09 koroški ČASOPIS ^ 5 L®*0 V. 12. maj 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem emona obala Koper in brezcarinske prodajalne LIBELIČE, RADELJ in VIČ NAGRAJUJEMO NO Ob nakupih v naših brezcarinskih prodajalnah boste do konca junija prejeli kupone, ki jih lahko zamenjate za darila. Več zbranih kuponov - lepše je : darilo: v* € VELIKA PISANA KOPALNA BRISAČA « SOKOVNIK ZA OSVEŽILNE PIJAČE AKUMULATORSKA SVETILKA ROČNA URA ZEON-INGERERSOLL Obiščite naše brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih ~ LIBELIČE h = RADELJ VIC emona obala koper d.d. Karikirano KONJ JE (LAHKO) ZEBRA Medtem ko so nekateri začeli ob večernicah pozdravljati z “dobro jutro”, ker živimo v demokratičnih časih in menda lahko zineš, kar ti na pamet pade, so drugi začeli s pretaplja-njem živih oblik (po latinsko se temu reče forma viva) v cevi, ki jih nameščajo na tanke, čeprav so prodane za vodovodne. Umetnost je tako neizmerno pridobila v žepih antipodov tisti “vivi” od “forme”, da so uspeli že zeleni pozeleneti temnozeleno, v sosednjem mestu nemirnega miru pa so od zavisti konja prebarvali v zebro. Nemirnega mesta miru oblast in “oblast” že hlastno raziskujeta, ali niso na delu mračne sile nad in podzemlja, kajti evidentno je, da so pojmi o tem, kaj je zgoraj in kaj je spodaj, izgubili kompas z malo začetnico. V tistem z veliko je seveda še vedno vse po starem. Osebje v kleti menjajo redno. Ker je v zadevi KONJ šlo za venetski primerek, so zdaj na potezi zgodovinarji. Ob renesansi, ki vlada v tej umetnostni zvrsti, lahko končno pričakujemo ugotovitev, da smo prijahali v ta čas na zebri in ne na konju. Kdo je prijahal s ščitom in kdo na njem, tako ni več pomembno. Tudi dejstvo, da so medtem nemirnega mesta miru komunalci zebro lastnoročno spet prenaredili v konja, je v ta namen lahko tudi zamolčano.□ bm o Hvala bogu, da svojih korenin ne moremo korenito spreminjati, šž Izogibajmo se hudiču • pa tudi Bogu ni dobro hoditi preblizu! Prepričani navadno nimajo svojega prepričanja. 0 Seznam naše jare gospode je dolg kot jara kača. o Eni so siti, drugi pa vsega siti. NIKO VSEBINA 8 X Boj za Lenarčičevo dediščino / Svobodi in miru X ISO standard za TAB t Mežka: Proračun na oglasni deski t Anketa: Zemljo je treba izkoristiti X Turizem ob meji X Nemogoče Ravne 20 X Skrivnost Traberka • •* 24 X Pravljica: Boj s Turki na Šrotneku 27 X Borza dela 38 Na naslovnici: Pomlad vabi Foto: Arhiv Prepiha PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Trsk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Vračanje premoženja pokojnemu inženirju Milanu Lenarčiču je bil na radeljskem koncu največji in najzahtevnejši denacionalizacijski postopek. Ta veleposestnik in industrialec je namreč imel na območju Jospidola in Ribnice na Pohorju okoli 1200 hektarov gozdov in vrsto drugih nepremičnin, med drugimi je bil lastnik večine kamnolomov v Jospidolu in okolici. Radeljska občina je z delno odločbo lastniku vrnila to premoženje že na obravnavi 29. septembra leta 1993, konec lanskega leta pa je slovenska država popravila še eno krivico: po skorajda pol stoletja je bil Milan Lenarič rehabilitiran tudi pred sodiščem. DVOJNA ZAPLEMBA PREMOŽENJA Nemci so na Štajerskem med vojno Slovencem zaplenili precej premoženja. Tako so 15. februarja leta 1943 na podlagi posebnega dekreta o zaplembi pooblaščenega državnega komisarja za utrditev nemštva v Mariboru prepisali lastninsko pravico Milana Lenarčiča na deželo Štajersko. Lenarčiča pa so razlastninili še enkrat: nove jugoslovanske oblasti so 23. januarja 1946 na podlagi mestne komisije za zaplembe Lenarčičevo imetje spoznali za nemško last in lastninsko pravico prenesli na ime FLRJ. Lastnina družine Lenarčič je postala občeljudsko premoženje po odločbi Okrožnega sodišča 10. julija 1946. Revolucionarne oblasti pa Milana Lenarčiča niso samo razlastninile, ampak so ga pred tem na insceni-ranih povojnih sodnih procesih tudi obsodili, češ da je bil na Vrhniki med idejnimi pobudniki, organizatorji in propagatoci bele Aktualno LENARČIČ REHABILITIRAN, BOJ ZA NJEGOVO DEDIŠČINO ZGODBA 0 ENEM NAJVEČJIH DENACIONALIZACIJSKIH POSTOPKOV V KOROŠKI REGIJI ŠE NI ZAKLJUČENA 'Brezno JosipdoL' Potomci Milana Lenarčiča bodo na področju Josipdola in Ribnice na Pohorju dobili vrnjeno okoli 1200 hektarov gozdov garde in da je sodeloval z njenimi voditelji. Lenarčič je bil na Verdu pri Vrhniki tudi lastnik opekarne, kar je takratnemu Okrožnemu sodišču in Vrhovnemu sodišču LRS bilo leta 1946 tudi povod za obtožbo, da je Milan Lenarčič med vojno dobavljal večje količine opeke za gradnjo bunkerjev in drugih objektov (sodišče ga je spoznalo za krivega kaznivih dejanj po čl. 3 točke 6 ZKND in po čl. 10 ZKND). Sodišče je Lenarčiča obsodilo na poldrugo leto odvzema prostosti s prisilnim delom, za leto dni je izgubil politične in državljanske pravice in, kot smo že zapisali - Lenarčiču so zaplenili celotno premoženje. Konec minulega leta pa so na kazenskem oddelku ljubljanske enote temeljnega sodišča na zahtevo republiškega javnega tožilstva za varstvo zakonitosti ponovno obravnavali Lenarčičev primer. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo dne 12. 10. 1994 tudi ugodilo zahtevi javnega tožilca in sodbo Okroženga sodišča v Ljubljani ter Vrhovnega sodišča LRS z dnem 20.7. oziroma 19 9. 1946 spremenilo tako, da je obsojenega Milana Lenarčiča iz razloga po 1. točki 350. člena ZKP oprastilo obtožbe. ZAČASNI SKRBNIK ŠE BREZ DELA Milan Lenarčič se je kot poslovnež pojavil v Mariboru okoli leta 1926, ko je mariborski mestni občini dobavljal gradbeni material, predvsem robnike in tlakovce. V Josipdol pa je iz Vrhnike prišel že nekaj let prej. Na mariborskem Okrožnem sodišču je imel registriano firmo “ing. Milan Lenarčič, Kamnolom Jospidol”, kjer je bilo zapisano, da je veleposestnik v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. Poleg kamnoloma je bil v Josipdolu tudi lastnik parne žage, trgovskega lokala, gostilne, vodne centrale in nekaj stanovanjskih hiš. Okoli leta 1923 je iz Josipdola do Podvelke naredil ozkotirno železnico, da je lažje spravljal kamen v dolino. Kot zanimivost velja omeniti, da je to železnico trasirai gozdarski inženir Brovet, oče proslulega admirala Staneta Broveta, ki se je rodil v tako imenovani Lenarčičevi vili v Jospidolu. Koncem tridesetih let je Lenarčič v pohorski granitni industriji zaposloval že okoli sto delavcev. Starejši prebivalci Jospidola in Ribnice na Pohorju o Lenarčiču vedo povedati le dobro. V Lenarčičevem “pruhu" so namreč bile mezde precej višje kot v sosednjem, Zapečnikovem kamnolomu. Za Lenarčičevo dediščino pa se dandanes poteguje več kandida- Komentar tov, ki so vložili zahtevke za denacionalizacijo tega premoženja. Najprej se je pojavil Aleksander Majdič z Bleda, nato inženir Ivan Lovrenčič iz Vrhnike, pa Anatol Fabjančič iz Novega mesta in Univerza v Ljubljani V času postopka sta se pojavila Se Marija Starc in Fedor Gregorič, oba iz Ljubljane. Kot zadnji je svojo vlogo dal Mladen Gros, prav tako iz Ljubljane, menda sorodnik kranjskega župana Vitomirja Grosa. Med potencialnimi dediči so razlike v načinu vračanja: nekateri zahtevajo vračilo v naravi, drugi pretežno v naravi, kjer pa ni mogoče, pa bi se sprijaznili tudi z odškodnino. Na odločbo se je pritožil Mladen Gros, ki zahteva, da se vrne tudi ozkotirna železnica, ki jo je Lenarčič zgradil okoli leta 1923 in je že vrsto desetletij ni več. Vsi potencialni dediči izkazujejo sorodstvo z Lenarčičem, razen ljubljanske Univerze, ki razpolaga z oporoko, s katero naj bi Milan Lenarčič zapustil premoženje ljubljanski univerzi. Potencialni dediči pa se za začasnega skrbnika nad tem premoženjem niso uspeli dogovoriti, zato ga je imenoval radeljski center za socilano delo; skrbnik je postal Alojzij Klančnik, ki pa je skrbnik le formalno, saj zaradi pritožbe odločba o vračanju še ni pravnomočna. “Moje skrbništvo bi se začelo takrat, ko bi bila odločba o vrnitvi tega premoženja pravnomočna. To pa se zaradi pritožbe enega od potenicalnih dedičev ni zgodilo in bo potrebno pač nekoliko počakati. Skrbništov pa bi se konačlo takrat, ko bi se na sodišču končale razprave o dedovanju in ko bo znan novi lastnik,” pravi Alojzij Klančnik, ki kot gozdar 16 let dela v teh gozdovih. Ob tem dodaja, da je velika škoda, ker imetje nima novega lasmika, saj so težave predvsem z vzdrževanjem gozdnih cest, teh pa je v Lenarčičevem posestvu okoli 60 kilometrov. V času moratorija in denacinalizaicjskega postopka so opravljali le sanitarne sečnje, državnega denarja za vzdrževanje moratorijskih cest pa je zelo pičlo.O (mp) Podružnica za Koroško Slovenj Gradec Francetova 7, 62380 Sl. Gradec tel.: 0602 41-591, 41-813, 41-881, 41-882 fax: 41-814 KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO! -mmmm m wMmè m, SVOBODI Piše: Edi Prošt Še vedno, bi lahko rekli tudi ob letošnjem proslavljanju zmage zavezniških sil (torej tudi Rdeče armade) nad silami nacizma in fašizma. In ker bomo tudi tokrat proslavili na Poljani konec druge svetovne vojne, bo to še vedno samo to. Torej nič zmagoslavja nad premaganci, tokrat tudi nič skorajda panslovanske nadutosti, tako značilne ob paradiranju vojska. »3:. Bil sem blizu, ko so takrat odločujoči v Mežiški dolini skorajda vsilili SVOBODO IN MIR zveznim in republiškim oblastnikom. Ni šlo lahko in simbolika spomenika na Poljani bo zato vendarle aktualna vedno. Kot sta vedno aktualni vrednoti - mir in svoboda. Pač nista združljivi s pomisleki in posebej zato za nas Korošce brez senc, ki bi nam lahko skalile praznovanje. V kolonah, ki so se valile čez Holmec v strahu pred zmagovalci, nas ni bilo. Bili smo v kolonah 6o tisočev Štajercev, Gorenjcev in Korošcev, ki so jih Nemci izselili (“Naredite mi to deželo spet nemško!”), drugi naj bi postali nekakšni Vindišarji. Takrat, verjamem, so Korošci po zadnji večji bitki druge svetovne vojne na Poljani verjeli v svobodo in mir. Zato menim, verjamemo v izjemnost tega dne mnogi tudi zdaj. Že zato, ker se nam je medtem zgodil Holmec še enkrat in nas je čas blagohotno prav zaradi tega, ker verjamemo v svobodo in mir, v mir in svobodo, tudi postavil. Usode posameznikov so brez njihove volje postavljene pred odločitve, ki so z vidikov nekega drugega časa napačne, z vidikov zgodovine objektivne, v časih vojne tragične. Takrat sta vrednoti SVOBODA IN MIR pisani tako na veliko, da zameglita tudi kakšno tistih, ki bi jim dali danes prednost. In če jima dodamo še boj za preživetje naroda, gre na nož s tistimi, ki bi nam svobodo in mir hoteli vzeti. Pokušina okupacije v nekaj slikah, ki smo jo od leta 1941 doživeli spet čez dobrih petdeset let, je potrdila, da sta svoboda in mir vrednoti čezvse. Gospodinja skromne kmetije, kamor hodimo že nekaj let po mleko, pa o tistih časih, pred petdesetimi leti, samo pravi: “Ko je pršva svoboda, smo pa lahk spet pršli domo!” Tako preprosto je lahko to, če skusiš na svoji koži. Le tragična štiri leta so vmes.Q > -5 5 « > £ ll B. O *zr» ca -S -O 3 O E -? . S3§l fi 1.1 m š « č? T’jrf > S."« > S « ÉT « “• -D g •=,•3 5 S >6 S •o g 5 - - lin ml S 5i E 2. 1 > O ca -r LIH ll'-ai i .SL £ c n ca .E ^ cl>5? «j *?r» c g S c •“ S -P llP.Ii 111 g s, ž = 1 f-c S | ||o'lil o s -S g O c =0 « S I .J3 ^ ^ 6 4» »o ^ ca o ^ ’> iH ^5 S «j ca 2 E* * KJ C T3 Ok.H £ i lil ŠjiHi g ^ ^ «^'OOOOOŠ © 1 o tv CK >0 ^ « H 5 > •j CSulO' o •^•i o IM 5. o. = « « 5 1|1S f3 S S&5 5 ž 5 ■- Pi •S-S o :e g s -2 ^ E E > f 3§E S-55S E C|^! ^ e 2-§ lil “lì O > 1 0 s 1 I • o S < «af ♦* O i? E c Q *|S «flll E §Z «2 e ? G. £ « " S c3 š sNfissr. smilili l| > ^ ^ ^ H « s è o «s ^ ^ ~ - E 5 C T3 .= vfdvjp2 odjsvSoq oui d In jv av2 Aktualno Certifikat ISO 9001 tudi za Tovarno akumulatorskih baterij MEŽIŠKI TAB V KLUBU KVALITETNIH PODJETIJ Mežiška Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) je te dni dobila mednarodni certifikat ISO 9001. Poleg ravenskega Metala je to edino podjetje na Koroškem, ki se lahko pohvali s tem certifikatom, ki v poslovnem svetu pomeni kakovost poslovanja nekega podjetja. Ves 380-clanski kolektiv Taba je v to vložil velike napore, vendar pridobitev certifikata še ni vse: potrebno je delati v duhu pripravljenega programa kakovosti in ta standard tudi obdržati. Vsakih šest mesecev je namreč ponovna kontrola, cez tri leta pa sledi generalna revizija poslovanja. Direktor Tovarnne akumulatorskih baterij Mežica ANTON KRAJNC, diplomirani inženir, je ob tej priložnosti povedal: “Ko sem konec novembra 1991 prišel na mesto direktorja ptxljetja TAB, sem si v svojem programu zadal, da pridobimo standard ISO 9001. Osebno sem mislil, da bo to šlo hitreje, vendar sta minili dobri dve leti. No, od sprejetja poslovnika kakovosti lani aprila pa do pridobitve certifikata pa je šlo razmeroma hitro. V tem času smo v Tabu morali zamenjati celotne navade, osvojiti nov način razmišljanja, potrebno se je bilo navaditi na kolektivno delo, vse postopke, procedure dela in norme so sedaj zapisane na papir in jih je kajpada treba tudi spoštovati. Pridobivanje tega standarda je težko delo in se res rado zgodi, da se po pridobitvi standarda zaposleni sprostijo. Res je včasih ta standard bolj zahtevno ohraniti kot pa ga pridobiti. Ta standard pomeni red v tovarni, kvalitetni izdelki pa lahko nastajajo le v urejenem okolju, v neurejenem okolju so kvalitetni proizvodi lahko le slučaj. V tovarni, kjer vlada red, je kvaliteta izdelkov pravilo. Mislim pa, da je glavni napredek v zavesti ljudi, da brez kakovostnega izdelka in partnerskega odnosa znotraj kolektiva tovarna ne more funkcionirati. Ta projekt je velika investicija v znanje in izobraževanje ljudi, kar pa se gotovo vrne.” MEŽA JE POSLEJ MANJ SVINČENA Poleg pridobljenega certifikata ISO 9001 so v mežiški Tovarni akumulatorskih baterij v lanskem letu zabeležili še en pomemben dosežek. Pričela je namreč obratovati nova čistilna naprava za prečiščevanje odpadnih voda. Dosedanja čistilna naprava je bila stara dobri dve desetletji in ni več ustrezala zahtevam časa, zato so v TAB tudi investirali v sodobno čistilno napravo nemškega proizvajalca Gutlinga. “Zmogljivosti čistilne naprave, ki čisti tehnološko vodo, onesnaženo s svincem, cinkom in žvepleno kislino, je IS kubikov vode na uro, že poskusni rezultati pa so bili bistveno boljši kot zahtevajo strogi slovenski predpisi. V stari čistilni napravi smo kislino še lahko razmeroma uspešno nevtralizirali, vsebnost svinca pa je bila v odpadnih vodah med dvema in tremi miligrami na liter, kar je več kot so dopuščali standardi. Slovenski predpisi namreč dopuščajo 0,5 miligrama svinca v litru odpadne vode, z novo čistilno napravo pa dosegamo 0,1 miligrama ali še manj svinca v litru odpadne vode. Ta ekološka naložba nas je veljaki 550 tisoč mark.” V TAB so se zavedali, da je takšna čistilna naprava osnova in predpogoj za nadaljno proizvodnjo in obstoj akumulatorske industrije v Mežiški dolini. Bri naložbi je z dolgoročnim in ugodnim kreditom v višini 27 odstotkov vrednosti investicije sodelovalo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Z žerjavsko metalurgijo (družba MBI), ki je na isti lokaciji, so dogovorjeni, cki lahko topilnica v novi čistilni napravi na uro predela kubik odpadne vode, TAB pa lx> pri sosedih lahko predelal trdi odpad iz te čistilne naprave, ki ga bo na leto od tri do štiri tone. V Tabu so tudi stimi razvili tehnologijo za čiščenje tehnoloških vod, vendar bi po tej tehnologiji bilo trdega odpada več kot sto ton na leto z dva do tri odstotno vsebnostjo svinca, medtem ko je v odpadu iz nove čistilne naprave vsebnost svinca 40 odstotna in primerna za nadaljno predelavo v metalurških obratih. “Na področju ekologija nas čaka še nekaj dela, vendar bi rad poudaril, da je v Sloveniji gotovo malo podjetij, ki bi iz lastnih sredstev namenila za ekologijo toliko, kot je to primer v naši družbi oziroma mežiškem rudniku. Glede zraka sedaj zadovoljujemo evropske standarde, vendar se moramo prilagoditi slovenskim standardom, ki so po tej plati strožji,” dodaja Anton Krajnc. - LETOS 30 MILIJONOV MARK REALI- ZACIJE Zadnja tri leta družba TAB ne pozna izgub. V lanskem letu so izdelali 220 tisoč kosov starter baterij Topla in 3900 ton industrijskih baterij, v letošnjem letu pa načrtujejo proizvodnjo 230 tisoč kosov starter baterij in 4100 ton industrijskih baterij. V lanskem letu je realizacija v Tabu znašala 28 milijonov mark, v letošnjem letu načrtujejo realizacijo v višini 30 milijonov mark: za industrijske baterije bodo v TAB v tem letu predvidoma iztržili 18 milijonov mark, za starter pa okoli 12 milijonov mark. Okoli 70 txLsototkov proizvixlnje prodajo na tujem. Anton Krajnc: “Zgodba o izvozu je seveda kruta, saj so se cene vhodnih materialov lani povečale za najmanj 20 odstokov, tečaj marke pa je lani porasel le za šest (xlstotkov. Sicer pa s poslovanjem v lanskem letu kljub dejstvu, da nimamo izgub, ne moremo biti zadovoljni. Gre za to, da smo starter baterij proizvedli in prodali manj kot smo planirali. Vzroki za manjši izvoz so v težavah avtomobilske industrije in stanje v državah, kamor največ izvažamo, to je v Rusijo. V tem letu pa moramo narediti korak naprej na p-... ' ' .........■..... ....... [ NOVfl TERMINIlOGI]fl Dogodki v Slovenj Gradcu so v slovenski politični prostor uvedli tudi nekaj malega nove terminologije. Policija govori o nekaterih Slovenjgradčanih kot o KRIMINALNI ZDRUŽBI. Tisti Slovenjgradčani, ki so jih dobili po puklu, pa govorijo o ŽRTVAH POLICIJSKEGA NASILJA. Očitno na Ravnah nekaj ne “štima”. V preteklih dneh smo bili priča pravi poplavi kakovostnih glasbenikov in skupin iz Slovenije. Za tak dogodek bi se spodobil vsaj normalen obisk. Vendar je 2. Guštanj-ska pomlad propadla na celi črti z tako zvenečimi imeni, kot so: AGROPOP, AFTER EIGHT, MITJA ŠIPEK, MIHA DOVŽAN, BRATJE IZ OPLOTNICE, CLAS-SIC, HELENA BLAGNE, potem glasbena prireditev Karaoke... Očitno nam ne preostane nič drugega, kot da začnemo vabiti na Ravne razne Lepe Brene, Jasmine Stavrose, Brendije Jovanoviče, Bajage, Riblje čorbe, namesto vstopnic pa predlagamo srbskohrvaško - slovenski slovarček (nekaj podobnega se je pri nas že dogajalo v 50-ih letih. MK. VESELJAK DRAGO V. Drago Vidmar, poleg Rudija Kajzerja najbolj znan ekonomist v zgornjem delu MežiSke doline, je v poslovanju podjetja Peca Commerce iz Mežice segel po novi formuli. Pričel je prirejati ljudske veselice in uspeh ni izcxstal. Predlog za grb jn zastavo občine Črna c J §[L®W1K13 p Minister Šter je ob imenovanju dejal: “Naredil lx>m vse, da se bodo falotje spet bali policije.” Mnogi Slovenjgradčani se spet bojijo policije. Torej,.. KREDIT PREK MEJE Slovenj Gradec se je ponovno izkazal kot vsekoroško mesto in občina. Tokrat so priskočili na pomoč prevaljskemu Stavbeniku in mu dali garancijo za najem kredita za plače. Plače stavbenikovcev se menda skrivajo tudi v Družbenem domu na Prevaljah, kar pomeni, da so Slovenjgradčani s svojo gesto dobre volje vsaj začasno pomagali tudi ravensko-prevaljski občinski navezi, ki ji je dolg do Stavbenika že nekaj časa trn v peti. OSOJNIKOV KOVČEK Po intervenciji g. Vilka Čemovžka, naj pustimo pri miru njegov poslovni kovček, ki ga ni dobil, zadeve nismo več nameravali pogrevati. Po kratki analizi pa smo ugotovili, da bi kovček ob koncu mandata bivšega izvršnega sveta bivše občine Ravne na Koroškem pripadal tudi g. Stanetu Osojniku, ki je bil formalno do konca član tega organa, kljub dejstvu, da je že marca 1994 podal odstopno izjavo. Ali je bil kovček za gospoda Osojnika nabavljen iz proračuna bivše občine, nismo mogli ugotovili. in prepihane čveke DIMENZIJE ŠPORTNE MRLE V dvodimenzionalni izvedbi objavljamo izsek iz nastopa Četrte dimenzije na slovenjgraški epizodi Auerove oddaje Poglej in zadeni. Obe prireditvi sta lepo uspeli, za Korošce pa je bil glavni dogodek prav ponovni nastop naše pred leti znane skupine, z uspešnico Ti si moja zadnja avantura, ki se ji tudi Auerjeva plesalka ni mogla upreti. Športna hala je ponovno bleščala v siju TV žarometov, bleščal je Auer in z njim tudi domači prireditelji. EKOTE- LE03- JEKTIV Sveče v spomin... na smetnjak! OBCINR CRNfl Nfi KOROŠKEM V novi občini Črna na Koroškem bodo med drugim prav gotovo zamenjali tudi tale napis, ko bodo zanj v proračunu zagotovili denar. Do takrat bo pa napis še krasil pročelje nove občine. GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti HoCe ■ Arja vas ciuuTs Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. S£ PRIPOROČAMO I US 'lit vsak dan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 Razgledi ČLOVEKOVO DELO ALI NJEGOVA ODPRTOST DO STVARSTVA Piš«: Avguštin Rašcan župnik v Kotljah Ljudje živimo in delamo skupaj z drugimi ljudmi sredi sveta. Malo je resnic, ki bi bile tako globoko in nepremakljivo zasidrane v našem bivanju. ČLOVEKOVO ŽIVLJENJE BREZ SOLJUDI NI MOGOČE: brez njih bi ne mogel govoriti, misliti, ljubiti, da, še rojen ne bi bil. Potrebujemo drug drugega, da sploh moremo obstati. Seveda ne gre le za materialni obstoj, ampak za obstoj vsega, po čemer se izkazuje naša človečnost, skratka gre za celega človeka. Otrok nima matere samo zato, da bi bil preskrbljen, to bi utegnil nekoč opravljati kakšen stroj, on matere ne more pogrešati kot sočloveka. Vsa človeška skupnost je sestav tovarištva, zaupanja in ljubezni. Dolg dan v pisarni ali na delovnem mestu more imeti za nekoga edino ta namen, da lahko zvečer sedi s svojo ženo in svojimi otroki, z ljudmi, ki jih ljubi. Naše bivanje in raznovrstno delovanje naj torej poteka V SOŽITJU Z DRUGIMI. Kljub temu pa lahko delamo živ- ljenje drug drugemu ne samo sladko, ampak tudi grenko. Kakšna slaba volja nastane, če je ranjeno medsebojno zaupanje, po krivdi ali brez nje. Celo zveza zvestobe za vse življenje, ki jo skleneta mož in žena, je lahko polna nerazumevanja in razočaranja, koliko žaljivega se more tu zgoditi, ravno med tema dvema, ki sta si tako blizu! Ljuba ljubezen se lahko sprevrže v nečloveško grozovitost. ŽIVIMO PA TUDI Z REČMI, RASTLINAMI IN ŽIVALMI tega sveta. Od svojega prvega krika smo dobili stik s to zemljo: tipamo, grabimo, sesamo, igramo se, spreminjamo, delamo, zidamo, računamo, mislimo, občudujemo. Tako izpolnjujemo svoje življenje in vršimo Stvarnikovo voljo. Božji svet si s svojim delom skušamo narediti primeren za bivanje, si ga tako “podvreči”, da je čimbolj “človeški in naš". S tem ne razvijamo le snovnega sveta, ampak razvijamo tudi sami sebe. V svojem delu rastemo, POSTAJAMO IN OSTAJAMO LJUDJE. Čutimo resničnost in težo besed svetega pisma: “Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!” (1 Mojz 1, 28). Pravimo: DELATI Z VESELJEM. Da, vendar delo človeka tudi omejuje. Kako trdo more biti delo, kako enolično, kako moreče. In potem utrujenost! Ko se človekove sile zaradi dela čisto izrabljene in je človek ves otopel, mu sredi njegovega nečloveškega položaja vse lepe besede, kot recimo: “delu čast in oblast” in podobne, ne morejo buditi drugega kot le gnev, ki še dalje razžira njegove preostale energije. Naša pesnika to dobro čutita: “...Vračajo se v svoje blatne domove, za okna brez šip, v večere brez luči, v kleti brez kurjave. ... Trudne omahnejo trde roke na mrzlo ležišče, tihe in trpke besede umirajo v tišino noči" (Srečko Kosovel, Trudni od dela). In drugi: “ Poznam po črnih te očeh, moj brat, ko gnev svoj krčiš v stisnjene pesti, ko bočiš prsi skalnate, ko spi v njih tisočletjih mrtvih srd in ja d...” (Fran Albreht, Moj črni brat). Človek pa ni samo kos snovnega sveta, čeprav je narejen iz iste snovi kot zemlja in je na podoben način določen z dražljaji, vtisi in zaznavami kot mnoge živali. V njem je neka POKLICANOST, DRUGAČNOST, enkratna SKRIVNOST in obdarjenost s SVOBODO. Tu se kaže tudi njegova odgovornost in možnost zlorabe. Človek naj bo SOČUTEČ “kos” sveta; njegova najvišja izpolnitev naj bo v svobodnem odločanju za graditev sebe samega, drugih ob sebi in sveta. Vse besede svetega pisma nam govorijo NAJ LJUBIMO. Samo s svojimi raznovrstnimi dejavnostmi moremo izpolniti to zapoved in biti dragoceno orodje, po katerem Božji Sin uresničuje svojo ljubezen. Drugi vatikanski koncil pravi o delu vernikov: “Vsa njihova dela, molitve in apostolske pobude, zakonsko in družinsko življenje, vsakdanje delo, duševni in telesni počitek, če to izvršujejo v Duhu, pa tudi nadloge življenja, če jih prenašajo potrpežljivo, postanejo duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu (prim. 1 Pet 2, 5)” (C 34). Neizrekljiva in nedoumljiva skrivnost je naše življenje. Smo sinovi in hčere živega Boga, bratje in sestre tesarjevega sina “prvorojenca med vstalimi od mrtvih” (Kol 1, 18). BOG NAS JE USTARIL PO SVOJI PODOBI, DA BI RAZVIJALI ENKRATNOST SVOJE OSEBE V SVOJI DRUŽINI, V VZGOJI NAŠIH OTROK, V NAŠEM DELU IN RAZVEDRILU, V NAŠI BOLEČINI, V NAŠI SMRTI IN ONSTRAN NJE.Q Tekstilna Industrija Otttki vrh Toplina noči Intimnost dneva Občutek sanj TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu oblačila za noč in jutro jutranje halje in kopalni plašči ženske in otroške hlačne nogavice Izgradnja turistično gostinskega kompleksa Traberk pred vhodom v staro mestno jedro Dravograda je v polnem teku. Da bi razvozlali, odkod to “čudno” ime, ki je še vedno živo pri — Naša zgodovina -,— primerjavi z listavci idealen za gradnjo ostrešij na stavbah in za ostale gradbene posege. Promet s temi produkti pa je bil mogoč edino nizvodno po reki Dravi. no plavili do željenega mesta. Flosarji so veljali za najpogumnješe može. Kjerkoli so se pojavili, so uživali spoštovanje, predvsem pa so jim ljudje radi prisluhnili ob SKRIVNOST TRABERKA okoliškemu prebivalstvu, bom za boljše razumevanje vsega na najenostavnejši način brez letnic in navedbe virov poskusil opredeliti preteklost navedenega območja. Ne morem preko tega, da povem, da je v davnini reka Drava tekla mimo Slovenj Gradca v Velenjsko kotlino. Ko je v Dravogradu nastal zemeljski prelom med vezjo pogorja Pohorja in Kozjaka, je od Brezna do Mislinja nastalo veliko Dravsko jezero (Usedline-Eibiswald - Soška sloj). Reka Drava pa se je preko Remšnika zlivala v Muro. Minila so zopet obdobja, ko se je zemlja Kozjaka in Pohorja ponovno segrela in voda iz navedenega jezera je od Brezna zvijugala sedanjo sotesko med obema masivoma in z naplavinami od Ruš zlila vso vsebino proti Mariboru. Tako so se nato formirale dravske terase, spomin na nekdanjega jezera. Iz geološkega vidika lahko povemo le to, da območje sestavljajo metamorfne kamenine (spremenjena prvotna struktura). To so prakamenine, ki so zaradi vulkanskega in tektonskega delovanja spreminjale, kar se vidi v razpokanih kristalih (Turmalini v pegmatitu, granati v blesniku, žile praka-menin v kristaliničnem marmorju, kristali kamene strele v kremenu itd.) Fosili školjk (Selčnica), rib (Primož) in ostalih mikroorganizmov (Radlje) pa so priče nenehnim velikim spremembam na tem območju. Pa se preselimo v našo bližnjo preteklost. Naše območje je za zibelko evropske civilizacije Grke in rimljane predstavljajo neizmerno bogastvo lesni zalogi iglavcev. Les je bil v Dravograd leži na sotočju vodnega križa, ki ga sestavljajo reke Drava, Labodnica, Meža in Mislinja. Zaradi te geografske lege je bil Dravograd v preteklosti med Celovcem in Mariborom največje lesno tržišče, kjer so se izdelovali flosi (medsebojno v primerno obliko za plovbo povezan okrogel in tesan les) in Sajke kot plovila iz lesa, na katere se je nalagal tesan in rezan les za transport na jug. Flose in šajke so izdelovali na primernejših dostopnih mestih na obrežju Drave. Seveda, kot že povedano, je bil središče tega Lent v Mariboru Natovarjanje šajke (Landstadt) ali po Koroško Linštat v Dravogradu. Do teh mest se je posekana oblovina iz gozda kosovno nizvodno plavila po rečnih strugah (Mislinja, Meža, Labodnica, Bistrica). pripovedovanju dogodivščin na posamezni plovbi, kajti nobena ni bila ponovljiva. Ker so se flosarji zavedali svoje pomembnosti, so v primerjavi z ostalimi ljudmi izstopali tudi v oblačenju. Velik povdarek so dali kitenju Včasih so morali zaradi prenizkega vodostoja Goriški vrh v davnini (Traubberg) klobukov in pokrival, na katerih je morala obvezno biti pernica. Više so bili krivci od ruševca. V nižjo kategorijo pa so spadale pernice kure, jereba, skobca, šoje, sove itd. Za oskrbo tega se je predvsem odločila ena kmetija, ki ji še danes pravijo Pemičnik. Kako daleč nazaj sega zgodovina plovbe po Dravi, lahko zasledimo pri Homerju, ko v Iliadi opeva kvaliteto noriškega jekla. Tako lahko sklepamo, da so poleg lesa iz naših krajev po Dravi dopremljali tudi jeklo za oborožitev udeležencev v trojanski vojni. In tako se pričenja razpletati skrivnost Traberka. Po Paherniku (šajke in splavi na Dravi) je navedena skoraj nepretrgana veriga plovil nizvodno po strugi Drave, do skrajnega Vukovarja. Torej, naši predniki, ali jih imenujemo Venete ali Slovence, so bili tisti, ki so redno imeli trgovske vezi ne samo z našimi sosedi Hrvati, ampak tudi z Grki in Rimljani. Grb Dravograda Da bi bila naslednja rajža s flosarjem strugo umetno zvišati s prečno založenimi kosi oblovine in tako omogočiti plovljenje do reke Drave. Pri tem so spretno uporabljali flosarski cepin in rider (ridati - krmariti), s katerim so posamezne kose oblovine nizvod- varnejša, so vsako pomembnost, ki je bodisi vplivala na srečnejši izid vožnje glede na nahajališče plovila, krstili. Tako so nastala imena, ki so danes v rabi, na primer Kolovrat obrežje ob zlivi Meže v Dravo. Dravograd pred požarom Dravograd po požaru Včasih je bil nad sedanjo elektrarno v Dravogradu mali otok, kar je za flosarja krmarja pomenilo, da flosar ne sme usmeriti v glavni tok struge, ampak mora pluti okoli vrat. Sledila je Ostrica (oblika vrha), na desni poko-va in bukova peč (Bukovje), nato velika peč (minirana v času Marije Terezije), sedanja Velka, zopet na desni Vranje peči, nato na levi najgloblji del toka Drave Vrata, za flosarja zelo pomembno izhodišče, če pa je zavil na desno, Naša zgodovina je plovilo trdo plulo - (Trbuje) Trbonje itd. No, in kaj je to Traberk? Ob sklepanju poslov so se naši flosarji srečali tudi s pijačo, ki so ji pravili vino. Opojnost te pijače je bila za naše flosarje nebeška, še bolj pa želja, da bi to rastlino lahko gojili doma. Ker so pridelovalci vina v teh krajih vedeli, da na severu žlahtna trta ne bo uspevala, so flosarjem ponudili brajdo in jih poučili, kako ravnati z njo. Prisojna lega desnega brega Drave (Dravograda) je bila pravšnja za divjo trto in pridelovanje vina. Posadili so jo med sadno drevje in tako je nastala gorca. Ker pa je sčasoma s trto bil posajen cel vrh, so to območje krstili za goriški vrh, ki si je ime ohranil do danes. Po podatkih T.MRAVLJAKA se prvič v zgodovini ime sedanjega Dravograda omenja kot TRAUBERG (Traub - gozd - hrib) ali po domače Traberk. S širjenjem naselbine ob obrežju, kjer so se izdelovali flosi in šajke, so pismeni viri in tudi okoliščani osvojili za naselje ime Traberk. Z izgradnjo gradu in trga pa je nastal Drauburg ali pozneje z razliko od Gornjega Dravograda Unterdrauburg.O Dr. Franci Pečnik, dipl. ing. Pa še to: Razmislite, ali ne hi bilo primemo da Traberku vrnemo prvotno ime, in turistični kompleks poimenujemo Gorca! :: : KOMPAS H ® »; « -S w " " PQETOQm KM QEOffia ffiaTOD : ! lir HI ; isw ’m w TOBAK PIJAČE s* KOZMETIKA, PARFUMI «r NAKIT IN ZLATO ČOKOLADA, BONBONI »s* IGRAČE ^ ŠPORTNI ARTIKLI MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST i ■ '• • G-«.. GOSTINSTVO Vabljeni! TISKARNA ODTIS Javornik 13, Ravne na Koroškem Tel.: 23 101 Tiskarna i odličnimi roforoncaml partnersko podjet/o O proizvodnja montažnih podplatov lek Optofamia tvolek (g)iek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (§y lek d.d. QjytbDjjainia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrti 25a 62370 Dravograd te!.: 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR ITALUA - PAR MOSKVA - PAR MINSK JOŽE-SILVA KREUH eozvAjs BREG 1 3-MEŽICA, TEL : 38 602 35 694 KoroSka cesta 2 62360 RADUE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 VAL RADIA RADLJE O«« ,VtJ’ it»* o*0 i»«*1 26 - 09/95 > > .« C > « 2 —< „ r? « z-* C | & « ^ ^ ^ o >2‘ ^ o Q£ III "■a li '5 —H '•-« C > a .5 > "c G (D 'O TD C O .C12 ^^3 u. s > c c CO —i •-• -S -a -g S 2 > oo oo > ex; > oo'ob.SiQ.id ° 9 0 « v oo m ^ a2 O .S > c/5 J s 8. 0< CfQ ^ O P B < N P C/K P S. g ?r ero oo 3 D- o sa et » N ' ?T_______ O. CA« O rt rt_ ero “ -ts- -111 m rt o K gel rt jj" 7T & J« ec ? £- o o. S ^ ^ 2 ' ^ N rt’ n' ■o 5' a & 2. g" rt rt -o 'g 2. ^ n ^ 5' ^ S N rt g- 00 3 ^ S rt' T3 X3 Eg i? O ? K — 2 < ^5 (T) -» C er. ^ H ' (yj C K> g-rt' 33. c W C/5 er 5. g D. X- -£?£"** 3 a 2 & 2 rt 2. < 3 rt c rt 7S' ££ c. 3 rt g-P S. o ^ E _ .— C/l O -alB s 8 ^ 3 ^ I 3 1 U § i i ^ ^rt-O^Ort' B- rt g:e 3 ^ rt a ^ 3^ 5' 3. I|ngll g. 3. ~ ° n 3 ° |rt" o c' ° ^ S ■O ^ 3' S 2. ^ 11' —• ^ JT rt rt 3 C/l O — TD 3 § w er. g p N Cg C^ P o’ P V 3 rt ou o 2 00 o c/r TC O a. » rt' 3 I £ g El 3 c ’ rt' w I Z rt •o o rt 3 a D o n o Z rt C. rt rt o _ > 3 ? XI rt/ -O 0^-0 n ^ < c.; * rt C s“! N c/i 0Q < ‘g 3 B- il» i i-t5's ?ci'§ ? E 53 CfQ P O a < 5 - a "i 3 n 5' 3. è o' S. N< F- « s 0 3 o rt' g-ero — O rt rt ciò" G-■3 P “ Š. ■ . ~ Nr • c^ r>< O) c/i rt' rt “ ;• < ?r o o 5' 2: £ 8 3 S g r "P c-o 3. p r-f P D M _ < 2 r ero 2. rc ^ rt er p. Z 00 C ^ rt w | 3. D. rt leg 50 $0 « rx 3. O) o< • TD 3 S ^ s ffl 3. sr S ri re o “ p N p a 3 3 « ■’ g- o a. * 3 rt' « 3 P P g-rt a Sr 2- 3 ge 00 err p 0 o< O p rt ero p ?r & p'rS P B- •3. < cE. 1 ^ N rt 3" rt 3 s: 2 ££. rt' m 3 rt — sr 3 3 a. EX O o< O’ 1 O g 3. 8- I- 5 rt- B. S rk Š:5- a II < Q I' CfQ C co (T ?r o ^r2 T- CfQ O rt rt' ? E *8 3 o. K P O P P # I < ■o 3 ”8 x> c c« S rt 3 O en S 2 S< e: ■o D. EX y M 3 -O rt rt D O rt' ^ 3 3 3 § CO 5- p. /T) 5 ?e m 3 < 3 rt -r o -n 5. „ £1 JO g rt o D! S 2' < re 3 rt' rt 3 1 3 p E g g: 3 rt- P 3 3 P H -0 er- < a e N “S g i-aas “■ 3. «' a 3 n- O? g ryr rt < 3. pe ^ rt g P o Q E E 2: s rt 3 C/> „ C-O rt N * 3 rt EX _ O _ rt Q. S: P rt g-«• 31 S r-f P. oo O a 5 o ^ a «yi O) < P 1-" § g* S “5 &re U 10 c. 0X 3 2 o 3 rt. en C. » 2 3. I 3 8: | ^ - a s? rt e? < os- o re rt n -=: S “ 2-^ oo o U * ~ _. en E re ’T rt' g- o a 3 a> < » p- x- g. 7T .e P ■g a Sr o Iw o 2 JO re rt n en O "2. re 3 I 1 2 1 2 ec F & rt' D; 00 en 9 O < "• Ì 3- 2 2 rt' rt. cn< o re 3 r er o rt o 3 w 3 I B — p p CfQ ^ 3 B-7S’ <^i N N ll'S 3 Q< „. 3 /2 rt rt 00 -. Q< 3 3 pr p H 3 D (D* CfQ P o 3 3 8: ^ are . p O rt <1 2 g || *• ° g: 3' e => 330 „ o g.og er rt O P jo rt ^3 o d sr S 5' Ti' 3 re 3. 3 < r a a ul ga 50 £ 'g- 8. 3 S g*! 2: «' 1 1 3 o c§ U 8; 3 a3 5:8 o r' rt' 0 3 g £; 2 2 rt g: c. X 2 P" rt 3 g-— r- re " en S' 1 s: U o2| N 3 4 a. 3 re P p< O o C/K Cì> CO v — hC n* p a 8 8. 3 3- < p c 0 g 3 en E 2 U 3 rt .2. -o O 3 rr 3 2 re re 3 E = 3 ^ a 1 u 3: B 3 3 £ 3 3 g a 3 P E § g o ec a o ■g 3 po ^ <& 3 3' re 2 » I ?r c/k js-r 21 o 3 - S- rr m < o E S -■“' « «' 0 a 3 3 — JO Ure D a. U 3- 2 o g a S! Ti' 3 0 2 -O s 0< 82. p (T C/K Si c^ 2-(D 2 rt C P. N P S B 2 3 E. zdravje dopuščalo! Seveda si želi uspeha na letošnjem EP v Ljubljani, uvrstitve, ki bi reprezentanci Slovenije umogočila nastop na Olimpijskih igrah leta 1996 v ameriški Atlanti, potem pa -morda bo že res čas za slovo od sedeče odbojke. Toda, Davorin Kragelnik ni samo odličen igralec sedeče odbojke. Tudi odbojkarski sodnik državnega ranga je in sekretar območne sodniške organizacije za Koroško. Za svoje neutrudno delo je prejel že številna priznanja. Davorin Kragelnik se je rodil 28. 10. 1958, stanuje pa na Ravnah, Ob Suhi 4 b. Ivo Mlakar VV ___________________________________________________________________ r N K JELOVICI,kjer po ugodnih cenah jobim njen program^ OKNA ROLKNA VRATA HIŠE • popust za takojšnje plačilo • obročno odplačevanje • organiziran servis in montaža • garancijski rok 2 leti • brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT za stavbno pohištvo in montažne stene Ravne na Koroškem, Cečovje 5 Telefon: 0602 / 20 - 175 V______________________________________________________________________________________________ 30 - 09/95 PREPIH (Šport §exs)o» mmurn Piše: Ivo Mlokor LOKOVŠEK ZMfl-QfiL V SPLITU Judoisti slovenjgraškega kluba dosegajo že vrsto let nadvse odmevne rezultate tako na domačih kot na tujih tekmovanjih. V aprilu so kar na treh izredno kakovostnih prireditvah posegli po odličnih uvrstitvah. Tekme za svetovni pokal za mladinske kategorije, ki je bila v Parizu, se je udeležila tudi Ludja Ramšak, članica slovenjgraškega judo kluba in zasedla 7.mesto v konkurenci 39 tekmovalk iz 36 držav. Tekmovala je v kategoriji do 48 kg. V Ljubljani je bilo 22. aprila deveto mednarodno tekmovanje za pokal Golovec. Od mladih tekmovalcev in tekmovalk judo klulra Slovenj Gradec so zmagali: Delfina Omerovič med kadetinjami do 52 kg, Borut Marošek med kadeti do 55 kg in Ludja Ramšak med mladinkami do 52 kg. Željko Gabrovec je bil tretji med starejšimi dečki do 71 kg. V ekipni razvrstitvi so Slovenjgradčani osvojili 2. mesto. Izjemen pa je uspeh Toma lakovška. Na tekmi svetovnega pokala “B" kategorije, konec aprila v Splitu, je Lakovšek zmagal v kategoriji do 85 kg in tako dosegel svoj največji uspeh doslej ter nasploh najlx>ljši rezultat judo kluba Slovenj Gradec v zadnjih desetih letih. Ta izredni dosežek pomeni za Lakovška prva stopnica v doseganju norme za udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo letos oktobra v prestolnici tega vzhodnjaškega borilnega športa - Tokiju. OŠ NEZNANIH TALCEV DRUGA Zaključni turnir državnega prvenstva osnovnih šol v košarki je bil v Kranju. Prvo mesto so osvojili mladi košarkarji OŠ Matije Čopa iz Kranja, na odlično 2. mesto pa so se uvrstili starejši dečki iz OŠ Neznanih talcev iz Dravograda. Tretja je bila OŠ Idrija, četrta pa OŠ Martina Konška s Tezna v Mariboru. V tekmi za naslov državnega prvaka so mladi košarkarji iz Kranja premagali Dravograjčane s 85 : 56 (48:17 ). KAPEL PRED SONJAKOM Na kegljišču Elektrarne Dravograd je bil v počastitev praznika dela - 1. maja tradicionalni nočni turnir v kegljanju. Med 36 kegljači in kegljavkami iz koroških klubov je zmagal član domačega kluba Albin Kapel pred Vinkom Sonjakom iz Korotana Prevalje. Vrstni red : 1. Kapel (Elektrarna) 460 podrtih kegljev, 2 : Sonjak (Korotan) 445, 3. 1 lanžekovič (Elektrarna) 436, 4. Podojsteršek 435, 5. Mlakar (oba Fužinar) 429 podrtih kegljev, itd. ZMAGA RAVENČANOV Končano je prvenstvo v medobčinski kegljaški ligi, v kateri je v sezoni 1994/95 nastopalo 8 ekip. Po šestih kolih, ki so bila vsa na kegljišču na Ravnah, so 1. mesto osvojili kegljači Husqvarne z Raven, pred Koraturjem s Prevalj in Društvom upokojencev Ravne. Med posamezniki je bil pri registri ranih kegljačih najboljši Rajko Podojsteršek (Husqvarna) pred Jožetom Lasnikom (ŠTG) in Ivanom Borovnikom (Koratur). Med neregistriranimi je zmagal Tone Jamšek iz Monterja Dravograd pred Jožetom Razdevškom (Koratur) in Tonetom Šulerjem iz ekipe ŠTG Ravne. Končni vrstni red ekip: 1. Husqvarna, 2. Koratur, 3. DU Ravne, 4. Armature Muta, 5. ŠTG Ravne, itd. KATA TURNIR RAVNE 95' Tradicionalni karate klub Ravne je bil prireditelj turnirja v katah, na katerem je nastopilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 21 klubov Slovenije, Avstrije in Italije. Karateisti domačega kluba so se uvrstili v disciplini kata posamezno: ddbani: 1. Miha Rožen, ml. Solarji: 1. Milenko Cvijetinovič, 3. Lovro Hovnik, fantje nad 15 let: 3- Bojan Breznik, dekleta nad 15 let: 4. Jana Žerjav. V tekmovanju ekip v disciplini kata sinhronizirano je zmagala ekipa TKK Ravne, v postavi Samo Sobočan, Florjan Reiter in Aljoša Lipove. Poseben gost prireditve na Ravnah je bil Italijanski trener karateja Ofelio Michielan, nosilec črnega pasu 5. DAN, ki je v dopoldanskem času vodil trening tradicionalnega karateja, katerega se je udeležilo preko 80 privržencev te vzhodnjaške borilne veščine iz domala vseh slovenskih klubov. BREZNIKU DRŽAVNI NASLOV Skupina tekmovalcev tradicionalnega karate kluba Ravne je uspešno nastopila na državnem prvenstvu v Sežani, ki je bilo 29. aprila. Naši karateisti so dosegli naslednje uvrstitve. Med kadeti in kadetinjami je 1. mesto osvojila Jana Žerjav, druga je bila Mirsada Jakupovič, tretje mesto pa je pri- padlo Aljoši Lipovcu. Med mladinci in mladinkami je bil Jure Peneč drugi, Urška Obretan pa tretja. In še člani:- 1. mesto in naslov državnega prvaka si je v disciplini KATA posamezno priboril Bojan Breznik. V disciplini BORBE posamezno je Peneč osvojil 3. mesto med mladinci. USPEŠEN NASTOP ATLETOV KAK V CELOVCU Na tradicionalnem mednarodnem prvomajskem atletskem mitingu v Celovcu je z uspehom nastopila tudi skupina tekmovalcev in tekmovalk Koroškega atletskega klulra z Raven. V kategoriji članov je v teku na 600 m zmagal Luka Leitinger pred Urošem Verhovnikom in Andrejem Kosom. V teku na 300 m je bil Verhovnik drugi, Leitinger pa tretji. Med članicami je Veronika Zupanc osvojila 3. mesto na 10 km dolgi progi. V kategoriji starejših mladincev in mladink je Marko Kolxwc osvojil 1. mesto v teku na 600 m, medtem ko je bil na polovico krajši progi drugi. Tudi Mojca Leitinger si je pritekla 1. mesto na 600 m, tretja je bila na 300 m, četrta pa Lucija Šegel. Še kategorija najmlajših - deklic : Metoda Videtič si je pritekla 1. mesto na 600 m, Mojca Vavče pa je zmagala dvakrat, na 300 in 600 m dolgih progah.O Četrti« gorski tek za pokale "Edlvais" MARIBORČANA ŠALAMUN IN VIVODOVA NOVA REKORDERJA Športni delavci tekaške sekcije iz Mežice so skupaj z gostoljubnima lastnikoma gostišča Edlvajs Jožetom in Silvo Kreuh že četrtič uspešno izpeljali gorski tek za pokale gostišča Edlvajs, ki je bil letos hkrati prvi gorski tek, od predvidenih šestih, za pn/enstvo Slovenije. Na odcepu Mežica - Črna za naselje Breg se je 1 .maja zbrab kar 87 tekačev in tekačb vseh starosti iz Stavenije in Hrvaške. Na cilj 7400 metrov dolge proge z višinsko razliko 412 metrov, ki je bil v podnožju Pece pri gostišču Edlvajs, sta najhitreje pritekla Mariborčana Igor Šalamun in Silva Vivod, ki sta s časom 27:23,42 oziroma 32:45,58 dosegla tudi nova rekorda proge. Tekači in tekačbe so v prvi preizkušnji za Pokal Stavenije nastopili v šestih kategorijah, mi pa si poglejmo kdo so bili zmagovabi 4. teka za pokata gostišča Edlvajs in pa seveda uvrstitve tekmovalcev iz naše koroške regije: MOŠKI - od 16 -19 let : Klemen Čop (Srednja policijska šola)... 5. Ivba Volič (Dravograd), od 20 - 29 tet: 1. Roman Hojak (Gostišče Edlvajs)... 10. Mitja Mori (Prevalje), od 30 - 39 tet: 1. Igor Šalamun (Tam Maribor)... 8. Tomaž Robač (Prevalje), 10. Drago Laznik (Ravne), 11. Milan Zupanc (Mislinja), 19. Igor Gomilšek (Mežica), od 40 - 49 let: 1. Lojze Čarman (Trbovlje)... 4. Vehbi Tahiri, 5. Beno Jelen (oba Ravne), 6. Franc dNaveršnik (Dravograd), 8. Ivan Kušej (Libeliče), 9. Hari Repotočnik (Ravne), 10. Oto Gumilar (Prevalje), 12. Branko Andrejc (SI.Gradec), od 50 - 59 let: 1. Mirko Krančan (Ravne), 2. Vili Blatnik (Mežica), 4. Jože Lesjak (Dravograd), 5. Maksimiljan Sirk (Ravne), nad 60 let: 1. Alojz Gologranc, 2. Štefan Robač (oba _Ravne), 3. Janez Janžekovič (Mežica), 4. Stane Pušnik (Radlje). ŽENSKE - od 16 -19 let: 1. Melita Rajgel (Kranj), od 20 - 34 tet: 1. Silva Vivod (TAM MARIBOR), od 35 - 44 let: 1. Anka Pugelj (Velenje).. 3. Mojca Naveršnik (Dravograd), 4. Dragica Andrejc (SI.Gradec), nad 45 tet: 1. Hedvika Blatnik (Mežica), ... 3. Katba Pisnik (Prevalje). -i^ šport SLOVENIJI TURNIR PRI- JATELJSTVA Nogometni klub Slovenj Gradec je uspešno organiziral 32. turnir prijateljstva mladih reprezentanc (igralci do 17 let) jugozahodne Nemčije, avstrijske Koroške, zahodne Madžarske in Slovenije. Piko na i dvodnevnemu turnirju je postavila slovenska reprezentanca, ki je v finalu prepričljivo opravila z vrsmiki iz Nemčije. Turnir je spremljal tudi direktor nogomemih reprezentanc Slovenije dr. Branko Elsner, ki je za Prepih povedal: “Prvi dan tekmi nista bili kakovosmi, drugi dan pa je bilo znamo bolje. Slovenija je v finalnem srečanju nadigrala Nemce, kar je še posel>ej razveseljivo. Gostitelji so se resnično izkazali z organizacijo, tako da iz Slovenj Gradca odhajam z lepimi vtisi. Škoda je le, da je bil obisk gledalcev bolj skromen.” Rezultati: Jugozahodna Nemčija: Zahodna Madžarska 4:0, Slovenija : Avstrijska Koroška 1:0; za 3. mesto: Avstrijska Koroška : Zahodna Madžarska 5:0; za 1. mesto: Slovenija : Jugozahodna Nemčija 3:0. Vrstni led: 1. Slovenija, 2. Jugozahodna Nemčija, 3. avstrijska Koroška, 4. Zahodna Madžarska. R.T. Z javno objavo pisma g.Rudija Leskoška iz Velenja, pod naslovom “Bili smo ogoljufani s certifikati”, se je začela obsežna javna kampanja zoper mene osebno, moj ugled in dobro ime in zoper pooblaščeno družbo za upravljanje investicijskih skladov Fingoren, čigar predsednik nadzornega sveta sem. Pismo je avtor razposlal na številne naslove, tako da so ga prejeli mediji, nekatere državne institucije in tudi številni posamezniki. Pisma vsebujejo neresnice in podtikanja, ki škodijo meni osebno in podjetju, ki ga vodim. Javno sem že zanikal omenjene neresnice in natolcevanja in sem dejal, da bom zadoščenje za vso povzročeno škodo s pisanjem g. Rudija Leskoška poiskal na sodišču. Kot predsednik nadzornega sveta Fingorena pa sem zahteval od Agencije za trg vrednostnih papirjev, naj poda svoje mnjenje v zvezi s pooblaščeno investicijsko družbo Trdnjava in poslovanjem Fingorena. V prilogi Vam pošiljam faksimile prejetega dokumenta Agencije, iz katerega je razvidno, da je poslovanje neoporečno in v skladu z obstoječo zakonodajo ter Vas prosim, da javnost seznanite z njegovo vsebino. Naj dodam le še to, da pisanje g.Leskoška razumem kot enega od mnogih napadov name, na moj ugled in dobro ime, ki pa se je -tako kot vsi napadi doslej - izkazal brez kakršnekoli osnove. Javno sem že dejal, da g-Leskoška osebno ne poznam in da tovrstna Pisanja vmeščam v kontekst Civilne inicijative. G.Leskošek je namreč v času njenega nastajanja pogodbeno delal za obrambno ministrstvo, in sicer, kot je sam zapisal, “na nekem projektu”... Ker menim, da se bodo tudi v prihodnje takšni in podobni napadi ponavljali, se mi Zastavlja vprašanje smiselnosti tako objavljanja takšnih in podobnih pisarij s strani medijev kot tudi mojega nadaljnega odgovarjanja nanje. V vsakem primeru bo namreč imelo zadnjo besedo sodišče. Herman Rigelnik MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Mag. Anton Rop državni sekretar v zvezi s člankom o domnevno nepravilnem Poslovanju Fingorena d.d., družbe za upravl- Pisma, odmevi /an/e, ki jih prizadeti objavljajo v dnevnem časopisju, dajemo naslednje pojasnilo: Agencija za trg vrednostnih papirjev je v letu 1994 izdala družbi za upravljanje Fingoren, d.d., vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in za ustanovitev pooblaščene investicijske družbe Trdnjava, d.d.. Agencija ugotavlja, da je postopek ustanovitve obeh družb potekal skladno z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter da sta obe družbi izpolnili vse pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti zbiranja lastniških certifikatov določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi. Poglavitna dolžnost družbe za upravljanje v zvezi z ustanovitvijo investicijske družbe je, da pripravi prospekt za javno prodajo delnic investicijske družbe in na ta način ustrezno predstavi javnosti tako investicijsko družbo kot njene ustanovitelje. Prospekt za javno ponudbo delnic investicijske družbe Trdnjava d.d. vsebuje podatke, ki omogočajo kupcem vrednostnih papirjev seznanitev s pravnim in finančnim položajem izdajatelja, lastnostmi vrednostnih papirjev ter naložbeno politiko. V prospektu za javno ponudbo delnic PID Trdnjava, ki ga je odobrila Agencija ob izdaji dovoljenja, so tudi podatki o ustanoviteljih družbe za upravljanje Fingoren d.d., podatki o članih nadzornega sveta obeh družb, našteta so vsa vpisna mesta za vpisovanje delnic pooblaščene investicijske družbe itd. Ker so ustanovitelji družbe za upravljanje Fingoren d.d. fizične osebe s poslovodstvenimi funkcijami v sistemu Gorenja (pravnim osebam z družbenim kapitalom ni dovoljeno ustanavljati pooblaščenih družb za upravljanje), je Agencija od družbe za upravljanje zahtevala, da se v prospektu posebej zaveže; da PID Trdnjava d.d. ne bo kupovala delnic koncema Gorenje, ne bo prodajala vrednostnih papirjev, poslovnih deležev in nepremičnin iz premoženja PID koncerna Gorenje in ne kupovala vrednostnih papirjev, poslovnih deležev in nepremičnin od koncema Gorenja. Agencija je nadalje med postopkom javne prodaje odobrila tudi spremembe prospekta družbe Trdnjava d.d. glede članstva v nadzornih svetih in sprememlre vpisnih mest. V postopku javne prodaje delnic mora biti prospekt na voljo na vseh vpisnih mestih. Opremljenost vpisnih mest s prospekti je Agencija preverjala v postopku nadzora nad vpisovanjem delnic investicijske družbe. V primem investicijske dmžbe Trdnjava d.d., ki je javno prodajo delnic že zaključila, je Agencija ugotovila, da prospekti Trdnjave d.d. niso bili interesentom na razpolago na dveh vpisnih mestih (enoti PTT v Ljubljani in Portorožu), vendar je bil interesentom tudi na teh dveh mestih omogočen vpogled v prospekt. Drugih nepravilnosti v postopku javne prtxlaje delnic PID Trdnjava Agencija ni ugotovila. Lidija Nikolič, vodja pravnega sektorja ^M3(g(6) M m m ir« Tako pravi pregovor. Kako pa se temu streže v našem medsebojnem razpravljanju, pa je že druga pesem. Nekateri med nami se spretno izmikajo neki razlagi, odnosno spretno ovinkarijo, dokler se jim še posreči. Pred kratkim sem namreč hotela dognati, odkod časnikarki “VEČERA” g. Zlatki S. nenaden izraz “švapahje", ki ga tu na Koroškem še ni bilo zaslediti, zato sem bila primorana pogledati v SLOVAR SLOV.KNJIŽ.JEZIKA, kjer je na strani 1123 zapisano dobesedno takole: “Švapati - švapan-je je glagolnik od švapati - na Gorenjskem poznajo švapanje.” Tudi iz najnovejše knjige “SLOVENSKA NAREČJA” - avtor dr. TINE LOGAR je na strani 114 zapisano, da ta izraz prihaja z Gorenjske. Časnikarki Zlatki S. tudi ne bi bilo treba uporabiti tujke /saj tudi sicer niso zaželjene/ kot je “pejorativ”, ko mi hoče razodeti, da izraz “švapanje” ni neka pogrdljiva, ali slabšalna beseda. Tega tudi nisem trdila, vsekakor pa je dobro imeti posluh za prepričljive in v našem koroškem narečju dokazane besede. Marija Knez DOPISUJTE V PREPIH ! PREPIH ŠE VEDNO NAJBOLJŠI TA HIP! BERITE PREPIH! Glazirana črna kronika Selitev Kako hitro pa se “požarni geni" selijo in razmnožujejo, priča še ta policijski zapis o dogodku: dne 24.4. je oh drugi nočni uri na Goriškem vrhu v Dravogradu, v gozdu, last župnišča Dravograd, prišlo do požara podrasti v mešanem gozdu. Zgorela je površina 20x5 metrov. Pri zbiranju obvestil so policisti doslej ugotovili, da so se na kraju, kjer je izbruhnil požar, prejšnjega dne z ognjem igrali otroci in je do požara kasneje lahko prišlo prav zaradi njihove nepazljivosti. Nasilje v družini V bolj resnem delu mojih glosi-ranih kronik sem doslej precej pogosto pisal o nasilju v družini, ki se je zadnje čase prav zares močno razširilo in med “bunkeraši in bunkerašicami” je največ prav takih, ki so vinjeni doma razgrajali in grozili domačim. Velikokrat celo z umorom. Kako resno gre pravzaprav jemati takšne stvari, najbolje priča dogodek iz minulega obdobja. Ker so ljudje, ki so vpleteni, bržkone že dovolj prizadeti, imena niso pomembna. Resničnost dogodka pa potrjuje policijski zapisnik z dne 26.4. Tragični dogodek se je pripetil v Pamečah. Dvajsetletni sin je v stanovanju hudo pretepel svojega 51 let starega očeta, ki je zaradi poškodb obležal na tleh. Sin ga je sicer kasneje umil in ga spravil v posteljo. Oče pa je tudi še naslednje jutro bil v nezavesti, zato je sin obvestil sorodnike. Poškodovanca so odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer je še istega dne zvečer umrl. Dovolj tragično, da nadaljnji komentar ni potrelren. Smrt motorista 22.4. se je smrtno ponesrečil voznik kolesa z motorjem U K. iz Pernice. Motorist je v Bistriškem jarku vozil z neprilagojeno hitrostjo in ni mogel zvoziti levega ovinka. Mimo mostu je padel v reko Bistrico in si zlomil tilnik. Motorist med vožnjo ni uporabljal Srne takšne in drugačne "Kdo je tebe, praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil...!" Tako poje Zoran Predin alias Larni Franz. Tudi jaz sem se namenil tokrat najprej nekaj reči o genih. Ob prebiranju policijskih zapisnikov ali zabeležk v minulem obdobju se namreč nekako ne morem otresti občutka, da nekatere ljudi prav v tem spomladnem času zažgečkajo geni in neka sila daljnih prednikov jih žene na travnike, kjer prično kuriti. Tako so si nekoč naši predniki krčili zemljo in jo sočasno tudi gnojili. Zdaj tega najbrž ni treba več, a ■ kot že rečeno - neka sila (geni) nas žene z ognjem nad naravo. Samo po sebi bi najbrž to ne bilo nič hudega, če bi pri tem ljudje bili bolj pazljivi. Tako pa: ...dne 18.4. ob 18. uri je prišlo do gozdnega požara v kraju Šentanel. Po zdaj znanih podatkih je do ognja prišlo zaradi nepazljivosti. S.M. je namreč kuril travo na svojem travniku. Zaradi močnega vetra je ogenj zajel bližnji gozd in pogorelo je okoli 500 m2 podrasti. varnostne čelade. "Padne cigla “Bum! Padne cigla i... gotovo!”, smo imeli navado reči včasih, če se je komu pripetilo kaj neprijetnega kot strela z jasnega. Nekaj podobnega se je pripetilo 29.4. R K. iz Pameč. Okoli 10,30 tega dne jo je nič hudega sluteč mahal skozi Slovenj Gradec po Glavnem trgu. Nenadoma je nanj padel kos ometa velikosti 20x20 centimetrov. Sreča v nesreči je bila, da je bil R.K. le lažje poškodovan, vendar pa je kljub vsemu iskal zdravniško pomoč v slovenjgraški Ixilnici. No, R.K. najbrž niti ne sluti, kako veliko srečo je imel. Če bi namreč ne bil hodil po Slovenj Gradcu, ki je - o tem čivkajo že vrabci na strehah in golobi v rokah -deklarirano mesto miru, bi mu na glavo lahko priletelo se marsikaj drugega in lahko bi se veliko slabše končalo zanj. Sicer pa za osvežitev spomina: Slovenjgrajčani so zelo ponosni na svoje urejene fasade. Zatorej je košček ometa bržkone prilet iz vesolja. Ali pa morebiti iz OZN, kot posebna mirovna poslanica! S tem smo seveda že krepko zakorakali v po moje zašpičeni glosirani del črne kronike. Ortopeda “Če ju dobim v roke, Ixxsta verjetno kar sama potrelx>vala kakšen ortopedski pripomoček!”, najbrž Ixjnti eden izmed nasamarjencev J.U. iz Tržiča in K.K. iz Škofje Loke. Omenjena gospoda - lahko bi jima tudi rekli kar “samozvana ortopeda”, sta namreč januarja letos na Ravnah in Prevaljah kot akveziterja ponujala v prodajo ortopedske pripomočke. Pobrala sta aro, čeprav sta vedela, da pripomočkov ne bosta mogla izdobaviti. Tako sta za okoli 62.000 tolarjev nasamarila vsaj dve stranki. Zdaj sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja goljufije. Jajcanja Znani koroški običaj jajčarijo so si, kot kaže, nekoliko po svoje tolmačili K.J., D .J. in D.K. iz Mislinje. Pri pravi jajčariji namreč fantje ponoči pri trdi temi v hiši iščejo skrita jajca in morda še kak drug priboljšek. Omenjeni trije tički pa so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. In kje je bil njihov prijem napačen. Namesto, da bi jajca iskali, so jih zmetali v dve novi fasadi v Mislinji. Čeprav so bila - po zadnjih nepreverjenih podatkih - jajca sveža, znaša škoda, ki naj bi jo bili povzročili, kar okoli 250.000 tolarjev. Tako drage jajčarije bi si najbrž kdo drug le težko privoščil. Predvidevati je, da lx> višina kazni odvisna od tega, kako rad ima kadija jajca in kakšen je njegov odnos do starih slovenskih običajev. Lovska strast Kaže, da je pomlad prav zares čas, ko se vzbudijo mnoge strasti. Največkrat so to seveda ljulx?zenske, včasih pa še druge. Naprimer lovske! Tako sta kar dva lovca začutila takšno hudo lovsko strast in kljub delnemu lovopustu krenila na divjo jago. V.K. iz Dravograda je utemeljeno osumljen, da je v času delnega lovopusta ustrelil 4 leta staro srno v revirju svoje lovske družine in jo tako oškodoval za 4000 tolarjev. Podobnega dejanja pa je osumljen tudi M.K. iz Črneč, ki naj bi bil z txlstrelom srne ob nepravem času Lovsko družino Bukovje oškodoval za 5000 tolarjev. “Če bi mojega Reneja kaznovali za vsako “ustreljeno" ali uplenjeno srno - seveda dvonogo - v njegovem dolgoletnem življenju, bi že zdavnaj ostal brez denarja ali pa bi pol svojega življenja presedel za rešetkami," komentira moj prijatelj, “bifedžija” Miran. “Nobena se mu v njegovem času ni mogla upreti in znan je bil |x> tem, da je hodil na lov tudi zunaj lovopusta, saj takrat “srnje” (dvonogih) meso najbolj tekne. Zdaj je seveda že toliko v letih, da si meso privošči le še v tisti najbolj značilni francoski jedi - v dunajskem zrezku s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem! Črna kronika No, takole za posladek, pa kdaj pa kdaj le še položi tudi kakšno srnico (dvonogo) - za kondicijo, kot se temu strokovno reče!” Izbirčneža Nemalokrat je tudi policijska kronika lahko dolrer kazalec,v kašnih časih - izobilnih ali revnih -živimo. Dogodek z dne 22.4. kaže, da časi zdaj vendarle niso tako revni, saj so celo nočni ptički na svojih pohodih izbirčni. R.G. in R S. iz Radelj ob Dravi sta namreč utetnljeno osumljena kaznivega dejanja velike tatvine. V noči 24.4. naj bi bila med 23. in 24. uro vlomila v tri osebne avtomobile v Radljah ob Dravi ih iz dveh odtujila avtoradia. Tretjega sta pustila, ker jima ni bil dovolj dober, saj je bil nekoliko starejši. No, pri vsej svoji izbirčnosti sta imela še smolo, saj sta med potjo domov padla v roke policistom, ki kljub nočni uri niso bili “angeli”. Škoda, ki sta ju nočna tička povzročila, znaša kar okoli 100.000 tolarjev. Kazen, ki ju čaka, bo seveda odvisna od tega, kako bo kadiji “špilalo”! (Tudi to je seveda povsem neuradno!) Lastninje Policijsko poročilo: Dne 29.4. okoli 13,45 je prišlo na travniku v Gradišču pri Slovenj Gradcu do spora glede delitve zemljišča med S.Z. in V.K. iz Slovenj Gradca. Med prepirom je S.Z. s sekiro, cepinom in nožem zamahoval proti kontrahentu V.K., ki se je vmešal v prepir. Ugotovitev: “divje” lastninjene je zajelo tudi Slovenj Gradec. Sledi drugi del zgodbe z naslovom Moj ata, socialistični kulak.□ ti Nepazljivost se maščuje Fotografiji, ki ju je tokrat dala na razpolago Postaja prometne policije Slovenj Gradec, objavljamo predvsem kot opozorilo ali preventivo v cestnem prometu. Obe nesreči sta se sicer pripetili že pred časom, vendar sta sliki še vedno dovolj jasno opozorilo: na cesti se vsaka, še tako majhna nepazljivost, pogosto zelo tragično konča. Na prvi fotografiji so zabeležene posledice prometne nesrečev naselju Vrata. Vzrok: nepravilno prehitevanje - in katrca je “pristala” na strehi. Huje poškodovanih v tej nesreči na srečo ni bito. Zato pa so bile bolj hude posledice v nsreči na naši drugi sliki. 0 njej so že poročali. Pripetila se je 5.4. v Hudem kotu in je terjala letošnjo četrto smrtno žrtev na koroških cestah. Umrla je sopotnica na traktorju.Q MOTOTEMPO Prevalje PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽINI VOZNIKOV D mo šoli M0T0TEMP0 Prevalje: © ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučili Voziti Varno, Varčno in okolju prijazno © ker smo šola prijaznih ljudi © rezervirajte si prosto mesto in ceno U: 22-879, 21-028 VLJUDNO VABLJENI ! . ovlohišo © bolmice balmico d.o.o.. pohor/ka 21 /lovenj gradeč osebna in terenska vozila ROVER 214SÌ16V, 103 KM z bogato dodatno opremo SUBARU osebna vozila vseh velikosti ROVER 23.400DEM 4WD MARUTI 800 DX - city star s kat. 10.870 DEM brezplaèna dodatna oprema za kupce v MAJU 95 $ SUZUKI -—-«m*". BALENO od 21.990 DEM dalje ugodni krediti, lea/ing. /toro zo novo odprlo :pon - pel. od 7 -16 h. tel.:0602-45-192 POKRAJINA V JV ITALIJI, SREDIŠČE JE MESTO BARI VRSTA DETELJE ANGLEŠKI GLASBENIK, BRIAN STRAHOPETEN, NEODLOČEN ČLOVEK ODJEMANJE MESTO V AVSTRALSKIH ALPAH AVTOMOBIL- SKA OZNAKA UBANONA GRŠKO IME ZA GORO ATOS PREKMUR- SKO MOŠKO IME VEUK HRVAŠKI OTOK V KVARNERSKEM ZA1JVU PRIPRAVA ZA MER- DAN V TEDNU VREDNOSTNI PAPIR ŠKOTSKI NOBELOVEC TONE KRAg AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK CEVASTA TESTENINA LETOPIS, ANALI BENEŠ. POPOTNIK IN TRGOVEC MARCO SRBSKA AVTONOMNA OBLAST ČEBER ZA PRANJE MLADINSKA KNJIGA PRJP. MUSUMAN. SEKTE NORMAN SKI VOJSKO-VODIA SEZNAM IMEN IN NASLOVOV STAROGRŠKO MESTO V ARGOUDI RIBJA KOŠ0CA ONEMOGOČITEV PREH IME VEČ PARTIJSKIH VLADARJEV OSEBNI ZAIMEK SVINJSKA ZAREBRNICA SLOV. GLE-DAUŠKA IGRALKA. MAJDA ČOK, HLOD PODOL- GOVAT KROŽNIK VEČNO MESTO KAOS. ZMEŠNJAVA NAŠA POKRAJINA STROKOVNJAKI ZA KMETIJSTVO STAR SLOVAN TONE ANDERUČ HUDOBIJA NEPOTREB. NEPOMEMB DODATEK BANJA RAFKO INGOLIČ OBLAČILO MUSUMANK OTON GASPARI STAR. SLOV. UTERAR. ZGODOVINAR, FRANCE NIKALNICA NIKOLA UZUNOV1Č OKOLIŠ DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA VODITEg OKTOBER. REVOLUCIJE INSTINKT. GON NEKDANJA DAVŠČINA IME AMERIŠKEGA JAZZ GLASBENIKA IN DIRIGENTA ELUNGTONA radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alla d.o.a REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Qradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alta d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 651 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ Mhz -Ja, gospod... Zelo zakomplicirano je... Zahteven sistem vžiga. Mehanizem se sproži ob vsakem tresljaju in Boba je včeraj zapustila žena. Zato morate vedeti, da ni pri stvari... Razvedrilo (cfeiflkstaf) Beli misijonar je prosvetljeval črne duSe v (recimo) Zimbabveju. Delo mu je šlo kar dobro od rok, kar k njemu prirohni poglavar, rekoč: “Žena mi je rodila belega otroka, ti pa si edini beli človek tukaj. Kaj je sedaj to?” “Čudna so pota Gospodova”, pravi misijonar, sklene roke, pogleda proti nebu, potem pa okoli sebe in pokaže na stajo v bližini: “Tudi koze v listile staji so vse bele, le ena je črna...” “Pssssst!”, ga prekine poglavar, “če boš ti tiho, bom tudi jaz! AAAAAAA Živinozdravnik pride osemenjevat kravo na kmetijo. Po malici itd. se odpravi proti hlevu. Kmetica:” A rabite stol?” Živinozdravnik:”Ne, zakaj?” Kmetica:” A boste pol kar skakali?" Koliko težav imamo večkrat, ko hočemo nekaj zapisati! Izbiramo, iščemo prave besede, a nam ne steče, kot bi radi. Ko končno spravimo nekaj na papir, smo nezadovoljni, ker nam ne zveni tako, kot smo mislili. Učimo se pri ljudskih pripovedovalcih! Še so med nami, ki jim steče beseda kleno in jedrnato, ko z njo “zabijejo žebljico na glavo”. Nikoli ne ponavljajo istih fraz, uporabljajo slikovite primere (priden kot mravlja, dober kot kruh, temno kot v rogu,...) vpletajo duhovite misli v obliki pregovorov, beseda se ne zatika, pripoved teče gladko. Domače narečje da pripovedi poseben čar. Vzemimo si čas in prisluhnimo ljudski ustvarjalnosti, posedimo pri starejših in jim prisluhnimo. V veselje nam bo. Danes bomo zapisali nekaj ljudskih fraz, ki imajo - uporabljene v besedilu - prenesen ali drugačen pomen. Zvenijo ljudsko izvirno in imajo kot take svojo vrednost. Kaj torej pomeni: zatoži deli______________________________ se jesamdovprprajiv________________________ bom končujeva________________________________________ od tiste dobe_________________________________________ so triH gnami_____________________________________ ie bva sveta__________________________________________ Rešitve poiščite nekje v Prepihu. Marta Repanšek S D V Bosni je vojna. Kriza na vseh področih. Reče mož ženi: “Žena, idi ti malo do unpro-forcev, pa naj ti plačajo 200 mark za sex.” In žena res gre. Pride do hiše, kjer so vojaki. Pa pride en črnec. Pove mu, da lahko seksata za 200 mark. Črnec odgovori:" Jaz imam samo 150 mark.” Ona gre domov vprašat moža, če lahko opravita tudi za 150 mark... Ta privoli, a jo opozori, da potem ne smeta delati vsega... Ženska se vrne in črnec se začne slačiti... Ona ga pogleda in odhiti k možu ter pravi:” Daj,posodi črncu 50 mark.”... Objave sa£aB NUJNO ugodno prodam solarij nemškega proizvajalca Kettler. Tel.: 20 342, 21 555 Kupim samo računalnik brez monitorja in tipkovnice: 386 DX 40, 4Mb RAM, 80 Mb disk, VGA, po možnosti 3,5” floppy disk. Tel.: 20 342 Iščem enosobno stanovanje na Prevaljah. Ponudbe sporočite na tel. 31-281 ali 31-290, int. 275 ali 221, dopoldne. Zaposlimo natakarico. Tel. 55-236. V najem damo poslovni prostor v velikosti 84 m2 (dve sobi po 36 m2 in skladišče z WC v velikosti 12 m2) pri dobro obiskani gostilni Štopar na Poljani 7, Prevalje. Cena: 400 DEM na mesec. Prostori so v lepem lesenem stilu, primerni za butik, intelektualne storitve ali lažjo obrt. Po dogovom oddamo tudi večje skladišče (50 m2) v isti zgradbi. Informacije po tel.: 0602-31-307 ali 22-377. Prodam enosobno stanovanje v bližini KATICE v Slovenj Gradcu. Telefon v večernih urah: 44-905. LUTKOVNO GLEDALIŠKI MARATON V SLOVENJ GRADCU Organizatorja letošnjega lutkovnega maratona v Slovenj Gradcu sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije in ZKO Slovenj Gradec. V času od 19. do 21. maja 1995 se bo v Slovenj Gradcu predstavilo šestdeset otroških lutkovnih skupin s preko tisoč udeležencev. Predstave bodo potekale v kulturnih domovih v Slovenj Gradcu, Mislinji in Podgorju. Srečanje je namenjeno pregledu otroške gledališko lutkovne ustvarjalnosti v Sloveniji. Srečanje bo potekalo pod geslom lanskega natečaja za izvirno otroško ristx > TUDI ČE SI ŠE TAKO MAJHEN, SI LAHKO DOBER.’ (Irena, 14 let) Pokrovitelja srečanja sta Koroške pekarne in Zavarovalnica Maribor. Kdor ustvarja, ne misli zlo, Zitto je ustvarjalnost najlx>lj.ša preventiva pred vsemi vrstami nasilja.L) V pričakovanju srečanja, Andreja Gologranc - Fišer GRAFIČNI STUDIO IVKO ifvm) Čečovje 6, Ravne Tel./fax: 0602 20 342 Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje Šivilja, šivilja ali krojač, 1 leto delovnih izkušenj, za čas 12 mesecev, rok prijave 15 dni. Concorde d.o.o., Dobja vas 121, 62390 Ravne na Koroškem. Tel.: (0602) 20-795 Prodajalec - pripravnik, prodajalec, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. Elektrotehna Set Ljubljana, tel.: (061) 213-081, prodajalna Slovenj Gradec Kontrolor, ekonomist ali pravnik, preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, 9 mesecev delovnih izkušenj, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Velenje Potrebe po tulcih NK delavec, NK delavec, za nedoločen čas, rok prijave 15 dni. Bytyqi Liman, Zidarstvo in fasaderstvo, Loke lOb, Mozitje Zidar, KV zidar, za nedoločen čas, rok prijave 15 dni. Bytyqi Liman, Zidarstvo in fasaderstvo, Loke lOb, Mozitje PU zidar, PU zidar, za nedoločen čas, rok prijave 15 dni. Bytyqi Liman, Zidarstvo in fasaderstvo. Loke lOb, Mozirje Pomožna dela, NK delavec, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni. Bytyqi Nuredin, Zidarstvo in fasaderstvo, Lesarska 13, Nazatje Kmetijski delavec, kmetijski delavec, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. Mercator ZKZ - Zadruga Mozirje z.o.o. Jel.: (063) 831-521 Čistilec, NK delavec, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. Briliant d.o.o., Tomšičeva 3, Slovenj Gradec. Tel.: (0602) 42-833 Pleskar, pomožni pleskar, za določen čas, rok prijave 15 dni. Ibiš Saramati, Pomožna dela, Vojkova 12a, Velenje Strojnik gradbene mehanizacije, strojnik gradbene mehanizacije, za določen čas, rok prijave 8 dni. Pilih - Gradnje, beton. Cesta II / 19, Velenje nuzoqod n/iq af ‘jouap nauti os ’ivjyvi po '(opum woq) aauoy oq am joiuouws ppajnu af ‘ofjOA otìoq m tatugag VAŠA DRUŽINA POTREBUJE VARNOST Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji. zavarovalnica triglav vaepzoMJfi OWR&A trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: D l? A V ÓGVAD TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p. O. Mežo 17, 62370 Dravograd MMPZODm OW&A iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: > prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače OD TOD - Telefon: (0602) 83-641 > samopostrežni trgovini, Skladišče v Slovenj Gradcu diskont in bife V Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 ZA KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici Za Vas. Vsak Dan - POVSOD ADRIATICOV MESEC ODPRTIH VRAT OD 5. MAJA DALJE KO BODO NAŠE PISARNE ODPRTE OD 8.00 DO 19.00 URE, TUDI V SOBOTO OBIŠČITE ALI POKLIČITE NAS ! ADRIATIC SLOVENJ GRADEC, Poslovni center Katica, tel.: 0602 45-330 ADRIATIC RADUE OB DRAVI, Pohorska 1, tel.: 0602 73-064 ADRIATIC RAVNE NA KOROŠKEM tel.: 0602 21-131 int. 7007 Adriatic0 zavarovalna družba d.d. ZLATARNA CELJE BOUTIQUE PRIZMA i=> GALERIJA PRIZMA Trg 4. julija 43 O Glavni trg 29 Dravograd Slovenj Gradec Tel.: 84 - 739 Tel.: 42 - 861 ročne ure "LORENZ" izdelki iz kristala in kristalina izdelki iz domače in umetne obrti umetniške slike PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST O i=> <=> O; O: t=>[ VELIKA PONUDBA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA ZLATI NAKIT TUDI DO 30% POPUSTA uhani od prstani od verižice od obeski že za 2.400.00 SIT 6.700.00 SIT 4.800.00 SIT 1.050.00 SIT PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE