Osnutek SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Datum: 11.2. 1985 Na podlagi 38., 137. in 138 člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št.1/80). 129. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) in smernic za pripravo plana družbe-nega razvoja občine Ljubljana-Šiška v lelih 1986—1990 sklenemo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skup-nosti, izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška, občinski svet zveze smdikatov Ljubljana-Šiška, poslovne banke, gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja (v nadaljnjem besedilu udeleženci) DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986—1990 UVODNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci s tem dogovorom opredeljujemo skupne cilje. inte-rese in naloge, ki so v srednjeročnem obdobju 1986—1990 ključ-nega pomena. S tem dogovorom prevzamemo tudi nekatere konkretne naloge za uresničevanje dogovorjenih ciljev, ki so opredeljene v posa-meznih samoupravnih sporazumih o temeljih planov udeleženk tega dogovora. Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s tem dogovorom: — pripravili, medsebojno uskladili in sprejeli planske doku-mente za srednjeročno obdobje 1986—1990, — obveznosti iz dogovora vključili v svoje srednjeročne planske dokumente, — uresničevali naloge, opredeljene v dogovoru. — s sprejemanjem in izvajanjem letnih načrtov zagotavljah uresničevanje nalog tega dogovora. I. TEMELJNI CILJI RAZVOJA - 2. člen Z dogovorom udeleženci opredeljujemo temetjne razvojne usmeritve, ki so širšega družbenega pomena za zagotovitev hitrejšega in skladnejšega družbenoekonomskega razvoja občine. Dograjevali bomo sistem socialističnega samoupravljanja in skrbeli za skladnejši razvoj družbenoekonomskih odnosov, tako da bomo: — razvijali in krepili politični sistem socialističnega samo-upravljanja v vseh temeljnih skupnostih, — krepili družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazume-vanje, — dograjevali komunalni sistem in približevali krajevno samo-upravo občanom, — dograjevali samoupravne interesne skupnosti, tako da bodo postale učinkovit sestavni del družbene reprodukcije, — izgrajevali sistem samoupravnega družbenega planiranja za zagotavljanje celovitejšega gospodarskega, socialnega in prostor-skega razvoja občine, — utrjevali, dodatno razvijali in krepili enotni sistem splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, — razvijali vse oblike prostovoljnega mladinskega dela. 3. člen Z dogovorom udeleženci opredeljujemo svoje materialne ob-veznosti in ukrepe za realizacijo nalog, s katerimi bomo dosegali cilje gospodarskega razvoja: — odločno in dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, — večje vključevanje v mednarodno delitev deia. — povečanje kmetijske proizvodnje na domačih osnovah. tako da bomo dosegli čimvečjo samooskrbo s hrano. — tesnejše povezovanje med proizvajalci surovin m proizva-jalci finalnih izdelkov na principu dohodkovnih odnosov, — racionaliziranje vseh vrst stroškov in porabe, uvedba siste-matične kontrole in izboljšanje poslovanja vseh organizacij, — nadaljnji razvoj industrije, zasnovan na postopni moderniza-tehnologije, vključevanju dosežkov znanstveno raziskovainega dela in usposabljanjem kadrov. — povečanje produktivnosti deia v gospodarstvu. družbenih dejavnostih in drugih dejavostih, — zmanjšanje vseh oblik porabe v okviru doseženega dohodka in usklajevanja razmerij pri delitvi daižbenega proizvoda. — dopolnjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela. da bo bolje vrednoteno proizvodno in ustvarjalno delo. — spodbujanje inventivne dejavnosii, — povezovanje industrije z drobnim gospodarstvom, — nadaljnji razvoj dmžbenih dejavnosti. ki bo vsklajen z gospo-darskimi možnostmi. — usklajen razvoj dejavnosti v prostoru, — izboljšanje okolja in preprečevanje njegovega nadaljnjega razvrednotenja, varovanje naravnega in pridobljenega bogastva. — načrtovanje in uresničevanje programa stanovanjske gra-ditve za pokrivanje tekočih potreb, zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja iz preteklih let in za odpravo stanovanj VI. in VII. ka-tegorije ter barakarskih naselij. II. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA 4. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo z doslednim uresniče-vanjem dolgoročnega programa gospodarske stabihzacije zago-tavljali stabilnejši in dinamičnejši gospodarski razvoj s popolnejšim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti in s pospešenim spre-minjanjem gospodarske strukture. kakovosti proizvodnje m večjim vključevanjem v mednarodno menjavo, pri čemer irnaio izvoz blaga in storitev na konvertibilno tržišče na tej osnovi povečanje deviznega pnliva poseben poudarek z vidika zmanjševanja stop-nje zadolženosti v tujini. 5. člen Izboljšanje zunanjetrgovinske menjave narekuje vsem nosilcem gospodarjenja, da se pospešeno vključijo v izvoz. Organizacije združenega dela. ki imajo negativno razliko v zunanjetrgovinski menjavi jo morajo v nasledjem srednjeročnem obdobju zmanjšati oziroma odpraviti. Vse organizacije združenega dela morajo v na|-večji možni meri izkonščati domačo surovinsko osnovo. Delovne organizacije s področja gospodarstva se zavezujemo. da bomo v okvim gospodarske zbornice m SISEOT pospeševale povezovanje v reprocelote v vsej Jugoslaviji s ciljem večanja iz-voza izdelkov višje stopnje predelave. Nadaljevale bomo s samoupravnim združevanjem sredstev v SISEOT za spodbujanje deviznega konvertibilnega izvoza na ravni republike. Medobčinska gospodarska zbornica bo v okviru Gospodarske zbornice SRS pripravila programe izvoza z opredeiitvijo posa-meznih nosilcev po področjih. Podpisniki bomo pospeševali povezovanje OZD za zagotavlja-nje skupnega in prodornejšega nastopanja na tujih trgih pn vklju-čevanju v višje oblike mednarodnih ekonomskih odnosov, pred-vsem pri izvozu tehnologije in znanja. 6. člen Osnovna naloga za vse udeležence ostaja stabilna in dmamična ¦ rast dohodka, kot vira za zadovoljevanje vseh vrst porabe. vključ-no za poknvanje obveznosti iz preteklosti. Udeleženci bomo spoštovali družbene usmeritve, ki bodo opre-deljevale obveznosti temeljnim nosilcem na področju razporejanja razpoložljivega dohodka za osebne, skupne in splošne potrebe. Zavezujemo se, da bomo dohodek razporejali tako. da se bodo intenzivneje večala sredstva za razširitev materialne osnove dela. Za vzpodbujanje produktivnosti dela bomo pri delitvi sredstev za osebne dohodke uveljavili metode, ki bodo odražale načelo deiitve po delu in vzpodbujale k učinkovitejšemu upravljanju z družbenimi sredstvi. 7. člen Pri zasledovanju temeljnih gospodarskih ciljev bomo udeleženci izhajali iz nujnih sprememb v gospodarskem sistemu in tekoči ekonomski poliiiki ter poiskali vse možnosti v okviru lastnih orga-nizacij, da bomo uresničili intenzivnejše gospodarjenje. stabilnejši razvoj in dinamično rast obsega proizvodnje. Vse to bomo uresni-čevali ob spremenjenih razmerjih, manjše uporabe dela in mate-riala na enoto proizvoda. Z racionalnim gospodarjenjem bomo dosegli. da se ekonomičnost poslovanja ne bo več slabšala. Vklju-čili se bomo v dograjevanje sistema, ki bo na osnovi delovanja ekonomskih zakonitosti nagrajeval predvsem tržno zanimivo, produktivno. rentabilno in ekonomično proizvodnjo. 8. člen Pospešili bomo samoupravno združevanje sredstev med orga-nizacijami združenega dela s sodelovanjem bank, tako da bomo ustvarili večjo mobilnost in koncentracijo sredstev akumulacije za uresničevanje skupnih razvojnih projektov. Na podlagi samo-upravnih sporazumov o temeljih planov delovnih organizacij in se-slavljenih organizacij združenega dela bomo združevali delo in sredstva za uresničevanje skupnih programov razvojnih raziskav. , - 9. člen '-¦'¦¦ Udeleženci bomo pri odločanju o investicijskih naložbah upošte-vali veljavne inveslicijske kriterije, od katerih bodo nekateri zao-streni in dopolnjeni glede na zvezni in republiški dogovor o skupnih kntenjih družbene in ekonomske upravičenosti nameravanih investicij in iz dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane. V sodelovanju s splošnimi združenji in gospodarsko zbornico bomo pnpravili predloge programa prestrukturiranja proizvodnje, možnih načinov finančnega pokritja teh programov in dinamike izgradnje. 10. člen Pnpravili bomo strokovne osnove za raznovrstne oblike združe-vanj, koder pa so že oblikovane, pregledali in izpopolnili samo-upravne sporazume o združitvi in druge akte glede pogojev za uresničevanje skupnih razvojnih interesov in združevanje dela in sredstev. n.čien ; ' .; Udeleženci s področja kmetijstva se zavezujemo, da se bomo dogovorili o obsegu tržne proizvodnje pomembnejših kmetijskih proizvodov, o obsegu ureditvenih posegov na kmetijskih zemljiščih (komasacije, agromelioracije, hidrocnelioracije itd.), o obsegu m načinu združevanja sredstev in o njihovem usmerjanju. Opredelili bomo pogoje, kriterije vlaganj in načine združevanja sredstev za proizvodnjo hrane. Zavezujemo se, da bomo z inten-zivnimi ukrepi vzpodbudili prestrukturiranje krnetijske proizvodnje in intenzivirali proizvodnjo na vseh površinah, ki smo jih pndobili z zakonom o zaščiti namembnosti kmetijske zemlje. Na področju gozdarstva bomo povečali število gozdnih poti in vlek za povečanje odprtosti gozdov. Sistematično bomo pogozdo-vali površine, ki za kmetjsko proizvodnjo niso interesantne. Elementi za usklajevanje z dogovoroma o temeljih družbenih planov mesta Ljubljane in SR Slovenije ' • 12. člen Železniško gospodarstvo Ljubljana — ŽTO Ljubljana bo v skladu s programom razvoja ŽG Ljubljana v obdobju 1986—1990, opredeljenim s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS za železniški in luški promet, uresničevala na območju Ijubljanske regije naslednje srednjeročne investicijske naloge železniškega vozlišča Ljubljana: - — potniška postaja — gradnja I. faze, I. etapa, — preureditev tirnih naprav p. Ljubljana vključno z Vodmatskim lokom, -^. — desni tir Ljubljana— Šiška— Vižmarje, ' ' — rekonstrukcija postaj Vižmarje, Brezovica, Rakovnik in Laze, — modemizacija vamostnih naprav v vozlišču Ljubljana. Za financiranje začrtanega obsega razvoja železniške infra-strukture v Ijubljanskem železniškem vozlišču je predvidena ude-ležba razpoložljivega dela lastnih sredstev (amortizacija), zdru-žena sredstva članic SIS za železniški in luški promet, krediti ter neposredno interesno združevanje sredstev. 13. člen Na nivoju mesta Ljubljane se bomo skupno dogovorili o možno-stih energetske oskrbe mesta s posameznimi energetskimi viri (daljinsko ogrevanje, plin iz omrežja, tekoči naftni plin, elektrika, trda in tekoča goriva in ostalo). Opredelili se bomo do možnosti nadaljnje povečave energet-skega vira za daljinsko ogrevanje v Šiški ter o potrebah po izgradnji novih vročevodov in plinovodov na področju občine Šiška. • . 14. člen Ker v obdobju 1981—1985 ne bo dokončno uresničena republi-ška naloga pridobitve dodatnega energetskega vira za slovensko gospodarstvo, bo Petrol — DO Zemeljski plin zagotovil priključitev obstoječega plinovodnega sistema na italijanski plinovodni sistem. Politike oblikovanja cen zemeljskega plina v SRS naj upošteva potrebe po pokrivanju vseh stroškov in po oblikovanju posiovnega sklada, \z katerega bo možno pokriti vse obveznosti do najetih po-sojil in del za razširjeno reprodukcijo. 15. člen Sodelovali bomo pri družbeni verifikaciji pomena dejavnosti jav-nega cestnega tovornega prometa v SRS in za delitev dela med prevozniki tovora po železnicah in cestah. 16. člen Integral — DO LPP bo z drugimi prometnimi sistemi (predvsem z železnico) oblikoval enoten javni prometni sistem na območju Ijubljanske regije ter s tem zagotovil večjo funkcionalnost promet-nega sistema. Prometne organizacije se bodo vključile v pripravo na spremembo tehnologije prometa. kot je predvidena z dolgo-ročnim družbenim planom mesta in opredelile način financiranja velikih naložb v prometno intrastrukturo. V dogovoai o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane in ob-čin v širšem prostoru Ljubljane bomo opredelili naloge za izboljša-nje kvalitete prevoznih storitev, za obnovo in razširitev voznega parka, ter za obnovo in izgradnjo delavniških kapacitet za vzdrže-vanje vozil mestnega in obmestnega prometa. 17. člen V okviru republiške prioritete izgradnje težke strojegradnje bo TZ Litostroj nadaljevala z investicijami v proizvodnjo energetske opreme. 18. člen SOZD ISKRA si bo v skladu s svojo dolgoročno usmeritvijo tudi v srednjeročnem obdobju 1986—1990 prizadevala povečati, tako na domačem tržišču kot na izvoznih tržiščih, delež profesionalne investicijske opreme, ki jo bo čim več vključevala v kompleksne sistemske ponudbe. Kot osnovo.za vse svoje programe in kot pomemben izvozni program bo Iskra širila in razvijala množinsko, asortimansko in kvalitetno profesionalne elektronske in elektromehanske ele-mente. Najpomembnejša med njimi bo mikroelektronika kot infra-struktura za vso elektronsko industrijo, naložbe vanjo pa morajo imeti republiško prioriteto. Velike pozornosti bodo deležne tudi druge komponente, kot so npr. aktivni in pasivni elektronski ele-menti. senzorji, prikazalniki, elektrooptični elementi, stikalni ele-menti, elementi za pretvorbo energije in baterije ter ustrezni materiali zanje, kot npr. profesionalna keramika. Med najbolj propulzivne programe Iskre bo sodila akcijska infor-matika s sistemi in napravarni za avtomatizacijo v energetiki, vključno z napravami za pretvorbo in racionalizacijo porabe ener-gije, za avtomatizacijo v prometu, za numerično krmiljenje in za vodenje industrijskih in drugih procesov ter za nadzor objektov. Sem spadajo tudi regulacijske in merilne naprave, vključno z elektrooptičnimi. 19. člen DO DONIT bo v skladu s svojo dolgoročno usmeritvijo v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 povečala izvoz na usmerjeno proizvodnjo filtrov, visokokakovostnih tehničnih laminatov in tesnil-nih materialov ter tesnil. Zato bo v tem obdobju organizirala proiz-vodnjo filtrov v novi industrijski coni v Vodicah. Ob izgradji novih proizvodnih zmogljivosti bodo v Vodicah zgrajene tudi več-namenske zmogljivosti — skladiščni prostori in orodjarna. V novi industrijski coni Vodice bo DONIT zaposloval 350 do 400 delav-cev, pretežno iz bližnje okolice. Vzporedno z izgradnjo proizvodnih in večnamenskih zmogljivosti v Vodicah se bo Donit vključeval v urbano urejanje prostora, zlasti pri stanovanjski gradnji in komu-nalnem urejanju kraja. 20. člen V okviru dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane se bomo dogovorili o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov v Ljubljani in o prioriteti izgradnje. V kolikor se temeijne organizacije s področja gostinstva in turiz-ma, ki imajo sedež v občini Ljubljana-Siška, v svojih srednjeročnih planih ne bomo opredelile, kot nosilke razvoja, za posamezna rekreacijska področja v občini, soglašamo, da nastopijo kot nosilci razvoja organizacije s sedežem izven občine. OZD se bomo dogovorile o kompletiranju gostinsko turistične ponudbe z organizacijami združenega dela z drugih področij, ter nosilci samostojnega osebnega dela. V taki medsebojni povezavi bomo na dohodkovnih osnovah in združevanju dela in sredstev zagotovili izboljšanje turistične ponudbe, sredstva za investicije in izboljšanje kadrovske strukture delavcev v tej dejavnosti. . . ¦ 21. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo na osnovi dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljane in smernic za pripravo družbenega plana občine na področju urejanja prostora in varstva okolja vodili tako politiko, ki bo zagotavljala: — racionalno rabo prostora, — varovanje in izboljšanje življenjskega in delovnega okolja, — smotrno izkoriščanje kmetijske zemlje in naravnih bogastev, — varovanje naravne in kulturne dediščine, — razvoj tistih dejavnosti, ki bodo prispevale k uresničevanju ekonomskih in socialnih ciljev, družbene samozaščite in splošne-ga Ijudskega odpora v občini. Naloge za uresničevanje dogovorjenih ciljev 22. člen ' ' ' Udeleženci bomo s strokovno izdelanimi programi, ki opre-deljujejo investicijske posege v prostor občine v obdobju 1986—1990 sodelovali pri izdelavi strokovnih podlag za pripravo prostorskih sestavin daižbenega plana občine in s finančnimi sredstvi zagotavljali pogoje za pravočasno pripravo tistih prostor-skih izvedbenih aktov, ki bodo osnova za realizacijo načrtovanih investicij v prostoru. 23. člen Organizacije in skupnosti s področja kmetijstva se obvezujemo, da bomo izdelale program vlaganj na osnovi izdelane agro karte ter opredelile pogoje in merila za posege v zaščiteni kmetijski prostor. 24. člen Nove proizvodne investicije bomo usmerjali v namensko opre-deljene proizvodne cone. Pri tem bomo upoštevali opremljenost proizvodnih con, kapitalno intenzivnost dejavnosti glede na po-trebne nove površine in možnosti medsebojnih funkcionalnih povezav OZD Pri tehnoloških programih bomo poleg že omenjenih kriterijev dosledno upoštevali še varstvo okolja in porabe energije. Novogradnje oz. dopolnilne gradnje k obstoječim proizvodnim kapacitetam so predvidene v proizvodnih conah ŠP 1 (Union), ŠP 2, ŠM 1 (ob Kamniški progi), ŠP 3 (Iskra — Stegne). ŠP 4 in ŠP5 (ob Celovški cesti), ŠP 6 (Agrostroj), ŠP 7 (Pržanj), ŠP 9 (Vižmarje), ŠP 201/1 (Rašica). SP218 (Vodice), MeP 1 (Color), MeP 2 (Aero) in MeP 6 (Sora). Druge proizvodne investicije so načrtovane kot posamične akcije znotraj obstoječih proizvodnih obratov. V območjih obstoječih proizvodnih con bomo ob upoštevanju prestrukturiranja gospodarstva prednostno zagotavljali prostorsko rešitev tistih OZD, ki najbolj ustrezajo kriterijem lociranja in inten-ziviranja rabe obstoječih proizvodnih con, druge dejavnosti pa preusmerjali v namensko ustreznejše proizvodne cone. Stroške preselitve bodo morale pokrivati tudi OZD oz. drugi subjekti, ki bodo pridobili tako izpraznjene površine. 25. člen Udeleženci bomo na področju stanovanjskega gospodarstva pristopili h gradnji novih stanovanj in spremljajočih objektov v za-ključenih soseskah s pripadajočim javnim programom znotraj ureditvene zasnove mesta. Individualno gradnjo bomo usmerjali v primestna naselja kot zadružno gradnjo v skladu z dolgoročno zasnovo razvoja naselij. Prenovo stanovanjskega fonda v Medvedovi, Lepodvorski in Ži-bertovi ulici bomo izvajali v okviru mestnega programa prenove. Udeleženci bomo izvršili obveznosti pri sanaciji blokov Draveljske gmajne. 26. člen Blokovno in organizirano družinsko stanovanjsko gradnjo bomo usmerili na območja, ki so dogovorjena v okviru mesta Ljubljane, Območja stanovanjske graditve in prenove so: ŠS 1 /1 (Stara Šiška), ŠS3/1, 2 (ob Celovški cesti). ŠS 4/2 (Na jami), ŠS 5/2 (Pod hribom), ŠS 7/1 (Dravlie). ŠS12—2a (Podutik), SS 107/1 (Zvezda), ŠO4 (Valilnica), SO 6 in ŠS108 (Šentvid), MeS8/1 (Svetje) in ŠS 12/3a, 3c, 4c, 6c, 1 b, 2b (Podutik), ŠS 110/2 (Vižmarje), ŠS 218/3 (Žeje), MeS 16/3 (Pirniče). 27. člen Zagotovili bomo pogoje za prenovo starejših mestnih območij kakor tudi določenih posameznih zgradb ter opredelili kriterije in pogoje odprave barakarskih naselij in stanovanj 6. in 7. kategorije. 28. člen Udeleženci bomo za realizacijo nalog urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči za stanovanjsko, industrijsko. poslovno in drugo gradnjo prevzemali obveznosti iz programa stanovanjske, poslovne in industrijske graditve. Prednostno bomo zagotovili pogoje za izvajanje programa orga-nizirane stanovanjske izgradnje na območju ŠS 12/11, faze 1, etapa Podutik. Pri razreševanju kmetijske problematike. pridobi-vanju nadomestnih kmetijskih zemljišč bomo sodelovali z udele-ženci, organizirani v kmetijski zemljiški skupnosti. Za realizacijo obveznosti bomo na področju pridobivanja zem-Ijišč poenostavili postopke in organizacijo pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč, tako da bomo izenačevali pogoje v merilu mesta Ljubljane in ustanovili sklad stavbnih zemljišč. • ¦ ' .' •' 29. člen Udeleženci bomo v okviru programov: 10-letnega programa cestne izgradnje, programa samoupravne skupnosti za ceste in programa komunaine skupnosti nadaljevali z izgradnjo in prenovo cestnega omrežja, pločnikov in kolesarskih stez ter zagotavljali pogoje za izboljšanje javnega potniškega prometa. Na ravni občine Siška bomo rekonstruirali cestne odseke: Trno-vec—Topol, Vikrče—Verje in Titova cesta—Gameljne. 30. člen Udeleženci, organizirani v Območni vodni skupnosti Ljublja-nica — Sava, Območni vodni skupnosti Gorenjske in Zvezi vodnih skupnosti Slovenije bomo izboljšali gospodarjenje in za-ščito voda na področju varstva pred poplavami. varstva pred škodljivim delovanjem hudournikov. varstva vodnih količin, varstva kvalitete voda in sodelovali pri večnamenski rabi voda. predvsem vodooskrbi. Prednostne naloge na področju vodnega gospodar-stva so: izvedba ukrepov za zavarovanje vodnih količin in kvalitete voda na Savi in Sori ter podtalnici Sorškega in Skaručenskega polja. ureditev vodotokov Skaručensko-Vodiške ravni in ureditev hudournikov na območju 2. erodibilne cone v Polhograiskih dolo-mitih. Postopno bomo urejali hudournike na Rožniku in Sišenskem hribu, med Sentvidom, Mednim in Ločnico. Regulirali in intenzivno bomo vzdrževali Gameljščico. Poljšak in Gračanico, Dvorski in Stanežiški potok ter hudournike v Pirničah in Rakovniku ter vodotoke, ki so prizadeti z izgradnjo avtoceste Naklo—Ljubljana. Sanirali bomo Soro od Drage do izliva in pripravili programe za sanacijo Zbiljskega jezera. Prednostna naloga je tudi priprava vodnogospodarskih osnov, brez katerih ne bo mogoče uveljavljati kriterije solidarnosti v re-publiškem merilu. 31. člen Udeležend organizirani v komunalnem gospodarstvu in KS bomo v okviru DO Vodovod Kanalizacija, Vodovod Kranj in Hidrometal Mengeš zagotavljali potrebne količine in ustrezno vodo za oskrbo prebivalstva in dejavnosti v okviru centralnih sistemov, lokalne vodooskrbe in individualnih potrošnikov. Najpomembnejše naloge za zagotavljanje oskrbe so: — izgradnja primarnih vodovodov: Glince—Dolnice—Podutik, Gunclje—Medno—Roje do Celovške, Skaručna—Bukovica, — magistralni vodovod: vodarna Skaručna—Šmartno, — izgradnja novih virov Skaručna in Šentvid. — ojačanje zmogljivosti na vodovodih v KS Pirniče, Sora, Pre-ska, Smlednik, Vodice in Šinkov turn. — postopna izvedba sanacije lokalnih vodnih virov v upravljanju KS in prenos upravljanja. 32. člen Udeleženci organizirani v komunalnem, vodnem in cestnem gospodarstvu ter v okviru KS bomo zagotavljali oskrbo s kanali-zacijo v okviru centralnega sistema, lokalnih kanalizacijskih siste-mov in individualnih objektov. Prednost bodo imeia območja za-ščite vodnih virov. intenzivnejše poseljena območja in dejavnosti, ki zahtevajo urejeno predčiščenje in transport odpadnih voda. Za realizacijo nalog, ki so skupne s stanovanjskim gospodar-stvom bomo s kanalizacijo opremili Podutik (ŠS 12/2a), zgradili povezovalni kanal Tacen—Vikrče—Verje, Tacen—Šmartno in zgradili čistilno napravo Brod—Sava. Lokalne kanalske sisteme bomo pripravili za Vodice—Bukovico in Utik (z možnostjo navezave na kanal Brod—Šmartno) in za druga naselja, ki zahtevajo kanalizacijo z vidika sanitarne zaščite. S sekundarnim omrežjem bomo opremili naselje Podutik (12/2a). Svetje (MeS 8/1) in območja Pcx)utik (ŠS 12/4c, 3a, 3c, 6c), Stanežiče ŠS115 in Vodice (ŠS 218/3) Sanirali bomo kanalizacijo v območju varstvene cone (ulica F. Koširjeve, Štefan-čeva ulica in C. Jožeta Jame). 33. člen Na področju kolektivne komunalne rabe bomo izvajaii programe komunalnih skupnosti in KS na načelih kriterijev komunalne opremljenosti. Nadaljevali bomo s vključevanjem vseh KS v enoten odjem komunalnih odpadkov, postopnim prevzemom lokalnih pokopališč in preobrazbo omrežja pokopališč, pripravo za pridobitev novih pokopaliških površin za Medvode, Pirniče in Tacen-Šmartno-Gameljne v Sadovnicah s postopnim prevzemom zelenih površin v upravljanje Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, ter opre-mo vseh naselij, pomembnih cest in poti z javno razsvetljavo. 34. člen Udeleženci organizirani v skupnosti za energetiko bomo zago-tavljali pogoje za energetsko oskrbo v okviru mesta. Za realizacijo teh nalog bomo dali prednost oskrtoi novih sosesk, poslovni in industrijski gradnji, racionalni rabi energije, vključitvi odvišnih tehnoloških virov. sanaciji območij individualnih kurišč in priklju-čevanju na obstoječe kapacitete. Najpomembnejša naloga je razširitev toplarne Šiška za 100 MW in vročevodi (Jama—Šentvid, TOS—Stanežiče) ter razširitev proizvodnje mešanega plina. . 35. člen Udeleženci organizirani v SIS za elektro gospodarstvo in premogovništvo bomo sodelovali pri zagotavljanju redne oskrbe z električno energijo. Od pomembnih investicij bo v Šiški zgrajena RTP LLo/10 kV Litostroj (31,5 MVA). 36. člen Udeleženci organizirani v Območni skupnosti za PTT promet Ljubljana bomo zagotavljali pogoje za razvoj PTT omrežja naprav in služb. Za realizacijo nalog bomo zgradili PTT enote: Stara cerkev in Draveljska gmajna, ATC v Stanežičah in Vodicah ter PTT enoto in Ratc v Tacnu. Kabelska kanalizacija bo zgrajena na odsekih Podutiške ceste in Drage. s krajevno kabelsko mrežo bomo opremili Podutik, Vodnikovo naselje, območja Kamnogoriške ceste, Zapuške ceste, Kozakove ulice v Medvodah, Stanežičah, Vodicah, Sori, Preski in Tacnu. 37. člen Na področju javnega potniškega prometa bomo z avtobusnimi povezavami oskrbeli slabše dostopna območja: Pirniče, Vodi-ce—Šinkov turn, Rašica, Gameljne in realizirali naloge za boljši pristop k prirnestni železnici. Končna postajališča (Brod) bomo opremili z objekti za voznike, opremili bomo postajališča in poenotili informiranje za uporabnike. 38. člen V obdobju 1986—1990 bomo za izvajanje posegov v prostor izdelali in sprejeli naslednje prostorske izvedbene akte: a) Stanovanjska gradnja: ŠS 12/2a) jug Podutik. SS 5/2 Pod hribom, ŠS 3/1, ob Celov-ški, ŠS 1/1, 2 Stara Šiška, ŠS 108/1 in ŠO 6 Šentvid, ŠS 4/2 (Na jami), MeS 16/3 Pirniče, MeS 2 Sora, MeS 10/2 Žeje. b) Gradnja proizvodnih zmogljivosti: MeP 1 Color Medvode, MeP 4 Donit Medvode, MeP 2 Aero Medvode, ŠP218/1 Donit Vodice, ŠP4 in ŠP5 ob Celovški, ŠP 201 /1 Rašica-Gameljne, MeP 6 Sora, ŠP 9 Vižmarje, ŠP 2 in ŠM 1 ob kamniški progi, ŠP 1 Union, ŠP 14 Šport Oprema, ŠP 6 Agrostroj. c) Pridobivanje mineralnih surovin: ureditveni načrti gramoznice Gameljne in ureditveni načrt peskokopov Podutik. d) Zelene in rekreacijske površine: ureditveni načrti za Koseški bajer in kopališče Sora. Za vsa druga območja v občini, ki v tem členu niso posebej navedena pa bomo na osnovi sprejetega dolgoročnega plana občin in mesta in družbenega plana občine Ljubljana-Siška ter v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora izdelali in sprejeli prostorske ureditvene pogoje. IV SKUPNI CILJI NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 39. člen Udeleženci s tem dogovorom opredeljujemo socialni razvoj kot sestavni del celotnega družbeno ekonomskega razvoja občine. Pri tem bomo pri oblikovanju osnov družbenega plana za pod-ročje družbenih dejavnosti upoštevali predvsem naslednje ele-mente in izhodišča: — srednjeročno obdobje 1986—1990 bo pomembno glede prilagajanja programov družbenih dejavnosti dolgoročnim usme-ritvam kot tudi iskanju novih rešitev v cilju usklajevanja vseh oblik porabe z dejansko razpoložljivimi materialnimi možnostmi, — zaradi tega bomo ob sočasnem in doslednem uresničevanju načrta dolgoročne gospodarske stabilizacije usmerjali osrednjo pozornost predvsem ohranjevanju dosežene ravni družbenega standarda. 40. člen Pri nadaljnjem utrjevanju družbeno ekonomskih odnosov in svo-bodne menjave dela ter uveljavljanju samoupravne organiziranosti SIS družbenih dejavnosti bomo izhajali iz neodtujljive pravice de-lavcev in drugih delovnih Ijudi in temeljnih organizacij združenega dela ter občanov v krajevnih skupnostih, da v vseh oblikah zdru-ženega dela in sredstev neposredno odločajo o ustvarjenem do-hodku ter o njegovi delitvi. 41. člen Pri flnanciranju programov SIS družbenih dejavnosti bodo imeli tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju prednost osnovni pro-grami otroškega varstva, osnovnega šolstva, osnovnega zdravst-venega varstva in raziskovalna dejavnost. Potrebna sredstva bomo združevali v okviru enotnih stopenj v Ljubljani. Pri tem bo potrebno preveriti obstoječa merila in krite-rije za financiranje programov vzajemnosti in solidarnosti v občinah, mestu Ljubljani, regiji in SR Sloveniji. 42. člen Obstoječi objekti družbenega standarda bodo predstavljali enega izmed temeljnih materialnih pogojev za uresničevanje posameznih programov družbenih dejavnosti. Zaradi tega bomo namenjali posebno skrb njihovemu vzdrževanju. 43. člen Na področju družbenih dejavnosti bomo urejali medsebojne odnose med uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazume-vanjem. V samoupravnih sporazumih o temeljih planov bomo opredelili vsebino svobodne menjave dela in način njenega uresničevanja ter sporazumno določili normative in standarde storitev, progra-mov storitev, osnove in merila za določanje cene, osnove in merila za zagotavljanje sredstev ter se dogovorili o medsebojnih pravi-cah, obveznostih in odgovomostih. Realnost nonmativov in standardov pa bomo v praksi sproti pre-verjali, da bi tako zagotovili pogoje za ustrezno vrednotenje koli-čine in kvalitete storitev izvajalcev programov na vseh področjih družbenih dejavnosti. 44 člen Posebno pozornost bomo namenili prizadevanjem, da bi v okvi-ru danih materialnih pogojev izenačevali družbeno ekonomski položaj med uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela in soci-alno varnost izvajalcev v OZD družbenih dejavnosti. 45. člen Na področju družbeno organiziranega varstva in vzgoje pred-šolskih otrok bomo v okviru obstoječe mreže WO izvajali vse oblike vzgoje in varstva, ki so se v praksi že vsestransko pozitivno uveljavile v tekočem srednjeročnem obdobju glede na potrebe zaposlenih slaršev in z vidika racionalnega izkoriščanja prostor-skih in kadrovskih zmogljivosti v VVO. 46. člen Na področju izvajanja osnovnošolskega pouka bomo v družbe-nem planu občine namenili poseben poudarek uveljavljanju in iz-vajanju novega programa življenja in dela v osnovni šoli s poudar-kom na nadaljnjem poglabljanju koncepta celodnevne šole. Pose-ben poudarek bomo namenili nadaljnjemu povezovanju osnovne šole z okoljem, da bi tako še bolj utrdili funkcijo osnovne šole kot vzgojno izobraževalnega, kulturnega in družbeno političnega sre-dišča KS. Udeleženci bomo namenili več pozornosti strokovnemu izpo-polnjevanju pedagoškega kadra v osnovnih šolah, da bi tako zagotovili pogoje za dvig kvalitete znanja učencev. Intenzivirali bomo svetovalno delo ter povezovanje osnovnih šol s srednjimi šolami usmerjenega izobraževanja za pravočasno in ustrezno nadaljnje vključevanje učencev osnovnih šol. ' -= - ¦. 47. člen ^' - ' ':. v Konsolidirati moramo mrežo šol usmerjenega izobraževanja in okrepiti položaj posameznih'šol, predvsem tistih, ki so se morale ob uvedbi usmerjenega izobraževanja bistveno preusmeriti. Ude-leženci bomo pri izvajanju programov usmerjenega izobraževanja namenjali osrednjo pozornost razreševanju kadrovske proble-matike in opremljanju šol predvsem v programu elektronika ter vključevanju učencev v deiovno prakso in zaposlovanju priprav-nikov — diplomantov usmerjenega izobraževanja. Organizacije združenega dela, ki so uporabniki kadrov usmerjenega izobraže-vanja, kakor tudi druge organizacije združenega dela, se bodo neposredno povezovale z ustreznimi srednjimi šolami: — da bi lažje razreševali omenjeno pvobtematiko, — da bi uresničevali poleg menjave dela v okviru interesnih skupnostih tudi neposredno menjavo dela, — da bi dosegli višje oblike sodelovanja združenega dela in usmerjenega izobraževanja. 48. člen Glasbena šola in glasbena vzgoja predstavljata pomemben prispevek pri oblikovanju osebnosti mladih generacij, zato bomo usmerjali napore v ohranjevanje vsebine in poslanstva navedene šole. Glede na dejanske potrebe bomo v občinski izobraževalni skupnosti proučili možnost za povečanje števila oddelkov. r; -. 49. člen Celotno področje raziskovalne dejavnosti bomo razvijali kot iz-jemno pomemben kakovostni dejavnik družbeno-ekonornskega razvoja in nadaljnjega uveljavljanja raziskovalnega in razvojnega dela. Poseben poudarek bomo namenili nadaljnjemu pospeše-vanju inovacijske dejavnosti, optimalnemu izkoriščanju zmogljivo-sti obstoječih raziskovalnih organizacij in pridobivanju ter uspo-sabljanju raziskovalnih kadrov. Raziskovalno delo kot trajni in kontinuirani proces bodo organizacije združenega dela konkreti-zirale s posebnimi programi za ustvarjanje hitrejšega tehno-loškega napredka, varčevanja z energijo in surovinami ob hkrat-nem zagotavljanju in povečevanju varstva delavcev in človeko-vega okolja. --'..'¦¦ : 50. člen ' Na področju zdravstvenega varstva bomo uresničevali pre-strukturiranje zdravstvenih dejavnosti, ki temeljijo na osnovnem zdravstvenem varstvu s povdarkom na preventivi, zdravstveni vzgoji in dispanzerski metodi dela. Znotraj takšne usmeritve bodo prednostne naloge na področju: — zdravstvenega varstva aktivne pgpulacije in varstva po-sebno ogroženih skupin (otroci, starejši občani), — nadaljnjega razvijanja zdravljenja in nege na domu. Posebno skrb bomo namenjali kvaliteti storitev, racionalnemu izkoriščanju obstoječih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti ter opreme. . . ...-..., 51. člen Socialno varstvo bomo zagotavljali z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela in s humanizacijo življenjskih ter delovnih pogojev. Socialno prizadetim in ogroženim družinam ter posameznikom bomo zagotavljali socialno varnost na podlagi sprejetega samo-upravnega sporazuma, s katerim so podrobneje opredeljeni normativi in pogoji za dodeljevanje navedenih pomoči. 52. člen • ' -v ; Na področju socialnega skrbstva bomo na osnovi enotnih krite-rijev in meril tekoče spremljali uresničevanje družbeno denarnih pomoči s poudarkom na zagotavljanju socialne varnosti najbolj prizadetim občanom. Center za socialno delo bo v povezovanju s socialnimi komi-sijami v KS in drugimi nosilci ter odgovornimi dejavniki še nadalje osrednji izvajalec pomembnih nalog na tem področju. Posebno pozornost bomo namenili tudi Domu starejših občanov Marija Draksler-Marijana ter varstveno delovnemu centru, ki bo na ob-močju občine Ljubljana-šiška v letu 1985 predan namenu kot objekt skupnega pomena. 53 člen Na področju zaposlovanja bomo udeieženci zagotavljali polno zaposlenost in izvajali politiko produktivnega, ekonomsko upra-vičenega zaposlovanja, predvsem s kvalitetnejšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z razvijanjem bolj fleksibilnih oblik organizacije dela in zapostovanja ter s skrajševanjem delov-nega časa pn težjih delih in nalogah. Na podlagi planov izobraževanja bomo namenjali posebno pozornost izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih, ki jih bomo vključevali v izobraževanje ob delu in iz dela v skladu s tehnološkim napredkom In uveljavljanjem inštituta napredovanja na osnovi konkretnega znanja. Poklicna in izobrazbena neskladja med izobraževalnim siste-mom in potrebami združenega dela bomo odpravljali s kvalitetnim usmerjanjem mladih v perspektivne poklice, z ustrezno štipendij-sko politiko, z izvajanjem programov dela in izobraževanja ter programov prezaposlovanja za primer tehnoloških in ekonomskih viškov zaposlenih. Zaposlovanje invalidnih oseb in pripravnikov bomo pospeševali z razvijanjem posebnih tehnik in ustreznih pro-gramov zaposlovanja. 54. člen Na področju kulture bomo utrjevali doseženo raven Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti. Poseben poudarek bomo namenili ohranjevanju zgodovinske in kulturne dediščine, ki se nanaša na varstvo spomenikov. spomin-skih plošč, obeležij NOB in socialistične revolucije ter PST, etno-loških spomenikov. ter vzdrževanju obstoječih kultumih domov. 55. člen Na področju telesne kulture bomo namenjali osrednjo pozornost utrjevanju in razvijanju množičnih telesno kultumih dejavnosti in delovanju daištev s poudarkom na izobraževanju in izpolnjevanju amaterskih kadrov. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo z združevanjem sredstev v okviru danih materialnih možnosti zagotavljali pogoje za izvajanje vzdrževalnih del na telesno kulturnih objektih v občini. 56. člen Na nivoju občine bomo v okviru interesnih skupnosti usklajevali razpoložljiva sredstva za naslednje naložbe: — WO v KS Podulik, — osnovne šole v KS Podutik, — telovadnice pri IC Litostroj, — prizidek pri osnovni šoli Hinko Smrekar, — prostori za centralno knjižnico v Šiški. — za dograditev gimnastične dvorane TVD Partizan Spodnja šiška in za priključitev ŠD llirija, Partizan Spodnja Šiška in ŽŠD Ljubljana na toplovodno omrežje KEL, — nadaljevali bomo izgradnjo nadomestnih objektov TVD Partizan šentvid. - Elementi za usklajevanje '- 57. člen Udeleženci se bomo zavzemali, da se nekatere skupne zadeve glede financiranja programov in investicijskih naložb vključijo tudi v srednjeročne planske dokumente skupščine mesta Ljubljane in SR Slovenije. Tako bo potrebno z mestnim dogovorom opredeliti tudi obvez-nost do sofinanciranja programov: — ureditev Koseškega ribnika, — izvajanje dejavnosti Vodnikove domačije, — dejavnosti varstveno delovnega centra, — posodobitve športnega parka ZŠD Ljubljana z izgradnjo so-dobnih atletskih naprav, — izgradnje dvorane borilnih športov v ŠP Tivoli, — izgradnje skakalnega centra Mostec. V. SPLOŠNA PORABA 58. člen Na podlagi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih bomo iz sredstev splošne porabe financirali predvsem: — sredstva za delo občinskih upravnih organov, da se zago-tove pogoji za učinkovito. opravljanje funkcij upravnih organov. — sredstva za delo temeljnim pravosodnim organom. da se zagotove pogoji za opravljanje funkcij teh organov, — sredstva za izvedbo programov krajevnih skupnosti, in sicer za izvajanje nalog za uresničevanje skupščinskega in delegat-skega sistema in za izvajanje nalog, ki jih skupščina občine pre-nese v uresničevanje krajevnim skupnostim, — sredstva za dejavnost Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite, terrtoriaine obrambe in to za tisti del dejavnostl, ki po pro-gramu ni financirana iz združenih sredstev TOZD ali iz drugih virov, — sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij po načelu, da le-te pretežni del svojih nalog financirajo s sredstvi, ki jih te organizacije zberejo same, — sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem NOV, — sredstva za negospodarske investicije za uresničevanje investicijskih načrtov na področju splošne porabe predvsem za iz-gradnjo postaje milice v Šiški, za razreševanje stanovanjske problematike občinskih in drugih upravnih organov in odplače-vanje že prevzetih obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in sklepih skupščine občine, za zamenjavo dotrajane opreme v upravnih organih in skupni strokovni službi, predvsem pa za do-polnitev in usposobitev naprav za avtomatsko obdelavo podatkov, — sredstva za naloge geodetskih uprav, urbanistične doku-mentacije ter za varstvene ukrepe za ohranitev naravnih dobrin skladno s smernicami razvoja. \z sredstev splošne porabe oz. iz sredstev proračuna zago-tavljamo tudi dodatna sredstva za razne občasne namene in akcije (sofinanciranje gradnje in vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij, pomoči ob naravnih nesrečah in druge dogovorjene akcije). Splošna poraba občine ima po zakonih in odlokih predpisane izvirne prihodke, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti. Občinska skupščina bo v skladu z zakonom in odloki predpiso-vala v tem srednjeročnem obdobju: — davke iz osebnega dohodka in na dohodek, — prometne davke, davke od premoženja in na dohodek od premoženja, — takse, upravne in administrativne, — dename kazni, drugi prihodki. Stopnje \z osnov davkov in prometnih davkov ter taks bodo enake v okviru vseh petih občin Ljubljane in usklajene z drugimi občinami v regiji in v SR Sloveniji na podlagi letnih družbenih do-govorov o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji in naj se načeloma zadržijo na sedanji ravni. Ftnanciranje skupnih potreb Ljubljane za skupne naloge, za katere so se Ijubljanske občine dogovorile oz. izhajajo iz statuta in drugih normativnih aktov, da jih financira mesto, bomo sprejemali dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljane. V ta namen bomo v tem srednje-ročnem obdobju nadaljevali oblikovanje enotnih rr.eiil za objektiv-nejše oblikovanje porabe med šestimi proračuni v Ljubljani, zlasti na oblikovanju globalne višine sredstev posamezne občine v okvi-ru skupne bilance v Ljubljani, deleža občine pri financiranju skup-nih nalog mesta, temeljnih pravosodnih organov in krajevnih skupnosti in vseh drugih oblik porabe, za katere se bomo posebej dogovorili. Sredstva, ki predstavljajo razliko med dogovorjeno višino sploš-ne porabe v Ljubljani in realiziranimi proračunskimi prihodki bomo prejemali \z odstopljenih sredstev republike (davka na promet pro-izvodov in drugih virov). Presežna sredstva pa bomo odvajali na posebno partijo proračuna pri skupščini mesta Ljubljane za v do-govoai določene namene. VI. KRAJEVNE SKUPNOSTl . t . 59. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo vlogo krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljujejo svoje krajevne potrebe in interese, nadalje krepili. Posebno pozornost bomo posvečali družbeno ekonomskim odnosom za zadovoljevanje skupnih potreb v KS z neposrednim združevanjem sredstev organizacij združenega dela ali posredno preko samoupravnih interesnih skupnosti, za kar je potrebno dosledneje uresničevati veljavne predpise, samoupravne splošne akte ter stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij. Problematiko financiranja delegatskega sistema in krajevne samouprave bomo zagotovili s sredstvi proračuna, sredstvi zdru-ženega dela in interesnih skupnosti. VII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 60. člen Obrambno varnostne priprave bodo sestavni del tekoče in raz-vojne politike temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbeno-polrtičnih in družbenih organizacij v občini. Izvajali jih bomo na podlagi sprejetih obrambnih in varnostnih načrtov, ki jih bomo pri-lagajali spremenjenim razmeram v občini. 61. člen Prizadevali si bomo, da bo ostalo financiranje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite vsaj na enaki ravni kot v preteklem srednjeročnem obdobju. 62. člen Zagotoviti moramo enak tempo graditve javnih zaklonišč kot v preteklem obdobju in zagotoviti vzdrževanje in uporabo teh pro-storov v okviru enotnega programa mesta Ljubljane. Sodelovali bomo pri gradnji objekta za postajo milice, prostorov za LO in TO ter dislocirane enote poklicne gasilske bngade Ljubljane.