsi spoznate, kako se je gospodarilo, ker je za priznanje in pritožba čas samo na skupščini. Poslali bomo tudi pismena vabila. Pridite točno!
Dobrova
Pri nas se je jeseni 1939 pripravilo veliko temeljnih del pri gradnji nove ceste za šolo. Navoženega jo tudi dovolj kamenja in gramoza. Zima, kot jo bila zadnja, je tudi naredila svoje
f Tovariš Kot
Mednarodna strokovna zveza kršč. rudarjev, katere članica je tudi naša »Strokovna zveza rudarjev JSZ«, nar* poroča, da je nenadoma umrl tovariš Kot, vodilni sodelavec strokovne organizacije poljskih rudarjev. Tovariš Kot je bil zeio aktiven delavec tako doma na Poljskem v deluvskem strokovnem gibanju kakor tudi v »Mednarodni zvezi krščanskih rudarjev«, kutero član predsedstva je bil od njenega 'početku dalje. — Ob priliki izpraznitve mesta Katovic, ga je zadela srčna kap. Z njim je premenil zopet eden od vidnih in aktivnih borcev za delavske pravice.
delo in prvi nasip dovolj [»tlačila. Sedaj pu vse stoji in čaka — čakajo tudi delavci, ki bi po tako dolgi zimi prav rudi nekaj zaslužili — ni nam pa znano, zakaj čakajo gospodje prt okrajnem cestnem odboru, da dela ne nadaljujejo? Mogoče se bližajo volitve in bo delo za agitacijo?!
Ljubno-šmartno ob Dreti
Ker so si žagarji v Savinjski dolini priborili po JSZ zboljšanje svojih plač, se je začelo gibanje med lesinimi delavci iz vso Savinjske doline, da se organizirajo v JSZ. Ker imajo nekateri daleč na sestanke v Ljubno, bo v nedeljo 14. aprilu ob 3 popoldne sestanek v gostilni pri »Cigaletu« v Logu pri Šmartnem ob Dreti, ina katerega ste vabljeni žagarji in tudi drugi lesni delavci.
Preserje pri Kamniku
Lasno delavstvo v Preserju sklicuje izredni občni zbor dne 21. aprila 194* ob 2 ipopoldne pri Križikarju. Dnevni red Občnega zbora: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Roročilo nadzornega odbora. Volitev novega odbora.
Ljubno
Znova opozarjamo vse žagarje in gozdne delavce Savinjske doline, da bomo .imeli v nedeljo 14. aprila ob 3 popoldne sestanek v gostilni pri Ci-galotu v Logu ob Dreti. Nihče ne sme manjkati.
Čudne razmere t tovarni Standard v Kranju
V	podjetju Standard, tovarni usnja v Kranju, so delavci kakor drugod pričeli mezdno gibanje in zahtevali zvišanje plač. Poleg tega so si izvolili tudi delavske obratne zaupnike. Predlog za zvišanje plač, ki so naj-nižje v tej panogi industrije, je bil vložen že 24. januarja it. L, vendar do danes še ni potrebne rešitve. Ravno nasprotno; delavce se je zaradi tega; ker iščejo samo svojih pravic, začelo preganjati in šikanirati. Na razpravi, ki se je vršila 24. marca, je sicer zastopnik podjetja obljubil, da bo upravni svet zvišal plače, toda Jug« Knoch, ki baje dela v tem podjetju izvršuje, je to zvišanje odklonil z motivacijo, da za to ni nobene stvarne podlage. To, kar dela sedaj z delavci ing. Knoch, presega vse meje dostojnosti. Daje jim razne priimke, katerih smo bili deležni, ko so pri nas imeli .besedo razni nemčurji. G. Knoch govori namreč samo nemški in ker ga delavci no razumejo ko naročuje kako delo, jih zato zmerja in celo pretepa. Tako postopanje ne bomo mirno gledali. G. Kinoeh jo inozemee.
—	treba je vedeti in si zapomniti, du nas tujci v noši svobodni domovini ne bodo pretepali in šikanirali. Ako uživajo naše slovensko gostoljubje, ki je znano, ne smejo potem ti gospodje iniisinti, da smo manjvredni ljudje.
G' jšikane iin ponižanja se še kar nadaljujejo. Opozorili smo na te ne-dostatke tudi obluist. Ajko morajo naši podjetniki izvajati in spoštovati zakon, mislimo, da to v enaki meri velja tudi za tujce. Preresni in pretežki so,časi, da bi so tujci igrali z usodo in življenjem naših ljudi.
Gospodje, ki imajo v tem podjetju kaj beisede, naj izato narede red i,n tega gospoda pouče,
Kamniško okrožje. — V nedeljo 14. aprila so vrši v Kamniku v gostilni Grajski dvor ob 9 dopoldne seja funkcionarjev skupin JSZ kamniškega okrožja. Skupine, pošljite sigurno svojo zastopnike. — Odbor.
St. 16 — 1940
DELAVSKA PRAVICA
JSZ dosega nove uspehe v boju za povišanje plač lesnim delavcem
V zadnjih tednih je JSZ z uspehom izvršil« mezdne akcije v podjetjih: tovarni lesnih izdelkov Jurklošter, v tovarni podpetnikov v Rimskih Toplicah in Fr. Heinricharju v Škofji Loki.
V .navedenih podjetjih je doseglo delavstvo na račun porasta cen življenjskih potrebščin povišek že konec preteklega leta. V Rimskih Toplicah in jurkloštru je zinašal povišek deset odstotkov, pri Heiinrichairju v Škofji Ldki pa osem do deset odstotkov. Ker pa cene gredo še vedno gori, je biilo delavstvo prisiljeno potom or.ganiza-cije ponovino predložiti zahtevo poviška. Pri sedanji mezdni akciji je bil dosežen v vseli treli zgoraj navedenih podjetjih osemodstotni povišek na sedanje zaslužke. Predlogi, ki jih je JSZ stavila in hotela uveljaviti, ko bili višji, toda upoštevajoč sledeče okolinoisiti, je delavstvo popustilo od prvotnih predlogov.
V tovarni podpetnikov v Rimskih Toplicah in tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru znaša sedaj povišana minimalna mezda 2.50 din, 'medtem ko so že pred ■tem poviškom delavci potom organizacije priborili din 3.52, za ženske pa 2.75 din. Ker pride na te plače še 8 odstotkov, bo delavstvo minimalne mezde precej zadaj pustilo. Jasno je, da te plače nikakor niso zadostne alii zadovoljive, toda ovira za večji uspeli so nizke plače, ki jih delavstvo prejema po lesnih podjetjih ina štajerskem tam, kjer ni organiziramo. Poleg neorganiziranih pa škodujejo uspešni strokovni borbi tudi tiste organizacije, ki zavzemajo mesto borbeneiga božajoč način uve-Ijaviljainja delavskih pravic. V nekem večjem podjetju celjske okolice, so že pri volitvah obratnih zaupnikov leta 1938. Zveza združenih delavcev in
»Bohinjski teden«
SKAD »Zarja« je izdala zbornik predavanj »Bohinjskega II. kultur,no-socialnega tedna«, ki se je vršili lani v mesecu avgustu, v lični in lepo opremljeni knjigi.
Virsta znanih slovenskih katoliških kulturnih delavcev (F. S. Finžgar, dr. A. Gosar, dir. J. Janžekovič, dr. St. Ca j nikar, dr. St. Gogala, Kocbek Edi, Kohl ar France, Šolar Fr., Vodnik France, dr. Fabijan, dr. Bitežniik in Bogo Grafenauer) je na tem kulturno-socialnem tednu, kii se ga je udeleževala obilica mladih slovenskih ljudi, obdelala problem človeka in svobode. Dvojo velikih vrednost, ki jilh prav današnji svet tako vztrajno im trdo-viratno taji in zaničuje. Slovenskim krščanskim socialistom so ti mladi slovenski katoliški akademiki, po svojem globokem pojmovanju vrednote človeka in svobode, še posebno blizu, Saj delijo z nami približno isto usodo
—	sprejeli so natureč boj za pravilno vrednotenje in postavljanje človeku v družbi in svetu in za pravilno pojmovanje svobode, boj, ki ga mi krščanski socialisti bijemo že desetletja. Zato nam je bogata knjiga »Bohinjski teden«, ki jo je prav lepo opremil ing. arcli. Marjan Šorli in jo je krasno natisnila »Zadružna tiskarna«, šo posebno bogata in bliizu. Iz vsakega referata veje globoko krščansko in katoliško pojmovanje pravih vrednot naših dni, prav danes se človeku zdi, ko knjigo prebira, koliko
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
Toplo se priporoča knjigoveznica KRAŠOVEC RUDOLF, Ljubljana, Študentovska ulica 7. Sprejema vsa knjigoveška, kartonažna in galanterijska ter ostala v to stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izdelave, po zmernih cenah. Izdeluje tudi vse vrste koledarjev.
LETOS POZOR! »Diirkopip«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimiler« in kolesa drugih znamk daje po najnižii ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu tli
Zaupniki
Narodna strokovna zveza bili v hudi bombi, katera bo dobila več obratnih zaupnikov, dobili sta vsaka po tri, ali obe sta pustili, da je podjetje kršilo minimalne mezde. Minimalne mezde je omenjeno podjetje uveljavilo šele 20 mesecev po navedenih volitvah, in to ne na pritisk Združenih ali Narodnih, temveč šele tedaj, ko je lansko jesen Zveza tekstilne industrije določila desetodstoten povišek. To v ilustracijo položaja delavstva na Štajerskem.
K uspe,lu pri Heinricharju v Škofji Loki še tole: Ako bi bilo lesno delavstvo inu Gorenjskem vsaj v nekem primernem odstotku ongamiizira.no, bi bil uspeh dosti boljši. JSZ bi tedaj ne stavila zahtev samo podjetju Ileiri-chair, temveč tudi ostalim lesnim podjetjem. Povišek bi tedaj morali dati tudi drugi, iin bi se' g. Heinrichar ne mogel izgovarjati na to, da so po drugih podjetjih nižje plače. Zboljšanje plač tore j v prvii vrsti zavisi od delavcev samih. Cim večji bo odstotek organiziranih lesnih delavcev, tem boljše bodo plače. Tudi lesni delavec in delavka se morata zavedati, da sta prava delavca in je prav za lesno delavstvo posebno potrebna organizaci ja, ker je nižje plačano kot ostalo delavstvo. Za lesno industrijo ni potrebno uvažati surovin, a plače so nižje kot po tistih industrijah, ki vse surovine uvažajo. Lesni delavci! V vaših rokah je zboljšanje vašega položaja.
V	podjetjih, kjer že obstoji organizacija, vsi v organizacijo in potem, ko ste v domačem podjetju organizirani, pojdite v podjetja, kjer še ni organizacije in ne odjemjajte prej, dokler se tudi tam ne organizirajo. Ko bo to izvršeno, bo borba za zvišanje plač lažja in uspeh veliko večji.
Kot desetletni delavski zaupnik prosim tovariša urednika »Delavske pravice«, da mi blagovoli rezervirati nekaj vrstic, kar upam, da bo tudi storil :
Pred .mesecem smo imeli volitve obratnih zaupnikov. Končane so in rezultati istih so bili objavljeni. Vršile so so po novem proporčnem volilnem sistemu. Stara zaveza večinskega sistema je šla z letom 1940. v arhiv, kar je glavna .zasluga JSZ ter v gotovi meri tudi II. rudarske skupine. Kakor si želimo demokracijo povsod, tako naj bo tudi v tej instituciji. V redu.
Sedaj smo se znašli skupaj zaupniki vseh liarv. Volilna borba, ki v gotovih revirjih in od gotovih ljudi ni bila niti najmanj dostojna niti .poštena, mora biti pozabljena. V novih zaupniških izborih mora zavladati harmonija, kar je eidimo v korist delavstva, ki nam je dalo svoje zaupanje. No glede na levo niti na desno, naša pot v zaupnišiki funkciji mora biti prava in naš cilj in .geslo naj bo: Gospodarski, socialni in kulturni podvig našega delavstva..
Mnogi novopečeni zaupniki še danes nimajo niti pojma, kaj je prav za iprav delavski zaupnik. To bodo imeli priliko spoznati šele tekoan let. Zato me boli srce, ko čajem in čitam po gotovih časopisih še danes, — mesec dni po volitvah irazmo polemike in nesoglasja v novih zaupniških odborih.
Dragi moji, to ni delo! Kaj naj delavstvo od tega pričakuje? Naša sveta dolžnost je sedaj, da tistim, ki so nam dali zaupnico pomagamo, — ne pa, da se sedaj, ko jo volilni boj končan, med seboj grizemo in prepiramo. V dejanjih in brez demagogije pokažimo, kdo je .res delavskega zaupanja vreden. Zavedajmo se starega reka: »Kjer se prepirata dva, 'tretji dobi-
ček ima. V te,m pogledu je pač tisti tretji — podjetnik — ki bo triumfiral s svojimi uspehi, na škodo delavstva, zaradi strankarsko razrvamih zaupniških zborov. .
Zavedajmo se, da je le v skupnosti moč in boljša bodočnost našega delavstva. — Žrtvenik smo. Kot tarče izpostavljeni, na eni strani podjetniku, na drugi strani nezavednim delavskim nergačem, katerih je prav za prav največ izven organizacij. To so talko z vatli čakovci, ki čakajo, da bi brez vseh žrtev uživali pečene golobe. Seveda znajo tudi imenitno kritizirati med delavstvom in zabavljati ter ščuvati proti zaupnikom. Poklicani na odgoivor, se poskrijejo v mišjo luknje. Na vso to moramo biti kot zaupniki pripravljeni. Vedeti moramo, da je plačilo sveta nehvaležnost.
Pripominjam še enkrat: Ne ustrašimo se dela in žrtev. Zaupniki vseh barv, bodimo v dani nam funkciji složni in uspehi našega dela so nam zagotovljeni.
Apelirajmo na rudarsko oblast, da čimprej uredi odnose naše nove izvolitve im II. rudarske skupine ter določi forum, od katerega bomo dobivali potrebna obvestila in informacije. Glede na navedeno naj se v kratkem skliče občini zbor zaupnikov iz rudarskih revirjev, kar jo nujno potrebno.
Na občnem zboru naj se delegatom poroča, kaj se je tozadevno dosedaj ukrenilo ter da zaupnikom smernice za ipredstoječe delo v letu 1940.
Končno: Čaka nas dela dovolj, kateremu bomo kos le, čo bomo kot .zaupniki složni, v organizaciji dosledni, vsestransko pa pošteni.
Vsem naj velja naš rudarski po-zdraiv: »Srečno!« — Al. Dincci, zaup- J nik in obratni starešina iz Hude jame. «
poudarka in važnosti so avtorji polagali v vsako besedo.
Podrobneje bodo o knjigi rnziprnv-ljale revije. Mi jo tukaj le registriramo in jo pozdravljamo iz vsega srca kot važen dokument naše skupne voljo po delu in prizadevanju, da priborimo slovenskemu človeku dve veliki dobrini — krščansko in katoliško vrednotenje človekove o Sebe in veliko, široko in resnično katoliško svobodo.
Vsem tovarišem in prijateljem krščansko socialističnega gibanja knjigo »Bohinjski teden« prav taplo priporočamo. Cena knjigi je malenkostna — 40 dinarjev. Naroča se pri SKAD »Zarja«, Novi trg, p. Ljubljana.
Iz centrale JSZ
S tiskovinami, katere prejemate iz centrale, prosimo, da kar najbolj šte-dite. Posebno velja to za pristopne izjave. Razdelite jih zaupnikom le toliko, kolikor jih potrebujejo. Veliko se jih namreč uniči brez potrebe. Vse to pa stane iiin je treba v tiskarni drago plačati. Zato prosimo vse, kateri imajo s tiskovinami opravka, da jih ne razni etujejo in zalagajo, marveč naj pazijo, da se jih porabi le toliko, kot je to potrebno.
Nekaj .Skupin še ni sporočilo novo izvoljenih odborov, ki so bili izvoljeni na občnih zborih. Prosimo, da to čiin-prej .uredite. Pirav tako naj skupine, ki še niso sklicale občnih zborov le-te skličejo čimprej.
V nedeljo 14. t. m. se ,bo, kakor je bilo sporočeno že v .zadnji številki »Delavske pravice«, vršila strokovna šola. Vse udeležence vabimo, da se predavanj, ki bodo v tej sezoni zadnja, .sigurno udeleže.
V teh časih,’ ko se svetu skuša dokazati, da nas več ni, je še posebno potrebno, da vsak naš član nosi znak JSZ. Zato naj si ga vsak nabavi. Zahtevajte jih od skupinskih funkcionarjev. Pokažimo, da smo zavedni im ponosni, da pripadamo vrstam JSZ.
Zadružna tiskarna
Ljubljana, Tyrševa cesta 17, tel. 30-67
izotiuijt osak&iirstne tiskovine za ai-Q.onizaeif€, in diultoa Lepo, solidne in pjfrveni a en& ali oeMuimnem tisku
Štednja v delavskem zavarovanju
Pridobi svojega trgovca, da bo oglaševal predvsem v tvojem listu »Delavski pravici«!
Naše delavsko zavarovan je vsako leto rado potoži o krizi in slabem gospodarskem stanju. Vendar pa mislimo, da je taka tožba le nekoliko odveč. Upravitelji zavarovanja sami najbolje vedo, kje bi se dalo kaj prihraniti in kje ne. Kakor pa čujemo, so posebno zdravniki tisti, ki najbolj .tarnajo o svojih težavah in nizkih prejemkih. Baje imajo vedno tudi uspeh. Ali ne bi mogla biti uprava urada nekoliko bollj .trda proti zahtevam zdravnikov, od katerih nobeden ne .dela za urad več kot tri ure na dan— kakor je nam znano.
Uprava urada hoče biti tudi iznajdljiva. Gotovo je marsikatera njena misel koristna. Toda zavarovanci pričakujejo v prvi vrsti, da se priznavajo tiste podpore, ki so po z a koinu. Tako se pa ne postopa. Priznavanje podporne dobe na leto dni, veže upra>-va zavarovanja na pogoje, ki jih zakon ne pozna. Tudi se ne dajejo podpore nam delavcem, ki bi zelo prav prišle ob smrti .naših svojcev.
Znamenje časa
Volitve v Kmetijsko zbornico v vr-
baski banovini so se vršile pretekle dni. Zemljoradniška stranka je dobila 14, JRZ 6, SDS 1 in B. Maksimovič 1 zastopnika. Vidimo torej, da so nastopilo pri volitvah v stanovsko zastopstvo samo politične skupine, kar kaže, da na jugu sploh mimaijo stanovskih organizacij. Mačkova stranka ni postavila svoje liste, temveč je podpirala zemljoradniške kandidate.
Zelo odveč se -nam zdi izdajanje časopisa »Delavsko zavarovanje«, ki gotovo stane na leto lepe tisočake. Masa delavcev tega časopisa ne bere. Naj-brže ga berejo samo gospodarji, pa še ti mogoče površno. Ali ni škoda denarja za tak list? Urednik lista mi seveda ne bo dal prav, ko ne ureja lista zastonj. Ima pa od njega edini korist. Delavci mislimo, da je bolje, (la preneha list izhajati, izdatki za honorar uredniku, tisikarniški in drugi stroški pa maj se porabijo za podpore delavcem. Tovarniški delavec.
Zavedni delavci kupujejo samo pri tistih trgovcih, ki oglašujejo W nalavelci nniuini" J0 povejte
v »Delavski pravici svojim trgovcem I
rDehwnka j« AVfrA
glasilo ■ Ml. A. V 1. im krSCanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek popoldne, ▼ primeru praznika dan prej. — Ureonlltvo la oprava Je ▼ Ljubljani, Miklošičeva ee-■ta 22-1. — Oglasi, reklamacije ln naročnina na npravo, Miklošičeva 12-L Oglasi po oenfkn. — Telefon Itev. *948. Številka poit. čekovnega račnna 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: *a 1 mesec 4 din, ta četrt leta 10 din, za pol leta 10 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 dtn.
Urejuje in odgovarja Rozman Joiko ▼ Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Brečko 7 amer, Ljubljana. Tiska Zadrntna tiskarna r.1.10.1 ▼ Ljubljani, TyrSeva e. 17 (Kake Blejec)