NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI GLEDALIŠKI LIST: ŠT. 7 - 1954-55 \ DNE 12. MARCA 1955 Hi'JE SVEČANOSTI H (Vcrklungcnc Fcst*') in Pino po JJich.*d Strauss Couperinu Dirigent: Samo Hubad Grof Versaiilski ..... Primabaleriina pariške Oper Baletni mojster parlSke Ope Stane P oli k Liidija Lipovževa Gorazd Vospernik Na svečanosti plešejo: . . . Carillon . . • Tatjana Reaiškarjeva, Marija Gradova. Nataša Neubauerjeva, SIane Polik, Anion Hodek . . . Lidija Lipovževa in Gorazd Vospernik . . . Zenski in moški baletni zbor . . . Gorazd Vospernik . . . Lidija Lipovževa . . . . . Vida Rlančarjeva, Štefka Breda Smidova in Mercedes I);>')r;kova . Menuet . . . . ijgfaR^^B • Marija Gradova, Stanc* Po! k in ba?.**ni zbor Sarabanda Gavota Zefir . . Flora ■ se okrog leta 1830 pri Parizu Scenograf: inž. Ernest Frani' Kostumi: Mija Jarčeva LISICI ZVITOREPKI (Reusird) Baletna grotesk^ s petjem na gla.-bo Igorja Stravinskega Mlakar Samo . . . . . . . . . Basista . . . • • žisflH • Banilo Merlak in Friderik Lupša Debenjak Kostumi: Mii j a SIMlOMIČNO KOLO ■ Uglasbil Jaka v Gotovac Dirigent: Samo Hubad Flejfl žonski in moški baletni zbor Slikarska dela: akad. slikar Marjan Pliberšek — Razsvetljava: Silvo Šinkovec — Inspicient: Milan Dietz — Lasulji c in maske: .Janez Mirtič in Tončka 1’dermanova gojenci Srednje baletne šole gledališki ust» opera '9S4 ŠTEV. 7 iW PlNO MLAKAR: OB NOVI BALETNI PREMIERI Z nalogami ‘rastejo moči. Seveda me smejo ibiti naloge previsoko zadavljene, temveč le toliko, da predstavljajo' spet stopnjo, ki je za stopnico y*šja od prejšnje. To je teoretično kajpak silno lahko reči, toda ugotoviti Jako pravšnjo stopnjo in ta dvig tudii resnično doseči in izvesti, -to pa vsekakor rja temeljito poznavanje materije in velikih naporov. Balet ljubljanske Opere hodi itako pot od stopnice do stopnice s prejšnjimi lastnim’! napori in s podporo Srednje toaletne šole v Ljubljani. Negove moči resnično rastejo. Straussov toalet »Nekdanje svečanosti« pomeni že tisto stopnico, ki ise n&eiikrait razširi v majhno in dvignjeno planoto, s katere (je vzpodbuden in ^®sel pogled naokoli in na pot, ki se vije tam spodaj. Izbrali smo to baletno uelo ravno zato, da bi naša baletna družina mogla izoblikovati dn dokazati čut *a stil, za elegantnost, za tehnično zmogljivost in za vse tisto, kar pač lahko Pokaže umetniško itelo. Nihče ne more reči, ali toodo »Nekdanje svečanosti« Rajale res vsem obiskovalcem ljubljanske Opere ali ne. Navzlic temu pa bi Mo umestno in prav, če bi fj ih vsaj po dvakrait videli vsi, ki se zlasti bavijo z vsem, kar 'je lepega. Poizkusili smo razširiti in poglobiti sceno do skrajnih možnosti našega k a> samo zato da bi tudii gledalec v naši Operi enkrat lahko občutil, v akšni meri je ples tudi prostominska umetnost in kako operira baročni stil Geometrijo. »Nekdanje svečanosti« so bile prvič izvajane 5. aprila 1941 v munchenski ržavnd operi in jiih danes pri nas dajemo prvič iv Jugoslaviji. Kot druga noviteta, ki se tudi prvič izvaja v Jugoslaviji je Stravinskega j^.oteska o Lisici zvitorepki. Ta »toalet tounlesque avec chanit« je prvi izvajal Jagilev 18. maja 1922 v pariški Operi v koreografiji Bronislave Nižinske, ®stre Vaclava Nižinskega. Leta 1929 se je kot drugi koreograf lotil tega . ®ta Sergej Lifar. Se nobene izvedbe tega dela, ki se zelo redko izvaja, 'sem videl na odru. V prikazani koreografiji sem »Lisico zvitorepko« prvič ^študiral jeseni 1. 1953 za ciklus znanih koncertov Musiča vi/va v Munchenu ile iimeila prodoren uspeh. s Koreografska ideja noče dmitiraiti štirih živali, temveč samo namiguje in Porninja na nekatere momente in njihove kreitnje. Čimbolj mogoče se hoče . ^akniti od realistične pantomime in pripovedovanja, ki ga tako in tako in a^° !Pe,vci- Tembolj pa dšče in zasleduje vise tdsto, kar bi moglo neposredno j ,®a zanimiv način prikazati hinavsko zvitorepko, ki hoče prelisičiti svojo 6v 'in ki jo ima že dvakrat v svojih krempljih, a se ji obakrat izmuzne 179 Pia in Pino Mlakar v razgovoru z Richardom Straussom preprosto zaito, ker mi itakio jočemo. Štirje artisti v cirkusu naj nam 'Pr' kažejo, kako .lepo bi bilo, če bi se lahko kar tako na zabaven način ubran1 ^ zavratne lisice. Stravinskega hudomušnost in izpeljava motivov ruske narodn melodike je genialna klovnerija. .[j Simfonično kolo pa je poizkus, kako napraviti iz raznih naših folklor11 elementov kola novo, umetno in enovito koreografsko tvorbo, ki gre pre stilizacije in adaptacije. PINO MLAKAR: SREČANJA Z RICHARDOM STRAUSSOM Le redkokdaj v življenju sem se za- novila. Srečanja se vrste za sre-čartl1^, vedel pomembnosti srečanja s to ali tako se bodo vrstila vse življenje. s6 ono osebo prav takrat ob samem sre- dar vse tisto, kar je res pomen*11'1^, Čanju z njo. S tem nikakor nočem reči, dogodi le redkoma ali morda celo s ^ da se nisem veselil takih srečanj, ali enkrat. Moja srečanja z Kicha zdelo se mi je, da .se mi bodo jultri Straussom se mi izdijo šele z“aJ’jet, ali čez teden ali čez leto dni vselej po- gledam na preteklih petindvajse 180 / y'd mojo in Piino gledališko pot pomembna in ob sedanji premieri baleta ‘Nekdanje svečanosti«, ki ga je mojster Strauss napravil in zaupal nama, Se mi izdi primerna priložnost, da jih v spominu obudim in jih vsaj deloma Posredujem tudi našemu občinstvu. Prvikrat sem se srečal z Richardom Straussom kot dirigentom, in to na Oekem koncertu v Berlinu. Kot mlad človek sem sicer že slišal nekaj kon-certov pri nas doma, toda iskreno povedano: malo sem vedel o teh rečeh. £udi o tem, da poleg Josepha, Johanna, “dvarda in Oskarja Straussa živi v Glasbenem svetu tudi neki Richard Strauss, sem tavedel pravzaprav šele lz jtega berlinskega programa. Ne vem Več, kaj vse je bilo tistikrat na spo-,red:u, toda nepozaben mi je ostal Mo-??rt- Saj imajo vsi orkestri sveta tudi pOzartove simfonije na sporedu, toda nebeškega Mozarta, kakor ga je jjodal takrait Richard Strauss z Unajskimi filharmoniki, nisem nikdar tul. šinilo je nekaj let. S Pio sva prvič astopjia s svojim večerom v Beogradu v novozgrajeni Kolarčevi dvo-ani. Tedanji upravnik Narodnega po-Qrišta Milan Predič nama je izrazil ®da bi naštudirala kak .balet v ..peri, kjer se je pričel uveljavljati kot .'rigent Slovenec Brezovšek. Nagovar-a* naju je za balet »Legenda o Jo-k.u<<> ki ga je napisal Strauss za vJ^gileva 1. 1914 in ki je ibil prvič iz-p Jan tik pred prvo svetovno vojno v arizu. Brezovšek da dobro pozna to l^iko in sploh Richarda Straussa, v r je sam tudi nekaj časa sodeloval .njegovem orkeisitru. Četudi midva (j®1! še nikdar nisva slišala te glasbe, tak videla ta balet, sva se vendar 0 navdušila, da smo vsi trije skle- 1 dati ves večer samo Richarda ®^-ssa. Ker »Legenda o Jožefu« ne ve^era> sm,° se odločili še za ‘lla Eulenspiegla«; ki naj bi ga tudi *0,rili kot balet. Dotlej se je spravil 'ta balet samo Djagilev 1. 1916 v New Yorku v koreografiji Vaclava Nižinskega. Mi v Beogradu pa smo 1. 1934 naenkrat začutili, da bi se tudi lahko. lotili te slovite glasbene pesnitve. Baje nikdar poprej in tudi nikdar pozneje ni pokojni Brezovšek s -takim ognjem študiral in vadil orkester. Bil je to prvi večer Rdch. Straussove glasbe v Narodnem pozorištu in uspeh je bil tako prodoren, da je Brezovšek takoj začel s študijem Straussove opere »Saloma« z Nuri Hadžičevo v naslovni vlogi. Nuri Hadži čeva je takrat podala polnokrven lik Salome, ne samo zavoljo žametne barve svojega glasu, ampaik (tudi zaradi plesa s sedmimi pajčolani, ki ga je naštudirala Pia. Richard Strauss tako tistikrat ni osvojil samo nas, ampak tudi Beograjčane. A tudi to srečanje z njim se mi ni zdelo takrat tako zelo pomembno, čeprav je nekako po svoje vendarle bilo, kar hočem takoj razložiti. Ko sva bila s Pio že naslednje leto angažirana v Ziiriehu in je bilo na upravni seji govora o vsakoletnih zuriških svečanih igrah v mesecu juniju, sem predlagal za toalet isiti Straussov večer, kot smo ga imeli v Beogradu. Nekateri dirigenti so se pomišljali zaradi izrazito simfonične glasbe »Tiila Eulenspiegla«, a navzlic temu sem prodrl. In glej čudo! — na upravnikovo povabilo je mojster Strauss odgovoril, da želi izmed vseh predstav na svečanostih dirigirati prav najin večer! S Pio sva 'bila v velikih skrbeh, kako bo potekla generalka, ki jo bo vodil sam komponist. Upravnik naju je predstavil, segli smo si v roke in Richard Straiuss je šel za pult v orkester. (Ob navzočnosti tako slavnih osebnosti je vsak operni orkester malce nervozen — vsi so vstali in ga pozdravili s pritrkavanjem lokov ob godala, razen tega pa so v gledališču vedno prav tako ljudje, ki želijo uspeh, kakor tudi ljudje, ki ga ne žele.) Ko je preigral nekatere odlomke, naju je vselej spraševal iz orkestra na oder, ali se nama zdi njegov tempo dober, oziroma ali si želiva 'kaj hitreje itd. »Tilla Eulenspiegla« /je zelo pazljivo sledil na odru im vsi smo se čudili njegovi intenzivnosti navzlic mirnemu dirigiranju. Drugi dan je bila tako imenovana gala predstava. Vsi smo plesali itako Ikakor še niikoli poprej. Čutili smo se čisto varne v Straussovih rokah, skorarj nekaj očetovskega je velo iz njega, iko je naiju vodil, vsakega ob eni roki, ipred zastor navdušene publike. Večer se je končal s »Tillom Eulensipieglom« in najina zmaga ije ibila popolna, ko se je Richard Strauss, ki je v operi vedmo sede dirigirali, dvignili s sedeža in stoje ploskal na oder. Drugi dan sva bila povabljena na obed k madame Reiff, kjer je tudi Strauss vedno prebival, kadar je prišel v Ziirich. Nijen mož 'je bil menda naj-solddnejši švicarski bankir, ki pa je kot amater zelo lepo igral čelo. To sem spozmal na raznih koncertih, ki jih je od časa do časa prirejal v socialnih ustanovah, ki jim je bil pokrovitelj. Na teh koncertih so nastopali tudi drugi vidmi umetniki, 'ki jih je madame Reiff znala pridobiti za take karitativne nastope. No, in tukaj, v klasicističnem slogu zgrajeni vili Reiffovih, ki je bila prepolna vseh mogočtih umetnin, sva prvič od blizu in v kramljajočem pogovoru spoznala tega, enega največjih glasbenikov zadnjih šestdesetih let. Po postavi je bil velik, slok in krepak človek, precej okrogle glave, ki je bila v nečem podobna glavam dveletnih otrok, s polnimi, kot breskva nežnimi lici. Ali v pogovoru, ki ga je vodila madame Reiff, ni bil prav nič otroško predan ali razposajen in prešeren, kakor ito pogostokrat opazimo pri takih in tako starih umetnikih. Res, bil je ljubezniv, toda meni se je zdelo, da samo korektno ljubezniv. A tak je bil ne le do naju, temveč tudi do Reiffo-vih, pri katerih je bil kot doma. (Sicer bi ga ibila prav gotovo kot na vseh drugih potovanjih spremljala skrbna in stroga soproga Pavlina!) GosP3 Reiiffova je v svoji mladosti študiral*' pri Richardu Straussu kompozicij®-(Med drugim tje skomponirala tudi ne' kaj .oper!) Ko smo govorili o baletni umetno®*1 in o Straussovem doprinosu, je mojs^* dejal: »Z baletom .Legenda o Jožefu sem hotel obnoviti ples. Ples je ma^1 današnjih umetnosti in obenem posre' dovalec med njimi. Ples — kot izraz dramatskega, in ne samo tega. PleS v tisti moderni inačici, v kateri je san' le riitmizirano ali parafrazirano dogajanje, nas vodii žal mnogokrat veli150 preveč vstran od stvarnega jedra r®s' ničnega, čisto inspira.tiv.nega, gibanJu in absolutni lepoti posvečenega plesa' vstran od baleta. To sem hotel P®' mladiti. Na .to misel, zdi se mi, so B*. privedli najprej ruski plesalci. ,Jožef’ vsebuje oba .elementa: ples K® dramo in ples kot — ples. Čiste laS nosti prave samogracioznosti ne smein® izgubiti, tako kakor v glasbi P° _ karakterističnega, programskega in mentarnega nikdar ne smemo biti P1"1 kraj.šani .za ilinijo absolutno ljubke®^ To je bil, .če .hočete, moj namen .Legendo o Jožefu1.« . Ko smo se poslovili, je nama še » v spomin svojo sliko s posvetilom- ~ til sem, koliko kulturne tradicU.J umetniških dobrin in razgledanosti J v tej osebnosti nakopičenih, do ^ateTl0 se ne bom mogel nikdar povzpeti, je nekje usoda sinov majhnih narod® In vendar nisem bil zaradi tega sten. Bilo je to meseca junija 1. 19 Ko je Cleme.ms Krauss PreV*:» 1. 1938 vodstvo miinchenske Opere> bila ena izmed glavnih točk njeg°vf® daljnosežnega programa, da bi rflUr() chenska Opera postala za Straussove stvaritve najverodos* , nejše in najvažnejše središče. V repertoar naj bi postopoma sPre/u(ji prav vsa njegova dotedanja in -0, nova dela. (Čeprav je bil Strauss nakovčan, je vendar muncheo Glavne vloge v našem novem baletnem večeru plešejo: Stane Polih, Lidij a Lipovževa, Gorazd Vospernik in Tatjana Remškar jeva i Opera imela dotlej na sporedu le nekaj njegovih oper, praizvedbe pa so bile povsod drugje, samo ne v Miin-chenu: nemo propheta in patria!) S prihodom Clemensa Kraussa se je to temeljito spremenilo, in ko si v času Goebolsove »kulturno-iideološke izgradnje« nihče ni upal izvajati del, katerih avtorstvo bi imelo kakršenkoli »madež nearijskega porekla« ali ki bi temeljila na biblij siki snovi, ki je bila ožigosana kot ireakcionarska, je Krauss kot nemara največji operni' gledališčnik zadnjega časa z največjo skrbnostjo, z najboljšimi močmi in s skoraj neomejenimi materialnimi sredstvi gradil v munchenski 'Operi Rich. Straussov repertoar. V treh letih so prišle v repertoar vse njegove opere in pod vodstvom Clemensa Kraussa so zagledale odrsko luč vse Straussove poslednje stvaritve: »Dan miiru« (Friedenstag), »Dafne«, »Capriccio«, »Danajina ljubezen« in balet »Nekdanje svečanosti« (Verklungene Feste). Ker izvajamo ta balet prvič pri nas, naj obrazložim še, kako je nastal. To je bilo hkrati tudi najino zadnije srečanje s Straussom... Kmalu po senzacionalnem uspehu »Vraga na vasi«, 1. 1939 v Miinchenu, je naju poklical Clemens Krauss in nama povedal, da želi mojster Strauss napraviti z nama kak nov balet, v katerem bi bila v celoti ali vsaj delno uporabljena njegova že izdelana Cou-perinova suita. To je bila za naju nad vse častna ponudba! Prosila sva za daljši premislek — saj je bilo treba šele najti scenarij za nekaj, kar je v glasbenem partu deloma že obeleženo. Da ta scenarij ne sme pomnožiti že brez tega tako mnogoštevilno odrsko produkcijo galantnega in pikantnega stoleltja, nama je bilo takoj jasno. Toda scenarij brez zgodbe? Vendar pa bi Couperimovi suiti to najbolj ustrezalo. Ali to bi bil končno le baletni diver-tissement. Midva pa sva hotela nekaj več: hotela sva vsaj nakazati, kako vse tisto, kar se nam zdi lepo, ustvarja stil in terja dognanost; 'ko pa je že do kraja nasičeno s to lepoto, že utruja-in kako se potem pojavljajo nov> estetski tokovi. Zato sva izbrala histo* rično tako priljubljeni motiv baroka in romantike: Flora in Zefir. In to sva kot sceno na sceni združila in posta* vila v središče novega baleta: baročna Flora pod prenasičeno estetiko svoje®3 časa toži in čaka odrešenja, dokler J® Zefir ne reši težke krone. Baročn1 oklep poči kot kostanjeva lupina in lZ njega se izlušči ista, a vendar nova. romantična Flora v plesu na konica«- Estetika baročnega klasičnega baleta in estetika romantičnega baleta na prstih; dramatično jedro novega baleta: lepota rodi lepoto. Ajli zato Je morala preminiti lepota baroka, a tega v svoji zanesenosti ne more razum©1 neki francoski grof blizu Versailles**' ki mu je Restavracija vrnila grad-park, knjižnico, galerijo in vse sp°' mine slavne preteklosti. NekdanJ svečanosti, to je ozračje, iz katerež3 naj bi zrasel ves balet. Vedno bolj sva bila zaljubljena v j® snov in ko sva spet in spet posluša ^ Straussovo in Couperinovo suito, ma je bilo bolj in bolj jasno, da } prav ta antiteza in sinteza baroka 1 romantike, že zato, kako je StraU®“ Couperina obdelal, stilistično ta*^ skladna rezultanta, kakršno jo je m® gel dati tako velik mojster mojstr ’ ki se je rodil 200 let prej. PredzadnJ. številka suite je manuet; toda to več plesni menuet galantnosti in 'a kotnosti. Nad njim je kot črna prena nad lepim šopkom tenka, roman tično občutena žalost: Rich. Straussov muizikalnosit. '»Verklungene ^est® (Nekdanje svečanosti), sva mu PreT, lagala v pismu, tako naj bi se imen val novi balet. Clemens Krauiss je poslal scenarij predloženim naslovom v Garmis ' kjer je (bival veliki glasbenik. ^ strpno smo vsi trije čakali na odgovor. A ga precej dolgo ni bl-e Vedeli smo sicer, da je Straussu 184 Precej čez 70 let, čeprav mu tega ni wlo videti, 'kadar je sedel v loži ali *J° je bil za pultom, še celo pa ne, ka-ar ga je občinstvo priklicalo pred fastor in v luč rampe. Besede, pisma 111 dejanja so pri takem človeku že 2®lo pretehtana reč ... Nekoč pa je le prišlo povabilo, naj Pr'de,va v Garmisch na razgovor. Bilo J® decembra 1. 1940. V Garmischu je ttlo nad pol metra snega. Sestanek je 0ll napovedan za deveto uro zjutraj in P° navodilih iz Miinchena sva še ravno Pravi čas našla Straussovo vilo. Ob-”ala sva pred Straussovimi vrati in sem se obotavljal pritisniti na ^Urnb, nad katerim je bilo preprosto naPisano: Dr- • Richard Strauss, Ka-P6Hmeister. Močno mi je bilo srce pred ječanjem z velikim muzikom prav v pegavi malo dostopni delavnici; pa udi strah pred naegovo soprogo, ^Pavlino, ni bil majhen. Kadar-je prišel Richard Strauss v miin-^hensko Opero, je bila prav gotovo ob Jem globoko dekoltlrana, starikava in Suhljata gospa, neopredelljeno sivka-h las in z bleščečimi dragulji krog ^ratu in na rokah. Vse je razodevalo, , a je to 'bila izamlada elegantna in du-Ovita rdečelaska, vajena, da so ji _y°TiM, a tudi premagovanja skrbi, ki v zvezi s teatrom, intrigami in 'j^Pehi. v času, ko je po teatrih vla-a'a Goebelsova kulturna komora, pa ,° se je vsi najraje izogibali, ker J® imela o tem svoje nazore a tudi ^Kritosrčnost, ki so jo moški sicer 'rahopetno skrivali. Goispa Pavlina J*. ni bila priljubljena, »hrabri« mo-** svet pa se ji je najraje izmuznil ^Prosto s tem, češ da ima dolg je-, • Baje je bila neznansko nevljudna skopa. Tako de nama pravil kapel-llc S., ki je bil korektor pri tisku ,s^h zadnjih mojstrovih partitur. Ne-aJkrat, ko je prišel poslovno v Gar-ods°h» je moral čakati na mojstrov govor kar v hladni lopi na vrtu, ne a bi mu po dolgi poti s čim postregli. Pozvonil sem. Odprla je služkinja in ko sva di povedala, da sva najavljena, naju je spustila do hiše. Tu pa se že pokaže gospa Pavlina, naju premeri od pet do glave, vpraša, kako sva potovala, naju povede v mojstrovo delovno sobo in naju pusti sama. Soba je bila predeljena v diva prostora in iz drugega nama pride prijazno naproti Strauss. V rokah je imel naijin scenarij. Pozdravili smo se, sedli smo in je pričel. Z vsem se strinja, tudi z naslovom, le nekaj bi rad, da bi namreč v baletu dobil največ prostora ples na prstih. Temu nisva mogla pritrditi, ker je bil prav v času okrog 1. 1830, ko naj bi se zgodba godila, ples na prstih ravno izraz nove romantične smeri; baletni klasiki tistega časa so ga zavračali kot nekajj neuravnovešenega, neresnega in neklasičnega. Če naj torej v »Nekdanjih svečanostih« izvedemo to antitezo: barok — romantika, kakor gledamo danes na oba kot na nekaj enakovrednega, enako lepega, večno lepega, potem nikakor ni moč dopustiti, da bi ples na prstih (v našem primeru: romantika) prevladoval. Malone hudo je nama bilo, ko sva videla, da sva s tem argumentom zmagala. Glasbenikovo srce je bilo pač zaljubljeno v »pas de bourree siur les poinites« in tako si je tudi vedno želel na prstih vlogo Sula-mide v najini koreografiji »Legende o Jožeiu«. Ta preizkušeni in modri mojster, ki de sodeloval in pilil pri libretih tolikih oper in baletov s pomembnimi literati in umetnostnimi zgodovinarji, naj zdaj, ko snujemo vsekakor eno izmed njegovih poslednjih del, popusti prav v točki, ki imu de tako pri srcu? Hudo nama je bilo in skoraj sram naju je bilo, a vendar nisva mogla drugače. Pričeli smo z glasbenimi primeri, ki bi prišli v poštev za ta ali oni ples. Vtem pa stopi v sobo gospa Pavlina in reče zapovedujoče: »Bibardček, izdaj greš za eno uro na sprehod po vrtu, gospoda — pokazala je na naju — pa bo tačas počakala tu in se s čimerkoli 185 zamotila!« Zaprla je vrata, a vsi 'trije smo navzlic temu vedeli, da je r.es najbolje, če lepo ubogamo. Mojster je kot v opravičilo pripomnil, da mu je zdravnik zapovedal vsakdanji sprehod ob tej uri, in zaipustiil sobo. Ni preteklo pet min/ut, ko sva ga že zagledala skozi okno, kako gazi po visokem snegu do vratu zavit v s krznom podložen črn plašč, volnen šal in s kučmo na glavi. Šele zdaj sva se razgledala po sobi: vsepovsod bodisi bidermajersko 'bodisi jugendstilno pohištvo, ki mi ije sicer zoprno, a tu je bilo okusno dopolnjeno in izbrano z nekakšnim dunajskim, ce-sarskomeščamskim občutkom. Klavir in veliko stojalo za note, kot ga je bržčas imel kak star muzikus, virtuoz na violo da gamba. Po stenah bakrorezi, slike, zlati venci in Mozartova ter Beethovnova glava. Na knjižnih policah note, partiture in knjige — nekaj jih je bilo odprtih, kot bi jih bil bralec pravkar odložil. Prijetno je bilo tu, čeprav je vel iz prostora vse drugačen okus in duh kakor domač. Čez uro smo spat zastavili razgovore in mojster je začel pokladati po stolih, po klavirju, po pultu in po mizi originalne Couperinove kompozicije za čembalo, kii so se mu zdele najžlahtnejše. Balet »Nekdanje svečanosti« naj bi bil v celoti zgrajen na originalnih Couperinovih kompozicijah, celo prehodi naj bi biili po možnosti Couperi-novi. Tej melodijski liniji pa bo dal Strauss svojo barvo in orkestrsko formo. To ne bo ne Couperin ne Strauss, temveč nekaj novega. Res, da bo slišati včasih čistega Couperdna in včasih čistega Straussa (na Couperinu!), a vendar 'bo celotni vtis enoten, celovit, vseskozi zanimiv. Kako kočljivo je to! Malone vsi obrisi novega baleta so bili že začrtani, ko pogledam na uro. Ena je minila, bil je čas obeda. Hotela sva se posloviti, češ da smo z dogovarjanjem pri kraju. On pa ni na to črhnil nobene. Nastal 'je mučen pre- mor, tako da sva si na tihem rekla, al1 je bilo sploh prav, da sva se tak° dolgo zadržala. Pogledal naju je nek°* likokrat z mirnimi rjavimi očmi, 'bel1; kratko ostriženi lasje pa so se mu Prl tem krog glave svetili kot aureola. Re' kel pa še vedno ni nič. Nekaj mu 111 bilo prav, to sva čutila. Vtem pa pride gospa Pavlina in pravi, da je ^ obeda. »Gospa in gospod Mlakar (i®e je izgovorila gladko in pravilno, kaf mnogi Nemci ne morejo) ostaneta da' nes pri nas na obedu, ali ne, Rihard' ček?« Mojster je veselo vstal izza kla' virja in naju s sproščeno kretnjo in ? prožnimi koraki povedel v jedilnico, je bila prav tako v pritličju. Na sred' je bila miza, pogrnjena za štiri. Sob3 je bila v enem kotu dvignjena za dve stopnici, kot je to bilo včasih v netf>' ških hišah. Ondi je bil naslanjač in mizica s telefonom. Pogovor med obedom se je sukal 0 sodobnem gledališču, o baletu in o ta' leratih. Oba sta znala zanimivo priP0' vedovati. Ker sva bila že premlada, d3 bi -bila kdaj videla plesati Nižinskega« sita nama skušala prikazati tega čudo* vitega plesalca prve dobe Djagilev8' Nižinskega je zatekla prva svetovi18 vojna na Ogrskem, kjer se je bil ravD° poročil. Avstrijske oblasti so ga inter* nirale. Na banketu oib priliki izvedb® neke Straussove opere v BudimPes je nanesel pogovor tudi na DjagileV (za katerega je Strauss 1. 1914 komP0' niral »Legendo o Jožefu«) in na inter* niranega Nižinskega, za katerega se r takrat zavzemal španski kralj, da bi 83 Avstrijci izpustili v Švico, kjer je Lausamni Djagilev spet zbiral sV°l[ sodelavce. Pri tem pogovoru je zlas oholo govoril o takem plesalcu P1-0?*,! poslanik. Richard Strauss (ki je . seveda Bavarec!) pa je vpričo vse zabrusil pruski ekselenci: »Kar je . _ Friderik Veliki med kralji, to je Ni*111^ ski med plesalci!« Ali je morda Pr^ to kaj zaleglo, ni vedeil, res Pa,_ Avstrijci kmalu nato izpustili Ni® skega v Švico. lbtj i5—sSr Le Feuilletov kinetogram starega plesa sarabande iz l. 1640 Ko sva se odpravljala, je naju gospa Straussova naprosila, naj bi vzela s s®boj v Miinchen lonec domače svinj-slte mašiti za sina, ki je živel na Dunaju. Bila je vojna in prava mast je bil, v a v Nemčiji dragocenost, za preva-anije po vlakih pa zaradi preiskav tudi nevama stvar. V Miinchenu naj bi lo-nec izročila pevki U., Iki je večkrat S&stovala na Dunaju. Malo sva oklepa, ker nisva vedela, ali bo pevka °tela prevzeti pošiljko, nisva pa ma-*®a, da bi lomeč potem obvisel na ania. To bi 'lahko bil povod hudih , itlcov s^rofie goispe Pavline. Menda r® razumela, zakaj brž je velela °žu, maj pevki telefonira in ji vse pove. Strauss je stopil k telefonu, brska! po imeniku, vrtel številke, ali zveze ni dobil. To je spravilo gospo Pavlino v itako sveto jezo, da je kar vpričo naju nanj zarohnela, kakšna neroda je. Mojster je nemo obstal ob miizici to solza mu je stopila v oči. Midva bi se bila rajši pogreznila, kakor da sva bila priči temu prizoru. Energični Pavlini pa je res takoj uspelo dabiiti zvezo z Miinchenom in brž smo imeli zagotovilo, da bo lonec že čez dva dni v sinovih rokah. Mati Pavlina je sijala od sreče, oče Strauss pa je menil, da bi lahko sin živel tudi brez te masti, ki 0° midva skrbno zavito nosiva v Miinchen. 187 Konec januarja 1941 je že Strauss poslal . partituro miinchemski Operi. Krauss je od zadovoljstva kar puhal iz debele cigare, ko jo je pregledoval. Dragocenost za dragocenostjo se je nizala v tej glasbi. Sam bo dirigiral novi baletni večer, na katerem se izvedejo »Nekdanje svečanosti« in »Legenda o Jožefu«. Oprema naj bo kar najpopolnejša. Nemudoma sva morala z avijo-nom v Berlin k odličnemu scenografu Rochus Glieseju, da siva ga pridobila za sodelovanje. 15. feibruarja so bili načrti že gotovi, Olemens Krauss jih je sprejel in odobril aproksimativno vsoto 300.000 .mark, kar je bilo tudi za miinchensko Opero ogromno. Slo pa je za ibenečanske brokate, francosko svilo in čipke. S Pio sva .vestno študirala Le Feuil-letove kinetograme starih plesov od 1. 1680 naprej in prevzel je naju pravi ogenj navdušenja za premiero, ki naj bi toila 5. aprila 1941. V te priprave pa trešči vesit, da je Jugoslavija zoper Hitlerjev ipriitisk in silo nekla svoj ne! To je pomenilo za vsakogar, ki je ljubil svobodo, tisto uro nekaj velikega, kar je človeka prevzelo, da je začel vse drugo podrejati. To čustvo se je zarezalo v vse najino delo' za premiero. Ko so začeli časopisi napadati. Jugoslavijo, sva sklenila, da se jaz vrnem domov, Pia, pa izpelje premiero do konca, saj so bili poleg Richarda Straussa in Clemensa Kraussa še mnogi vložili veliko truda v vso stvar. Frem-denpolizei mi je odbila vizo za potovanje v Jugoslavijo, češ da je zaradi bližnjih velikonočnih praznikov preobremenjena z izdajanjem potnih dovoljenj. Toda v tistih in takih dneh je bilo človeku dano, da se je z občutkom prevrtal za čela oblastnikom. Čutil sem, da bo Hitler napadel Jugoslavijo, zato nisem mogel več čakati. Dne 2. aprila (za 10. uro je bila napovedana prva glavna skušnja) sva se s Pio navsezgodaj poslovila na miinchenskem kolodvoru. Pia je imela moje pismo n® intendanta Clemensa Kraussa, v ka rem sem mu obrazložil, da moram sle- diti svoji vesti. Pia je ostala saina pismom na kolodvoru, doma s Pe^ ' pol letno Veroniko in s polno od_° varnostjo za bližnjo premiero, imel občutka, da bi ibi'1 tisti trenu zapustil zastavo umetnosti, pod ka'te sva se skupno borila že vrsto leti ■ kor sita mi pozneje dejala Ric»a Strauss in Clemens Krauss. Toda nisem mogel priti preko ljaka. Povsod je bilo polno vojaštva ^ vse je bilo zastraženo. Na policij i morali biti že obveščeni, kajti bili so tele- menoj obzirni. Krauss mi je po fonu sporočil, maj pridem in PIe vsaj premiero in da mu je Fremde polizei obljubila, da bom prav g°*° dobil vizum za domovino. Dve uri pred premiero sva bila vs v svoji garderobi. Uro pred začetk0 me obišče agent in mi pove, kar so n* ---- ... češ naročili: naj se ne bojim nastopit1 radii grozilnih pisem upravi Opere, da nastop jugoslovanskih umetnikov času, ko v Jugoslaviji maltreltira^ Nemce, utegne izzvati v gledališču momsitracije. V Operi da je dov tajne policije, ki foo v kali zatrla vS tak poskus. (Verjetno je Krauss v za njem hipu odločno preprečil diri'Sir protest »nemškega ljudstva«.) »Nekdanje svečanosti« so doživ- navdušen sprejem in še se spomini iskrenega Kraussovega izraza, ko na ^ je v svečano razpoloženem gledal1* čestital pred zaveso. Pod njegovo 1 tirko je novo Straussovo delo za® dalo odrska luč in ko smo končali P*^ miero z dramatično in etično pame^g nim »Jožefom«, je kar drhtel od sr Ha J in vznemirjenja. Uspelo mu je, ^ občinstvo soglasna sprejelo itud1 . balet, ki ga je Goebels povsod onemogočil. Spet je bila v miincn^ ^ skem gledališču zadelana ena vrz izpolnitvi Straussovih del. 188 Bila je to ena najinih nagvečjih premier, a nisva je praznovala. Skozi špalir navdušene publike sva odhitela v avto, ki ga je stražila policija, in odhitela doimov. Richard Sitrauss žal ni bil na premieri, sporočil je, da je bolan. Zaradi nadaljnjih dogodkov nisva zasledovala, ali je bil res bolan, ali pa se je zaradi situacije previdno izognil. Starost ima svojo modrost. Samo to ‘še pomnim, da nama je na njegovo pobudo založnik Oentel poslal pogodbo za odkup avtorskih pravic. Po tem baletu je Strauss skomponiral še opero »Capriccio« in »Danajina ljubezen«, labodji spev pa so mu bile štiri pesmi za ženski glas in mali orkester. Vse to so vsekakor pomembnejše stvaritve kot bo- »Nekdanje svečanosti«, ali ta bailet je njegova zadnja duhovita in lahkotna igra in hkrati mojstrovina, ki kaže vso tenkočutnost, suverenost im fantazijo tega glasbenega genija našega stoletja. VSEBINA BALETOV NAŠEGA NOVEGA BALETNEGA VEČERA »Nekdanje svečanosti«. Po francoski revoluciji in Napoleonu je čas Restavracije vrnil plemstvu gradove. Neki grof blizu Pariza okoli 1. 1830 sanja o nekdanji slavi in blesku svojih prednikov. Vrhunec lepote je zanj francoski barok sončnega 'kralja Ludvika XV. V svoji zanesenosti povaibi k sebi baletnega mojstra in primabalerino pariške Opere, da bi z njima pripravil svečanost, kinajibi obudila lepoto nekdanjih 'ini. Umetnika razumeta njegovo željo, a hkrati ga skušata prepričati, da je *ePa in vredna tudi nova baletna umetnost, ki se pravkar poraja na odru Pariške Opere. Najlepša pridobitev nove plesne umetnosti je ples na prstih. Sporazumejo se. Plesalci bodo priredili alegorični balet »Zefir in Flora«, ki naj bi jasno pokazal, kar je še skritega; starih lepotah bodo vstale nove, a Flora bo predstavljala most od ene 'ePote do druge. Grofa je vse to prevzelo. Toda vse, kar je noivega, ga je prevzelo samo na ^1: premočno živi v njem tradicija nekdanjih lepot in njegova fantazija ujeta v privide. Zdi se mu, da res Vldi, kako odhaja markiza de Pompa- dour z nekdanje svečanosti na njegovem gradu in kako se poslavlja od nje njegov daljni prednik. Toda vse to živi le v njegovi fantaziji. Preteklost se ne vrne, ostali so le spomini na nekdanje svečanosti. »Lisica zvitorepka«. V tej baletni groteski s petjem nastopajo štiri živali: petelin, lisica, 'koštrun in maček, štirje pevci (dva tenorja in dva ibasa) pa pripovedujejo hudomušno basen o tej živalski bratovščini, ki v nji lisica hoče prelisičiti petelina, da bi ga ujela za svoij slastni: zalogaj. Lisica res dvakrat premami petelina, da verjame njenim vabljivim besedam in se pusti ujeti. Ob njegovih klicih na pomoč pa ga vedno rešita koštrun in maček, tako da se groteskna zgodba na koncu srečno konča. Štiri živali predstavljajo štirje cirkušlki artisti, !ki na klovnski način prikažejo zgodbo o lisici zvitorepki in njen ibasensko zabavni konec. »Simfonično kolo« nima osnovne odrske zgodbe, temveč samo skuša v plesni obliki in na folklornih elementih našega kola ponazoriti glasbo Gotovčeve simfonične pesnitve. Dr. VALEN S VODUŠEK: IGOR STRAVINSKI IN BALET »LISICA ZVITOREPKA« V vsej zgodovini glasbe menda ni nobenega drugega velikega ustvarjalca, pri kateirem bi podoibno kot pri Stra-vinskem več kot polovica skladateljskega dela bila posvečena baletu. Za to ima odločilno zaslugo — ali vsaj enako zaslugo kot Stravinski sam — genialni impresarij Djagilev, ki je leta 1910 v Parizu postal pozoren na mladega, 28-le,tnega, še pravzaprav neznanega skladatelja im mu dal naročilo za baletno delo za novoosnovano skupino »Ruski baleti«, ki je pomenila odkritje in zgodovinski dogodek v zgodovini baleta. Tako je nastal še istega leta prva balet Stravinskega »Ognjeni ptič«, leto zatem drugi, »Petruška« in zopet čez dive leti še eden, najorigi-nalnejši in umetniško najmočnejši, »Pomladno obredje« (»Sacre du Prin-temps«). Izvedba tega zadnjega dela leta 1913 pomeni istočasno veliko prelomnico v zgodovini glasibe. Takih prelomnic v tisoč letih evropske glasbene umetnosti ni bilo veliko: rojstvo večglasja v gotskih katedralah 12. stoletja, rojstvo enoglasne Sipremijaine melodije združeno z rojstvom opere okoli leta 1600, 150 let pozneje kristalizacija melodije nove vrste in z njo nove forme, klasične sonate in nazadnje morda še okoli 1850 razcvet opojnih Wagnerjevih harmonij. Ob »Pomladnem obredju« Stravinskega zasliši Evropa zopet nekaj njej neznanega: elemen/tamo, barbarsko silo ritima, ki od mistične groze raste do zamaknjenosti in obsedenosti; obenem pa zasliši prav tako barbarske, trde in brutalne harmonije, polne ostrih disonanc. Tako je bdla rojena nova muzika, zopet v gledališču kort že dvakrat poprej, a tokrat prvič na baletni premieri: nova muzika, muzika 20. stoletja. * Kakor pri mnogih takih rojstvih so tudi tedaj krikli protesta preglušili glasove navdušenja. Stravinski popisu-je v »Spominih« nepopisni škandal na tej premieri. Naraščajoče vpitje, ki se je dvignilo že kmalu v začetku izvedbe, ga je pregnalo iz avditorija za kulise. Tam je videl na stolu koreografa, slavnega Nižinskega, ki je na vse grlo vpil in štel takt plesalcem na odru, ker orkestra zaradi hrupa .v dvorani ni bilo mogoče več slišati. Da b< pomiril hrup, je velel Djagilev prižigati in ugašati luči v avditoriju, a brez uspeha. V peklenskem trušču je Stravinski imel le še eno skrb: z vso sil° je za suknjič vlekel nazaj Nižinskega, ki je hotel s stisnjenimi pestmi planit1 na oder pred občinstvo. * Leto dni zatem zadivja v Evropi vojna. Stravinski se umakne v Švico-Sam pripoveduje, kako mu je v tistih letih daleč od domovine branje ruske poezije pomenilo pravo tolažbo. Tako so mu takrat na ruskih narodnih tekstih nastajala skoro (vsa dela, »Pribaut-ki«, »Mačje uspavanke«, obe zbirki glas s spremljavo instrumentov, in tudi dva nova baleta: »Lilsica zvitorepka« (»Renard«) in »Ruska kmečka svatba« (»Les noces«), »Lisica zvitorepka« je manjše delo v primeri s »Svaitbo« in je v neke«1 pogledu priprava nanjo. V obeh delih pa je opaziti pri Stravimskem važen preobrat od njegovih prvih velikih baletov. »Petruška« in »Pomladno obredje« sta pisana za ogromni orkester, ki bi se lahko kosal z velikanskim instrumentalnim aparatom kakega Richarda Straussa ali Mahlerja. Balet »Lisica« spremljajo štirje pevci in 16 solističnih instrumentov. Novi estetski ideal i®8 poleg drugega prav prijemljive korenine; v vojnem času praktično ni mo-j goče računati na izvedbe z velikim1 orkestri. Podoben praktični povod pojasni tudi Stravinski sam v »Spominih« za t°» 190 kako se je v »Lisici« med drugimi instrumenti naenkrat znašel cimbal, ki nam j,e sicer znan 'le iz ciganskih kapel na Madžarskem.1 Medtem ko je delal na tem baletu, je v neki ženevski restavraciji stalno igral majhen godalni orkester, ‘ki je imel vključen tudi cimbal. Stravinski se je navdušil za ta instrument zaradi njegovega preproste-Sa, a vendar polnega zvoka in ni odnehal prej, dokler si ni še sam kupil tak cimibal in se naučil igrati nanj toliko, da je lahko napisal zanj njegovo vlogo v »Lisici«. * V »Ruski kmečki svatbi«, ki ji je dal konično podobo šele leta 1923, je prišel Stravinski v nekem pogledu do sestave orkestra, ki (idealno ustreza njegovemu Slasbeneimu izrazu tistega časa: sopranski solo in ženski zbor spremljajo štirje klavirji in sedemnajst tolkal. Skladatelj, ki mu je ritem gonilna sila Siasbe, uporablja le še same ritmične 'nstrumente: tudi klavir namreč uporablja tu samo še kot tolkalo. A ne Sre pri tem le za ritem. Bistvo umetnosti Stravinskega je — in to ne samo Za njegovo prvo »rusko« dobo, temveč za vsa dela od prvega do zadnjega — kratkost in jedrnatost v izražanju. Ker sovraži retoriko, sko.ro nikdar ničesar ne ponavlja. Ker je proti patetiki, je 1 Ker pri nas tega instrumenta ni na razpolago, ga v izvedbi v naši operi nadomesituje klavir. v izrazu skoraj namenoma suh dn hladen, trpek dn oster. V njegovi muziki ni ničesar erotičnega ali sentimentalnega; rajši je preprost do primitivnosti in oster do brutalnosti. Čeprav je mojster instrumentacije, mu v kombinaciji zvokov ne gre za barvo, temveč za oster profil tega ali onega motiva. Stravinski ni glasbenik-slifcar, temveč glasbenik-trisar. Zato ljubi za profile svojih motivov tudi hladen, objektiven zvok in po tem idealu izbira instrumente. * Vse te lastnosti ima muzika Stravinskega tudi v »Lisici«. Pri tem delu pa je itireba omeniti še en element, ki je prav tako važna primes njegove umetnosti v mnogih deilih: njegovo nagnjenje h groteski. Morda je globlja korenina takega nagnjenja pri njem kot pri marsikaterem modernem umetniku v življenjskem pesimizmu. Če se strinjamo s Chestertonom, da je humor znak optimizma in prepričanja, da so ljudje doibri, (bi lahko pristavili, da se onemu, ki je prepričan o nesmiselnosti življenja, humor kaj rad izprevrže v ironijo in grotesko, ki je pravzaprav v bistvu tragična. Tak tragičen prizvok je morda v »Lisici« slišati iz zapomaganja petelina, ki kliče na pomoč boga in svetnike. Drugače pa prevladuje v tem delu pravcati burkasti element, ki se izraža glasbeno v trdih melodičnih intervalih, (zvečani kvarti, veliki septimi itd.), v Pravi užitek je kaditi cigarete Morava izdelek ljubljanske Tobačne tovarne pevskih glisandih preko oktave, v oponašanju klavrnega petelinovega kokodakanja v fagotih, v skiciranju zvoka starega ruskega ljudskega instrumenta gusel, ki jih Stravinski oponaša s flažo-letnimi toni na vMini. Ob vsem tem je na drugi strani z dražestnim humorjem izražen lirični motiv v serenadi živali pred lisičinim brlogom. * Ko je imel Stravinski za seboj »Li-sioo« in »Svatbo« in za njima tudi že tretiji toalet — »Zgodba o vojaku« (»Histoire du soldat«, 1918) in še prvi povojni balet »Pulcinella« (1920) po muziki Pergolesija, se je izvršila v njem — kot emigrantu odrezanemu od domačih tal — metamorfoza. Ta se je izrazila prvič v oddaljitvi od ruske ljudske motivike in drugič v približanju k objektivni, abstraktni glasbi baroka. V tem neoklasicizmu, katerega prvi in pravi začetnik je zopet v glasbi on sam in ki je bil razumljivo zelo blizu njegovemu nagnjenju k objekt;-vizmu, je poleg obeh največjih del v tem duhu (»Oedšipus Rex« in »Simfonija psalmov«) skladal nova baletna dela-Za razliko od njegovih dionizičnih mladostnih del so sedaj v srednjih letih nastajala apotlinično umirjena 10 prečiščena baletna dela: »Vilinji poljub« (1928), »Apolon Musagetes« (1828). »Igra kart« (1937), »Ba.letne scene« (1944). Svojo ljubezen in nagnjenje do baletne muzike pa je potrdil še v starosti, ko je pred nekaj leti bržkone sedemdesetleten napisal doslej zadnje svoje delo, 'balet »Orfej«. IGOR STRAVINSKI Življenjepis Igor Stravinski se je rodil v Oranien-baumu, petrograjskem predmestju, dne 17. junija 1882. S triindvajsetimi leti je postal učenec Rimskega-Korsa-kova. Prva sadova tega študija sta bili Simfonija in Suita (za glas in orkester). Oboje so 1. 1907 izvajali na nekem privatnem koncertu. L. 1908. je talent Stravinskega napravil močan vtis in Djagileva, ki je bil tedaj impresarij novoustanovljenega ruskega baleta. Predlaga) mu je, naj se s svojimi deli pridruži baletu, nakar je Stravinski zanj instrumenti-ral dve Chopinovi skladbi. Po narodni legendi »Ognjeni ptič« je napisal glasbo za balet, katerega so 1. 1910 z velikim uspehom uprizorili v pariški operi. Sodelovanje Stravinskega in Djagileva je rodilo celo vrsito mojstrovin, ki so uvrstile Stravinskega na čeio živečih skladateljev. L. 1911 je napisal balet »Petruška«. Dve leti kasneje pa je napisal glasbo k baletu .»Pomladno obredje«. Zadnji dve deli te dobe sta bila »Slaivčkov spev« (ki ga je iz oper® spremenil v balet) in »Svatba«. Med prvo svetovno vojno je Stravinski živel v Švici. L. 1919 se je preseli1 v Francijo, kjer je zaprosil za državljanstvo. Potem ko je mnogokrat n>e' njal svoje umetniško torišče, je spremenil tudi svojo narodnost. Korenit3 sprememba njegovega sloga pa se le pričela s satirično »Lisico« (1917)» kjer je opustil svojo vlogo ognjevitega upornika, ki stika po prihodnosti in je, potem ko si je izbral slog in vorico preteklosti, prevzel vlogo neo-klasicista. L. 1925 je Stravinski prvikrat obiskal U. S. A. Kasneje se je tjakaj še večkrat vrnil, da je dirigiral številni®1 vodilnim orkestrom. Pozneje si je deželo izbral za svoje stalno domovanje. Prejel je tudi ameriško državljanstvo. Postal je predavatelj na h®' wardski univerzi, obenem pa se Je uveljavljal kot skladatelj. 192 Osebni opis (Janet Fla.nner) Kakor njegova glasba, je Stravinski “običajen tudi v svojem privatnem ^vljenju. Je majhen in razburljiv mož, Gigantsko voljo, finimi kretnjami in vihravim značajem. Njegova iznajd-J'va, zapletena duševnost, polna proti-,0vU. .je sposobna v trenutku in do ,®a doumeti katerokoli stvar. Kot ve-^na skladateljev je tudi on družaben ® obvlada ■poleg materinščine francoščino in nemščino. Nadvse ljubi ramljanje in je v tem pravi salonski lrtuoz. Posluša pozorno, nekako tako, akor prisluškuje urar najtišjim udar-etn Ure_ y prepiru se vselej opredeli j ker ne ljubi kompromisov, je vse-J Prepričan, da ima prav. Sovraži sa-ato. Vedno je na vrhuncu veselosti . obupa in je utelešena »joie de v‘vre«. Stravinski ustvarja po načrtu: sledno jutro dela tri ure, a to le spo-'adi in poleti. Njegova pisalna miza vedno pospravljena in rokopisi na ki so bili včasih barvasti kot Urgične knjige, so zdaj črno-beli. ^ Pred 1. 1939 je Stravinski živel v , Vlci, Italiji in Franciji, sedaj pa si »e Postavil dom v Cambridgeu, v dr-®vi Massachussets (USA), kjer po-u3e na hawardski univerzi. , Picasso je napravil med prvo sve-°vno vojno, v Rimu, enega njegovih j.aJ uspele j ših portretov. Obmejna mi-Ca pa je bila prepričana, da pred-avlja slika nekakšen utrjevalni načrt j® ni dovolila prepeljati čez mejo . . . Skladatelj nam govori: (Iz avtobiografije) “Zame je komponiranje vsakodnevno . el°- Komponiram, ker mi je to uso-, ^o in ker ne morem drugače. Prav tat °r sleherni organ shira, če ne dela, ko oslabi in otopi komponistova spo-tr n°st. Nevedneži mislijo, da je po-, eono za ustvarjanje počakati navdi-To je pomota. Vendar ne mislim OPRIMI S PAllimiH /ANKMJM ! GHERRY BRANDY (hcnui dc, Cafi’ M y RTI LLU S ^CREMEdeCACAO 01SII1IRIJA IS TOVARU IIKIRJU' IJURUAKA zanikavati navdiha — nasprotno, to je vzpodbudna sila sleherne človeške dejavnosti in ni le nekakšna posebnost umetnikov. To silo pa spravi v tek določen vzgon in ta vzgon je delo. Kakor narašča tek z jedjo, tako nosi delo s seboj navdih, če ita ni viden že v začetku. Toda inspiracija ni važna, važna je le njena posledica, delo. V začetku moje skladateljske poti me je publika precej razvajala. Celo to, kar je v začetku sprejemala sovražno., je ikasneje odobravala. Vendar razločno čutim, da me je moje delo zadnjih petnaijstih let odtujilo široki množici poslušalcev. Pričakovali so nekaj drugega. Všeč jim je ibila glasba »Ognjenega ptiča«, »Petruške«, Pomladnega obredja« in bili so navajeni govorice teh skladb, zato so se začudili, ko so me slišali govoriti v drugem narečju. Nočejo in ne morejo slediti 193 jadram’ Vam nudi svoje kvalitetne izdelke v lastnih prodajalnah: SOLKAN, ŠEMPETER PRI GORICI, POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA in REKA, Trg Ivana Koblara 2. razvoju mojih glasbenih zamislih Kar me veseli in gane, do tega so povsem ravnodušni, kar pa se zdi njim še vedno zanimivo, zame ni več privlačno. Zato menim, da ni foilo med nami nikdar resnične duhovne povezanosti. Močno dvomim, da ljubimo enake stvari iz istih vzrokov. Da, umetnost zahteva povezanost in umetnik začuti silno potrebo, da svojo radost deli z drugimi. Toda kljub tej potrebi mi je ljubše odkrito in neposredno nasprotovanje, kakor pa navidezno soglasje, ki temelji na neraizumevanju. Zal pa je popolna povezanost duhov redka. Tem redkejša je, čimbolj je odkrita ustvarjalčeva osebnost. Bolj ko se umetnik izogiba vsemu, kar je nebistvenega, vsemu, kar ni njegovo ali »v njem«, tem bolj tvega, da pride v nasprotje s pričakovanji široke množice, ki je ogorčena, kadar ji pride pred oči nekaj, česar ni navajena. Umetniku je ta duhovna povezanost silno potrebna, žal pa mu ni vedno dosegljiva in prisiljen se je zadovoljiti z nečim manjšim. Čeprav se publika ne navdušuje več zame tako kot nekdaj, se mi zdi, da to ne ovira velikega števila poslušalcev, povečini mlajše generacije, da ne bi sprejemali mojega dela z vso nekdanjo gorečnostjo. Dvomim, da bi Rimski-Korsakov odobraval. »Pomladno ohredje« 31 »Petruško«. Ali je potem kaj čudnega če so današnji kritiki gluhi za tako govorico, kjer so oskrunjene vse zna' čilnosti njihovega okusa? Manj 0Pr®' vičljivo je pač to, da vselej grajal0 umetnika za nekaj, kar je dejansko pomanjkanje njihovega lastnega razu' mevanja, pomanjkanje, ki je še raZ' ločnejše, ker skušajo skriti svoje r>e' upravičeno frazarjenje, medtem ko zaman trudijo, da hi jasno izraz'1 svoje pritožbe. Njihovo vedenje me seveda ne rn°re odvrniti od moje poti. Prav gotovo ne bom žrtvoval svojih nagnjenj in teže,°J zahtevam tistih, ki v svoji slepoti ne morejo doumeti, da hočejo, naj gretn nazaj. Rad bi, da bi jim postalo >'a' zumljivo, da je to, za čimer se ženeJ°’ zastarelo in da jim ne morem sledil' če nočem povzročiti sile samemu seb'- Po drugi strani pa bi bilo spet pak, če bi me smatrali za pristas »glasbe bodočnosti«. To bi bilo najbo J smešno. Ne živim niti v preteklosti J ne v prihodnosti. Živim v sedanjos Ne vem, kaj bo prinesel jutrišnji daj1' poznam le resničnost današnjosti, je, čemur moram služiti in čemu služim.« Iz naše nove uprizoritve — Richard Strauss »Kavalir z rožo«: Ladk° Korošec — Ochs, Cvetka Součkova — Oktavijan in prizor iz I. dejan]a (Součkova, Korošec in Vanda Gerlovičeva — maršalica). vse: Foto Vlasti* BALET PO SVETU (Iz kriitik revije »Ballet To-Day«) Mnenja o gostovanju londonskega lialeta Sadler’s Wells v Parizu, so različna. Eni trde, da so Londončani doživeli popoln neusipeh, drugi pa otorat-T)o, da je gostovanje uspelo proiti pričakovanju iin da sta M. Fonteyn in Violetta Elvin želti neslutene uspehe. — In kako je bilo v resnici? Tipično britansko delo, balet »Počastitev kraljice« (ki so ga izvajali v času kronanja angleške kraljice, iin ki so ga Ame-rikanci navdušeno sprejeli) tu, razumljivo ni moglo uspeti. Prav tako ni Tispel balet »Daphnis in Chloe«. Kakor vse, so pariški časopisi tudi ta balet ocenili do vseh potankosifcu Nasprotno pa je »Mamselle Angot« navdušila pariško publiko in kritike. »Figaro« je obžaloval, da niso bili tudi .ostali baleti tako polni »j ode de vivre«. Balet »Pa-tineurs« je razočarali. Pravijo, da zaradi kostumov. Publika je navdušeno sprejela Margoit Fonteyn in Violetto Elvin, ki sta plesali v »Labodjem jezeru«. John Field kot Siegfrid ni ugajal. Časopisne kritike o »Tmjulči-ci« so bile deljene. Scenerija se je zdela vsem dolgočasna, kostumi pa brezbarvni in ibrez domišljije. V repertoarju londonskega Ballet Thea-tre je tudi toalet Valerie Bettis »Tramvaj — poželenje« po drami Williama Tennesseeja in po glasbi Alexa Norih a. V Londonu sio po televiziji oddajali Richard Arnellov (balet za otroke, »Pavliha in dete«, ki so ga z uspehom izvajali v U. S. A. Koreograf je Kenneth Mc Millan (ki pleše Sherloka Holmesa v Arnellovem baletu »Veliki detektiv«). Japonski balet, ki ga vodi Miho Hanayagui, je lanskega novembra nastopal v londonskem Princess Theatru. Pokazal nam je tradicionalno vztrajnost, preudarnost in vse starinske značilnosti japonskega plesa in igre. Skupina je nastopala v čudovitih kostumih in občudovali smo tehniko plesalcev. Prav tako popolna je bila spremljava. Kljub temu pa je bila to ena najdol-gočasnejših predlstav v lanskem letu. Medtem ko je publika zaman čakala na kakšno koreografsko učinkovitost, je njena nepotrpežljivost narasla v pravo nemirnost. Zdi se, da razvoj plesine umetnosti ni imel nobenega vpliva na japonski toalet, ki1 je močno vdan tradiciji. Ugajala pa je Koto, rapsodija za nekakšno podolgovato godalo in gledalci so obžalovali, da ne poznajo bolje japonske glasbe. BALET NA EDINBURŠKEM FESTIVALU Veliko zanimanje na edinburškem festivalu je vzbudila petindvajsetletnica smrti ruskega impresarija Sergeja Djagileva, ki so jo proslavili s tremi baletnimi deli »Fantastična prodajalna«, »Tri.rogelnik« in »Ognjeni ptiS*-Izvajal jih je Sadler’s Wells Ballet p°d taktirko Ernesta Ansermeta. V »Ognjenem ptiiiču« so nastopali Michael Some® kot carjevič, Margot Fonte,yn v naslovni vlogi in Svetllana Beriosova. kot ca-revna. (Inštruktor Margot Fonteyn Je bila Tamara Karsaviina, ki. je plesala Ognjenega ptiča v originalni izvedbli 1. 1910 v Parizu.) Obnovitve toaletnih del so le tedaj na mestu, kadar njihovi poustvarjale1 doumejo prvine, iki so nekdaj priP0" mogle delu do slovesa. Ce tega ne m°' rejo doseči, potem naj nikar ne dolz. koreografa originalne izvedbe za svol neuspeh. V originalni izvedbi Djagi'e' va so nastopali Rusi, ki povsem veru- M. Skenderovičeva — maršalica in V. Bukovčeva — Oktavijan, Cv. Součkova — Oktavijan in N. Vidmarjeva — Sofija, in prizor iz II. dejanja (M. Mlejnikova — Anina in L. Korošec — OcM jejo v svoje narodne pripovedke. Londonski plesailci pa, tki niso Rusi, ne morejo popolnoma doumeti in ponazoriti bistva ruskih bajk. Ljudje dandanes pač vedno teže verujejo v pravljice. In 'tako nis-o londonski plesalci že v samem začetku pritegnili publike naravnost do jedra legende, kar bi bilo nujno potrebno za uspeh dela. Margot Fonteyn ni popolnoma uspelo obvladati ostrine svoje vloge, kljub temu, da je bila odlična. Upoštevajoč vse to, otvoritvena predstava ni tako uspela, kot bi si želeli. Ostali dve predstavi pa sta bili učinkoviti. Na razstavi Djagilevega dela so si mogli obiskovalci ogledati drobec njegovega umetniškega bogastva. Zbirka risib, karikatur, programov, knjig, pisem, plakatov itd., vse to nam živo prikazuje njegov vpliv na današnjo dobo. Prvi mednarodni baletni festival je bil od 31. julija do 8. avgusta 1954 v Aix-les-Bainsu, kjer si je nekoč Ana Pavlova oddihovala med svojimi plesnimi turnejami in kjer je Saint Saens napisal »Laboda«. (To delo, v katerem je nastopala Ana Pavlova, so kasneje preimenovali »Labodja smrt«.) V tem kraju je Nižinski, ko je bil na vrhuncu svoje slave, nekoč ob sončnem zahodu dejal Sergeju Djagilevu, da si ne more zamisliti veličastne j še scenerije za »Ognjenega ptiča«. Na sporedu je bil balet Sergeja Li-farja po Detbussijevi »Mali suiti«, ki je prikazal vso koreografovo genialn03 in svežino. V glavnih vlogah sta p'e' sala Michael Renault (ki je trenutn0 najpomembnejši franooski plesalec) Claude Bessy. Naslednja večera so izvajali LifarJe' vo delo na glasbo Čajkovskega, »k*' bodje jezero«, s Christano Vaussard naslovni vlogi. Nastopila sta lyonsK in baskovski balet, naito so bili 1,3 sporedu uruguayski plesalci ob spre*11' ljavi argentinskih pesmi in indijs^3 plesalka Radha Sri Ram, (ki je igra glavno vlogo v Renoirjevem fil11111 »Reka«.) Festivala se je udeležila tudi jap°n' ska plesna skupina, ki je poprej® velikim uspehom nastopala v pariške11) gledališču Mari,gny. Japonski plesal^1 so se odlikovali po izbranih kostumu/1.’ ljubkih kretnjah in lahkoti gibov, ^ je bila podobna »pomladnemu vetiriČu’ ki odnaša češnjevo cvetje z dreves"' Popolno nasprotje temu je bila šve“' ska plesalka Birgit Akesson, ki J0 imenujejo Picasso koreografije. * okvir svojim plesom si je izbrala na)' modernejšo glasbo. O njej je bilo ču ’ razna mnenja, a gledalci so večino!*1 bili zanjo. Dva večera sta bila posvečena bale ni skupini amsterdamske kralj. opereJ ki jo je po treh letih trdega dela ust3' novila francoska plesalka in koreogr? finja Frangoise Andred. Nastopila,^ v »Veronikinih sanjah« po HačaturU3' novi glasibi in v baletu »Le CanaPe‘ po glas,bi Jurie Andriessen. Pikama Ljubljana, Gosposvetska cesta 7 (telefon 22-377) KRUH, PECIVO, DROBTINE, PREPEČENEC, PRESTE, KEKSI, BONBONI, ČOKOLADA DVAKRAT DNEVNO SVEŽE PECIVO! SPREJEMAMO NAROČILA! Mnogo je ohljubljal balet »Krvna ^jvcta«, fci ga je izvajal balet Sadler's . ells, po zamisli Saphie Fedorovitch n Po drami španskega dramatika Lor-te. vendar ni izpolnil pričaikovanj. ^ohn Cranko, je koreograf Brittnove °Pere »Gloriana«, Iki so jo izvajali ob ■'onanju angleške kraljice. V glavnih “°gah sta plesala Svetlana Beriosova !n Desmond Doyle. . Londonska baletna skupina ilambert lani nastopila s 15 različnimi baleti s Ponovitvami »Giselle«, z Mary Mun-r°e v glavni vlogi in s ponovitvijo ‘Spomina na preteklost« (J. Carter). Na Vanda Gerlovičeva kot maršalica novo so izvajali tudi »Laibodje jezero«, sceno in kostume zanj je narisal mladi in obetajoči Avstralec Keneitli Rowell. V Covent Gardnu je bila na sporedu »Veneziana«, balet po Donizettijevi glasbi. Koreografa sta bila Andr e e Howard in Sophie Fedorovitch. Beryl Grey in John Field iz Londona sta lani gostovala v Stockholmu v »Sylphides«, »Trajulčici« in v »Labodjem jezeru« in sta osvojila publiko in kritike. V gledališču »Sadler’s Wells« letos uprizarjajo novi Roudriguesov balet »Cafe des Sports« po Hoptoinisovi glasbi, ki je zmes Gerschwina, Rahmaninova, Straussa, Duke Ellingtona itd. Lastnl:k In izdajatelj: Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak. Urednik Smiljan Samec. Tisk tiskarne »Slovenskega poročevalca«. Vsi v Ljubljani. 199 . Maruša Patikova — Sofija 11 Vilma Bukovčeva — Oktavijan Dva prizora iz II. dejanja naše uprizoritve R. Straussovega »Kava}1 z rožo«, ki so jo pripravili dirigent Bogo Leskovic, režiser Hi*1* Leskovšek in scenograf dr. Wolfram Skalicki iz Graza EAU DE CQLQGNE ntlTATCUM fl LJUBLJANA, Celovška c. 38 |UICnWHf< BEOGRAD, Brankova ul. 18 ima v svojih konsignacijskih skladiščih stalno na zalogi veliko izbiro nadomestnih delov za vozila tovarn: GENERAL MOTORS: Opel, Chevrolet, Pontiac, Oldsmobile, Buick, Cadillac, GMC, Vauxhall in Bedford — OM: OM - Supper Orione, OM-Orione, OM-Super Taurus, OM-Taurus, OM-Leoncino, kakor tudi ves avto-, elektro- in diesel-material koncerna BOSCH. Poslužite se naših najmodernejših servisov GM, OM in BOSCH v Ljubljani, Celovška cesta 38 in BOSCH servisa v Beogradu, Karadordeva ul. 63. -TOR a šolske knjige, glasbene izdaje, učila in vse vrste tiskovin; ima stalno v zalogi šolske in pisarniške potrebščine, slikanice, igrače itd. Ja LJUBLJANA MESTNI TRG 26 Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgijam itd.) zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico tablet COFFALGOL ali tablete z močnejšim učinkom PHENALGOL! Izdeluje: — Tovarna farmacevtskih in kem. proizvodov LJUBLJANA Tovarna čevljev »A L PIN A«, Žiri vam v svojih prodajalnah: Kardeljeva ul. 3 in Stritarjeva ul. 8 v Ljubljan* nudi kvalitetno obutev po zmernih cenah! Obiščite nas in prepričali se boste o kvaliteti naštf1 izdelkov! Industrija volnenih tkanin »BRANKO KRSMANOVIČ« PARAČIN Tovarniška zaloga za LR Slovenijo LJUBLJANA, Mestni trg 21, tel. 20-920 Sporočamo cenj. odjemalcem, da imamo stalno v zalogi vse vrste sortimentov blaga za obleke, plašče itd., strojno in ročno volno A AVTOMOBILISTI! Ko obiščete Ljubljano, vam strokovno uredi vaše vozilo VTOSERVIS PREŠERNOVA 22 PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! NABAVITE SI RADIJSKI APARAT NA OBROKE! Trgovina z radijskimi aparati in radijskimi potrebščinami, gramofoni in gramofonskimi ploščami po najnižjih cenah na drobno in debelo LJUBLJANA / Cankarjeva 3 / Dalmatinova 13 Trgovina „„ BIlSIElRKA"" LJUBLJANA, Nazorjeva4 vam nudi bogato izbiro moškega in ženskega perila, trikotaže, pletenin ter vse krojaške in šiviljske potrebščine. PEKARNA „»ENTVID“ Vam nudi dnevno svež Uprava pekarn „Šentvid“: / 7 ■ Šentvid 8, tel. 27-9° kruh in pecivo! Prodajalne: bentvid 22 Cenjenim odjemalcem se 64 1 - j • v / Celovška 144 vljudno priporočamo! Šišenska 57 MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARN A MARIBOR PREDILNICE — TKALNICE — BARVARNE — TISKARNA — APRETURE PROIZVAJA: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne podloge in podloge iz umetne svile, flanele, popeline, cefdrje, kreto-ne, tkanine iz bombaža in stanične volne ter imitacije shantunga. Vse naše tkanine iz stanične volne kakor tudi shantung so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju. IZ VAZA: sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, cefirje, (kretone ter tiskanrine za moško perilo in ženske obleke. UVAŽA: stroje, barve, kemikalije, utenzilije itd. Vsi naši izdelki so znani po izredno dobrti. kvaliteti in nizkih cenah. MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA, MARIBOR Poštni predal: 9 - Telefon: 24-32 - Brzojavni naslov: Tekstiltvor, Maribor NB podr. Maribor, št. 6403-T-12. odkupuje vse vrste odpadkov po najugodnejših cenah Odkupne posiaje po vseh večjih krajih Slovenije „ O D PA D “ Ljubljana, Parmova 33 Telefon: 32-66 4, 32-732, skladišče 20-544 PEKARNA GRA s svojimi obrati Gradišče 5, Staretova 18 Viška 46 Rožna dolina, c. II, št. 14 Celovška 250 IŠČE ter Slaščičarna Tržaška 85 Cejenim odjemalcem nudimo dnevno svež kruh vseh vrst. V naši slaščičarni dobite vsak dan sveže pecivo in torte. Sprejemamo naročila za godove in druge priložnosti. Postrežba solidna. — Se priporočamo! Pohištvo po želji — Pohištvo serijsko — Rezan in tesan les, lesonit, parket, vezane in panel plošče itd., itd. — Vam ob vsakem času dobavi po konkurenčnih cenah ♦♦LES ~ LJ IB ILJ A\ NAV* Centrala za FLRJ, Ljubljana, Parmova 37 ali naše poslovalnice v vseh večjih mestih. — Lastni atelje za notranjo opremo. IZDELUJE NASE DOMAČE PERZIJANCE, POPRAVLJA IN OCENJUJE VSE VRSTE PREPROG ČILIMI Obrtniško proizvodna zadruga z o. z. ZAGREB, Tomislavov trg 20-1. - Tel. 34-817 Prodajalne: ZAGREB, Masarykova 13, telefon 23-331 LJUBLJANA, Mestni trg 15, telefon 20-894 m TOVARNA BARV IN LAKOV ■COLOR" MEDVODE - SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA izdeluje: firneže, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski kdt, umetne smole, nitrolake, špirita e lake, trdilo za obutev Gostinsko podjetje »STARI TIŠLER« Kolodvorska 24 VAM NUDI ODLIČNA JEDILA IN PRVOVRSTNA VINA. — PRIPOROČAMO VAM TUDI NASA PRENOČIŠČA IN PRENOČIŠČA V HOTELU »SOCA«, TRUBARJEVA ULICA ŠT. 5 Poslovalnice : Cankarjeva 4, Cankarjeva 12, Miklošičeva 8, Nazorjeva3, Pogačarjev trg, Titova 2, Titova 20, Trg Revolucije 8, Miklošičeva 30, Gradišče 3, Celovška 85 Vabimo vas k bogati izbiri in dobri postrežbi! Grosistično trgovsko podjetje z barvami in laki Ljubljana, Resljeva cesta i Telefon številka 21-256, 21-488 p riporoča v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni fimež, oljnate barve ln laike, vse vrste Čopičev ln ves v to stroiko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah v svojih skladiščih, in sicer: SKLADIŠČE EN - GROS — Ljubljana, Titova c. 33 (Javna skladišča) tel. 32-561. SKLADIŠČE EN-GROS — Rijeka, Aldo Colonello št. 6, tel. štev. 33-07. fntctinv rotu/ut 1 j u o 1J n nu ,Jekstil-Obutev“ na veliko LJUBLJANA, Nazorjeva ulica 4 Stalna zaloga tkanin za večerne moške in ženske obleke. Največja izbira tekstilnih potrebščin za opremo gospodinjstva. Zapomnite si, da boljših bonbonov od Poskusite nase specialitete: • F0MP11N1T • ŽELE • muiih itd. rovAtt ha LJUBLJANA