7 / 2020 Novice iz Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Nova pridobitev v Dešnu / str. 9 V šeststo let stari vasi Dešen so septembra nazdravili še eni infrastrukturni pridobitvi – asfaltiranemu odcepu ceste do Špingelna. Zanimivosti iz narave – Znamenite osebnosti Moravške doline japonska sviloprejka / str. 23 V Sloveniji so v preteklosti gojili sviloprejke, predvsem revni kmetje in mešcani na Primorskem. Nika Mavric, žena oskrbnika Planinskega doma je naredila nekaj posnetkov japonskih sviloprejk na Žerenku. Izpopolnjevanje tudi v casu epidemije / str. 31, 32 Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje je ob podpori kmetijske svetovalne službe kljub »koronski» situaciji tudi letos uspelo izpeljati strokovno ekskurzijo. Posvetitev obnovljene Severjeve kapele / str. 36, 37 Družina Sever se je odlocila za prenovo 114 let stare kapele, ki jo je postavil njihov prednik kot priprošnjo Mariji pred odhodom v vojsko. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Cenitve kasko škod in karoserijska popravilaNudimo tudivse znamke vozil / vse zavarovalniceSklepanje avtomobilskih zavarovanjKRULCAvtohiša Urša Rems Brodar www.nissan-krulc.si ursa.rems@nissan-krulc.si 031-362-397NOVO nedelja, 8. november 2020, ob 11. uriStart: Zalog pri Moravcah; Cilj: Limbarska goradolžina proge: 5,1 km; višinska razlika: 395 mTek na Limbarsko gorVabilo je namenjeno pretežno tekacem. Možna bo zgolj predprijava (8 EUR) preko prijavnega obrazca na spletni strani teknalg.dklimbarskagora.si. Tam najdete tudi razpis z natancnejšimi navodili. Potrebno bo upoštevati ukrepe za preprecevanje širjenja širjenja corona virusa. Zaradi trenutnih razmer v državi si organizator pridržuje pravico do sprememb. Novice iz Moravške doline SEPTEMBER 2020 ŠTEVILKA 7 LETNIK XXI Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Vegova ulica 9 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor Eva Babnik Ajda Lalic Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Lektoriranje Marjana Cvirn in Bernarda Mal Fotografija na naslovnici Primož in Špela Lazar Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 22. oktobra. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 2. oktober. Pisci sami jamcijo za verodostoj nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Županova kolumna NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Pozdravljena, jesen dr. Milan Balažic župan obcine Moravce Drage Moravcanke, spoštovani Moravcani. V V našo dolino se pocasi tihotapi jesen. Radjo imam. Barve gozdov postajajo iz dneva v dan bolj pravljicne. Med drevesi zadiši po kostanju in gobah. Meglic je vse vec, soncni žarki pa so iz dneva v dan bolj sramežljivi. Kmetje na poljih pospravljajo bogato letino. Kdor je cez leto trdo delal, mu je narava obilno povrnila. Tudi pri mojem delu je tako. Porocilo o delu V V sak mesec vam porocam o svojem delu. Tudi tokrat bo tako: še v casu dopustov in pocitnic smo odprli nov most v Podkraj (Tuštanj), saj je bil stari res dotrajan in nevaren. V Dešnu je sledilo odprtje novega kosa asfaltirane ceste. Na tromeji obcin Moravce, Dol pri Ljubljani in Domžale sem prisostvoval odprtju obnovljene zgodovinske kapelice na Konfinu. Eno letošnjih najlepših doživetij je predstavljalo odkritje imenitnega spomenika duhovniku, ucitelju, misijonarju in vrtnarju Francu Pircu v Pecah. Na Jernejevo nedeljo (30. avgusta) je bilo res svecano in zasluga za vec kot odlicno organizacijo dogodka gre mnogim požrtvovalnim Pecanom. Še enkrat hvala. Na prvi dan šole, 1. septembra, sem skupaj s starši nagovoril naše prvošolcke. Letos jih imamo za tri razrede, število rojstev in priselitev k nam pa iz leta v leto narašca. Zato smo na seji Obcinskega sveta dan pozneje sprejeli še zadnje potrebne dokumente, ki ob izdanem gradbenem dovoljenju omogocajo zacetek obsežne širitve šole skupaj z novo športno dvorano. Zdaj smo že sredi bitke za pridobivanje evropskih in državnih investicijskih sredstev, seveda pa bo del denarja morala primakniti tudi obcina. Ker gre za milijonska sredstva, lahko že zdaj napovem, da bomo v prihodnjih dveh letih manj asfaltirali, saj bo zajeten del obcinskega proracuna namenjen tej gradnji. Upam, da se bo šolsko leto odvrtelo kolikor toliko normalno, kajti še vedno in vedno bolj se spet nahajamo v pogojih epidemije novega koronavirusa. Ker je temu žal tako in še cakamo na ucinkovito cepivo, bomo v prihodnjih mesecih znova omejevali stike, odpovedovali množicnejše kulturne in športne prireditve ter upoštevali navodila. Razumljivo je, da do nadaljnjega ne bom skliceval naših novih teles lokalne demokracije: zbora vasi, strateškega sveta, sveta kmetov, sveta žensk, mladinskega sveta, LAHKO MI ZAUPATE, DA BOM NAŠO OBCINO ŠE NAPREJ VODIL V SMER, KI KORISTI VSEM NJENIM OBCANKAM IN OBCANOM. ekološkega in turisticnega sveta. Tudi moje nacrtovane obiske vaških skupnosti bomo prestavili na varnejši cas. Takoj ko se bo v naši obcini znova pojavila okužba, bom takoj aktiviral štab Civilne zašcite, da ucinkovito zašcitimo naše obcanke in obcane. Dvakrat nam je že uspelo. Onesnaževanje in nogomet T T ako kot mnogi imam rad nogomet. Moravški nogometni klub ima svojo tradicijo in zasluži vso podporo, saj je naša mladina zelo dejavna pri igranju te lepe igre. Obcina je tako letos nogometnemu klubu skupaj namenila 23.500 evrov. Razmišljamo tudi o tem, da bi v prihodnjih letih zgradili pokrite tribune za obiskovalce in nove slacilnice za igralce. Vendar imamo z nekaterimi posamezniki v vodstvu kluba resne težave. Navajeni so starega nacina dela, nepreglednih financ in politikantstva. Že pred letom sem vodstvo kluba prosil, naj razmisli, ali ne bi ime kluba spremenili nazaj v NK Moravce. Razlog je ociten: sramotno je nositi ime glavnega onesnaževalca in zastrupljevalca naše doline, narave in ljudi. To je nekaj podobnega, kot ce bi obstajal nogometni klub z imenom jedrske elektrarne Cernobil. Ime Termit kot ime kluba našim mladim ne posreduje pravega sporocila – kot da je ime podjetja, ki dobesedno streže po življenju naših ljudi, pozitivna vrednota. Se naj po tej pokvarjeni sprevrženosti zgleduje naša mladina? Toda omenjeni posamezniki v vodstvu kluba so se raje za nekaj drobiža »prodali« Termitu, ceprav je Obcina Moravce desetkrat vecji sponzor kluba. Mislim, da ti neodgovorni ljudje nimajo vec kaj iskati v moravškem nogometu. Še predobro namrec vem, o cem govorim. Že nekajkrat sem vam pisal o analizah, ki vse po vrsti pricajo o onesnaženosti in zastrupljenosti, ki se iz Termita širi na vse strani po naši cudoviti dolini. Ravno danes sem dobil v roke novo grozljivo analizo o okoljskih posledicah delovanja Termita, še posebej pa pogubnega vpliva na zdravje ljudi. O zaskrbljujocih izsledkih analize Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani vam bom porocal prihodnjic. Z eno besedo: na nas se za svoj umazani dobicek izživlja okoljski kriminal. Dokazi se kar kopicijo. Za zdaj pa naj le povem, da NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Županova kolumna sem se s clanom mednarodnega ekološkega gibanja Alpe Adria Green Antonom Komatom dogovoril za strogi monitoring degradiranih obmocij Moravške doline. Naš skupni cilj je zaustavitev okoljsko neodgovornega delovanja vodstva Termit in sanirana, ocišcena, zdrava ter zelena Moravška dolina. VSEENO MI JE ZA IDEOLOGIJE: LEVE, DESNE ALI KAKRŠNEKOLI ŽE. KOT PRAVI PREGOVOR: VSEENO JE, KAKŠNE BARVE JE MACEK, VAŽNO JE, DA LOVI MIŠI. Obcina nudi konkretne koristi O O bcina je tu zato, da svojim obcankam in obcanom nudi konkretne koristi. Vseeno mi je za ideologije: leve, desne ali kakršne koli že. Kot pravi star pregovor: vseeno je, kakšne barve je macek, važno je, da lovi miši. Moj macek jih. Politika ni dejavnost uresnicevanja nekih visokih in daljnih ciljev. Ljudi prepricajo dejanja tukaj in zdaj. Ljudje niso neumni in znajo dobro racunati: ce bo korist vecja od stroška, potem se bomo aktivirali. Pridružili pa se bodo takrat, ko bodo prepricani, da se splaca in da njihov – vaš glas šteje. Zato mora obcina prva poskrbeti, da so vsi njeni obcani pred zakonom enaki in da nihce nima posebnih predpravic. Temu sledim z vso strogostjo, saj nocem, da bi prebivalci Moravške doline imeli zgolj obcino; hocem, da imajo dobro obcino. Takšno pa bomo imeli, ce bomo vsi skupaj poleg zasebnega interesa gledali tudi na skupni interes. IDEALNE OBCINE NE BODO NIKOLI OBSTAJALE, LAHKO PA SE POTRUDIMO, DA SMO MED NAJBOLJŠIMI. Dobro enega od nas ni nujno enako dobremu koga drugega. Toda naše razlike v tem, kaj hocemo, niso tako velike, da se ne bi znali strinjati, kaj je dobro za vse in ne le za nekatere. Idealne obcine ne bodo nikoli obstajale, lahko pa se potrudimo, da smo med najboljšimi. Vsakdo je v zasebnem življenju svoboden, da uživa tisto, kar si je s poštenim delom pridobil; vendar smo prek svoje lokalne skupnosti vezani en na drugega pri doseganju skupne blaginje – cest, vodovodov, optike itn. Nekateri so zaskrbljeni, da nastaja družba »najprej jaz«, ki rušilno vpliva na družbeno solidarnost. Vecno vcerajšnji govorijo celo o moralnem razkroju in strašijo, da smo spet v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vse to so brezglave blodnje: raziskave kažejo, da so mlade generacije – tudi naša moravška – danes veliko bolj obcutljive za skupne vrednote in moralna vprašanja, kot so bile prejšnje. Najprej smo Moravcani M M ed ljudmi se krepi obcutek za skupnost v smislu pripadnosti lokalnemu okolju – pa ne le zaradi skupne usode, ki si jo delimo v teh casih epidemije ali vecjih naravnih nesrec. Vse bolj si drug drugemu pomagamo. In prav je tako. Naše medsebojne vezi dokazujejo, da nismo skupnost razklanih posameznikov, ki bi želeli vsak po svoji poti, temvec smo kljub razdruževalnim tendencam postmoderne individualisticne družbe sposobni stopiti skupaj in se povezati, kadar je potrebna vzajemna podpora. Najprej v družini, potem med sosedi, v vasi in seveda v obcini, saj ima ta za to namenjena tudi znatna financna in druga sredstva. Lahko mi zaupate, da bom našo obcino še naprej vodil v to smer, ki koristi vsem njenim obcankam in obcanom. In lahko ste prepricani, da držim vajeti obcinske politike trdno v rokah. Trudim se povecati administrativno ucinkovitost obcine in zato za odpravo birokratskih ovir. Res je, da je obseg dela vsako leto vecji, toda to ni prepreka, da ne bi še izboljšali kakovosti svojega dela. Prav tako se trudim za sodelovanje vseh politicnih in družbenih dejavnikov v obcini: strank, list, gibanj, združenj in društev. Najprej smo Moravcani, šele nato se delimo po svoji politicni, svetovno-nazorski, verski in kakšni drugi pripadnosti. Ta razlicnost mora biti naša moc, saj nas ne razdvaja, temvec povezuje. V naši obcini ne poznam nobenega politicnega sovražnika in nasprotnika; poznam samo tekmece in partnerje. Predvsem pa se opiram na moravške ljudi, ki imajo praviloma bolje od svojih politicnih predstavnikov razvit cut za pravicnost, za dobro in zlo. Zato gremo skupaj naprej. Na bolje in na zeleno. Župan ob prvem šolskem dnevu obiskal Osnovno šolo Jurija Vege Župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic je na prvi šolski dan 1. septembra obiskal Osnovno šolo Jurija Vege Moravce in s svojim obiskom presenetil prvošolcke ter prvošolke 1. a in 1. b razreda. Podružnicno osnovno šolo Vrhpolje pa je obiskal podžupan g. Marko Kladnik in pozdravil prvošolcke in prvošolke prvega v razreda. Program je potekal ob prijetni glasbi, nagovoru ravnatelja Mateja Žista in prisotnosti predstavnic Policijske postaje Domžale, ki sta tako starše kot prvošolcke opozorili na varnost in previdnost v prometu. Župan je vsem navzocim na koncu zaželel cim lepši zacetek šolske poti in obilo novega znanja. Moravcanom je mar! NOVICE IZ MORAV NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE ŠKE DOLINEŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 20202020 / Š / Š/ ŠTE TETEVILKA VILKAVILKA 7 / LE / LE/ LETNIK XXI TNIK XXITNIK XXI Pet analiz dokazuje, da Termit unicuje naše okolje in naše zdravje BESEDILO: dr. MILAN BALAŽIC, FOTOGRAFIJA: JAKOB MOCILNIKAR K K ot župan Obcine Moravce sem skupaj z uglednim ekologom Antonom Komatom v torek, 22. sep tembra 2020, organiziral novinarsko konferenco v Ljubljani. Slovenski in moravški javnosti sem predstavil nekaj neizpodbitnih in dokazanih dejstev ter opozoril na grožnjo, ki jo predstavlja okoljski kriminal, saj ga vecina pristojnih ne vidi oziroma ga ne želi videti. V porocanjih medijev o tej tematiki praviloma zasledimo besedico 'domnevno', ki naj bi bila pravna varovalka, a ob tem so takšna porocanja oropana verodostojnosti. Zgrešena je resnica in to tista, ki je znanstveno dokazana. To je tako, kot ce bi rekli, da je seštevek ena in ena domnevno dve. Rezultati nove analize niso 'domnevni' R R ezultati najnovejše analize površinskih voda po toka Drtijšcica, ki so jo izvedli na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, so v ostrem nasprotju z vsem, kar zadnje mesece po medijih širijo iz Termita, Agencije Republike Slovenije za okolje in Ministrstva za okolje in prostor ceš, zdaj je (spet) vse v najlepšem redu. Nova analiza je ob strani pustila že veckrat doka zane visoko presežene vrednosti mocno strupenih formaldehidov in fenolov ter se je osredotocila na vsebnosti težkih kovin. Strupeni ucinki teh kovin se kažejo predvsem zaradi tega, ker se mocno kopicijo v živih bitjih in ekosistemih. Kot receno, so že prejšnje analize pokazale visoko presežene koncentracije težkih kovin, med njimi NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Moravcanom je mar! V SLOVENIJI OBSTAJA SPREGA MED UMAZANIM KAPITALOM IN DRŽAVO. OCITNO OBE STRANI DRUŽI SKUPNI INTERES – NADALJNJE POCENI ODLAGANJE ODPADKOV PROTI DOBREMU PLACILU. bakra, kadmija, kroma, bora, kobalta, mangana in molibdena. Rezultati nove analize (Dolocitev izbranih kovin v površinski vodi in ocena njihovih vplivov na zdravje ljudi) so pokazali povišane in presežene vrednosti selena, kobalta, svinca, arzena, kadmija in bakra. Analiza ugotavlja, da povišane koncentracije preiskovanih težkih kovin v površinski vodi 'nakazujejo na slabo ekološko stanje, kar vpliva na zdravje okoliških prebivalcev'. Vpliv najdenih težkih kovin na zdravje ljudi K K ako najdene težke kovine vplivajo na zdravje prebivalcev Moravške doline, še posebej tistih, ki so najbolj izpostavljeni zaradi svoje bližine dejavnosti podjetja Termit? Selen povzroca težko dihanje, poškodbe centralnega živcnega sistema, bolezni kože in zob, izpadanje las itn.; s svojo strupenostjo pri nosecnicah vpliva na zarodek; v skrajnih primerih lahko pride do paralize in smrti. Kobalt lahko povzroci alergijo, astmo in težave z dihanjem, okvaro ledvic, kobaltov diklorid in sulfat pa sta rakotvorni snovi. Svinec še posebej ogroža otroke in mladostnike, saj njegovo kopicenje v kosteh zavira njihovo rast; zastru pitev s svincem sproži vnetje ustne sluznice, trebušne krce, zaprtje, bolecine v sklepih, delirij, zaustavitev sinteze hemoglobina, okvare sluha in vida, pri nosecnicah pa splav in okvare pri razvoju zarodka; škoduje tudi plodnosti. Arzen je zelo strupen in škodljiv za delovanje cloveškega organizma; lahko privede do kožnega raka, povzroca pa tudi raka na ledvicah, pljucih in mehurju; med škodljive ucinke na zdravje spadajo tudi bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Kadmij povzroca rakava obolenja, še posebej na pljucih, ledvicah, trebušni slinavki, mehurju, dojkah in prostati. Baker lahko škoduje pljucem, jetrom in krvi; pri višjih koncentracijah bakra v telesu pride do okvare ledvic in možganov. Ko smo anketno ugotavljali tipe bolezni v pasu okrog Ter mita, smo prišli do enake ugotovitve: teh bolezni z rakom na celu je mnogo prevec in so rezultat vpliva dejavnosti Termita. Nova analiza prav tako ugotavlja slabo okoljsko stanje in vpliv tega na zdravje ljudi. V sklepu ni nobenega dvoma: 'Posebej problematicni so arzen, kadmij in svinec, ki veljajo za ene izmed bolj strupenih snovi, ki povzrocajo tudi številna rakava obolenja in so uradno klasificirane kot snovi, ki so strupene za vodno okolje z dolgotrajnimi ucinki. Ljudje so povišanim koncentracijam težkih kovin neposredno izpostavljeni.' Za deponijo Drtija in tudi ostale odprte kope analiza zahteva 'ureditev na primeren nacin, z neprepustnim dnom in ustreznim odvajanjem in filtriranjem izcednih voda'. Termit je kazensko odgovoren za nastanek okoljske škode na zavarovanem obmocju Natura 2000 Kandrše-Drtijšcica. Zakrita epidemija, ki nas že dolgo ogroža in nas bo vedno bolj, ce je ne bomo želeli videti, je epidemija nedovzetnosti na onesnaževanje okolja. Že lani je Center za mednarodno in poslovno pravo izdelal pravno mnenje glede zakonitosti predelovanja odpadkov družbe Termit d.d. in ugotovil, da imajo odpadki, predelani v Termitu, tudi po predelavi še vedno status odpadka: okoljevarstveno dovoljenje je nezakonito, torej je tudi predelovanje odpadkov v gradbene proizvode nezakonito. Moravcanom je mar! NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Pet zaporednih znanstvenih analiz P P rejšnja analiza iz avgusta 2019 (Porocilo o inter venciji ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto), ki ji svoje izsledke dodaja ugledni Inštitut Jožef Stefan, ugotavlja ogrožanje okolja, nekontrolirano odlaganje odpadne vode neznanega izvora (hlapne organske spojine in kisline). Omenjeno odlaganje predstavlja tudi vir onesnaženja zraka in tal (izhlape vanje in pronicanje) ter je nenehna grožnja podtalnici in površinski vodi. Državna analiza Ministrstva za okolje in prostor ter Agencije Republike Slovenije za okolje (Vzorce nje in kemijske analize sanacijskega materiala, povr šinskih in podzemnih voda na obmocju nekdanjega Na novinarski konferenci 22. septembra je župan dr. Milan Balažic poudaril: »Da bi se zašcitili pred tožbami podjetja Termit, mediji o ekološki katastrofi v Moravški dolini radi porocajo kot o 'domnevno škodljivih vplivih na okolje'. Besedica 'domnevno' naj bi bila pravna varovalka. Toda ob tem zagrešijo neko drugo hudo napako, ki jih lahko oropa verodostojnosti. Zgrešijo resnico. Ne kakršnokoli resnice, ki bi bila predmet razlicnih pogledov in razprave, temvec znanstveno resnico. Takšno, kakršna je matematika: o tem, da je 1 + 1 = 2, ne more biti razprave. In takšne so resnice, ki nam jih sporocajo analize onesnaženega okolja v Moravški dolini.« odkopa Drtija, kjer deluje podjetje Termit d.d.) iz julija 2019 govori o znatno preseženih kriticnih vrednostih arzena, bakra, kadmija, kroma, niklja, svinca, fluoridov in mineralnih olj. Našteto je vzrok škodljivih ucinkov na cloveka in okolje: onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, za živali in za vodo, ki jo upora bljamo. Okoljska škoda je povzrocena tlom, saj se je odlagal material, ki ni skladen z dolocili Uredbe o obremenjevanju. Šlo je za odlaganje neprimernega materiala: keramicnih varovalk, elektricne žice, stre lovodov, železnih cevi, plastenk, gospodinjskih od padkov, plastike, kovine, betona, asfalta itn. Izcedne V Obcini Moravce smo bili, smo in bomo enoznacno proti takšni politiki, ki unicuje okolje, v katerem živimo. in podzemne vode so obremenjene z onesnaženjem s kovinami, formaldehidi in fenoli. Analiza iz februarja 2019 (Potok Drtijšcica, Straži ca in iztocni potok iz Drtijskega jezera raziskave v rastlinski aplikativni citogenetiki) ugotavlja visoke vsebnosti genotoksicnih snovi, ki poškodujejo DNK, in citotoksicne snovi, ki povzroci poškodbo celic ali celicno smrt. Poškodbe kromosomov na rastlinah in ribah govorijo o kontaminaciji, ki vpliva na ljudi. In nenazadnje, že analiza Geološkega zavoda Slovenije iz maja 2017 (Analiza možnih vplivov sanacij skega materiala na obmocju nekdanjega odkopa Drtija v lasti družbe Termit d.d. na podzemne in površinske vode) sporoca, da so v sanacijskem materialu povišane vrednosti kroma, bakra, niklja, svinca in cinka iz odpadne žlindre, pepela in filtrskega prahu. Prav tako so povišane vrednosti kalija, natrija, klora, sulfatov, formaldehida in fenola, katerih izvor so livarski peski. Z olji so onesnažene površinske vode. Povecan je prenos prašnih delcev kremencevega peska v zraku (ki so najbolj verjeten vzrok raka in silikoze). Ta analiza izpostavlja nepravilen nacin vgrajevanja umetno pripravljene zemljine (steklena/kamena volna), ki ni v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem. Obmocje 'sanacije' ni zavarovano, dostop je prost in zato predstavlja dodatno nevarnost. Pravno mnenje O O ktobra 2019 je Center za mednarodno in poslovno pravo pod vodstvom dr. Vasilke Sancin o nastalih razmerah izdelal še pravno mnenje (Pravno mnenje glede zakonitosti predelovanja odpadkov družbe Termit d.d. v centru za predelavo odpadkov v Drtiji). Po njem imajo odpadki, predelani v Termitu, po predelavi še vedno status odpadka: okoljevarstveno dovoljenje je nezakonito, torej je tudi predelovanje odpadkov v gradbene proizvode nezakonito. Vzrocna zveza med delovanjem Termita in okoljsko škodo je dokazana. Termit mora izvesti sanacijo in nositi njene stroške, Ministrstvo za okolje in prostor pa mora odrediti izvedbo najustreznejših sanacijskih ukrepov. Termit je prekrškovno odgovoren zaradi ravnanj v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem; sicer pa že od leta 2014 nima vec potrebnega okoljevarstvenega do voljenja. Termit je kazensko odgovoren za nastanek okoljske škode na zavarovanem obmocju Natura 2000 Kandrše-Drtijšcica. Skratka, pet analiz z znanstveno metodo doka zuje kriticno nevarno in strupeno onesnaževanje Moravške doline, posredno pa celotnega savskega NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Moravcanom je mar! porecja. Na teh analizah ni nic 'domnevnega'. So trda in trdna znanstveno dokazana dejstva. Dodat na pravna analiza ugotavlja nezakonito delovanje Termita. Še vec: vsa izdana okoljevarstvena dovoljenja v Republiki Sloveniji so nezakonita. Vsa okoljevarstvena dovoljenja, kjer je slovensko tehnicno soglasje (STS) predpogoj za izdajo dovoljenja za predelavo odpadkov, so nezakonita. Dalec od standardov pravne države na tem podrocju vlada popolna nezakonitost, slovenski Divji zahod. Gre za vec kot 250 izdanih okoljevarstvenih dovoljenj, ki niso v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in niso v skladu s pravnim redom EU. Sprega med umazanim kapitalom in državo V V Sloveniji obstaja sprega med umazanim kapi talom in državo. Ocitno obe strani druži skupni interes nadaljnje poceni odlaganje odpadkov, torej onesnaževanje in zastrupljanje okolja, proti dobremu placilu. Ob 'moravški vstaji' je podjetje Termit 16. julija 2019 s strani države prejelo Odlocbo o pre povedi odlaganja odpadkov. Toda umazani kapital je poiskal nacine in obvode za legalizacijo ponovnega odlaganja. Novi nevarni odpadki se v Moravce vozijo pod krinko 'eksperimenta'. Tako je Termit predlagal bivšega ministra Senka Plicanica znanega zagovornika umazanega kapitala Agenciji Republike Slovenije za okolje kot 'nevtralnega' izvedenca v postopku ugotavljanja odgovornosti za nastanek okoljske škode. Ta Agencija (ARSO) sprejme Plicanica kot 'strokovnjaka', ki prica v korist Termita, na ka terega placilnem spisku se je menda že nekajkrat znašel. Tu ni nakljucij. Onesnaževalci in njihovi zagovorniki v en glas trdijo, da je Termit pionir t. i. krožnega gospodar stva. Nekateri izražajo zaskrbljenost zaradi prepovedi odlaganja in govorijo o negativnem vplivu na slovensko industrijo, ki svoje odpadke vozi v Termit. V prvo vrsto porivajo nekakšno gospodarsko škodo ob tem, ko povsem spregledujejo strahotno škodo, narejena okolju in zdravju ljudi. Umazani kapital se je povezal v umazani lobi: Zavod za gradbeništvo (ZAG) pripravlja ustrezno dokumentacijo za odlaganje odpadkov, komunalna podjetja zbirajo odpadke, Hmezad dobavlja in prevaža odpadke, Termit pa sprejema in zakopava nevarne ter strupene odpadke v Moravški dolini. Ne izzivajte državljanske nepokoršcine! D D ržavno odvetništvo je od ministra za gospodarstvo Pocivavška zahtevalo ukrepanje in od pravo nezakonitosti. Minister ne stori nic. Obcina Moravce je Ministrstvo za okolje in prostor opozo rila na nepravilnosti, nezakonitosti in vgrajevanje Pogovarjajmo se! Stopimo skupaj! Za sanacijo Moravške doline in za zeleno Slovenijo. Ce pa kdo misli in nacrtuje, da se bo v Termit spet vozilo nevarne in strupene odpadke, mu sporocamo, naj ne izziva naše državljanske nepokoršcine. Ker jo bo dobil. Pa ne 'domnevno'. nevarnih snovi. Minister za okolje in prostor Vizjak ne stori nic. Ko ga kot župan prosim za sprejem, ni odziva. Oziroma odziv je v nasprotni smeri: stece postopek izkljucevanja vpliva lokalnih skupnosti in raznih nevladnih organizacij ter ekoloških gibanj na okoljsko politiko naše države. Minister Vizjak hkrati napove legalizacijo STS na nacin vladne uredbe, kar pomeni zeleno luc za umazani kapital in nadaljnje odlaganje nevarnih ter strupenih odpadkov. V Obcini Moravce smo bili, smo in bomo enoznacno proti takšni politiki, ki unicuje okolje, v katerem živimo. V našem imenu in v imenu generacij, ki pri hajajo, se bomo po pravni in politicni poti borili proti okoljskemu kriminalu, proti temu, da ARSO postane agencija proti cistemu okolju in Ministrstvo za okolje in prostor ministrstvo proti okolju. Predsednika Vlade Janeza Janšo pozivam k ukrepanju: ne moremo nadaljevati po starem! Epidemija ni ena sama, ta, ki nas trenutno ogroža. Epidemij je vec vrst, skoraj vedno so dejansko povezane z onesnaževanjem. Zakrita epidemija, ki nas že dolgo ogroža in nas bo vedno bolj, ce je ne bomo želeli videti, je epidemija nedovzetnosti na onesnaževanje okolja. Pravno velja urediti podrocje zašcite okolja in odlaganja odpadkov, naš razvoj pa krepko usmeriti v zelene investicije in zelena delovna mesta. Pogovarjajmo se! Stopimo skupaj! Za sanacijo Moravške doline in za zeleno Slovenijo. Ce pa kdo misli in nacrtuje, da se bo v Termit spet vozilo ne varne in strupene odpadke, mu sporocamo, naj ne izziva naše državljanske nepokoršcine. Ker jo bo dobil. Pa ne 'domnevno'. Dejavna obcina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / JANUAR 2020 / ŠTEVILKA 1 / LETNIK XXI Nova pridobitev v Dešnu BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJA: SEAD CURAK D D ešen je s svojimi zaselki Cvetež, Golezen, Planjava, Ušte in Žerenk v pisnih virih prvic omenjen leta 1425. Bliža se šeststota obletnica Dešna in njegovega razvoja. Dešnani so se od nekdaj trudili za boljše življenje v kraju. Sami so v hiše napeljali elektriko, telefon in vecino vodovodnega omrežja. Manjka le še vodovod na zaselek Žerenk, ki se razvija v turisticno destinacijo obcine. Po ustanovitvi obcine Moravce so tudi v Dešnu prišli do prvih asfaltnih cest. Zbirali so prispevke za rekonstrukcije in zemeljska dela, odstopali zemljišca in sami poprijeli za krampe ter lopate in tako prispevali k zmanjševanju zneska na racunih. Septembra še en asfaltni odcep T T retjega septembra letos je bil odprt krajši odcep ceste do Špingelna. Prav s tega odcepa je ob vsakem neurju naneslo na glavno cesto velike kolicine peska, ki je oviral promet. Domacini so pripravili slavnostno odprtje skupaj z županom dr. Milanom Balažicem, direktorjem obcinske uprave Ivanom Kendo, obcinskimi svetniki in izvajalci. Po odprtju so ob pogostitvi in prijetnem klepetu nacrtovali naslednje projekte, ki bodo olajšali življenje obcanov v Moravškem hribovju. Vsi so bili enotni, da je nujno potrebno pripeljati vodovodno omrežje v zaselek Žerenk, kjer še vedno uporabljajo kapnico. Kadar le-te primanjkuje, priskocijo na pomoc gasilci, ki vodo dovažajo s cisternami. Vsi prisotni Dešnani so bili ob novi cestni pridobitvi zadovoljni. Poslovili so se z obljubo, da bodo v prihodnjih letih uredili še dostop do pitne vode za prebivalce zaselka Žerenk, in si zaželeli vse dobro! Anton Komat na obisku pri županu Župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic je 25. avgusta sprejel slovenskega ekologa Antona Komata, clana društva Alpe Adria Green. V pogovoru sta obsodila družbeno in okoljsko neodgovorno ravnanje družbe Termit. Dogovorila sta se za tesno sodelovanje, ki vkljucuje tudi monitoring in nove analize onesnaženosti narave na degradiranih obmocjih Moravške doline, ki škodljivo vpliva tudi na zdravje ljudi. Še posebej sta izpostavila potrebo po nadaljnji analizi kakovosti vode in njene onesnaženosti s težkimi kovinami ter drugimi nevarnimi snovmi. Pri tem bodo prvic uporabljene nove metode in aparature, ki so v razvitih clanicah EU že nekaj casa certificirane ter postavljajo nove standarde v nadzoru in preprecevanju onesnaževanja narave ter zastrupljanja ljudi. Sklenila sta, da je potrebno vložiti veliko truda, ce želimo bodocim rodovom v dedišcino zapustiti sanirano, ocišceno, zdravo in zeleno Moravško dolino. 10 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Dejavna obcina Odprtje novega mostu v Podkraju Vpetek, 14. avgusta 2020, je župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic na cesti Hribce – Tuštanj na odcepu proti kraju Podkraj (Zgornji Tuštanj) odprl nov most cez Cešnjiško Raco. Prejšnji most je zdaj povsem obnovljen in bo lahko s svojo širino ter varnostno ograjo uspešno služil varnemu prometu naših obcank in obcanov s tega podrocja, še posebej pa šoloobveznim otrokom. Odprtja so se poleg krajanov udeležili tudi podžupan Marko Kladnik in nekateri obcinski svetniki, clani Partnerstva za razvoj (Neodvisna lista, SLS). Po slavnostnem odprtju je Društvo krajanov Tuštanja s predsednikom Francijem Cerarjem pripravilo pogostitev v brunarici na Cegunci. Vnedeljo, 23. avgusta 2020, je župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic sodeloval pri od- prtju obnovljene kapelice na Konfinu, na tromeji obcin Moravce, Domžale in Dol pri Ljubljani. V svojem govoru je še posebej izpostavil vrednoto miru, v znamenju katere je bila v zgodbi o nastanku pred prvo svetovno vojno postavljena ta kapelica. Kapelico je pred množico zbranih blagoslovil vrh- poljski župnik Ivan Povšnar. Po uradnem delu, ki so ga s svojimi pesmimi popestrile ljudske pevke pod vodstvom Moravške Mare, so domacini pripravili prijetno druženje. Obnovljena kapelica na Konfinu BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBCINI MORAVCE - S SRCEM NA POTI O O bcina Moravce je pristopila k vseslovenskemu humanitarnemu projektu za mobilnost starejših PROSTOFER in v letu 2020 za izvedbo zagotovila financna sredstva ter vozilo, s katerim se izvajajo brezplacni prevozi starejših obcanov. Brezplacni prevozi so namenjeni vsem tistim starejšim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, -imajo nižje mesecne dohodke, -imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi starejšim omogocajo lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe (npr. Zdravstveni dom, bolnišnice), brezplacne prevoze do javnih ustanov (Obcine, Upravne enote), trgovinskih centrov ipd. Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo je zagotovljeno s strani OBCINE MORAVCE, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8.00 in 18.00 uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Dejavna obcina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Enajsta redna seja obcinskega sveta BESEDILO: AJDA LALIC, FOTOGRAFIJA: mag. TATJANA COP V V sredo, 2. septembra 2020, se je na enajsti redni seji zbral obcinski svet obcine Moravce. Pred zacetkom rednega dela seje obcinskega sveta je potekala žalna seja ob smrti castnega obcana Bogomirja Capudra. Ob prisotnosti svojcev pokojnega castnega obcana je župan dr. Milan Balažic vse navzoce nagovoril z izjemno doživetimi besedami, iz katerih smo lahko razbrali, da je bil Bogomir oziroma Miro, kakor smo ga obcani bolje poznali, izredno zaslužen moravški obcan: trobentac, orglar, zborovodja. Bil je ustanovitelj Moškega pevskega zbora Tine Kos, prvi kapelnik moravške godbe ter pobudnik ustanovitve oddelka glasbene šole v Moravcah. V vseh pogledih je bil izjemen clovek, ki je s svojim delom zaznamoval kulturno dogajanje v naši obcini in soustvarjal delo vecine pevskih sestavov v njej. Poleg tega je bil ne le zaveden Moravcan, temvec tudi izjemen domoljub, kateremu je bila slovenska pesem dalec pred vsem ostalim. Župan, obcinski svetniki in vsi ostali prisotni smo pokojnika pocastili z minuto molka. Sprejet rebalans proracuna V V nadaljevanju je gospa Marjanca Urbanija predstavila prvo spremembo odloka o proracunu. Po krajši razpravi, ki se je vrtela predvsem okrog postavke kmetijstva, so svetniki z vecino glasov sprejeli rebalans proracuna. V naslednji tocki je bilo podano tudi porocilo o izvajanju proracuna za prvo polletje, na katero ni bilo razprave in je bilo sprejeto z vecino glasov. Na vrsti je šola! P P ri tretji tocki dnevnega reda so svetniki prisluhnili predstavitvi rekonstrukcije in dozidave OŠ Jurija Vege Moravce, ki naj bi bila realizirana v prihodnjih Svetniki se strinjajo, da je potrebno šolo obnoviti in razširiti, saj se število šoloobveznih otrok nenehno povecuje. Na enajsti redni seji obcinskega sveta so prisotni pocastili spomin na Bogomirja Capudra, castnega obcana, ki je pomembno zaznamoval kulturno življenje Moravške doline. nekaj letih. Najprej je gospod Iztok Cancula predstavil konkretne nacrte dozidave in rekonstrukcije šole. Poudaril je, da je bilo v izredno kratkem casu pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki ga je obcina pridobila 8. julija 2020. Skladno z nacrtom bodo odstranil obstojec severni del šole, uredili novo kuhinjo, jedilnico in telovadnico s štirimi vadbenimi enotami. Ker naj bi imeli vsi javni objekti do leta 2023 osebno dvigalo, bodo tudi to uredili. Skupna površina dozidanih prostorov znaša 3836,68 m˛, obnovljenih pa 873,20 m˛. Gospa Martina Magajna je nato predstavila še financni vidik obnove, ki bo skupaj z DDV znašala 5.119.700 evrov. Od tega bo približno milijon evrov zagotovljenih iz Ekosklada, štirje milijoni evrov pa iz lastnih sredstev. Ker se število ucencev na OŠ Jurija Vege vztrajno veca, sta obnova in širitev šole neizbežni in nujni. Med razpravo je svetnike predvsem zanimalo, ce so nacrti usklajeni z vodstvom šole. Po porocanju direktorja obcinske uprave je bil ravnatelj g. Matej Žist ves cas vkljucen v nacrtovanje projekta. Seveda je vecino svetnikov zanimal financni vidik – negativno mnenje nadzornega odbora, financno tveganje in dejanska možnost izpeljave projekta. Ne glede na vse se vsi svetniki strinjajo, da šola rabi obnovo in širitev, zavedajo pa se tudi financnega zalogaja. Obnova Kulturnega doma in drugo V V naslednji tocki je bil predstavljen tudi projekt ureditve Kulturnega doma Moravce. Ob partnerstvu Kulturnega društva Tine Kos bo za ta projekt pridobljenih 148.000 evrov. Obcinski svetniki so sklep o prenovi KD Moravce sprejeli z vecino glasov. V nadaljevanju je dr. Primož Banovec predstavil Hidrološko-hidravlicno študijo za potrebe OPN Moravce za vodotok Drtijšcica. Ob predstavitvi se je odprla razprava o problematicnih mestih, kjer v vecini Drtijšcica poplavlja, in o možnih rešitvah. Pod sedmo tocko dnevnega reda je bil podan predlog spremembe podelitve koncesije za vzdrževanje obcinskih cest. Do sedaj se je koncesija podeljevala za petnajst let, od zdaj naprej pa je predlagano, da se podaljšuje na vsakih pet let. S tem bi lahko v primeru nezadovoljivega opravljanja dela koncesionarja NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Dejavna obcina menjali že po petih letih. Obcinski svet je predlog z vecino glasov sprejel. Nato je gospa Marjana Krumpestar predstavila predlog podeljevanja proracunskih nepovratnih financnih subvencij za lastnike in solastnike spomeniško zašcitenih objektov za obnovo fasad, streh in stavbnega pohištva v obcini Moravce. Tudi po tej tocki se je odprla razprava; predvsem v zvezi s tem, kateri objekti pridejo v poštev. Obcinski svetniki so predlog z vecino podprli. V naslednji tocki dnevnega reda so za nadomestnega clana – predstavnika lokalne skupnosti za svet zavoda OŠ Jurija Vege Moravce imenovali gospoda Antona Orehka. imel. Vendar so vztrajnost, naravni talent in volja botrovali velikemu napredku in uspehom, ki so sledili. Miro je bil v Obcini Moravce mnoga leta gonilna sila tudi na podrocju ljubiteljske kulture. Vse proslave in prireditve so ocarale zaradi njegovega znanja in sodelovanja. Pod zadnjo tocko dnevnega reda je bilo podanih kar nekaj pobud in predlogov. Najprej je podžupan Marko Kladnik pozval k ureditvi dokumentacije za avtobusna postajališca, za katera bi bilo prav, da se uredijo tudi na relaciji od Moravc do Pec. Župan obcine Moravce je predlagal ureditev podrocja obcinskih praznikov. Pozval je k še kakšnemu spominskemu dnevu, ko bi pocastili še katero od znamenitih moravških osebnosti. Žu- pan je na enajsti redni seji še ustanovil novo delovno telo obcine – svetovalec za turizem v obcini Moravce. To mesto je prevzel gospod Branimir Mikulaš, ki ima precej izkušenj na podrocju turizma. Zapustil nas je castni obcan Miro Capuder O O b slovesu od prvega castnega obcana Mira Capudra je župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic na žalni seji Obcinskega sveta 2. septembra prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: »Spoštovani žalujoci domaci, spoštovani podžupan, spoštovani svetniki Obcinskega sveta Obcine Moravce, spoštovani gostje! Poslovil se je naš castni obcan in eden najbolj zaslužnih obcanov za to, da imamo v naši obcini ljubiteljsko kulturo na tako visoki ravni. Miro Capuder ali, kot smo mu rekli Alešev Miro, je bil od malega predan glasbi. Njegov oce, Aleš, je bil dolga leta zborovodja cerkvenih zborov in organist. Ocetovo delo je kot mlad fant nadaljeval Miro, ki se je spoprijel z veliko obveznostjo: prevzeti renomiran zbor z odlicnimi pevci in nadaljevati to kakovostno raven. Njegova prizadevanja so ga izoblikovala v odlicnega glasbenika in pedagoga. Miro je bil znan trobentac, ki je ustanovil legendarni glasbeni sestav »Zadovoljni muc«. Starejši obcani se prav gotovo spominjajo, da v Moravcah in širši okolici ni bilo prireditve, kjer ne bi sodeloval s svojim ansamblom. Igranje orgel in zborovodstvo je bila njegova velika prelomnica, saj do tedaj tovrstnih izkušenj ni Po njegovi zaslugi imamo že vec kot šestdeset let Moški zbor Tine Kos. Bil je tudi ustanovitelj in dolgoletni kapelnik Moravške pihalne godbe. Vse to, kar danes slišimo na kulturnih, javnih, obcinskih in državnih prireditvah ter praznikih, je plod njegovega dela, saj je kot pionir in ustanovitelj zaoral ledino, ki je obrodila odlicen sad. Da je naša godba na takšni glasbeni ravni, je tudi njegova zasluga, saj je bil med prvimi pobudniki tega, da se je ustanovil oddelek Glasbene šole za poucevanje inštrumentov za nadaljnje sodelovanje v moravški godbi. Clani in clanice ter mentorji vseh pevskih sestavov, ki delujejo v naši obcini, so prva znanja pridobili pri Miru. Prav njegovo mentorstvo je bilo tista luc, ki je pokazala pravo pot in bogato obrodila sadove na podrocju ljubiteljske kulture v naši obcini. Miro je bil velik domoljub in zaveden Slovenec, ki se je zavedal, da je le kultura jamstvo, da se bomo ohranili kot narod. Da ima naša obcina tako dobro ime in je zelo spoštovan partner pri vseh kulturnih prireditvah po državi, je njegova velika zasluga. Vedno je zagovarjal prvotne korenine slovenskega zborovskega petja, ljudskega izrocila in je venomer ponavljal: najprej kvalitetno izvajanje naše, slovenske glasbe, šele nato bomo posegali po tujih delih. Slovo od njega je bolece, pa vendar do Mira Capudra cutimo veliko hvaležnost. Hvaležnost cloveku, ki pušca za sabo generacijo novih ustvarjalcev, ki nadaljujejo njegovo delo. Zato, spoštovani Miro, neizmerno te bomo pogrešali. V naših srcih boš ostal zapisan z velikimi crkami kot glasbeni ustvarjalec, ki je v naši obcini, pa tudi širše, pustil neizbrisen pecat. V imenu Obcinskega sveta Obcine Moravce in v svojem osebnem imenu izrekam domacim iskreno sožalje. Prosim, da se z minuto molka poklonimo spominu na Mira Capudra. Miro, naj ti bo lahka zemljica slovenska.« NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 13 VZD Domžale vlagamo vse napore, da bi naši pacienti cim manj obcutili posledice spremenjenega nacina dela zaradi epidemije covid-19, in da bi varno, kakovostno in pravocasno oskrbeli vse naše paciente. Trenutno stanje nam žal ne dopušca, da bi pacienti prihajali nenaroceni v zdravstveni dom, saj je ob koncentraciji bolnih in veliki prenosljivosti novega koronavirusa precejšnja možnost, da bi se bolezen prenesla na tiste najbolj ranljive. Naš osnovni cilj je zagotoviti storitve vsem našim pacientom, ob hkratnem zagotavljanju varnosti pred prenosom nove bolezni. Vlagamo vse napore v to, da bi ta cilj dosegli. Od razglasitve epidemije dalje locujemo poti bolnikov, ki bi lahko zboleli za covid-19 od ostalih uporabnikov zdravstvenih storitev. Da bi preprecili možno širjenje okužbe med pacienti v cakalnicah, moramo zagotoviti kontroliran vstop v zdravstveni dom, varno razdaljo v cakalnicah in obvezno nošenje mask. Obvestilo Zdravstvenega doma Domžale • Da bi zmanjšali možnosti širjenja bolezni in se cim prej vrnili v normalno življenje, lahko najvec storimo sami, z upoštevanjem osnovnih ukrepov - ohranjanjem medosebne razdalje, uporabo zašcitnih mask ter umivanjem in razkuževanjem rok. V imenu vseh zaposlenih v ZD Domžale in v imenu naših najbolj ranljivih pacientov se vsem zahvaljujem za upoštevanje zgornjih navodil. mag. Renata Rajapakse, dr.med.spec., vršilka dolžnosti direktorja Prosimo vas, da upoštevate spodnja navodila in nasvete: • Za vse storitve se je potrebno narociti po telefonu ali elektronski pošti. Ker trenutno poteka zelo veliko telefonskih posvetov z zdravniki, so linije preobremenjene in vcasih žal ne moremo takoj odgovoriti na vse klice. Klicev je tekom dneva prevec, da bi lahko vsem odgovorili oziroma se z vsemi pogovorili. Upoštevati je treba dejstvo, da zdravniki in medicinske sestre tudi v casu, ko jih klicete, opravljajo svoje redno delo oziroma obravnavajo bolnike v ambulanti. Zato vse prosimo za potrpežljivost in razumevanje. Zgrešene klice v najvecji možni meri beležimo in poklicemo nazaj. • Svetujemo, da za vse nacrtovane potrebe (ponoven predpis receptov, izdaja napotnic, bolniških listov ipd.) poklicete pravocasno, to je vsaj teden dni prej ali uporabite elektronsko pošto ambulante. V kolikor ambulante nikakor ne morete priklicati ali ce ambulanta ne dela, poklicite centralo Zdravstvenega doma na številko (01) 724 51 00 in poskusili vam bomo pomagati z informacijo ali nasvetom. Tudi ta številka je zelo obremenjena, zato bo verjetno potrebno poklicati veckrat. • V primeru nujne medicinske pomoci je treba vedno poklicati številko 112. • Ob vstopu v zdravstveni dom pri vsakem obiskovalcu preverimo zdravstveno stanje in izmerimo telesno temperaturo. • Ob simptomih in znakih bolezni covid-19 pri pacientih izvajamo odvzem brisov za dokaz virusa SARS-CoV-2. Od 28. septembra dalje bomo odvzem brisov organizirali na nacin »drive–in« (za odvzem brisa boste pocakali kar v avtu) in sicer na južni strani Zdravstvenega doma v Domžalah. Za bris se je prav tako potrebno narociti pri osebnem ali nadomestnem zdravniku. Izvide testiranja sporocimo po telefonu naslednji dan zjutraj ali dopoldne oziroma takoj, ko prejmemo rezultate. • Ob sumu na bolezen covid-19 je izjemno pomembno, da ostanete v samoizolaciji, dokler ne prejmete rezultatov testiranja. 14 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Zgodovina Zapise in zanimivosti iz Moravške zgodovine zbira in ureja g. Bogomil Brvar Pomološki oglas, Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung, št. 128, 23. oktober 1830 "… velikanska množica obcinstva …", 1909, Domoljub, 22, 16. september 1909, št. 37 Pomološki oglas Prijateljem sadjereje s tem naznanjamo, da namerava podpisani z zacetkom naslednjega meseca prenesti svojo sadjarsko šolo iz Peci v Podbrezje. Pred tem pa želi prodati v Pecah nekaj mladih drevesc, in sicer: a. 400 kosov zelo plemenitih orehov, visokih preko 8 cevljev po 24 krc. 400 istih, visokih preko 6 cevljev po 18 krc. 4000 istih, visokih preko 4 cevlje po 12 krc. b. 1000 kosov zelo plemenitih cešenj, 77-ih vrst, vec od njih ima že ocesca, glede na razlicno velikost po 15 in 20 krc c. 1000 kosov sliv, v 46 vrstah Kdor se želi okoristiti s tem oglasom, naj drevesca odnese iz Pec 3. ali 4. novembra tega leta. Kasnejša narocila je mogoce izvesti le v Podbrezjah. NB Mladih drevesc peckatega sadja trenutno ni na razpolago, a jih bo v poznejših letih mogoce tukaj dobiti prav veliko v vec kot 700 vrstah po 15 in 20 krc. Podbrezje, 18. oktobra 1830. Franc Pierz, župnijski vikar. Pomološki oglas (prevod), Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung, št. 128, 23. oktober 1830 Zgodovina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 15 Znamenite osebnosti Moravške doline BESEDILO: BOGOMIL BRVAR V V zgodovini Moravške doline so zapisane znane osebnosti, ki so pustile pecat na razlicnih podrocjih cloveške ustvarjalnosti, tako v Moravški dolini kot tudi izven nje. Nekaterih se zaradi njihovega pomembnega prispevka kulturni dedišcini, znanosti in tudi gospodarskemu napredku pogosto spominjamo, drugih redkeje, vsi pa zaslužijo, da jih ohranjamo v spominu. Stane Stražar je v knjigi Moravška dolina pred stavil Znamenite Moravcane (Stražar, 1979, str. 427437), na spletni strani Seznam osebnosti iz Obcine Moravce (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ osebnosti_iz_Obcine_Moravce) pa so po podrocjih ustvarjanja in delovanja zapisane osebe, ki so se na Moravškem rodile ali tu umrle oziroma so na Moravškem delale ali še vedno delajo. V tem prispevku so navedene znane osebnosti iz Moravške doline (glavni vir: Stražar, str. 427–437), ki jih ni vec med nami. V preglednici so navedeni ime in priimek, letnici rojstva in smrti, kraj rojstva in dejavnost, kot je zapisana v Slovenski biografiji. Znameniti Moravcani v Stražarjevem popisu so še Srecko Berlot, ravnatelj moravške šole, Mavricij Bergant, pedagog, Vaclav Bril, pesnik, Danilo Cerar, glasbenik, Engelbert Rakovec, profesor klasicnih jezikov, Mary Grill, publicistka in igralka, Vatro Grill, publicist in pisatelj, Jožef Markic, krajevni zgodovinar, Andrej Orehek, pripovednik, Ivan Povirek, akademski kipar in dr. Anton Rak, odvetnik. Tudi te osebe so zapisane v zgodovini moravške doline, vecina od njih pa se je iz te doline odselila že v otroštvu. So pa izjeme, kot je Srecko Bertlot, ki je poleg uciteljevanja in vodenja šole deloval v številnih organizacijah. V prihodnjih številkah Novic bomo znane ali znamenite osebnosti Moravške doline kratko predstavili, in tudi še druge, ki niso omenjeni v tem prispevku. Dr. Fran Detela 1850–1926 Pisatelj Moravce Janko Grad* 1875–1944 Pedagoški pisatelj Pece Franc Klemencic 1880–1961 Impresionisticni slikar Ljubljana Tine (Valentin) Kos 1894–1979 Akademski kipar Cešnjice pri Moravcah Dr. Josip Mal 1884–1978 Zgodovinar Pretrž Anton Oliban 1824–1860 Pesnik, prevajalec, duhovnik Moravce Franc Pirc 1785–1880 Sadjar, ameriški misijonar Kamnik Maks (Makso) Pirnat 1875–1933 Poljudno-znanstven pisatelj Zgornji Tuštanj Dr. Lovro Požar 1855–1946 Šolnik Vrhpolje Andrej Rovšek, st. 1836–1903 Podobar Gabrje pod Limbarsko goro Andrej Rovšek, ml. 1864–1907 Podobar in kipar Gabrje pod Limbarsko goro Davorin Rovšek 1896–1941 Fotografski mojster Gabrje pod Limbarsko goro Anton Rožic 1787–? Pisec literarne zgodovine Kranjske Moravce Janko Toman* 1863–1945 Ucitelj, gospodarstvenik Žužemberk Gvido Ucakar* 1912–1986 Glasbenik Moravce Jože Urbanija* 1886–1955 Ljudski pisatelj Spodnja Dobrava Jurij Vega 1754–1802 Matematik in topniški strokovnjak Zagorica pri Dolskem Ivan Vrecar* 1887–1959 Podobar Zgornji Tuštanj Dane Zajc 1929–2005 Pesnik Zgornja Javoršcica O osebah, oznacenih z zvezdico, ni podatkov v Slovenski biografiji. 16 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Jernejeva nedelja DAN ZAPISAN V ZLATIH CRKAH Slovesno Na Moravškem, v Pecah, smo dobili kar odkritje dva spomenika v enem – spomenik Francu spomenika Ksaverju Pircu in spomenik peškemu apnencu. Francu KsaverjuPircu na Jernejevo nedeljo BESEDILO: AJDA LALIC, FOTOGRAFIJE: PRIMOŽ in ŠPELA LAZAR, AJDA LALIC, mag. BLAŽ SLAPAR Jernejeva nedelja NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Kratek opis življenja Franca Ksaverja Pirca (Kamnik, 1785; Pece 1819-1829; Ljubljana, 1880) P P red dobrim letom je izšlo bogato knjižno delo Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca, avtor je domacin Bogomil Brvar. Šele ob izidu te knjige smo spoznali velicino in bogato zapušcino našega nekdanjega župnika Pirca. Spoznali smo, da Franc Ksaver Pirc ni bil le pobožen duhovnik, ki je bil z dekretom leta 1819 postavljen za vikarja v revno hribovsko vas Pece. Takratnim neukim ljudem je bil predan dušni pastir, postal jim je svetovalec, prvi ucitelj, prijatelj, skratka clovek, h kateremu so se zatekali po nasvete in pomoc. V tistih casih je vladalo splošno pomanjkanje in župnik Pirc je ljudem pomagal preživeti s tem, da jih je ucil sadjarstva, sadil peške in cepil drevje ter ljudi oskrboval s sadnimi sadikami. Ob tem je v casu službovanja v Pecah napisal prirocnik za sadjarje, ki je v rabi še danes. Ustanovil je prvo šolo v Pecah in se v casu, ko je oblast želela ukiniti vikariat v Pecah, temu uprl in uspel: Pece so postale samostojna župnija. Po desetih letih je Pirc odšel iz Pec na drugo župnijo, v Podbrezje, leta 1835 pa je kot misijonar odšel med Indijance, ki so ga imenovali Dobra duša. Sedem let pred smrtjo se je vrnil v Slovenijo, kjer je umrl leta 1880. Spomenik Francu Ksaverju Pircu Klop iz obrobnega dela kamnitega orjaka (Fotografija: Sabina Barlic) Klop izdelana iz kamnitega orjaka iz Pecnarce in knjiga Peški apnenec z vzhodnega dela obcine Moravce, stvaritev narave in spretnost rokodelceve roke je harmonija lepote. Knjiga je nastala kot raziskovalna naloga ucencev OŠ Jurija Vege Moravce z mentorico Majo Gercar in dr. Antonom Ramovšem. Spominsko obeležje za naš kraj in obcino pomeni opomnik, da smo lahko ponosni na dosežke naših prednikov, in spodbuda, da jih posnemamo v njihovem plemenitem udejstvovanju za ohranjanje skupnosti v solidarnosti, širjenju znanja in socutju. 18 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Jernejeva nedelja ZAMISEL / IZVEDBA / PRAZNOVANJE Matematik, informatik s pristno raziskovalno žilico, usmerjeno v zgodovino domacega kraja, to so Pece z okolico, Bogomil Brvar, je priobcil neizcrpen vir o Kamnicanu, Francu Ksaverju Pircu, ki je eno desetletje preživel v Pecah. Med nami bo Pirc za vedno ostal zapisan zaradi: • duhovnega dela • ohranitve župnije Pece • odprave lakote • ustanovitve šole • sadjarjenja Po predstavitvi knjige je v spontanem pogovoru gospod župnik Franc Povirk obelodanil idejo, da bi Francu Pircu postavili spomenik. In se je zgodilo! Z veliko politicne volje župana dr. Milana Balažica in modre presoje svetnikov, saj so financna sredstva za postavitev spomenika v celoti zagotovili iz obcinskega proracuna. Nahajališce peškega marmorja v Pecnarci (Fotografija: Bogomil Brvar) Kamniti orjak (5 ton) odlomljen v Pecnarci na zemljišcu Mihevcevih s Preterža v novembru 2019. Svoje moci in znanje ob tem so prispevali Miro Kos, Janez Mal in Albin Prašnikar. Transport do vrha Štefina sta opravili s traktorji Silvo Kos in Albin Prašnikar ml. Od tam do Pec je prevoz opravilo podjetje Avbelj Franci s. p. - prevozništvo in gradbena mehanizacija iz Zg. Kosez. (Fotografija: Silvo Kos) Na obisku pri kiparju Edinu Šcuku. (Fotografija: Sabina Barlic) Kamniti orjak v kamnoseški delavnici Kamen Jeric Jožef Jeric s.p. v Struževem pri Kranju. (Fotografija: Sabina Barlic) Na plesišcu v tednu pred velikim dnem (Fotografija: Sabina Barlic) Prvo zahvalo si zagotovo zasluži domaci župnik Franc Povirk, ki je tudi ta projekt uspešno speljal od ideje do izvedbe. Zahvala gre Obcini Moravce in županu dr. Milanu Balažicu, ki je iz proracuna v celoti zagotovila financna sredstva. Jernejeva nedelja NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 19 JERNEJEVA NEDELJA 30. 8. 2020 Ce ste dogodek želeli spremljati, pa vas je kaj zadržalo, lahko narocite posnetek. Pozanimajte se v župnišcu. N N edeljsko jutro, 30. avgusta 2020, je bilo sveže, malce hladnejše kot jutra poprej. V zraku so visele pozno poletne meglice in sladko pricakovanje dneva, ki je bil pred nami. Od jeseni leta 2018, ko je izšla knjiga Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca, pa do Jernejeve nedelje 2019, ko smo njemu na cast pripravili predstavitev knjige in razstavo, do letošnje Jernejeve nedelje, ko smo odkrili spomenik posvecen prav njemu, je preteklo veliko ur skupnega dela in nacrtovanja. Vmes se je pokazalo nemalo težav in dilem. Od odlocitve za spomenik, do izbire materiala, umetnika, pridobivanja sredstev, na koncu pa še spopadanja z vsemi odlocitvami in spremembami v zvezi z epidemijo COVID-19. Marsikdo bi se vsega naštetega ustrašil, kdo najbrž tudi obupal, a v Pecah smo stopili skupaj, ko je bilo to potrebno. Povezanost in organizacijske sposobnosti Pecanov so letos še bolj prišle do izraza, saj smo se pri organizaciji dogodka morali ravnati po priporocilih NIJZ. Zaradi situacije smo morali veliko tradicionalnih stvari tokrat opustiti. Tako je odpadel bogat srecelov, po katerem je bila Jernejeva nedelja vedno znana, in pecivo peških gospodinj. Smo pa zato pripravili kaj novega. 20 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Jernejeva nedelja Pritrkovanje in godba – praznik je S S lovesnost se je zacela s slovesnim pritrkovanjem in nekaj pred de- veto uro zjutraj s promenadnim koncertom Pihalne godbe Moravce. Slovesnost je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v spremstvu moravškega novomašnika Vita Urbanija pri stojnici pred cerkvijo blagoslovil zdravilna zelišca in caje, ki so jih ljudje prinesli k blagoslovu. Nadškof je pozdravil tudi castne goste: v prvi vrsti župana obcine Moravce dr. Milana Balažica s partnerico, podžupana Marka Kladnika s soprogo, gospoda Bogomila Brvarja s soprogo, umetnika Edina Šcuka s soprogo, kamnoseka Jožeta Jerica ter Dragico in Jožeta Perneta iz KD Tabor, Podbrezje, Naklo. Nato se je sprevod premaknil v cerkev, kjer je vse navzoce nagovoril Matjaž Barlic. Nato je dr. Jamnik nadaljeval s sveto mašo ob somaševanju gospoda Vita in domacega župnika Franca Povirka. Na koncu svete maše je v cerkvi spregovoril Bogomil Brvar, avtor knjige Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca. Vedno znova nas navduši s svojim širokim znanjem in po njegovem nagovoru, nihce ni ostal ravnodušen. Ravnodušni pa niso ostali niti obiskovalci pred cerkvijo. Zaradi ukrepov je v cerkev smelo vstopiti omejeno število ljudi, zato je PGD Pece poskrbelo za postavitev klopi pred cerkvijo, Anže Cerar pa je uredil ozvocenje, da so tudi zunaj lahko prisostvovali sveti maši. Pihalna godba Moravce Peški oktet dr. Anton Jamnik Bogomil Brvar Neurje – pa kaj? Mi praznujemo! K K ot da ni bilo letos že dovolj zapletov, se je v casu maše razbesnelo hudo neurje, ki nam je dodobra opralo in razmetalo prizorišce. Tisti, ki smo to doživeli zunaj, smo lahko le nemocno opazovali ljudi, ki so se razbežali pod vse možne strehe in ugibali, ce ne bo morda koga dež cisto zares pregnal. Med tem pa je v cerkvi še naprej potekala slovesna sveta maša, ki se je zakljucila z zahvalami vsem, ki so na kakršenkoli nacin pripomogli k postavitvi spomenika. Prvo zahvalo si zagotovo zasluži domaci župnik Franc Povirk, ki je tudi ta projekt uspešno speljal od ideje do izvedbe. Zahvala gre Obcini Moravce in županu dr. Milanu Balažicu, ki je iz proracuna v celoti zagotovila financna sredstva. Zahvaliti se moramo Bogomilu Brvarju, ki je s svojo strastjo do raziskovanja in odgovornostjo do zgodovinskih osebnosti, ki so zaznamovale naše Iz vsega srca smo hvaležni kiparju Edinu Šcuku, kamnoseku Jožefu Jericu, ki je iz domacega kamna izdelal podstavek in družini Peterka (Mihevcevim s Pretrža), ki je dovolila, da iz njihovega kamnoloma izvlecemo vectonsko skalo za izdelavo podstavka. Jernejeva nedelja NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI kraje, poskrbel, da je Franc Pirc za vedno dobil mesto v Pecah in v slovenski zavesti nasploh. Zahvalili smo se dr. Antonu Jamniku, ki se vedno rad odzove na naše povabilo in novomašniku Vitu Urbaniji za sodelovanje. Iz vsega srca smo hvaležni kiparju Edinu Šcuku in kamnoseku Jožefu Jericu, ki je iz domacega kamna izdelal podstavek. In hvala družini Peterka (Mihevcevim s Pretrža), ki je dovolila, da iz opušcenega kamnoloma, ki je v njihovi lasti, izvlecemo vectonsko skalo, iz katere je bil podstavek izdelan. V znak zahvale smo obdarovancem podarili sadjevec s suhimi hruškami skrito v vrecki iz žaklovine, spominsko podobico in pisno zahvalo. Vse je povezano s Pircevim življenjem, sadje (Pece) in žaklovina (Indijanci). Fotografijo za spominsko podobico je posnela Maja Rokavec. Podobico je vsakdo lahko dobil na stojnici. Nekaj jih je še na voljo. Dogodek dneva – odkritje spomenika K K o smo po zahvalah prišli iz cerkve nas je pricakal neverjeten prizor. Kljub neurju, ki nas je presenetilo med mašo, se je spet pokazalo sonce. Ljudje, ki so se prej razbežali, so se vrnili, pridne roke so poskrbele, da je bilo prizorišce spet urejeno in slovesno. Prišel je težko pricakovan trenutek – odkritje spomenika Francu Ksaverju Pircu. Pred tem je župan obcine Moravce dr. Milan Balažic v spodbudnem govoru na kratko povzel Pircevo življenje; njegovo delovanje v Pecah in njegov pomen za naše kraje in celotno Slovenijo. Po nagovoru, ki je v vseh navzocih vzbudil obcutke ponosa na duhovnika in dobrotnika z 10-letnim bivanjem v našem kraju, je dr. Balažic ob spremljavi godbe slovesno odkril spomenik. Vsi zbrani smo obcudovali to izjemno umetniško delo. Zgornji del upodablja Pirca v duhovniškem oblacilu, ki v eni roki drži jabolko, v drugi pa hruško, je izdelan iz prilepskega marmorja (Prilep, Makedonija), spodnji del oziroma podstavek, umetniško delo že samo po sebi, pa je izdelan iz peškega »marmorja«. Mnogi kar niso mogli verjeti, da so v naših krajih vcasih lomili tako lep kamen. Iz ostanka skale je kamnosek Jeric izdelal klop, ki stoji na robu trga pred cerkvijo in kaže, kakšen izgleda peški apnenec pred obdelavo. Tako smo dobili kar dva spomenika v enem – spomenik Francu Ksaverju Pircu in spomenik peškemu apnencu. Edin Šcuk – clovek narave, zato mu celo kamen pusti priti blizu V V programu je sodeloval Peški oktetiz domacega Kulturnega in športnega društva Pece. Z domoljubnimi pesmimi je polepšal že tako cudovito slovesnost. Sledil je blagoslov spomenika, ki so ga izvedli dr. Jamnik, Vito Urbanija in domaci župnik Franc Povirk. Po blagoslovu je custveno spregovoril Bernarda Mal dr. Milan Balažic kipar Edin Šcuk. Ko je z žarom in iskro v oceh prišel pred mikrofon, smo vsi vedeli, da to zanj ni bila le ena od službenih nalog. Med nagovorom nam je opisal proces izdelave kipa in se zahvalil vašcanom, ki so bili z njim ves cas v stiku in sodelovali s predlogi, da je kip danes pred nami v vsem sijaju. Povedal je tudi, da je med urami in urami preživetega casa z gospodom Pircem z njim izmenjal nemalo besed in številne nasvete, zato naj se ne cudimo, ce ga bomo že naslednji dan videli sedeti na klopci in gledati njegov kip, saj mu je morda prišel le kaj zaupat. Veseli smo, da smo izdelavo spomenika zaupali tako srcnemu in predanemu cloveku in verjemite nam, gospod Šcuk, da ste v Pecah vedno dobrodošli! Da ste sedaj na nek poseben nacin naš. KD Tabor, Podbrezje, Naklo – gostujoci Pircevi castilci N N agovoril nas je tudi gospod Perne iz Kulturnega društva Tabor, Podbrezje, Naklo, kjer že vec let castijo Franca Pirca. Po zakljucenem uradnem delu 22 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Jernejeva nedelja Od leve prosti desni: Marko Kladnik - podžupan obcine Moravce z ženo Darjo, Jožef in Dragica Perne - KD Tabor, Podbrezje, Naklo, Jožef Jeric - kamnoseštvo Jeric, Bogomil Brvar - avtor obsežne knjige o Francu Pircu z ženo Božo, Edin Šcuk - kipar z Liljano, dr. Milan Balažic - župan obcine Moravce z dr. Nino Krajnik, Franc Povirk - župnik župnije Pece, dr. Anton Jamnik - ljubljanski pomožni škof, Vito Urbanija - novomašnik iz župnije Moravce srecanja, ki sta ga umetniško še veckrat obogatila Peški oktet in Pihalna godba obcine Moravce, povezovala pa Bernarda Mal, se je nadaljevalo druženje pred cerkvijo. Kljub temu da tradicionalne pogostitve ni bilo, smo po zaslugi podjetij Prodnik, Fructal, Mercator in Baron, vseeno lahko uživali v vodi in sokovih ter raznih priboljških. Hvala naštetim podjetjem, da so z donacijo podprli našo prireditev. Med zadrževanjem na trgu pred cerkvijo so si obiskovalci v vitrini lahko ogledali tudi manjšo razstavo o nastajanju spomenika. Ker tokrat srecelova ni bilo, smo vašcani pripravili za obiskovalce majhna darilca, ki so jih lahko odnesli domov v spomin na ta lep dan. Potem smo ostali brez besed P P o koncanem dogodku smo ostali brez besed. Težko je opisati obcutke, ko po dolgih tednih priprav, predvsem pa negotovosti zaradi epidemiološke situacije v državi, dogodek izpade tako lepo in slovesno. Ponosni smo! Najprej na Franca Pirca, ki je poskrbel, da Pece kot take danes sploh obstajajo. Nato na vas, dragi obiskovalci, ki ste se dosledno držali navodil in ste kljub vsemu tudi letos prišli. Na koncu pa tudi nase, da smo Pecani znova dokazali, da skupaj zmoremo vse. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pece za brezmejno podporo in pomoc pri organizaciji, hvala Albinu Prašnikarju za pritrkovanje, krasilkam za cudovito urejeno cerkev in dekoracijo prireditvenega prostora, pevcem in organistki za lepo glasbeno spremljavo pri sveti maši ter vsem ostalim sodelujocim, ki so že bili omenjeni, predvsem pa tistim, ki se vedno skrivajo nekje v ozadju. Hvala Sabini Barlic in Bernardi Mal za organizacijo, številne prevožene kilometre in ure telefonskih klicev. Hvala vsem sodelavcem Župnijskega pastoralnega sveta Pece za dobro voljo in pomoc pri organizaciji. Hvala Obcini Moravce za res dobro sodelovanje in za to, da ste prisluhnili našim idejam. Hvala tudi duhovnikom Kancijanu Cižmanu, Ivanu Povšnarju, Janezu Zaletelu, Petru Bregarju in Andreju Marku Poznicu, da ste se z nami veselili in nas pocastili s svojim obiskom. Cakamo na vas – pridite v Pece V V casu, ko je vse tako negotovo, ko se poudarja razdalja, ko se nasmehi skrivajo za maskami, je še toliko bolj pomembna ta pristna bližina, ki izhaja iz povezovanja med ljudmi, ki v slogi delajo za skupno dobro. Hvaležni smo, da je nic kaj prijetno leto 2020 z lepimi spomini obarvala ta cudovita slovesnost. Upamo, da bomo v prihodnjem letu lahko spet praznovali tako, kot smo navajeni, z vsemi tistimi, ki letos niso mogli biti z nami. Do takrat pa vabljeni k delavniškim svetim mašam (ob 19.00, v zimskem casu ob 18.00) ter k nedeljskim svetim mašam (ob 8.30) in malce postanite pred župnišcem ob spomeniku Francu Pircu. Oddahnite se na kamniti klopi in Francu Pircu pridite kaj povedat, kot to pocne Edin, kipar. Ce pa se bodo svetniki strinjali z županovim predlogom, pa bo v prihodnosti spominski dan na Franca Pirca vsakoletna priložnost, da podoživimo te obcutke ponosa, povezanosti in veselja. Okolje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 23 Zanimivosti iz narave – japonska sviloprejka BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJI: NIKA MAVRIC T T udi v Sloveniji so v preteklosti gojili sviloprejke, predvsem revni kmetje in mešcani na Primorskem. Sadili so murve, saj so se z njihovimi listi hranile sviloprejke. Gosenice zacnejo delati vato in nato svoj kokon, iz katerega dobijo svilo. Iz enega kokona lahko dobijo do devetsto metrov svilene niti. Ta podatek pove, da je za izdelavo svilene rute ali šala potrebno veliko sviloprejk in potrpežljivosti njihovih gojiteljev. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru je v sodelovanju z zainteresiranimi posamezniki zacela s poskusnim gojenjem sviloprejk. Kako je sviloprejka našla pot v Moravško hribovje, nam ni znano, bili pa smo zacudeni, ko je žena oskrbnika planinskega doma Nika Mavric poslala fotografiji sviloprejk, ki sta pozno zvecer prileteli na teraso planinskega doma. Ko smo ugotavljali, s cim bi se lahko še prehranjevale, smo našli podatek, da se hranijo tudi s hrastovimi listi in kar nekaj le-teh raste okoli planinskega doma Ušte-Žerenk. Tudi to je bogastvo Moravške doline – ohranimo ga! Primerjava in izbira toplotne crpalke BESEDILO in FOTOGRAFIJA: ROBERT ŽIBRIK L L etošnja izredno mila zima nam je nazorno pokazala, kako hitro se segreva naša globalna topla greda. K sreci se vse vec ljudi zaveda te težave kot tudi svojega deleža odgovornosti pri onesnaževanju ozracja z ogrevanjem s fosilnimi energenti, zato se odlocajo za manj škodljive nacine ogrevanja. Na prvem mestu med njimi je ogrevanje s toplotno crpalko. Subvencija Eko sklada K K zmanjševanju toplogrednih izpustov zaradi fosilnih goriv nas spodbuja tudi Eko sklad s subvencijami. Ob zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno crpalko tipa zrak-voda v vecini obcin, z izjemo nekaj mestnih obcin s sprejetim Odlokom o nacrtu za kakovost zraka, dobite subvencijo v višini 2.500 evrov. Od letos subvencijo dobijo tudi prebivalci mestne obcine Kranj in obcine Hrastnik. Upajmo, da bodo kmalu ukinili Odlok v še kakšni od mestnih obcin, saj imajo praviloma ravno tam najslabši zrak. Nadaljnje subvencioniranje kurilnih naprav na lesno biomaso, ki imajo velike emisije zdravju škodljivih trdnih delcev PM10, pa je nekako nelogicno, ce kolickaj resno razmišljamo o razogljicenju v skladu z evropskimi smernicami. Tehnologija prihodnosti P P a vendar, stvari gredo v pravo smer. Ob prenovah ogrevalnih sistemov in pri novogradnjah je za je za vecino investitorjev toplotna crpalka edina opcija. Poleg ekološke sprejemljivosti je to tudi najudobnejši in prakticno najcenejši nacin ogrevanja. Razvoj toplotnih crpalk gre v smeri povecevanja zmogljivosti naprav pri nizkih zunanjih temperaturah, izboljševanja izkoristka elektricne energije, zniževanja hrupnosti zunanje enote, pa tudi razvoja novih vrst ekoloških hladiv z boljšim izkoristkom in predvsem z zmanjšanim ogljicnim odtisom. Tako je lani in letos na trg prišlo nekaj novih modelov toplotnih crpalk z ekološkim hladivom R32 namesto doslej najpogosteje uporabljanega R410A. Katera je najboljša? O O b hitrem razvoju in široki ponudbi toplotnih crpalk na trgu se potencialni investitor kaj hitro znajde pred dilemo, katero napravo naj izbere. Vsekakor mora biti dovolj zmogljiva tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in v strnjenih naseljih cim tišja. Toda ali naj vzame tradicionalno evropsko kompaktno zunanjo enoto ali najsodobnejšo japonsko v loceni izvedbi? Mora biti inverterska? Ali je potreben zalogovnik? Ali je res, da nekatere ob daljšem izpadu elektrike lahko zmrznejo? Nasveti iz razlicnih virov si lahko med seboj precej nasprotujejo. Kako torej priti do pravih odgovorov? Podjetje Termaks bo v mesecu oktobru organiziralo brezplacen seminar na temo Primerjaj in izberi toplotno crpalko s temeljito primerjavo med nekaj najboljšimi na trgu glede njihovih zmogljivosti, glasnosti, cene, garancijskih pogojev in še cesa. Predaval bo Robert Žibrik. Prijavite se na 041 692 410 do cetrtka, 1. oktobra 2020. Glede na epidemiološko situacijo bo verjetno seminar izveden v vec manjših lokalnih skupinah. Vabljeni! 24 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Dejavna društva BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BRANKA BIZJAN Rokodelsko poletje R R okodelci Moravške doline so ob upoštevanju omejitev in ukrepov za zajezitev novega koronavirusa vse poletje izvajali rokodelske delavnice v sklopu LAS projekta »Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turisticnih produktov«, ki ga podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Delavnice so potekale na prostem ob planinskem domu Ušte-Žerenk. Namenjene so bile otrokom in mladim, brezposelnim in ženskam. Delavnic so se udeleževali rokodelci in tisti, ki jih je posamezna tematika zanimala. Delavnice so bile naslednje: polstenje nakita, kvackanje, pletenje, izdelava rož iz krep papirja. Vsi, ki so se delavnic udeležili, so bili zelo zadovoljni. V prihodnje bomo izvedli še delavnici izdelovanja vošcilnic, darilnih škatlic in drobnih daril iz razlicnih materialov. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 25 V spomin in zahvalo LOJZETU KOKALJU, castnemu clanu Društva rokodelcev - Rokodelskega centra Moravce Dragi Lojze, kar nismo mogli verjeti novici, da si se poslovil od nas, od svoje domacije v Štancih Lazah, ki si jo neizmerno ljubil in kamor si se iz Kranja, kjer si živel in delal, vedno znova vracal. Ljubezen do narave in rocnih del sta bili dve stvari, v katerih si užival. Že kmalu po ustanovitvi našega društva si se nam pridružil in nas navduševal s svojimi umetelno narejenimi košarami ter peharji iz leske, lickanja in srobota – iz tistega, kar je raslo ob tvoji domaciji. Tvoje strokovno znanje se je videlo tudi v tvojih izdelkih. Posebno ponosni smo na tvoj »Mini muzej«, ki si ga naredil v steklenicah, v katerih si predstavil vse moravške obrti in dela Moravcanov. Tvoje soncne ure še vedno tocno kažejo ob naših poteh, izdelal si video predstavitev Moravške planinske poti, lesene turisticne table, ki razlagajo pohodnikom kraje v Moravškem hribovju. Ob svoji rojstni hiši si postavil mali muzej v spomin na vašega oceta, ki je znal narediti vrvi, koše, košare, pa tudi pokriti slamnate strehe. Nam, rokodelcem, si podaril veliko izdelkov, ki si jih naredil z veliko ljubeznijo in natancnostjo. Ob naši dvajseti obletnici smo izdali knjigo Rokodelski zakladi Moravške doline, ki si jo z velikim veseljem prebiral in se veselil, da na Moravškem rokodelstvo ne bo zamrlo. Dragi Lojze, Rokodelci bomo skrbno hranili tvoje izdelke, ki si jih podaril društvu, z njimi in nacinom njihove izdelave se bomo še naprej trudili ohranjati rokodelsko kulturno dedišcino. Pocivaj v miru, mi pa bomo nadaljevali tvoje roko delsko delo! Branka Bizjan in rokodelci Moravške doline 26 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Dejavna društva Predolg premor najmanj vplival na veterane BESEDILO: TONI BRODAR P P o dolgem casu so se zaceli novi boji na nogometnih igrišcih. Nogometni klub Termit Moravce vstopa v novo sezono z dodatno selekcijo, tako da ga bo zastopalo kar enajst razlicnih ekip. Ocit no se rekordno dolg premor ne pozna med najizkušenejšo zasedbo, kajti veterani vztrajajo pri neverjetni seriji neporaženosti. Pisal se je 29. marec lanskega leta, ko jih je Dob z enim samim zadetkom porazil pri nas, v Moravcah. Ravno na zadnji tekmi je minilo 525 dni, odkar je Dob nazadnje gostoval na moravškem igrišcu. Potem ko so Dobljani celo povedli, se je odprlo tudi domacim, ki so dodobra napolnili gostujoco mrežo in slavili s teniškim izidom 6 : 1. Že teden prej so na odprtju nove sezone iztržili pomembno tocko na Viru, kjer sta mreži mirovali. To pomeni, da je ekipa veteranov brez poraza že devetnajst tekem zapored, po nepopolnem drugem krogu pa samo zaradi slabše razlike v zadetkih zaostajajo za Mengšem na drugem mestu. Ko to berete, sta bili že odigrani tekmi v Domžalah proti ekipi Crnega Grabna in doma proti Ihanu, o katerih bomo porocali naslednjic. Dober zacetek C C lanska ekipa je po dolgotrajnih pripravah sezono zacela s pokalno zmago proti Litiji na domacem terenu in nato s prvenstvenim porazom v Beli krajini, kjer je vedno neugodno gostovati. Za vstop v pokalni cetrtfinale bodo morali v Trbovljah premagati tamkajšnji Rudar, kar tudi ne bo enostavna na loga, v septembru pa bo odigranih še veliko tekem v cetrtoligaškem tekmovanju, ki je letos mocno kot že dolgo ne. Nastopalo bo kar šestnajst ekip, kar se ni zgodilo že dolgo casa. Že preboj v ligo za prvaka, med najboljšo osmerico, bi bil uspeh, identicen tistemu pred tremi sezonami, ko je clanska ekipa koncala prvenstvo na tretjem mestu. Zadovoljni z mladimi nogometaši M M ladinska ekipa je sestavljena iz zelo mladih nogometašev, med katerimi je kar nekaj takih, ki bi jih še vedno lahko uvrstili med kadete. Kljub vsemu so pokazali, da imajo voljo. Po pokalnem debaklu pri Bravu, ki se profesionalno ukvarja s kaljenjem mla dih talentov (ta jim je sicer nasul dva ducata golov), so strnili vrste in bili dolgo celo blizu zmagi proti kadrovsko mocneje zastopanem Kamniku. Na koncu se je prvo srecanje nove sezone doma koncalo s 3 : 3. Že pred tem srecanjem so prvo septembrsko soboto prijetno popestrili clani selekcije starejših deckov (U 15), ki letos premierno nastopajo v prvoligaškem tekmovanju. V prvem krogu je bila ekipa Zagorja še mocnejša, ko pa so prvic zaigrali na domacem igrišcu, so iztržili zgodovinsko tocko ob remiju (1 : 1) proti ekipi Dren Vrhnika. Mlajši decki (U 13) bodo na prvo zmago še nekoliko pocakali, saj so imeli težek razpored na zacetku sezone, ki jim je namenil premocna Brinje Grosuplje in Bravo Publikum. Ostale še mlajše selekcije in dekleta se pridno znojijo na treningih in nabi rajo prepotrebne nasvete naših vestnih trenerjev, ki jih bodo lahko že v septembru tudi uporabili na nogometnih zelenicah. Mladi nogometaši/nogometašice so dobrodošli K K o to berete, bo sezona (upajmo) že v polnem zago nu. Seveda tudi ne gre brez posebnih ukrepov, ki se jih v želji po ohranitvi zdravja v naši prelepi dolini odgovorno držimo. Še naprej nas lahko spremljate tako na spletni strani http://www.nktermit.si/ kakor na našem FB profilu. Želimo vam, da prijetno zakorakate v prve jesenske dni, ce pa se doma skriva kakšen mladi nadobudni nogometaš/ica, ki bi rad/a na prijeten nacin vstopil/a v svet nogometa, pa ga (jo) naši trenerji cakajo, da se priduži pred vsakim treningom, katerih termini so objavljeni na naših uradnih straneh. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 27 Hrastniškim žrtvam izpred 78 let BESEDILO in FOTOGRAFIJA: VOJKA REBOLJ V V Hrastniku pod Limbarsko goro so 18. julija 1942 nemški vojaki zažgali gospodarsko poslopje in v njem privezanih devet domacinov. Potem so vas izropali in požgali, vašcane pa izselili. V namen spomina na hrastniške žrtve se je pred spomenikom zaradi koronavirusa smelo zbrati omejeno število obiskovalcev. Na spominski prireditvi se je v kulturnem programu prva oglasila pesem Na oknu izvajalcev Peškege okteta. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Moravce tovariš Martin Rebolj je v nagovoru opisal nepojmljivo žalosten dogodek tistega dne 1942. leta. Izrazil je tudi zahvalo in spoštovanje vsem, ki so nam ohranili jezik, zemljo in kulturo. V nadaljevanju se je kriticno dotaknil razmer, ki jih narekuje trenutna oblast, tudi s poniževanjem partizanstva. K spomeniku so ob spremljavi harmonike clani združenja položili venec. Posebno navdušenje med obiskovalci je bilo cutiti ob nastopu mladih, osnovnošolcev iz družine Barlic: Blaža in Eme z recitacijo Ivana Minatija V mladih brezah tiha pomlad ter Mance s pesmijo Slovenskega naroda sin. Peški oktet je ob spremljavi Dominika Krta na harmoniki zapel še pesem Doberdob, za zakljucek pa Pesem o svobodi. Po navodilih NIJZ se bo seznam prisotnih hranil en mesec. Obiskovalci in domacini so sedeli v varni razdalji. Pa vseeno je bilo pri družini Topovškovih, ki so bili tudi price in žrtve hrastniškega zlocina, v rahli senci in prijateljskem pomenku še dolgo po prireditvi zelo prijetno. Izraženo pa je bilo upanje, da bo smelo biti obiskovalcev veliko vec cez dve leti, ko bo hrastniška obletnica. Pohod v Veliko vas k spomeniku NOB BESEDILO in FOTOGRAFIJA: VOJKA REBOLJ O O bujanje spomina na ljudi, ki so dali življenja za ohranitev slovenstva in se jim zahvaliti, se navadno obeleži s prireditvijo, priložnostnim pohodom ali srecanjem. Združenje borcev za vrednote NOB Moravce je avgusta organiziralo pohod k spomeniku NOB v Veliko vas, kjer je pod sovražnikovimi kroglami pred sedeminsedemdesetimi leti ob preboju Šlandrove brigade izgubilo življenja triindvajset partizanov. Clani, ki lahko prehodijo tako pot, so se zbrali na Grmacah in se spustili po cesti do vmesne postaje pri prijaznem domacinu, kjer so zajeli sapo za nadaljnjih nekaj kilometrov do cilja. Nekateri so si pomagali z avtomobili in si skrajšali pot, ce stopinja ni bila dovolj varna. Skupaj so se zbrali pri spomeniku, ki so ga Velikovašcani lepo uredili. Položen je bil venec. Nekaj besed je v spomin povedal predsednik Martin Rebolj. Domacini so poskrbeli tudi za prijazno druženje ob zakljucku, seveda v skladu s priporocili NIJZ. Združenje se domacinom zahvaljuje za topel sprejem in urejanje spomenika. 28 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Na mladih obcina stoji Anja in Marko tokrat v Moravcah BESEDILO in FOTOGRAFIJA: DRAGO JUTERŠEK V V soboto, 29. Avgusta, sta maskoti AMZS Anja in Marko v središcu Moravc opozarjala voznike, da se približuje dan, ko bo prisotnih vec udeležencev v prometu. Letošnje leto je bilo glede števila ucencev in ucenk na cestah zaradi ucenja na daljavo zelo majhno. In to število se je poznalo tudi pri ostalih udeležencih v prometu, saj smo kar pozabili, da so. Ob tem seveda mislim na šolarke in šolarje, ki so od prvega septembra. Tokrat so se Anji in Markotu pridružili še predstavniki policije iz PP Domžale, clani AMD Lokovica in MK Rokovnjaci, kajti le z rokov roki bo pot v šolo in domov v letošnjem šolskem letu varna. Ob tem ne pozabimo, da najvec za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu še vedno lahko storimo sami, tako da upoštevamo prometne predpise, imamo tehnicno brezhibno vozilo in sedemo za volan vselej popolnoma trezni. Statistika nesrec s smrtnim izidom namrec kaže, da je kar polovica povzrociteljev vozila pod vplivom alkohola. Ob tem ne pozabimo, da se bliža jesen, ko bodo dnevi krajši in bo kdaj tudi slabša vidljivost, kar pomeni še vecjo nevarnost za pešce. Zato je pametno imeti svetla oblacila in kresnicko ali odsevni trak, saj nam zagotavljata, da nas bodo vozniki prej opazili. Sicer pa velja: BODI preVIDEN. In srecno pot v šolo ter domov, dragi šolarji, a ne le v torek, temvec vsak dan skozi celo šolsko leto in še potem. Nova realnost na OŠ Jurija Vege BESEDILO: MATEJ ŽIST, FOTOGRAFIJE: SANJA PODGORNIK Nova realnost, s katero živimo na OŠ Jurija Vege. Ucenci pušcico zmerijo s prsti in razdalja Zacasno brez pravih garderob. se z 2 m zmanjša na 2 cm. OŠ Jurija Vege na Maratonu Franja V V soboto, 5. septembra 2020, je ekipa OŠ Jurija Vege Moravce kolesarila na rekreativnem kolesarskem dogodku Barjanka, ki se odvija v sklopu Maratona Franja. Prekolesarili smo 80 kilometrov in zelo uživali v lepotah Barja in narave. Cestitke vsem udeležencem za uspešno opravljeno preizkušnjo in pogum! Kolesarji OŠ Jurija Vege Oznake obcasno služijo za skakanje malih zajckov. Na mladih obcina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 29 Pocitniško varstvo na Osnovni šoli Jurija Vege BESEDILO in FOTOGRAFIJA: vec avtorjev* V V zadnjih dveh tednih pocitnic smo na OŠ Jurija Vege v sodelovanju z Obcino Moravce organizirali pocitniško varstvo za otroke prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V prvem tednu, od 17. do 21. avgusta, je bilo prisotnih deset otrok, v drugem, od 24. do 28. avgusta, pa štirinajst. Skupaj smo se zabavali, se veliko gibali, se pogovarjali, peli, muzicirali, se igrali, ustvarjali … Imeli smo se zelo lepo! Vas podrobneje zanima, kaj vse smo poceli? Od glasbe do športa I I zvedli smo raznolike glasbene, znanstvene, likovne in športne delavnice. Na šolskem dvorišcu smo si privošcili pravo zabavo z vodnimi baloncki. Obiskali smo zavetišce za živali pri družini Krmac in spoznali nosatega medveda, volka, konje, lami ter druge zanimive živali. Obcudovali smo cvetlice in drevesa v Arboretumu Volcji Potok, kjer smo bili najbolj navdušeni nad super igrali. V Krajevni knjižnici Daneta Zajca Moravce smo spoznali kamišibaj in prisluhnili zgodbam, ugankam ter pesmicam. Jahali smo konje na Rancu Pr' Osolet. Ogledali smo si ribnike v Moravcah, a žal nismo ujeli nobene ribe. Cisto sami smo pomivali posodo po kosilu. Nekateri smo to poceli prvic. Skratka, združili smo prijetno s koristnim. Med seboj smo stkali prijateljske vezi in se marsikaj novega naucili. Iskrena HVALA vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi programa ter s tem otrokom polepšali pocitniške dni. *Mojca Malovrh, Neja Šeme, Žan Škafar in Jerneja Urankar, izvajalci pocitniškega varstva Prvi šolski dan na Osnovni šoli Jurija Vege BESEDILO: BARBARA FALE, FOTOGRAFIJA: TJAŠA JAKLIN VESEL P P ocitniški cas se je s prvim septembrom iztekel in pred nami je novo šolsko leto. Vsem nam prinaša nove obveznosti in izzive. Ucenci so komaj cakali, da se znova srecajo, družijo s svojimi sošolci in prijatelji ter vsekakor tudi z ucitelji. Ucenci so se zbrali po razredih. Po ozvocnici je vse pozdravil in nagovoril ravnatelj, g. Matej Žist, razrednicarke in razredniki pa so jim predstavili delo v tem šolskem letu. Na POŠ Vrhpolje so prvošolce in njihove starše v šolski telovadnici pricakali starejši šolarji in jim zapeli šopek najljubših pesmi. Vse navzoce je pozdravila in jim zaželela dobrodošlico vodja podružnicne šole, uciteljica Tanja Apšner. Uspešne šolske dni so ucencem zaželeli še ravnatelj Matej Žist, podžupan Obcine Moravce Marko Kladnik in policistka Agata Jevnikar. Uciteljice so ucence popeljale ucilnice, starši prvošolcev pa so se seznanili z delom v prvem razredu. Prvošolcki so bili navdušeni nad ucilnico in veseli novih prijateljev, na koncu pa skupaj s starši polni nepozabnih vtisov odšli domov. Tudi na maticni šoli je prvošolce in njihove starše pricakal pester kulturni program. Napovedovalca Anja in Tadej sta jim prva zaželela dobrodošlico ter jim povedala, da smo zelo ponosni na Jurija Vego, slavnega matematika, po katerem nosi ime naša šola. Ucence je navdušila glasbena pravljica Pricoprana pesmica avtorice Mire Voglar, ki jo je pripravila uciteljica Mojca Malovrh in pri tem uporabila violino ter zanimive in nenavadne inštrumente. Ravnatelj Matej Žist je prvošolckom zaželel, da se jim izpolnijo želje, da postanejo uceni in modri ljudje, staršem pa dobro sodelovanje s šolo. Sledil je nagovor župana, dr. Milana Balažica, in policistke Agate Jevnikar. Prvošolci so že znali odgovoriti na prva vprašanja o varni šolski poti, izkazali pa so se tudi kot odlicni pevci. Nato smo uciteljice prvošolcem zavezale rumene rutice in postali so pravi šolarji. Vse je enkrat prvic. Prvic stopimo cez šolski prag in sedemo v šolske klopi. Nato vsako novo šolsko leto prvic odidemo v višji razred. Naj bo to nepozaben prvi šolski dan za naše najmlajše. 30 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Na mladih obcina stoji / Kmetijstvo in gozdarstvo Šolski prevozi BESEDILO: PETRA PETERKA, pomocnica ravnatelja OŠ Jurija Vege Šolski prevozi so za našo šolo stalnica, saj ucenci prihajajo iz vseh krajev Moravške doline. Vsako leto se prevozi reorganizirajo v manjšem obsegu znotraj razpisnih možnosti glede na število ucencev na posamezni postaji. Teh je vec kot petdeset. Letos se je povecalo število vozacev iz Cešnjic in iz Gore pri Pecah. Vseh otrok, ki uporabljajo šolski prevoz je skupaj 299 na maticni šoli in 14 na podružnicni šoli Vrhpolje. Prevoze opravlja podjetje Gercar Prevozi s. p. z dvema kombijema in enim avtobusom. Po dolini prevoze kombiniramo tudi z javnim prevozom, z Arrivo Kam-Busom d. o. o., ki ga uporabljajo ucenci maticne šole, z izjemo najmlajših. Z vkljucenostjo v javni prevoz ucenci pridobijo na samostojnosti in odgovornosti v prometu kot pešci in uporabniki javnega prevoza. Vljudnost tudi izven šole Z Z aradi trenutnih epidemioloških razmer je na vseh prevozih obvezno nositi masko in si razkužiti roke. Pri prevozu z javnim prevozom se je potrebno cipirati s karto. Razredniki vsak september seznanijo ucence s pravili obnašanja na postajališcih in v vozilih. Ta pravila damo vsako leto v vsa vozila. Želimo si, da bi ucenci spoštovali pravila in bili prijazni ter vljudni tudi izven šole. Varnost na prvem mestu O O b tem pa je potrebno izpostaviti tudi varnost na poti do postajališca, za katero lahko v veliki meri poskrbijo ucenci sami z odsevnimi telesi in hojo ob robu cestišca ter še posebno previdnostjo pri hoji v ovinkih. Prvošolci morajo imeti od postaje do doma spremljevalca. Poleg prvošolcev sodi rumena rutica tudi obvezno k drugošolcem. Branje med cakanjem – dobra zamisel! P P revozi se pricnejo okoli 6. ure, saj je potrebno po vaseh izven doline, ki so razpršene na razlicnih nadmorskih višinah, pobrati ucence in jih pripeljati do šole. Zadnji prevozi iz šole so okoli 15. ure. Na šoli se tako že pred poukom nahajajo ucenci vozaci in prav tako po pouku ucenci cakajo na dolocen prevoz. Ucence spodbujamo, da bi ta cas izkoristili za branje, domace naloge ali druženje s sošolci (ne pa mešanje otrok iz razlicnih razredov). Urniki ucencev so zelo razlicni, pravzaprav individualni glede na ucenca in zato ni mogoce temu prilagoditi vseh prevozov. Na mestu je premišljenost ucenca pri izbiri dodatnih dejavnosti ter razširjenega programa. Pri organizaciji je potrebno sodelovanje šole in obcine. Ob tem skušamo kar se da vkljuciti tudi pobude staršev, vendar se je potrebno zavedati, da šolski prevozi na podeželju niso mestni promet v mestu. Kot šola se moramo prilagoditi vsem otrokom in ni mogoce vedno ugoditi posameznikom. Vedno se trudimo in skušamo najti kar se da najboljšo rešitev za vse otroke. Na spletni strani šole spremljajte obvestila glede morebitnih obvozov in sprememb voznega reda. Oktobra dve delavnici in ekskurzija BESEDILO: LUCIJA SUŠNIK in PAVLA PIRNAT Prakticna tecaja peke potic C C lanom kmetijskih gospodarstev bo tudi v letošnjem letu v oktobru omogocena udeležba na delavnicah. Organizirana bosta dva prakticni tecaja 'Peka potic', in sicer 7. in 8. oktobra 2020 v popoldanskem casu po sedem pedagoških ur. Tecaja bosta izvedena v sodelovanju z zunanjim izvajalcem. Za udeležence je tecaj brezplacen, ker ga bo financirala obcina Moravce iz proracuna preko Javnega razpisa za dodelitev državnih pomoci za programe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Moravce v letu 2020. Zaradi lažje organizacije je prijava obvezna na zgoraj omenjene naslove v casu uradnih ur ali po elektronski pošti. Število udeležencev je omejeno. Vsi prijavljeni boste o podrobnostih seznanjeni naknadno. Strokovna ekskurzija na Gorenjsko V V okviru Javnega razpisa obcine Moravce bo oktobra 2020 organizirana enodnevna strokovna ekskurzija na Gorenjsko. Ogledali si bomo nekaj primerov dobrih kmetijskih praks s podrocja dopolnilnih dejavnosti in se seznanili s potrebnimi strukturnimi ter tehnološkimi spremembami. Prevoz in vodenje ekskurzije bosta brezplacna. Vse zainteresirane kmete vabimo, da se predhodno prijavijo do zapolnitve mest, najkasneje do 5. oktobra 2020. Vabilo s podrobnejšim programom bomo vsem prijavljenim poslali naknadno. Prijave lahko oddate na e-naslova lucija. susnik@lj.kgzs.si in pavla.pirnat@lj.kgzs.si ali po telefonu 01 724 18 45 in 01 724 48 55. Kmetijstvo in gozdarstvo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Postaviti družino v položaj, da ni zadnja - najvecji izziv mladega kmeta BESEDILO in FOTOGRAFIJA: FRANCKA TOMAN I I zkušeni terenski kmetijski svetovalki Pavli Pirnat z izpostave Domžale se lahko zahvalimo, da je v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana kljub »koronski» situaciji tudi letos uspelo izvesti vsakoletno strokovno ekskurzijo. Njen izbor ekoloških kmetij, ki smo si jih ogledali, je bil ponovno skrbno in premišljeno izbran, da nas je spodbudil k razmišljanju. Prvi postanek pri Kukenbergerjevih V V oblacnem ponedeljkovem jutru 24. avgusta smo se zdravi in ob upoštevanju varnostnih ukrepov in priporocil za zbiranje v zaprtih prostorih podali proti Dolenjski in Posavju. Najprej smo se ustavili na kmetiji Kukenberger na Gornji Ponikvi pri Trebnjem, kjer nas je pozdravil mladi prevzemnik Toni. Ob video posnetkih je predstavil kmetijo in postopek predelave sira. Pred desetimi leti so prepisali kmetijo s starega oceta na vnuka, s cimer si njegov oce ni nikdar belil las. Zavzeto pomaga sinu in soodloca. Delajo v složnosti in zaupanju trije do štirje clani družine, ki jo sestavljajo 4 generacije. Zaposleni sta še dve delavki. Na 25 ha zemlje redijo 20 krav rjave pasme, najboljše za prirejo mleka, namenjenega predelavi. Dosegajo visoko kakovost mleka, kar je tudi njihov glavni cilj. Z mlekom in mlecnimi izdelki ponujajo kupcem nadstandard. Ob krmljenju s senom, brez silaže, z nekaj dodanega žita pridelajo vse bolj cenjeno seneno mleko. Prodajajo preko spleta s kakovosti primerno ceno, zato je kupcev manj. Njihove izdelke smo na dvorišcu tudi poskusili. Dodana vrednost te kmetije je o umirjenost, obcutek, da je tukaj vse, kot mora biti, k cemur pripomorejo pristni odnosi v njihovi družini. Brez tega ne gre, je poudaril mladi kmet. Njegov trenutni izziv je, da bi imel vec casa za svojo družino in kako to doseci. Mladi gospodar ima bogate izkušnje in znanje. Med druženjem jih je v prijetnem klepetu nesebicno delil z nami. Biodinamicna kmetija Cernelic P P o enourni vožnji smo prispeli na Biodinamicno kmetijo Cernelic iz Decnega sela pri Articah. Letos je postala še posebno prepoznavna, saj je na evropskem natecaju Rural Inspiration Awards 2020 prejela najvec glasov javnosti in se izmed 71 prijavljenih uvrstila na 1. mesto v kategoriji »Popular vote«.O tem so pisali mediji. Gospodar Zvone meni, da so premalo predstavili celotno zgodbo njihove kmetije. Za nas jo je obširno in celovito predstavil. Z ženo sta se tu naselila z nekaj živine in kupila najprej 2,5 ha zemlje, potem sta jo postopoma dokupovala. Ogledali smo si njegove rastlinjake, kompostni prostor, preprost odprt hlev, ki trenutno služi za skladišcenje ter stroje in razne pripomocke za obdelovanje zemlje. Zemlje ne orjejo, zgornjo, rodno plast samo rahljajo. Odlicen okus ter videz zelenjave 32 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Kmetijstvo in gozdarstvo Biodinamicna kmetija Cernelic in jagod, ki jih na kmetiji pridelujejo, dosegajo z uporabo ustreznega komposta, žive vode (ni namrec vseeno, kakšno vodo se uporablja) in biodinamicnih in homeopatskih pripravkov za zagotavljanje odpornosti rastlin in zatiranja škodljivcev. Okusne jagode, ki smo jih poskusili v rastlinjaku, potrjujejo vse njegove trditve o kakovosti, ki jo nudijo kupcem. Redijo tudi 28 krav s teleti, ki se poleti pasejo po oddaljenih travnikih, dokupljenih v okoliških vaseh. Postopki obdelovanja zemlje in delovanja strojnih pripomockov so na ogled na njihovi spletni strani. Še mnogo bi nam povedal, ce bi cas dopušcal. Okrepcani z odlicnimi, sveže pecenimi zavitki in pijaco smo se podali še na zadnji ogled. Turisticna kmetija v Globocicah N N a Turisticni kmetiji pri Martinovih v Globocicah pri Krški vasi smo po glasbenem sprejemu domacih sinov imeli najprej kosilo, pripravljeno iz pridelki s kmetije, ki jo je kasneje predstavil in delno razkazal gospodar Martin. Na 36 ha veliki kmetiji redijo krave dojilje, ovce, krško-poljsko pasmo prašicev, perutnino, nekaj oslickov in kobilo z žrebetom. Rujno kapljico pridelajo na 3 ha vinograda. Trudijo se ponuditi cim bolj pester jedilnik svojim gostom. Za prenocevanje imajo na voljo 10 sob, ki so poleti vedno polne tujih turistov, letos pa jih zaradi vavcerjev napolnjujejo samo domaci gosti. Trenutno gradijo silos, pripravljajo se na ogrevanje s sekanci, ki bo imel tudi vod za sušilnico sena. Na kmetiji imajo še kar nekaj nacrtov za prihodnost, med drugim tudi gradnjo bazena. Po kosilu smo priložnost našega prvega druženja od zacetka epidemije, ki nam je »odnesla« predviden obcni zbor v marcu, izkoristili, da se zahvalimo našemu dolgoletnemu predsedniku Janezu Ocepku. Društvo vodil dvajset let z vso požrtvovalnostjo, trudom in odgovornostjo. V imenu vseh clanov sta se mu zahvalili predsednica nadzornega odbora Alenka Pokoren s prakticnim darilom in Francka Toman z izbranimi besedami zahvale in zaupanja ter pesnitvijo o ekološki Drevesnici Ocepek, s cimer sta ga presenetili in razveselili. Ob koncu dneva smo dodali na svoj seznam še tri primere dobrih praks. Za nas so neprecenljive tudi izkušnje, ki si jih izmenjamo med seboj. In tudi prijetno druženje, ko si malo oddahnemo od vsakodnevnega dela in skrbi, nas opogumlja za nadaljnje ekološko kmetovanje. Pa še to: tudi po štirinajstih dneh, ko to pišem, smo še vedno vsi zdravi. Kmetijstvo in gozdarstvo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE ŠKE DOLINEŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 20202020 / Š / Š/ ŠTE TETEVILKA VILKAVILKA 7 / LE / LE/ LETNIK XXI TNIK XXITNIK XXI 33 3333 Ko poletje odhiti, jesen se prebudi Z Z akorakali smo v september – mesec, ki nam bo prinesel koledarsko jesen. Zanimivo je tudi to, da se september vsako leto zacne na isti dan v tednu kot december. Dnevi se krajšajo, v vrtu pa se zacenja vse vec dela. Jesen je najprimernejši cas za sajenje trajnic, dreves in potonik, saj je zemlja še topla in se zato rastline še dobro ukoreninijo pred zimo. Ceprav so balkonske rože v tem casu ponovno v polnem cvetenju, bo pocasi cas, da razmislimo, kakšne bodo naše letošnje jesenske zasaditve. Prej ko jih zasadimo, bolje se bodo prekoreninile in prezimile. Obicajno za zasaditev korit izberemo macehe, velikocvetne ali drobnocvetne, lahko tudi visece. Vecinoma se za korita uporabljajo drobnocvetne macehe, saj najbolje prezimijo in se košato razrastejo tudi spomladi. Velikocvetne macehe najpogosteje krasijo nagrobne zasaditve, visece macehe pa nasadimo v visece posode. Med macehe, zasajene v korita, se lepo kombinirajo trajne pisanolistne heuchere oziroma ognjeni dež, razlicne okrasne trave, srebrnolistni calocephalus ali pa raznobarvne rese. Te vecinoma niso trajne, vendar vseeno lahko lepe ostanejo skozi celo zimo. Med vrtnimi ali nagrobnimi zasaditvami se med macehe poleg naštetega lepo poda tudi kakšen netresk, heba, sagina ali pa sedum. Jesenska cvetoca lepotica je tudi ciklama, ki zdrži tudi kakšno stopinjo pod niclo. Naj nobena hiša ne ostane brez vsaj enega zasajenega korita pisanih maceh. Pogled na njihove barvite cvetove lahko še tako turoben dan takoj obrne na bolje. Jesen je tudi pravi cas za setev trave, ki se bo do zime dobro ukoreninila. Ce pa je obstojeca trava slabega videza, jo pognojimo z zeleno galico. Septembra imamo tudi še cas za vzgojo zelenjavnih pridelkov, na vrt namrec še lahko posejemo motovilec, blitvo, špinaco, zimsko solato in crno redkev. V jesenskem casu ni priporocljivo obrezovanje nobene rastline, razen vršickov za razmnoževanje. Še veliko zunanjih vrtnih opravil nas caka, preden se zacne zimski cas. Izkoristimo tople jesenske dni in združimo prijetno s koristnim! S tem kuponom ob nakupu prejmete 10 % popusta. Vrtnarija Kocjancic Odprto od 5. 10. 2020 do 31. 10. 2020 Senožeti – Dol pri Ljubljani, ob glavni cesti DOMACA VZGOJA! POSLOVALNI CAS Od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Ob sobotah od 8.00 do 13.00. Za vec informacij nas poklicite: 040 194 463 »Ko roža zasije, tudi vrt zasije.« Vabljeni! 34 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Zdravje Zlata pentljica iz rok super Junaka September je mednarodni mesec ozavešcanja o otroškem raku. L L etos sta se zakonca Carman, ki obiskujeta otroke na Hemato-onkološkem oddeleku Pediatricne klinike v Ljubljani, odlocila, da Junaki tretjega nadstropja Slovenijo povežejo drugace. Z zlato pentljico, ki je mednarodni simbol otroškega raka. Predstavlja boj otrok in njihovih družin s to hudo boleznijo. V našem vrtcu imamo super Junaka Andreasa, ki je predal zlato pentljico ravnatelju Mateju Žistu, pomocnici ravnatelja za vrtec Branki Peterlin ter vzgojiteljicama Barbari Mihelcic in Metodi Vesel. Ob predaji zlate pentljice so Andreasa sprejeli, pozdravili in mu zapeli njegovi prijatelji iz skupine Pikapolone. Hkrati so ga s pesmico razveselili tudi otroci iz skupine Gumbki. Želimo mu, da ostane za vedno zdrav. Veseli bomo, ko se ponovno vrne v vrtec. (starši Andreasa, vodstvo in kolektiv vrtca) Kdo je super Junak? Andreas Andreas je zbolel oktobra 2019. Star je bil dve leti in deset mesecev. Vse se je zacelo s šepanjem na desno nogo in z oteženim odvajanjem vode. En teden smo hodili na Infekcijsko kliniko, a niso ugotovili nicesar. V ponedeljek, 7. oktobra lani, so nas poslali na Ortopedsko, od tam pa na Pediatricno kliniko. Po opravljenem UZ trebuha so nam povedali, da ima raka. Takoj so ga sprejeli na Hemato-onkološki oddelek in v naslednjih dneh so opravili MR, PET-CTter punkcijo. Ker s punkcijo zaradi mladih rakavih celic niso mogli ugotoviti, za katero vrsto raka gre, je bila potrebna operacija za odvzem vzorca. Po vseh opravljenih preiskavah so nam povedali, da gre za metastaze. Sledile so kemoterapije. Prvi dve kemoterapiji je slabše prenesel, vendar se je zelo hitro pobral. Ostale kemoterapije je zelo dobro prenašal. Po šesti kemoterapiji so opravili PET-CT, ki je pokazal, da je dosežen cilj zdravljenja. To je popolna remisija. Vendar je moral opraviti še tri kemoterapije, brahiterapijo in 38 obsevanj (od tega 28-krat trebušne bezgavke in 10-krat pljuca), ker mora biti zdravljenje opravljeno v celoti kljub dobremu rezultatu, da se ne bi bolezen ponovila. Po sedmi kemoterapiji je imel brahiterapijo v Parizu. Bilo je zelo naporno za vse. Brez moževe sestre in prijatelja, ki živita v Parizu, bi bilo še veliko težje. Francozi zelo slabo govorijo angleško oz. skoraj nic, poleg tega pa so bili vsi obrazci v francošcini. V bolnišnici spremljevalcu ni pripadala hrana, postelja, stuširati in preobleci se nisi imel kje. Hvala bogu, da je bila z nama moževa sestra, ki nama je prinašala hrano. Hiša za starše je bila od bolnišnice oddaljena le dve minuti, in ko je Andreas zaspal, sem lahko odšla v hišo za starše, se uredila in se cim prej vrnila nazaj k njemu. Dvanajst dni sem presedela in prespala na stolu, a tudi to clovek preživi, samo da ima zdravega otroka. Zaradi epidemije covid-19 so 16. marca zaprli vsa letališca. Ob pomoci Valerije Carman, Lucije Hocevar, Simone Vucak in Jožefa Ciraj, ki so takoj stopili v akcijo, smo se 1. aprila letos vrnili nazaj v Slovenijo. Beseda hvala je premalo za njihov trud in cas. Andreasa so po vrnitvi cakali še dve kemoterapiji in obsevanja. Vse je dobro prenesel, brez kakršnih koli zapletov. Od 7. avgusta je na vzdrževalni terapiji, ki bo trajala eno leto. Ce bo vzdrževalno terapijo dobro prenašal, jo bodo podaljšali. Vsi upamo, da se bolezen ne vrne nikoli vec, in da bo lahko živel polno življenje ter svoje sanje. Ko clovek enkrat stopi na takšno pot, spozna, da je v življenju pomembno samo zdravje, vse ostalo pride in gre. Ob izkušnji Andreasove bolezni gledamo na življenje drugace in vsak dan je pomemben dan. Pomembno je, da je clovek obdan z ljubeznijo, pozitivnimi ljudmi in mislimi, ki na takšni poti štejejo najvec. (Andreasova mama) Zdravje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE ŠKE DOLINEŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 20202020 / Š / Š/ ŠTE TETEVILKA VILKAVILKA 7 / LE / LE/ LETNIK XXI TNIK XXITNIK XXI 35 3535 Obišcite spletno stran Cebelarske zveze Slovenije: Cebelji pridelki za boljšo odpornost Med – naravno sladilo in krepcilo Med je zakladnica vec tisoc snovi, ki jih vsebuje in po- trebuje cloveško telo! Med sestavinami medu poleg fruktoze in glukoze, encimov, mineralnih snovi, hormonov, vitaminov… najdemo tudi protibakterijske snovi. Med deluje unicevalno na nekatere bakterije in tudi viruse, ki so pogosto vzrok bolezni dihal in drugih bolezni (prehlad, gripa …). P P oleti se spocijemo in naberemo novih moci. Ko se zacnejo dnevi krajšati in jutra postajajo hladnejša, pa kaj hitro ugotovimo, da bomo morali posegali po živilih, ki bodo okrepila delovanje našega imunskega si stema in nas varno pospremila v zimo ter ohranjala v dobri kondiciji. Prisluhnimo naravi in uporabimo cebelje pridelke slovenskih cebelarjev, ki s skrbnostjo, bogatim znanjem in veliko pozornostjo pridelujejo kakovostne cebelje pridelke. »S cebeljimi pridelki do vecje odpornosti in boljšega imunskega sistema.« Cvetni prah – naravna zakladnica hranilnih snovi C C vetnemu prahu pravijo tudi popolno živilo, saj vsebuje vse, kar naš organizem potrebuje za normalno delovanje. Energijska vrednost cvetnega prahu je nizka, zato se njegova uporaba priporoca tudi pri nizkoenergijski prehrani in v prehrani sladkornih bolnikov. Predstavlja dober vir prehranske vlaknine, ki ugodno vpliva na peristaltiko debelega crevesja. Pestra elementna sestava pa pripomore k zagotavljanju priporocenih dnevnih kolicin po elementih. Študije kažejo, da uživanje cvetnega prahu ugodno deluje na imunski sistem in povecuje odpornost organizma. http://www.czs.si/content/C22 Propolis – naravni antibiotik cebel P P ropolis deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivicam. Dodano vrednost temu cebeljemu pridelku dajejo predvsem fenolne spojine. Najveckrat se uporablja v obliki premazov za obolele dele kože pa tudi sluznic v ustni votlini in dlesnih ali v obliki tinktur. http://www.czs.si/content/C23 www.czs.si. Ponudnike slovenskih cebeljih pridelkov najdete: http://www.slovenskimed.si/Si/. http://www.czs.si/content/C21 Kupujmo kakovosten med! P P ri nakupu medu bodimo pozorni na poreklo in dodatne oznacbe kakovosti, kot so zašcitena geografska oznacba, zašcitena oznacba porekla, ekološka pridelava, ki predstavljajo dodatno jamstvo, da se kakovost in nacin pridelave takšnega medu redno spremljata! »Z nakupom medu višje kakovosti dobimo kontrolirano kakovost, znano poreklo in zagotovljeno sledljivost.« Prepoznamo ga po evropskih zašcitnih oznakah na nalepki ali prelepki izdelka! Ljudje smo vedno bolj ozavešceni o pomenu kakovosti živil, ki jih uživamo. Pomembno je, da zaupamo v izdelek, ki ga kupimo. Slovenski cebelarji zaupamo v cebelje pridelke, saj so njihovo naravno moc s pridom uporabljale že naše babice, prababice … Izkoristimo prednost bogatega znanja slovenskih cebelarjev in cebelje pridelke kupujmo neposredno pri lokalnih cebelarjih! 36 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Politika / Objave in vabila Ob dvajseti obletnici ustanovitve NSi BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka EP N N ova Slovenija, kršcanski demokrati, te dni praznuje svojo dvajsetletnico. Predsedovanje stranki v njenih najtežjih casih in desetletno vodenje mi je prineslo veliko lepih, spodbudnih in veselih trenutkov. Prineslo pa je tudi veliko napora, odrekanja in skrbi. Ne samo zame, pac pa tudi za mojo družino. Zadovoljna sem, da nam je uspelo kršcansko demokracijo vrniti v parlament, jo okrepiti in iz nje narediti demokraticno, verodostojno in programsko mocno stranko. NSi je v preteklosti dokazala, da zna reševati težave in predlagati dobre rešitve. Naj spomnim na delo ustanovitelja in prvega predsednika NSi ter nekdanjega financnega ministra dr. Andreja Bajuka, ki je bdel nad slovenskimi financami in nas pripeljal do evra. Bil je prvi financni minister, ki je znižal davke in uvedel informativni izracun dohodnine, da nam ni bilo vec potrebno zbirati racunov in oddajati davcne napovedi. Njegove zasluge je prepoznala tujina in leta 2006 ga je revija Banker razglasila celo za evropskega financnega ministra leta. Ko se oziram nazaj bolj osebno, lahko recem, da me je vsaka politicna funkcija naredila mocnejšo, bolj izkušeno in odporno za udarce in natolcevanja vseh vrst. Hvaležna sem za vse lepe izkušnje in številne ljudi, s katerimi sem na tej poti sodelovala. Najprej so me podpirali in mi pomagali moji domaci, potem strankarski kolegi, strokovni sodelavci in politicni sopotniki. Verjamem, da je v vsakem cloveku veliko dobrega in vsak clovek nekaj zna, zato je svet okrog nas lahko boljši in bolj urejen, ce znamo to videti, sprejeti in tudi uporabiti. Dober predlog je pac dober, zato ni najbolj pomembno, od koga prihaja, pac pa, kaj bomo z njim naredili. Dovolite mi, da izrazim tudi svoje prepricanje, da Slovenija potrebuje mocno kršcansko demokracijo in stranko, ki bo bolj uravnotežila slovenski politicni prostor. Slovenci potrebujemo politiko in politike, ki jim je mar za to državo in za njene ljudi. Slovenija potrebuje stranko, ki zna sodelovati z drugimi, spoštuje demokraticna pravila, clovekove pravice in vladavino prava. Slovenija potrebuje stranko, ki se osredotoca na težave in zanje išce rešitve. Ob dvajsetletnici delovanja NSi cestitam vsem kršcanskim demokratom in demokratkam, ki ste neutrudno delali za stranko, da smo skupaj ohranili in branili vrednote kršcanske demokracije v Sloveniji. To so tudi naše skupne in temeljne evropske vrednote, ki bodo ohranile Evropsko, da bo obstala in vzdržala vse zunanje in notranje pritiske. Posvetitev obnovljene Severjeve kapele BESEDILO in FOTOGRAFIJE: FRANC KOS D D ružina Planinec, po domace Severjevi iz Zgornje Javoršice, se je odlocila za obnovitev 114 let stare kapele na Konfinu. V obnovo so vložili ogromno lastnega dela in denarja, pri tem pa so jim pomagali tudi nekateri donatorji in domaci mojstri. Potem, ko je bil prvi termin blagoslova kapelice odpovedan zaradi epidemije novega koronavirusa, so v nedeljo, 23. avgusta, ob 14. uri njen blagoslov vendarle izvedli. Bogat kulturni program se je pricel z avtorsko skladbo Hieronima Vilarja – Ronija, nadaljeval pa s pripovedovanjem vrhpoljskega župnika gospoda Ivana Povšnarja o zgodovini kapelice od njene izgradnje leta 1906 pa vse do danes. Kapelo je dal postaviti Jožef Planinec – Severjev iz Zgor nje Javoršice kot priprošnjo pred odhodom v rusko vojsko. Lipi na obeh straneh kapelice sta posadili njegovi sestri pred odhodom v Ameriko leta 1908. Kapela je bila prvic obnovljena 1953. leta, drugic leta 1991 in tretjic letos. Program so dodatno popestrile ljudske pevke pod vodstvom Moravške Mare, kapelico pa je blagoslovil gospod župnik Ivan Povšnar. Po posvetitvi kapele nam je nekaj besed namenil tudi župan obcine Moravce gospod Milan Balažic, ki je poudaril, da na dan blagoslova kapelice praznujemo tudi mednarodni dan miru, za katerega vsi upamo, da bi še dolgo trajal. Omenil je tudi, da kapela stoji na obmocju, ki Objave in vabila NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 37 meji na tri obcine – Moravce, Domžale in Dol pri Ljubljani. Nato pa je bese Konjickovi tabori na rancu Pr'Osolet do hitro prepustil ljudskim pevkam, ki so že nestrpno cakale na nadalje-BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJE: SANDI MOCNIK vanje nastopa. Prisotne so razveselile s hudomušno pesmijo, za zakljucek kulturnega programa pa so zapele še moravško himno. Prepevanju pesmi Moravška dolina so se z veseljem pridružili tudi vsi ostali udeleženci. Okoli sto prisotnih so Severjevi na koncu pogostili tudi s hrano in pijaco, pri jetno vzdušje pa je botrovalo k temu, da so se ob kapelici zadržali kar dolgo casa. Že sedmo leto zapored na rancu Pr'Osolet v Dešnu, ki ga vodita Sandi Mocnik in žena Štefka, organizirajo konjickove tabore za najmlajše. Taborov se zelo radi udeležujejo najmlajši, saj vecji del tabora preživijo na prostem. Spoznajo kmetijo, konje, koze in druge živali, ki jih hranijo in božajo. Najbolj navdušeni so nad konji. Spoznavajo konje, jih pomagajo cistiti, hraniti in za nagrado jahajo v maneži. Z veseljem pomagajo pri pripravi hrane in pijace. Z mentorji gredo tudi na sprehode v Štance laze in središce Dešna, kjer jim Branka Bizjan razloži najdbo okamenelih srcastih školjk, ki nam dokazujejo, da je bilo tukaj pred 220 milijoni let morje. Prijetno utrujeni spijo na seniku, kar je zanje posebno doživetje. Zadovoljni odhajajo domov in se že veselijo, da naslednje leto ponovno pridejo. Osoletovi s svojimi konji veliko ženinov in nevest popeljejo na porocno slavje ter sodelujejo na številnih dogodkih po širšem obmocju, kjer obcudujejo njihove konje, kocije in kocijaže. Nov televizijski program ETV HD T T elevizija ETV je v letošnjem letu prevzela televizijo ATV Signal Litija in obe televiziji sta se združili v en skupen program z imenom ETV HD. Nova televizija se že pripravlja na ponoven zacetek sodelovanja z obcino Moravce, s katero je televizija ATV Signal Litija vrsto let že uspešno sodelovala. Tako lahko že v septembru na programu televizije ETV HD pricakujete tudi novice o življenju ljudi in dogajanju v obcini Moravce. Pred kratkim smo zato že posodobili in nadgradili opremo na oddajni tocki Jevnica, kar je izboljšalo kakovost oddajnega signala, ki sedaj s HD kakovostjo slike pokriva celo Moravško dolino in ga lahko sprejemajo vsi obcani Moravc iz zraka brezplacno! Družina Planinec (Severjevi) se še enkrat iskreno zahvaljuje VSEM, ki so na kakršenkoli nacin pomagali oziroma sodelovali pri obnovi kapele. 38 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Zahvale in v spomin Tudi jaz sem enkrat peval, tudi jaz sem bil vesel. O, da bi še enkrat mogel! To bi srecen bil, vesel. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenil naš dragi mož, oce, dedek, pradedek, brat in stric Miro Capuder, PO DOMACE ALEŠEV MIRO IZ MORAVC. Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo v težkih trenutkih. Hvala za vsa izrecena sožalja in darovane svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Moravce. Posebna zahvala gre gospodom župnikom Kancijanu Cižmanu, Miru Šlibarju, Jožetu Urbaniji, Vitu Urbaniji, ministrantom, združenemu moškemu pevskemu zboru (KD Tine Kos, Grajski in Peški oktet), zborovodji Milanu Kokalju, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru, zborovodji in organistu Dominiku Štefanu, Pihalni godbi Moravce, govornikom Nastji Grad, Romanu Capudru, dr. Franciju Malinu, županu dr. Milanu Balažicu, sosedom Janezu Urbaniji, Branku Peterki, Joštu Srenjšcku in Janku Štefanu. Hvala tudi pogrebni službi Vrbancic ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Dedu Miru Capudru v zadnje slovo P P isalo se je leto 1939. Pomlad se je razbohotila v vsem svojem sijaju in narava je pokazala svoje najlepše barve. Po starem središcu Moravc se je 30. maja nenadoma oglasilo petje novega življenja. Petje malega krepkega fantica, ki sta ga oce Aleš in mati Franciška poimenovala Bogomir oziroma Mirko. Pri hiši petja ni manjkalo, saj je bil oce Aleš cerkveni organist in zborovodja, mati Francka pa odlicna pevka. Starši so svoj glasbeni talent in ljubezen do slovenske pesmi in besede prenesli tudi na vse svoje otroke: Franceta, Marico, Ivanko, Justino, Janeza in Mira. Kot otrok je bil Miro zelo vedoželjen, zanimala ga je glasba, navdušen je bil tudi nad vrtnarjenjem, bil je ministrant, proste popoldneve pa je že takrat pogosto preživljal s Pekovim Petrom, s katerim sta bila vse do smrti velika prijatelja. Kljub svoji veliki ljubezni do rastlin se mu njegova želja po vrtnarskem poklicu žal ni uresnicila. Dokoncal je obrtno šolo in se leta 1957 izucil za mizarja pri moravškem Remontu, ki ga je zadnjih deset let pred upokojitvijo leta 1998 tudi vodil. Kljub neuresniceni poklicni poti ni pozabil na svojo strast do glasbe in narave. Kot otrok se je glasbenih znanj ucil sam, po ocetovi smrti leta 1960 pa se je vpisal v glasbeno šolo. Istocasno je ustanovil ansambel Zadovoljni muc, v katerem je igral trobento in ga vodil pet let. In ravno v teh petih letih se je med drugimi zgodil tudi nastop, na katerem je spoznal svojo bodoco ženo Martino. Skoraj socasno z zakljuckom zgodbe Zadovoljnega muca pa se je za Mira zacela nova zgodba. Leta 1965 je preminil takratni moravški organist Mavricij Bergant (ki je sicer organistovsko mesto prevzel od Mirovega oceta Aleša) in na prvo postno nedeljo je Miro prevzel mesto organista ter zborovodje cerkvenega pevskega zbora. Istega leta je ustanovil tudi pogrebni pevski zbor in posvetni moški pevski zbor, ki ga je nato vodil preko štirideset let. Poleg tega je v moravškem oddelku glasbene šole Domžale pouceval glasbeno teorijo in trobila, zasebno je pouceval bodoce organiste, za potrebe svojih glasbenih sestavov je tudi skladateljeval. Kot devetindvajsetletni mladenic se je porocil z Martino Rebolj iz Podoreha. V zakonu, ki je trajal celih dvainpetdeset let, so se jima rodili trije otroci: Marjana (1968), Mateja (1969) in Aleš (1972). Mlada družina je medtem zapustila moravški beneficij, kot so imenovali organistovsko domovanje ob cerkvi, in se preselila v novo hišo na Šlandrovi ulici, kjer je do smrti z njimi živela tudi mama Francka. Kljub obilici obveznosti je jeseni leta 1974 ponovno obudil moravško godbo, ki je javnosti prvic zaigrala budnico 1. maja 1975. Dolga leta je živel razpet med mnoge družinske, službene in glasbene obveznosti, a z izjemno mocno voljo ter zanosom je moravško kulturno življenje dvignil na zavidljivo raven. Iz vrst njegovih ucencev, pevcev in godbenikov je izšlo mnogo odlicnih glasbenikov, ki svojo ljubezen do glasbe širijo naprej. Minevala so leta, otroci so odrasli, življenje je zacelo ubirati drugacne poti in prihajala so leta, ko so se tudi njegove prioritete spreminjale. Leta 1986 je mesto organista prepustil sosedu Alojziju Štefanu, cez cas je prenehal tudi z vodenjem pogrebnega pevskega zbora. Takrat se je v njem prebudila njegova velika strast iz otroških dni, ljubezen do narave. Bil je velik ljubitelj vrtnarjenja, astronomije in meteorologije. Dolga leta je vodil osebni dnevnik in dnevnik vremenskega dogajanja na Moravškem. Leta 1990 je postal sodelavec Agencije RS za okolje. To delo je opravljal vse do predlani, ko je vremensko postajo prepustil vnuku Matevžu. Leta 1998 je prenehal tudi z vodenjem moravške godbe, leto kasneje je postal prvi castni obcan obcine Moravce. Leta 2004 je zborovodsko sodeloval pri pripravah na slavje svete birme na Vrhpolju in takrat spodbudil nekaj mladih fantov k ustanovitvi okteta. Nastal je vokalni sestav Vandrovcki, današnji Grajski oktet. Po dveh letih je mesto umetniškega vodje prepustil Petru Pirnatu, ki je za njim prevzel tudi vodenje Peškega okteta, ki je nastal leta 2009 in ga je Miro vodil le kratek cas. Zahvale in v spomin NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 39 Vecje glasbeno slovo je obeležil leta 2009, ko je svoj sedemdeseti jubilej proslavil s slavnostnim koncertom. Po tem je še kratek cas vodil posvetni moški pevski zbor, ki se je tekom let preimenoval v Moški pevski zbor KD Tine Kos in pod vodstvom Milana Kokalja deluje še danes. Zadnja leta je zaradi vse vecjih težav z vidom in sluhom popolnoma opustil svoje glasbeno poustvarjanje. Lepe trenutke je rad delil s svojimi najdražjimi; s svojo ženo, z otroki, sedmimi vnuki in petimi pravnuki. Prav bolezen je bila tista, ki ga je potihoma nacenjala in njegovo življenje koncala prav na rojstni dan dveh njemu ljubih oseb, zeta Janeza in vnukinje Janje, v soboto, 29. avgusta 2020. Dragi deda! Ceprav sem v svojem življenju ujela le zadnje utrinke tvojega legendarnega glasbenega dela, sem ti neizmerno hvaležna za vsako uro, ki si mi jo posvetil. Ti si bil tisti, zaradi katerega so bila moja otroška leta še lepša. Bil si tisti, ki mi je prvi pokazal lepoto glasbe. Naucil si me na klavir zaigrati prvo skladbico, ljudsko Moj ocka ima konjicka dva. Prav spomnim se, kako sem obcudovala tvoje spretno igranje, pa ceprav si bil brez enega prsta. In na koncu si bil tisti, ki je v meni prebudil željo, da tvoje poslanstvo nadaljujem. Zavedam se, da bom težko nosila tvoje cevlje, a verjemi mi, da sem iskreno ponosna, da mladim generacijam moravških otrok lahko v šoli z navdušenjem razlagam, kdo je bil moj deda. Danes smo tukaj zbrani vsi, ki se ti želimo iskreno pokloniti. Slovensko pesem ti pošiljamo tja med zvezde, ki si jih od tukaj tako rad opazoval. Trdno verjamem, da nas slišiš. Verjamem, da poješ z nami. In verjamem, da boš tam v raju našel koticek, kjer bova nekoc zopet skupaj sedla za klavir in zaigrala Avsenikovo skladbo Spomin. Tako, kot sva jo nekoc. Pocivaj v miru. Vnukinja Nastja Grad Moravce, 3. september 2020 Ta crni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolecina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihce nam ne more vec vrniti. Prazen dom in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolecina in samota sta pri nas. V spomin in zahvalo Ana Cerar, IZ STEGEN PRI MORAVCAH. Na tvoj odhod nismo bili pripravljeni. Na lep sobotni dan si nepricakovano odšla v vecni mir. Za trenutek nismo verjeli, da ne bo vec pogovorov s teboj in zgodbic, ki so jih tvoji vnuki in pravnuki vedno radi poslušali. Otroci so ti vedno vlivali veliko srece in veselja, saj si poleg svojih štirih otrok nudila zatocišce in materinsko ljubezen še šestim rejencem. Preteklo bo kar nekaj casa, da se nam pogled navadi na prazen prostor, kjer si zadnja leta sedela in vedno odprtih rok sprejemala sorodnike, prijatelje, sosede ... Težko se bo privaditi, da Kunštove mame ni vec. Ob smrti naše mame, stare mame, prababice se zahvaljujemo vsem za izrecena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Zahvaljujemo se župniku Ivanu Povšnerju, ki je s sveto mašo in zelo lepo opisano njeno življenjsko zgodbo pospremil mamo k vecnemu pocitku. Zahvala osebju NMP ZD Domžale in Danici Prestor, ki si je vedno vzela cas za pomoc in pogovor, ter Fani Pacnik za lepe besede slovesa. Cuvaj nas med angeli, draga mama. Otroci: Franc, Milan, Tine, Ema, Robi, Melita z družinami Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, teta in tašca Ana Klopcic, ROJENA BURJA, PO DOMACE JANCETOVA MAMA Z DOL POD SVETO TROJICO. Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja in darovane svete maše. Hvala osebju ZD Moravce in patronažni službi. Hvala Župniku Ivanu Povšnarju in ministrantom, kvartetu Cvet ter Grajskemu oktetu, Tini Bratun za poslovilni govor, trobentacu in pogrebni službi Vrbancic. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni 40 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Zahvale in v spomin V šumenju vetra slišim tvoj glas, v šopku cvetja vidim obraz, senca spomina in bolecina, oboje se v dušo zajeda … Zahvala Življenjsko pot je sklenil naš mož, oce, stari oce, brat in stric Alojzij Kokalj, PO DOMACE GMAJNARJEV LOJZE IZ ŠTANCIH LAZ. Ob izgubi dragega moža Alojzija Kokalja se iskreno zahvaljujem vsem, njemu tako dragim Moravcanom, moravškim rokodelcem in sorodnikom. Hvala za izrecena sožalja, podarjeno cvetje in svece. Vedno boš ostal v naših srcih. Žena Petra z družino Nekje med zvezdami lebdiš, kjer bolecine vec cutiti ni. Srce bolecine ni vec prestalo, zato je klonilo in obstalo. Med zvezdice tiho si odšla in tam si srecna, kjer si zdaj doma. V spomin 18. septembra je minilo eno leto, odkar si zavedno odšla – mami, tašca, babi in prababi Franciška Rusjan Hvala vsem, ki jo obiskujete na njenem novem domu in prižigate svecke v njen spomin. Hvala vam! Hcerka Vojka z družino Dvorje Ni res, da je eno samo sonce in da samo ono greje. Sonc je na zemlji in nebu, da jih nihce ne prešteje. (Tone Pavcek) Zahvala V 91. letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašca, teta in svakinja Ivanka Šinkovec, ROJENA RIBIC IZ MORAVC. Ob izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izrecena sožalja, podporo ter prijazne besede, darovane svece, cvetje in maše. Hvala tudi gospodu župniku Kancijanu Cižmanu in pevcem za lep pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi. In hvala, naša mama, tebi za vse prijazne besede, slastne potice in najboljše piškote … Pogrešali te bomo!!! Vsi njeni Srce tvoje vec ne bije, bolecine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oci. Dom je prazen in otožen, ker te vec med nami ni. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 74. letu starosti sklenil naš dragi mož, oce, dedek, brat, stric in tast Franc Ulcakar, PO DOMACE FAJDIGOV FRANCE IZ KATARIJE. Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoc ter podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, svece, svete maše in tolažilne besede. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Zdravstvenemu domu Domžale, dr. med. spec. Marjanu Dežmanu, medicinski sestri Saneli in patronažnim medicinskim sestram iz Moravc za nesebicno pomoc in nasvete. Zahvaljujemo se tudi društvu Comett. Iskrena hvala gospodu župniku Kancijanu Cižmanu za lepo opravljen obred, Ivici Zupancic za lep poslovilni govor in pogrebni službi Vrbancic za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zahvala D D ruštvo upokojencev Moravce se najlepše zahvaljuje podjetju Plešec Marko s.p. iz Zaloga pri Moravcah za brezplacno zgrajen komunalni prikljucek za društveni objekt. Zahvala D D ružina Vesel se zahvaljuje najbližjim sosedom, vašcanom in gasilcem PGD Moravce za hiter odziv in pomoc pri gašenju požara. Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 41 Pridobite znak kakovosti Srca Slovenije! C C e v Srcu Slovenije ustvarjate rokodelske izdelke oz. izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja ali pridelujete in predelujete prehranske izdelke, lahko kakovost izdelkov preverite s prijavo na razpis za uporabo Kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Fizicne osebe z dejavnostjo, nosilci kmetijskih gospodarstev in podjetja iz obcin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravce in Šmartno pri Litiji se lahko na razpis prijavite brezplacno, saj bo ocenjevanje izvedeno v sklopu projekta sodelovanja LAS Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turisticnih produktov, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Rok za prijavo je 5. oktober 2020. Zanimanje za prijavo pa sporocite že prej, tja do zacetka septembra. Preverite razpisne pogoje na spletni strani http://www.srce-slovenije.si/okolje. Dodatne informacije: rokodelski izdelki - Mija Bokal, 01 89 62 713, mija.bokal@razvoj.si, prehranski izdelki -Tina Pregel, 01 89 62 714, tina.pregel@razvoj.si. S certifikatom Srca Slovenije se ponaša že 55 ponudnikov. Pridružite se jim še vi! Oglas S S mo mlado in ambiciozno podjetje, ki izdeluje razlicne strojne dele ter razvija nove stroje. Za redno ali obcasno delo zaposlimo delavca (ko) za samostojno delo na CNC obdelovalnem centru in CNC stružnici. Kandidati z izkušnjami imajo prednost. Prijavo pošljite na: info@komastroji.si ali pa na spodnji naslov. KO-MA stroji d.o.o., Negstrn 8, 1251 Moravce Mali oglas P P rodamo rjave in bele JARKICE mlade kokoši pred nesnostjo ter grahaste in štajerske KOPUNE kastrirane petelincke. Brezplacna dostava v Krtino ali Moravce, po dogovoru mož na dostava tudi na dom. Kmetija Šraj, Poljcane. Narocila: 031 751 675 42 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI Seznam uradnih ur institucij in organizacij v obcini Moravce Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 01 72 96 510 Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Torek, cetrtek: 9.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Sobota: Zaprto Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Pon. in pet. zaprto Torek in cetrtek: 14.00 - 19.00 Sreda: 9.00 - 14.00 Sobota: zaprto Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.30 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 14.00 Ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 20.00 Torek: 7.00 - 14.00 (ambulanta), 10.30 - 14.00 (posvetovalnica) Cetrtek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.30 - 11.00 (sis. pregledi), Petek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (ambulanta) Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 13.30 Odvzem za biokemicne preiskave: 8.00 - 10.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) LAS Srce Slovenije Svetovanje s podrocja razpisov v okviru LAS, Obcina Moravce Prva sreda v mesecu: 9.00 - 12.00 Cenjene bralke, spoštovani bralci! O O d decembra 2018 so objave v rubriki »Zahvale in V spomin« brezplacne. V Novicah pa lahko objavite brezplacno tudi vesele dogodke, ki jih želite deliti s sokrajani: obletnice, napovedi porok, objave rojstev … Uredništvo Novic iz Moravške doline vabi k sodelovanju vse, ki sestavljate križanke, sudoku, uganke ... Dobrodošli so tudi vsi predlogi, kako popestriti in izboljšati naše Novice. Vabimo vse, ki imate stare razglednice Moravške doline, da nam jih posodite za objavo. Novi letnik Novic iz Moravške doline je prinesel tudi nov koncept idejne zasnove naslovnic. Predstavljali bomo razlicna podrocja, ki so prisotna v naši obcini: rokodelstvo, obrt, umetnost, kulinariko, arhitekturo, restavratorstvo … Zato v letu 2020 odpiramo nov natecaj. Vabimo vas, da na uredništvo pošljete predloge, katero podrocje naj v sliki (in besedi) predstavimo in seveda fotografije s tega podrocja, ki so primerne za naslovnico. Rubrika pisma bralcev v Novicah iz Moravške doline je odprta za vaša vprašanja, pobude in kritike. Seveda pisma ne smejo biti žaljiva ali zlonamerna. Pišite nam na e-naslov: moravske.novice@moravce.si! NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI 43 44 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2020 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXI RENAULT STORITEV. Vozite dalje. Uživajte dalje. Novi Renault servis Krulc v Moravcah Renault priporoca KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravce NUDIMO VAM: servisiranje, garancijska popravila, karoserijska popravila licarska popravila, cenitve škod, sklepanje zavarovanj … DELOVNI CAS: od ponedeljka do petka od 8:00 do 18:00, sobota od 8:00 do 12:00, nedelja zaprto Novo!