»S'
j«
'V
etn
kol
iž'
ii»
od'
iF
U<j lil
,8»
>10
:Š6'
'^EDn

O ZASEDANJE DS SOZD ISKRA
o

Izredno zasedanje DS SOZD *skra, ki je bilo v torek, 12. t.m. (predsedoval je Jože Čebela), je bilo v bistvu v celoti posvečeno Problematiki in razreševanju težavnega položaja naše DO Elek-I v trozveze.
i ti;,j vodu zasedanja je najprej direk-I ^ . ne Interne banke Fabio Škopac Ifc n*l zbrane delegate z ukrepi te-inj^onomske politike pri nas. Znan L|'Zaveti gospodarski položaj, zla-Jpl ?e zunanje devizne likvidnosti in Cevanja inozemskih dolgov.
jete tuje kredite, za 3 % se bo povečala kvota za uvoz nafte, še dodatno združevanje deviz pa bo verjetno s 1. avgustom uveljavljeno za odplačilo vseh tistih kreditov, ki smo jih najeli pred 1980. Skratka, omenjeno obvezno združevanje deviz z že poprejšnjim združevanjem bo pomenilo za Iskro kakih šest do devet milijonov dolarjev manj za potrebe uvoza repromaterila, to pa bo pomenilo tudi zmanjšanje rednega uvoza v drugem polletju za 10 do 15 % po letošnjem planu.
Pri vseh teh restrikcijah in zoženju
^Pričo izgub in zavzetosti delegacij naših DO za saniranje izgub v DO
Elek
trozveze, zlasti pa izgub v njeni TOZD TTS na prejšnjem zasedanju DS,
ibi,
ii)e Skopac je omenil najnovejše zala ’kl jih je po hitrem postopku spre-)ie.Vezna skupščina za zagotovitev :tl) anja naših dolgov tujim upni-Pri tem pa je dokaj nazorno pri-i,v’ *aj vse to pomeni za Iskrin izvoz Vj, Z’ pz. za možnosti razpolaganja z ija|arn' za uvoz potrebnega reproma-De|a.v letošnjem in naslednjih letih, •gaez razpolagalnih pravic od sleher-Hii^Voženega dolarja se bo z dose-L . 60% v drugem polletju letoš-k eta znižal na okoli 43 % s tem, da H? m°rali od 1. julija dalje združe-lto ,e 5 % deviznega priliva za rezerve i(j uae banke, 4,7 deviznega priliva za (^Prečno zadolžene banke v Jugo-l*1 da bodo lahko odplačevale na-
. nastal0 vprašanje izplačevanja polnih, samoupravno dogovorjenih oseb-J? dohodkov v TOZD TTS. In tu se je znova in spet prikazala v ■ vsej svoji 'nkovitosti Iskrina solidarnost. DS SOZD Iskra je ena svojem izrednem , ^hanju soglasno sklenil, da naj se iz rezervnega sklada SOZD izplačajo ^edstva za osebne dohodke TOZD TTS, s katerimi naj bi pokrili razliko ed minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi osebnimi dohodki za asec junij, julij in avgust, hkrati pa je DS tudi podaljšal rok vračila kratko-uctiega premostitvenega kredita TOZD TTS do 31. 9. t.l., vse seveda pod ti?8°jem, da bo tudi TOZD TTS sprejel predlog sistemske rešitve problema-e Proizvodnih programov v DO Elektrozveze.
J
razpolagalnih pravic z devizami pa so tu še tuji blagovni krediti, ki bodo v nekem smislu blažili preskrbo proizvodnje z uvoznimi repromateriali, vendar samo tisto, ki je izključno namenjena izvozu. Zato je Škopčeva zaključna misel izzvenela v spoznanje, da se bo tudi Iskra morala v drugem polletju prilagoditi novim ukrepom in razmeram, nadaljnjo rast in proizvodnjo pa nam bo omogočil samo do skrajnih meja povečani izvoz.
Druga točka dnevnega reda je zajemala poročilo o poteku realizacije sanacijskega načrta v DO Elektrozveze, ki so ga delegati predhodno prejeli kot gradivo in ga brez razprave tudi soglasno potrdili.
V tretji točki je Ivo Klešnik še enkrat na kratko obrazložil predlog za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov v DO Elektrozveze. Nekatere delegacije naših DO so priložile pisne, ali ustne dopolnitve predlogu sklepov, ki so bile upoštevane in ki jih objavljamo posebej v pregledu sklepov izrednega zasedanja DS SOZD Iskra.
S predlogom za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze, ki ga je v imenu KPO SOZD Iskra pripravila strokovna skupina in predstavlja v bistvu šele idejni projekt, oz. zasnovo rešitve, so se soglasno strinjale vse delegacije naših DO, pri čemer so sodile, da je treba podoben in strokovno utemeljen elaborat o tej problematiki predložiti DS do 30. septembra letos. Priprava takšnega elaborata pa bo seveda poleg strokovne komisije, ki jo je imenoval DS, zahtevala tudi še vrsto specializiranih podkomisij za posamezna strokovna področja, ki bodo morale krepko prijeti za delo, če hočemo uresničiti sklep DS, da bo elaborat o sistemski rešitvi problematike proizvodnih programov v DO Elektrozveze zares strokovno pripravljen in predložen do 30. septembra letos. Kajti po mnenju vseh, to pot čas ne dela za nas in z reorganizacijo DO Elektrozveze je treba vsekakor pohiteti in jo zaključiti najkasneje do 1. januarja prihodnjega leta, s čimer bodo tako ustvarjeni pogoji za socialno varnost vseh v tej organizaciji zaposlenih delavcev, kakor tudi ustvarjeni boljši pogoji za uveljavitev perspektivnih proizvodnih programov.
Vsekakor pa vsa pripravljenost, kljub dopustniškemu času, kaže, da bomo tako kot doslej v Iskri znali razrešiti tudi tako težaven problem, kot je problem naše DO Elektrozveze v celo-
“■	D. Ž.
J°VOR S SIMONOM PRIMOŽIČEM
Iskra Commerce je v letošnjem prvem polletju — po prvih ocenah — prodala in nabavila na domačem in tujem tržišču ter opravila storitev za nekaj "'anj kot 14,5 milijarde dinarjev. S tem je letni plan uresničila 41-odstotno, Polletnega kumulativnega 92-odstotno, rezultate iz enakega obdobja lani pa Presegla za skoraj petino. O poslovanju te delovne organizacije skupnega Pomena za vso Iskro smo se pogovarjali z njenim glavnim direktorjem Simo-nom Primožičem.
^ gospodarskih razmerah, v katerih i. lv*mo, bi lahko ocenil polletne re-
prodaje kot zadovoljive,
^Poslovanja Iskre Commerce na
J° težje pa je bilo z nabavno deli. stJ°- Pri tem mislim tako na uvoz ; oi na nabavo na jugoslovanskem 5^.’ $aj med njima po težavnosti iJ n' razlik: pri uvozu nas zavirajo t^njasten devizni priliv in številne ve, na domačem tržišču pa do-I, Vsj dobavitelji osnovnih surovin j6(lVai° predplačila, zahtevajo de-
l^soudeležbo, zahtevajo investicij-
tti:
f aganja.
sredstev pa Iskra Commerce in v a delovne organizacije niso mogle ^Ocasno zagotoviti, zato smo bili ^.Pomanjkljivo oskrbovani s ključ-
skoraj 70 milijonov. Letno izvozno nalogo je Iskra Commerce in s tem Iskrax uresničila 40-odstotno, izvoz iz prvih lanskih šestih mesecev pa presegla za 18 odstotkov. Zlasti je razveseljivo to, da se je konvertibilni izvoz povečal za-35%, žal pa se je zmanjšal klirinški izvoz«.
Kritično ste že spregovorili o problematiki nabave reprodukcijskih materialov in opreme na tujem in domačem tržišču. Morda še nekaj besed o uvozu?
»Skupno je Iskra uvozila v prvih šestih mesecih ža dobrih 48 milijonov dolarjev, v večini reprodukcijskih mate-
rialov. Še vedno največ uvažamo s konvertibilnega tržišča, predvsem iz zahodne Evrope, s klirinškega tržišča pa smo uvozili za nekaj več kot 5,5 milijonov dolarjev. Konvertibilni uvoz je bil enak kot v lanskem prvem polletju, klirinški uvoz pa se je povečal za dobro tretjino. Skupno smo uvozili za 3% več, kot v primerjalnem obdobju.
Znova naj poudarim, da uvozne omejitve niso stabilizacijske — povečan uvoz za 3% gre izključno na račun vse dražjih repromaterialov v tujini — in nas zavirajo pri uresničevanju izvoznih nalog.
Iskra je znana po tem, da vsako leto povečuje izvoz za petino in več in da iz leta v leto povečuje razliko med izvozom in uvozom. Zaradi sedanjih omejitev pa ne more dati širši družbeni skupnosti svojega ustreznega prispevka k stabilizaciji.«
(Nadaljevanje na 2. strani)
^Promateriali, kar je močno vpli-1,11 proizvodnjo in s tem tudi na
^ Trdi m tudi to, da nekatere seda-sl ?Zne omejitve niso stabilizacijske ° vPl*vaj0 na gospodarjenje e.aega dela, saj onemogočajo
^■ke in v tem je tudi osnovna na
'k teh uvoznih omejitev,« je poslo-
>,f Ekre Commerce uvodoma ocenil
%
%
Primožič.
■ Seda je zatem nanesla na Iskrino
% *—trgovinsko dejavnost v prvih mesecih. Naš sogovornik je i0110 aktivnost ocenil kot zadovo-:javn med drugim dejal: »V izvozni n°sti se uveljavljajo usmeritve, ki
jfJskra sprejela na zunanje—trgo-konferencah, poleg ostalega pa
m,
^ji prodor na tržišče dežel v ra
v
1 Povečevanje prodaje profesio-jji tehnike in prenos tehnologije. L PHo je Iskra izvozila v letošnjem kU Polletju za 97,9 milijona dolar-^ u tega na konvertibilno tržišče za
TOZD TV, Pržan — V teh vročih julijskih dneh, ko do kolektivnega dopusta manjka le še nekaj kratkih trenutkov, se je med odmorom za malico prav prijetno za nekaj minut odpočiti na svežem, čeprav nekoliko vročem zraku. No, za marsikoga do morja, reke ali bazena (celodnevnega, da se razumemo) res ni več daleč, zato tudi nekoliko sanjarjenja ni odveč. V temle zapisu seveda ne poskušamo ugotavljati, kaj so pržanski Iskraši, ki smo jih fotografirali v teh dneh, mislili —majčkeno pa je bilo dopusta prav gotovo tudi zraven...
Do izredno toplega in prisrčnega srečanja je prišlo minulo, delovno soboto v novogoriški Iskri Avtoelektriki, kamor so prišli na obisk predstavniki Iskrine delovne organizacije ERO iz Kranja. Iz njihovih prostorov se je pred 23 leti preselila proizvodnja avtoelektrike v Novo Gorico. Med gosti je bil tudi pionir Avtoelektrike Vinko Zupan, eden prvih Iskrašev tu v Novi Gorici, eden izmed prvih oračev ledine leta 1959, ob ustanavljanju današnje Iskre Avtoelektrike. In po ustanovitvi, po prenosu avtoelektrike iz Kranja v Novo Gorico je novogoriškim Iskrašem še polnih pet let nudil svojo dragoceno pomoč, da je zrasla novogoriška Iskra v 23 letih v steber razvoja severnoprimorske regije. Tovariša Zupana, direktorja Jožeta Zaletela, njegove pomočnike ter vodje sektorjev DO ERO sta sprejela glavni direktorTeter Mivšek ter njegov namestnik Ludvik Jelinčič, srečanjapa sta se udeležilatudi člana KPO SOZD Iskra Pavle Ganter in Franc Vreček. Potem, ko je Peter Mivšek predstavil Avtoelek-triko, so si gostje ogledali proizvodne dvorane, po ogledu pa so se zadržali v prijateljskem razgovoru in izmenjavi mnenj o delu v kranjski in novogoriški Iskri.
NOVINARSKA KONFERENCA O CENAH V ISKRI
Da se z neurejenimi razmerami pri cenah, kjer se skokovito povečuje razkorak med zahtevami proizvajalcev reprodukcijskih materialov in možnostmi finalistov, ki proizvajajo izdelke za široko rabo (v Iskri sta to domala celotna Široka potrošnja in ERO—4500 delavcev, ki letno ustvarijo 40 milijonov dolarjev izvoza) ni več možnoigratibrez posledic, zdaj ni več dvoma. Taka je bila rdeča nit razgovora na novinarski konferenci, posvečeni problematiki cen Široke potrošnje in ERO. Konferenca je bila v Ljubljani, 7. julija.
O položaju Iskrinih finalistov, ki hočeš nočeš morajo proizvajati izdelke za široko potrošnjo, ker se v profesionalne programe pač r i mogoče preusmeriti čez noč, smo natresli že kup informacij v sestavkih iz prejšnjih številk. V zvezi s cenami, kjer dogovarjanja v reprodukcijskih verigah ni, kjer proizvajalci surovin in ostalih repromaterialov navijajo cene svojih izdelkov kakor si jim pač zljubi, finalisti v tej verigi, ki izdelujejo izdelke, namenjene za prodajo na trgovinskih pultih pa morajo usmerjati svoje poslovanje po taktirki zveznega nadzora cen — zaenkrat nič novega.
Letošnja projekcija cen je podobno kot lani zopet predvidevala hitrejšo rast cen v bazičnih panogah (30 — 35 %) kot v predelovalni industriji (17 — 21,5%). Odstotki naj bi veljali za vse leto in bi bili na splošno sprejemljivi tudi za predelovalno industrijo.
Prelivanje akumulacije naj bi pač spodbujalo razvoj bazične industrijelto pa naj bi v zaključku koristilo vsem. Žal proces ne teče tako, kot je bilo sprva zamišljeno. Bazične panoge so namreč povišanje,predvideno za celoletno obdobje, izkoristile že maja in junija. Še več — proizvajalci črne metalurgije so pričeli maja zaračunavati še najrazlič-
iLI BO CEKE^OPAZOVJJIIH PBOIZVODOV RASTLE HITREJE KAMR OD?
% od 0D,**ki g« je Je bilo potrebno odšteti te nakup CA, aparate ZE
	1979	19f		■r-	
električni štedilnik	132	1«	-27	87	_
sesalnik 1000 V	57	46	- 11	39	- 1«
sesalnik 600 V	27	19	- 8	16	- u
■ešalnik 150 V	10	9	-1	»^	- z
Črnobeli TV 17*	76	94	.1«	78	0
bsrrnl TV 22"	J51	281			-117
♦♦ povprečni OD v 6FHJ v opazovanem letu.
♦♦♦ predpostavka 20 % rasti OD v 1963 v primerjavi a 1962
POVEČANJE CEN*finalnih proizvodov /gospodinjski aparati, zabavna elektronika, ročpa orodja/ in njihovih glavnih vhodnih eaterijalov d_o junija 1903
1979 v decembru 100
350 H.V. Pločevina 338 Al. Legura
Ri -r.ČANJb CnCfinaloih proizvodov (CA, ZE, RO) in njihovih glavnih “ 1W> ^ 3"“j* imi
nejše dodatne stroške (36 %), tako da je letošnje povečanje cen že doseglo okroglih 70%.
Glede na značilnost proizvodnje gospodinjskih aparatov, da materialni stroški predstavljajo v poprečju 70% celotnega prihodka (bruto OD le nekaj nad 10%), bi pričakovali, da v podobnem tempu naraščajo tudi cene končnih izdelkov. Slika pa je precej drugačna, saj se cene teh izdelkov v obdobju zadnjega leta niso premaknile niti za ped, čeprav so materialni stroški narasli kar za 50 %. Zaradi teh nesorazmerij je bila prva izguba v proizvodnji gospodinjskih aparatov zabeležena že v zaključnem računu za lansko leto, če pa se bo proces nadaljeval, je utemeljeno pričakovati nekaj stotin milijonov dinarjev izgube (novih, seveda). Kako zapleten je sedanji položaj proizvajalcev aparatov za široko rabo, najbolje ilustrirajo tabele, iz katerih je razvidno povečevanje razkoraka med cenami vhodnih materialov in končnih proizvodov pa tudi nesorazmerja med cenami končnih izdelkov in delom osebnega dohodka, ki ga je potrebno odšteti za nakup. Pripomniti velja, da realno nazadovanje vrednosti OD ni upoštevano!

254 Dinamo pločevina
220 Pollatlrol granulat

Zakaj torej še do danes (11. julija) ni odgovora na vloge za spremembo cen, ki so bile po posameznih grupacijah oddane že do 20. marca? Odgovora nihče ne ve, čeprav so zahtevki za povečanje cen nadvse skromni, v povprečju le 20 %? ZIS namreč še ni dal ne pozitivnega ne odklonilnega odgovora, tako da se proizvajalci — finalisti resnično počutijo pritisnjene v kot. Toliko bolj zaradi tega, ker vsi dobavitelji še naprej vztrajno višajo cene — in to ne samo tisti iz bazične industrije, temveč tudi zasebni kooperanti (ki jih ima ERO okrog 1000), ki v okviru svojih občin brez težav oblikujejo višje cene.
(Nadaljevanje na 2. strani)
. Proizvajalci izdelkov za široko rabo v težkem
položaju
(Nadaljevanje s 1. strani) Novinarska konferenca odgovora seveda ne more prinesti, je pa zanimiv še en podatek, odgovor na vprašanje enega od novinarjev. Že v sedanjem položaju so osebni dohodki delavcev
OZD proizvajalkah širokopotrošnih artiklov na absolutno zadnjih mestih v Iskri, tako da tudi zahtevane podražitve tega ne bi spremenile — gre kvečjemu za zahtevo za goli obstoj. Rezerv namreč že dolgo ni več, kajti Iskrini normativi niso nič ohlapnejši od svetovnih...
Stane Fleischman
Sklepi izrednega zasedanja DS SOZD Iskra
(12. julija 1983)
DS sprejme na znanje informacijo direktorja Iskra banke Fabia Škopaea o najnovejših ukrepih tekoče ekonomske politike.
Na osnovi predloženega gradiva Komisije KPO SOZD Iskra za sanaci jo DO Elek-trozveze. sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o poteku realizacije sanacijskega načrta v DO Elektrozveze z dne 27. 6. 1983. vključno s sklepi iz točke 6.. alineje 1—5.
Na osnovi dodatne obrazložitve vodje strokovne skupine Iva Klešnika. predloženega gradiva in predloga KPO SOZD ter dodatnih predlogov delegacije Kibernetike. Telematike, Elektrooptike in razprave, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: l. DS sprejme Predlog za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze z dne 20. 6. 1983 kot osnovo za možno rešitev ter ga daje v obravnavo pristojnim samoupravnim organom DO Elektrozveze in DO Elektrooptika. Te-iematika. Kibernetika. Avtomatika. Iskra Commerce in Iskra Invcst servis, ki so vključene v razreševanje problematike DO Elektrozveze.
V okviru DO Elektrozveze mora TOZD TTS. katerega sanacijski načrt ni bil sprejet. posebej podati svoje stališče do Predloga za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze. v okviru katerega se izvaja tudi njegova sanaei-
Vse navedene delovne organizacije morajo do H). 8. 1983 delavski svet SOZD pisno obvestiti o svojih stališčih k temu predlogu.
2. DS imenuje strokovno skupino za zbiranje pripomb in za pripravo elaborata na osnovi Predloga za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze v sestavi:
Ivo Klešnik. kot predsednik Marcel Božič. Avtomatika Marjan Dvoraček. Invest servis Peter Kavčič. Elektrooptika Bojan Klemenčič. Telematika Peter Kobal. Kibernetika Janez Vipotnik. Iskra Commerce Fabio Škopac. Iskra banka Franc Štancar, Elektrozveze.
Komisija je pooblaščena za imenovanje delovnih podkomisij na predlog delovnih organizacij iz točke 1., za razrešitev konkretnih strokovnih vprašanj.
Rok za predložitev elaborata DS SOZD je 30. 9. 1983.
3.	Stališče Sveta upravljalcev poslovne stavbe na Tržaški 2 z dne 11.7. 1983 se posreduje strokovni komisiji.
4.	KPO SOZD posreduje sklepe Izvršnim svetom skupščin občin, kjer imajo sedež DO in TOZD Elektrozveze; DO. ki sprejemajo programe pa posredujejo sklepe Izvršnim svetom skupščin občin, kjer imajo sedeže njihove TOZD.
5.	DS priporoča, da se vsi sestanski v DO Elektrozveze izvaja jo v prostem času. Delavci, ki niso racionalno zaposleni, naj se začasno razporede v druge DO. kjer obstaja potreba po njihovem delu.
DS priporoča, da DO in delovni skupnosti SOZD na lokaciji v Ljubljani začasno, dokler ne bo izdelan predlog o spremembi organiziranosti, prenehajo z zaposlovanjem novih delavcev, da bodo lahko zaposlile delavce DO Elektrozveze. katerih delo na programih ne bo več potrebno. To pa ne velja za tiste profile delavcev, s katerimi DO Elektrozveze ne razpolaga in so nujno potrebni.
6.	DS zadolži vodstvo DO Elektrozveze, da ob pomoči KPO SOZD do razrešitve stanja po oblikovanih predlogih izvaja ustrezne ukrepe, da se zagotovi čimbolj nemoteno delo.
Glede ugotavljanja odgovornosti za nastalo stanje pa naj se zadeva posreduje v od-bravnavo samoupravni delavski kontroli DO Elektrozveze in SOZD.
Na osnovi predloženega gradiva Iskra banke in predloga Odbora za finahce, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij naslednja sklepa:
1.	DS odobri TOZD TTS iz rezervnega sklada SOZD Iskra za pokritje razlike med minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi osebnimi dohodki za mesec junij v višini 2.800.000 din nepovratnih sredstev in za meseca julij in avgust 1983 5.700.000 din nepovratnih sredstev s pogojem, da TOZD TTS do 31.7. 1983 sprejme pozitivno stališče do Predloga za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze.
2.	DS odobri TOZD TTS podaljšanje kratkoročnega premostitvenega kredita, odobrenega 3. 3. 1983 v višini 55 mio din do 31. 7. 1983 pod opredeljenimi pogoji iz sklada DS SOZD št. 65. oziroma, če DS TOZD TTS sprejme pozitivno stališče do Predloga za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze do 30. 9. 1983.
Ker se navedena sklepa sprejemata s soglasjem vseh delegacij, je potrebno pridobiti tudi pisno soglasje delegacije Šolskega centra, ki na seji ni bila prisotna.
mm

Duiart Zeijeznov
‘»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!«
JAJCE, PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA 1943.
»Zjutraj, 29. novembra sem prejel,« se spominja ena izmed zanimivih prič takratnih dogodkov arhitekt Živa M. Dordevie, »od Vrhovnega štaba ukaz.:
»Nocoj bo v Domu kulture drugo zasedanje AVNOJ. Na območju Jajca ne sme biti razsvetljave, v Domu kulture pa mora biti razsvetljava vso noč. Razen tega je treba opraviti najučinkovkejšo zatemnitev Doma zaradi zaščite pred morebitnim sovražnikovim napadom iz zraka.«
Dela sem se polotil takoj, toda stal sem pred zelo zahtevno nalogo: da bi ukinil celotnemu mestecu Jajcu električno svetlobo, /amračenemu Domu pa naj hi jo zagotovil
za vso noč tako, da bi ljudje, s katerimi bi opravljal to nalogo, ne smeli zvedeti, zakaj je potrebno to noč Jajcu ukiniti svetlobo, niti, katero poslopje bo svetlobo imelo. Moral sem osamiti Dom. zagotoviti, da bo krajevna hidrocentrala znatne zmogljivosti delala za eno samo poslopje vso noč in da bi se ničesar ne pripetilo, kar bi povzročilo kakšno okvaro med njenim delovanjem. Tokrat sem kot arhitekt iz elektrike poznal samo osnovne stvari, nikogar pa nisem sme! vprašati za strokovni nasvet. Da bi elektrikarji ne izvedeli, za kaj je šlo, sem se najprej pozanimal pri njih o stanju električnega omrežja in hidrocentrale. Ker sem najprej zvedel, kateri električni vodi povezujejo posamezne dele mesta - pa smo. da bi se nekako prepričal o njihovem pripovedovanju
Pomen
razvojno-raziskovalne dejavnosti in potreba po obnavljanju strokovnega znanja
Ne le v svelu, temveč zadnji čas tudi pri nas, se vse bolj uveljavlja prepričanje, da živimo v izjemno zanimivem zgodovinskem obdobju, v obdobju znan-stveno-tehnične revolucije, ki jo nekateri zveneče imenujejo največji izziv v človeški zgodovini.
Trdijo, da se o tem za zdaj še premalo piše in da se tega dejstva trenutno povsem zavedajo v svetu le veliki sistemi, ki razplagajo z visoko koncentra-
cijo RR dela in znanja.
V	ZDA se v zadnjih letih oblikuje mnenje, da začetki znanstveno-teh-nične revolucije izvirajo že iz časa priprav na drugo svetovno vojno, da pa je ta revolucija pravi razmak doživela po letu 1950. Tedaj je namreč število administrativnih in strokovnih delavcev (V ZDA jih imenujejo »beli ovratniki«) preseglo število proizvodnih delavcev (oz. »modrih ovratnikov«), pojavile pa so se hkrati tudi tablete za kontrolo rojstev, začela se je masovna proizvodnja računalnikov, hitrih^komunikacij (posebej modernih avtocest). komercialnih poletov reaktivnih letal, v SZ pride do prve uspešne izstrelitve umetnega zemeljskega satelita (Sputnik 1957), osvajanja bogastva oceanov in vesolja ipd. Razvoj znanosti in tehnologije in s tem začne, igrati prvo violino ne samo pri vojaški strategiji in razvoju, temveč tudi na poslovnem in finančnem položaju. Klasična industrijska miselnost prične s tem odmirati,-nadomestita pa jo nova, znan-stveno-tehnološka miselnost in praksa, miselnost novega kapitala v obliki znanja, informacijskih procesov (know—how) itd.
V	času po drugi svetovni vojni so se izredno hitro razvijale tudi ekonome-trične metode. Lc-te so pripeljale ekonomiste do spoznanja, da je v ekonomskih analizah v razmerah proizvodnje ob prisotnosti učinkov znanstveno-tehnološke revolucije v shemi proizvodnih faktorjev poleg dela in kapitala smiselno posebej izkazovati tudi faktor znanje. Ekonomske analize, ki izhajajo iz sheme treh (ne zgolj dveh: delo in kapital) so pokazale, na poseben pomen, ki ga ima znanje v
strukturi prispevanja k produktivnosti dela.
Po teh analizah se razkrivajo naslednja dejstva: faktor delo je najpomembnejši ustvarjalec produktivnosti le v predindustrijski (fevdalni) družbi, faktor kapital pa stopi v ospredje v času industrijske družbe, medtem ko v času znanstveno-tehnološke revolucije, ko govorimo o informacijski družbi, prevzame vodilno vlogo v produktivnosti faktor znanje. Za to novo, oz. sedaj nastajajoče razdobje se v svetu uveljavlja ime »informacijska družba«.
Gospodarski pomen faktorja znanje postaja v našem času povsem nedvomen, saj sodobni ekonomisti ugotavljajo, da k rasti produktivnosti prispeva prav znanje več kot 50%. oba druga faktorja — delo in kapital skupaj, pa manj kot 50%. Takšni izračuni seveda veljajo za razmere v družbeni proizvodnji dobrin v razvitih deželah. Vendar pa so podobni trendi razvoja v strukturi treh faktorjev produktivnosti ugotovljeni tudi že za Jugoslavijo.
Ekonomist Jurij Bajec je za razdobje 1963—1970 ugotovil naslednjo strukturo: znanje (predvsem v obliki RR dela,) prispeva k produktivnosti okoli 27%, izobrazba okoli 12%, kapital 42% in zaposlenost (delo) okoli 19%. Ob tem ekonomisti ugotavljajo tudi, da »kapitalno intenzivne« panoge zmorejo ustvarjati mnogo manj dohodka (njihov prag ocenjujejo na okoli 4—6 tisoč dolarjev), medtem ko »znanstVeno-intenzivne« dosegajo že sedaj višino 8 — 12 tisoč dolarjev na delavca. Pri tem pa v področje »znan-stveno-intezivne« proizvodnje anali-
(Nadaljevanje na 3. strani)
»Manjši uvoz hromi nas izvoz«
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kako pa so poslovale druge dejavnosti v Iskri Commerce?
»V dejavnosti domače nabave so letni plan uresničili 47-odstotno. medtem ko so se polletnemu kumulativnemu povsem približali. Direkcija trgovske mreže je, če omenim samo en podatek, prodala celo za 36% več. kot v prvih šestih mesecih lani. Glede servisne dejavnosti bi dejal, da je bila v letošnjem prvem polletju na domačem tržišču reševalec ugleda celotne Iskre. Serviserji, pri tem mislim na Iskrine in ne pogodbene, so v prvem polletju opravili za skoraj polovico več storitev
kot v primerjalnem obdobju ter presegli pol milijarde dinarjev realizacije.
Ne bi našteval problemov, ki pestijo naše serviserje, dejal pa bi. da so že navajeni na vse težave, ki jih spremljajo skozi desetletja, zato lahko tudi zdaj razrešujejo problematiko po svojih najboljših močeh, tudi tako, da popravljajo tiste dele, ki bi jih sicer običajno zamenjali, ter na ta način razbremenjujejo Iskrino proizvodnjo.
V TOZD Zastopanje tujih firm so na prvi pogled dobro poslovali, vendar pa ta dejavnost bolj životari. Vzroki so znani — devizna problematika, zmanjšani nakupi itd. V naši marketinški dejavnosti, oz. v zastopanju na domačem tržišču poteka delo zelo v redu.
— izključevali zdaj ta zdaj oni kabel v raznih smereh in smo na koncu pustili eno samo zvezo —od centrale do Doma in za Domom. Poslednja električna zveza, ki bi jo moral še ukiniti, je bila tista, preko katere je prejemal svetlobo desni breg Plive za Domom kulture. Tam so stanovale tuje misije. Nisem smel ukiniti te zveze takoj, predčasno, niti je nisem smel pustiti, ker bi misije in ta del mesta imeli elektriko vso noč in zatemnitev mesta bi ne bila popolna. Nekaj razsvetljenih poslopij bi lahko služilo sovražnikovemu letalstvu kot dobra orietancija za morebitni zračni napad.
Sklenil sem, da bom to nalogo opravil neposredno pred začetkom zasedanja. Elektrikarje sem po opravljeni nalogi poslal nazaj v hidrocentralo. da bi naprej dežurali.
Ko sem odšel v tovarno karbida k barakam pred zakloniščem mi je Aleksander Rankovič izročil legitimacijo, ki jo je bil izdal izvršni odbor AVNOJ s podpisom predsednika dr. Ivana Ribarja, na kateri je bilo zapisano, da sem opolnomočeni delegat iz Srbije za II. zasedanje AVNOJ.
Prijetno me je presenetila ta izbira za delegata tega zgodovinskega zasedanja in bil sem presenečen ter vesel zaradi tega.
Popoldne 29. novembra sem s tovarišem Kunom dokončal okrasitev dvorane Doma kulture. (Tu naj pripomnim, da so na desnem bregU reke Plive, v neposredni bližini, kjer je nekoč stal Sokolski dom, štrleli samo surovi, sajasti in porušeni zidovi, ki jih je načenjal zob časa, med njimi pa se je zarastel plevel... Takrat, ob prihodu partizanov, je bilo mesto Jajce brez poslopja Doma kulture. S prihodom tovariša Tita, vrhovnega štaba. Centralnega komiteja KPJ in naših enot pa je začelo cveteti kulturno in politično življenje in je zato tovariš Tito ukazal.
naj se poslopje zažganega Doma čim prej obnovi za potrebe Doma kulture.
Usten in pismen ukaz za organizacijo obnove Doma za potrebe kulture mi je prenesel moj nadrejeni — tovariš Volodja (Vladimir Smirnov), načelnik tehniškega oddelka Vrhovnega štaba NOV in POJ.
Za naglo obnovitev Doma. ki se je začela 9. septembra, so bili enako zainteresirani tako borci naših enot kot tudi krajani Jajca in še posebej naši najvišji voditelji. Tovariš Tito, ki smo ga nazivali tovariš Stari, je takrat. kot vemo. stanoval in delal v samem Jajcu, v baraki pred katakombami, na levem bregu Plive v neposredni bližini požganega Doma. Kileg zgodovinskih nalog, ki jih je takrat opravljal, mu je uspelo vsak dan spremljati tudi obnovo Doma. Pogosto je s tovariši iz Vrhovnega štaba in Centralnega komiteja obiskoval graditelje.
V ugodnih in normalnih razmerah bi bilo potrebno za obnovo tega poslopja nekaj mesecev napornega dela. Takrat pa smo, tudi ob pomanjkanju najnujnejšega za delo. z udarniškim delom borcev, še posebej pa delavcev tovarne karbida in mladine pa tudi nekaterih delavcev iz Bugojna, uspeli obnoviti Dom v enaindvajsetih dneh.
Ko je bilo L oktobra, po končanih gradbenih delih in dekoriranju dvorane, na balkonu končano izpisovanje gesla: »Živela naša junaška narodnoosvobodilna vojska«, čez vso širino odra v Domu pa postavljen velik svetleči se napis »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«, smo Dom kulture lahko odprli. Bi! pa je zaradi določenih rekonstrukcij in notranje dekoracije še lepši kot prej in so bili prebivalci Jajca in naši borci ponosni nanj. Nas pa je zaradi prizadevanj pri tej zares rekordni obnovi Doma na svečanem
ANMEE M0NDIALE DES C0M RlUNf CATIOMS
W0RLQ C0KMUNICAT10HS VEAR
ANO MUNDIAL DE LAS COMUNICACIONES
Leto 1983 — svetovno leto komunikacij
Vsi narodi in države sveta, Pa bodo bogati ali revni, se vse bolj	,
dajo pomembne vloge komunikeji sodobni družbi. Razvite komun1”
cije se uvrščajo med temeljne vzvo ki lahko omogočijo nadaljnji beni in gospodarski napredek vse dežele. Komunikacije z vsemi svoj1' službami in storitvami (kraje' medkrajevne, mednarodne telefon5 zveze, teleks službe, pomorske in\. penske mobilne zveze, prenos P°“ . kov, tekstov in slik, satelitske ‘ ve'j itd.) omogočajo ljudstvom in P05., meznikoin navezovanje medsebop ^ stikov ket tudi prenos infornuiOl dogodkih v svetu.
Zavedajoč se pomembnosti korn nikacij je Generalna skupščina Za'’ Ženih narodov 19. novembra '' . sprejela resolucijo, v kateri Pr0S‘a
leto 1983 za svetovno leto komuni
cij. Aktivnosti, ki so se začele pod # . slom . stimuliran in pospešen raZ , komunikacijskih infrastruktur«, 50
v prvi vrsti osredotočile na us,
klajen
razvoj svetovne mreže telckomunik'1
cij. trajale pa bodo do leta -003^ $
Svetovno leto komunikacij do svojimi dolgoročnimi aktivnostmi, se začenjajo v letošnjem letu. P°n^
diio izjemno priložnost, da se izgr:
celovita nacionalna in svetovna
ko-
munikacijska mreža, ki bo dostop',ll
vsakemu prebivalcu in bo ustrezt zahtevam in potrebam lega 2009, se hitro približuje. Za uresničevtm^ opisanih ciljev bo treba angažiral'1 razpoložljive vire, človeške kot J nančne, industrijske kot družbe" ' Razvoj svetovne mreže teleko" nikacij - prav na razvoju telekot" nikacij je glavni poudarek '-P°"]i'0. velik zgodovinski dogodek, ki odg \arja potrebam kolektivne 'ave
vsega človeštva. Noben posatne naj ne bo več izoliran od družbe"1 mednarodne skupnosti.	,
Iz predstavljenih ciljev in nalog " cije izhaja, da moramo tudi v slaviji čimprej začeti z izdelavo liže sedanjega stanja telekomunik“c ‘ ske infrastrukture. Pripravili mord'". oceno dosedanjega obnašanja na P° dračju telekomunikacij in v skladu ^ tem ugotoviti vlogo telekomunikacij dosedanjem družbenogospodarski razvoju. (Sodeč po sedanji situaciji5^ bile tudi telekomunikacije doslej m zaviralnimi dejavniki). Ob real^ oceni ekonomsko-fmančnih moz"0 sti je treba sprejeti bodočo usmeriti obnašanja in odnos družbe do 'o (
•Ztiik
komhnikacijske infrastrukture
lob
ustreznih prioritetah). Izdelati je tref1 precizne projekcije razvoja telek munikacijske infrastrukture za 1 državo z dinamiko realizacije do u 200°-
V teh aktivnostih ima pomenit"' vlogo tudi Iskra Telematika, ki z 'a5 nim znanjem razvija in proizvaja 5 dobne telekomunikacijske sistem'

Uspešno smo sklenili s trgovskim'
im1’' '
ganizacijami vse sporazume. Zdaj ^ ramo vzdrževati dinamiko dobav in ,£ seči sortiranost izdelkov. Čaka pa n'
veliko dela, saj moramo razširiti
ofes'0'
dajne kanale, predvsem pri Pr01 nalni tehniki in sistemih.« „ učj
Lado Dr0P k
odprtju Doma kulture tudi javno pr stvom pohvalil Vrhovni štab.
edl/ j
Svečanega odprtja Doma se je ut*^čv
.j: .___rit nr-. si • i r i___s^dD1*'
V *
tudi tovariš Tito s člani Vrhovnega stl1 0. ! Domu je bila 6. novembra tudi svečana^
<	"g.....
slava 26-letnice oktobrske revolucije- ‘V, je Dom kmalu postal kulmrno sre j
Jajca.
Zvečer sem z nekaj polami ovojnega ( pirja zatemnil okna v Domu, toda za ^ j primer, da bi zagotovil svetlobo Donm t noč, pripravil tudi deset velikih karbid** >
svetilk.
Ko je padel mrak sem, neposredno F samim začetkom zasedanja, izključil^^
i
osreonu, , , izključil^ L
poslednji električni kabel na desnem, n . Plive za del mesta izza Doma in Jajce Jel t
polnoma utonilo v temo.	^
Na oddaljenih in okoliških P*an.'n|)ri-grebenih in poteh okrog Jajca so nase ja|e 1 gade z okrepljeno budnostjo čvrsto vztr C # na svojih položajih ali pa napadale sovr<.e j; ka, dvorana Doma kulture v Jajcu pa *	“
bleščala v svetlobi.
Delegati so zavzemali svoja mesta j g,
l-Z V IV. £.111 I .TV/ £.11 V 4.V. ■ I IU II J1V/JV*
rani, predstavniki mesta Jajca, borci i cirji pa na galeriji.
Dvorana je bila okrašena za veliko sj^.
nost. Tu so bili portreti tovariša Tita ' ! ^ mierov naših takratnih zaveznikov:
1
vetla. Churchilla in Stalina ter naše in hove zastave.
aš ^
Oder so krasile naše zastave in n ■-
mavec vlit prvobitni grb — I’eler0m H'1 zvezda, uokvirjena z lovorjevim venee ' 0 t galeriji pa-je bilo z Velikimi črkami iz|n ^ l geslo: »Smrt fašizmu — svobodo nat01 | rdeči žarki pa so padali na delegate-
^ornen
razvojno-raziskovalne dejavnosti in potreba po °bnavljanju strokovnega Vnanja
(Nadaljevanje z 2. strani)
^Ijučujejo takšne, kot so npr: ke-^^. formaeija, elektronika (instru-
žVytc8a vidika gledano je torej proi-k njo y|j %/co s no	ici rt»>1
pr • "■jv au vsaj najprodornejši k-tr^j6 v SOZD Iskra smiselno iieg V P°dročje »znanstveno-intenziv-1S|.. Proizvodnje. Takšno uvrščanje dv f11-1 Proizvodnje pa ima logično vsaj reči Konsekvenci: po eni strani je moč n0<' “a se SOZD Iskra s svojo »udai,-i haia Pro'zvodnjo oz. tehnologijo na-na samem čelu tehnološkega ra-Sv !a Pri nas in ji je zato potrebno po-„ '».Ustrezno veliko stopnjo pozor-str.u.,n družbenega ugleda, po drugi
sioD^n'm ^Uc*em nalaga13 kar najvišjo t!.., 1° ddgovornosti za nezaosta iajoče
Pa prav to dejstvo SOZD Iskri.
Slrani V-
tin
s|e7‘J° ddgovornosti za nezaosta jajoče n; enJv tehnološkega razvoja v današ-, ta razvitem svetu.
izj,. Znanje je danes v svetu značilna ' tinan0 Vclika koncentracija, saj tre-t taz c‘0Veštva. ki živi v razvitem svetu, j cev ° a8a s kar 93 % vseh raziskoval-i h jj^.^ta, in kar 97,4 % vseh sredstev,
I ter n c. eštvo vlaga za razvoj znanosti I Up(^zvede več kot 99 % industrijsko , naS| H’*1 znanstvenih informacij. Za • Port.;U8ostovane in Slovence je ob tem j stev^bHo. da se zavedamo teh dej-Ijen da ne s°dimo v krog te »izvo-; npre 'Hformacijske družbe«, saj nam. j raZv': Pa,entna statistika razkriva, da za j S!9j.l,lrn informacijskim svetom zao-ikod'110 ltar v razmerju 1 : 100 v našo I Gledano s tega vidika pa je t dnk0’ Mo je bližji taktirki razvoja so-I ter ne '-n bodoče družbe, razviti svet in-I Uje ■ac'js*te družbe ali mi. To vpraša-,r8u 6 Pomembno. saj se na svetovnem ip® Paši izdelki neizogibno morajo y11 z razvitim svetom.
^ Sakršno znanstveno-tehnološko sil stajanje se nam torej, preko nujno-^ stopnje v svetovno gospodarsko utegne krepko, če že ne kar I no maščevati. Da se s tem, to je z !„ a° produktivnostjo, tehnološko Hgj^Podarsko ustvarjalnostjo in iz-virisV V0Stj° ne rnoremo v tem zgodo-Drixi..em trenutku več šaliti, nam pre-
Oiri i
govore še posebej najnovejše d,." - slovenskih ekonomistov, ki p zijajo, da so trendi gibanja rasti (ja auktivnosti v slovenskem gospo-tVu že kar tri desetletja zapored godni. Stopnje rasti produktivnosti dnk asso bile namreč naslednje: v raz-/ 1 ^ 1953—61 ie bila 8%, 1961—71
61 je bila 8%, 1961-
h,i^71— h,J°bje pa p
Produktivnosti že samo 1 %.
f drii-VedanP sl°verlski gospodarski in f „eni trenutek je pomembno, da gl Se naprej, kljub temu, da smo | ne e na stopnjo zaposlenosti aktiv-1 rij^P^bivalstva (94% z višjo stop-j,	'mata le dve deželi v svetu —
,	^ in Velika Britanija), dosegli iz-
jemno visoko stopnjo gospodarske razvitosti, zašli ob visoki inflaciji in drobitvi podjetij (z zapiranjem vase) v t.k.i. stagflacijo (Pintar).
Slovenski razvojni analitiki pa ob tem tudi ugotavljajo, da je bilo za ljudi, rojene na slovenski zemlji, prav obdobje po drugi svetovni vojni gospodarsko zaposlitveno, najsrečnejše v celotni, zgodovini Slovencev, saj so se zaposlitvene možnosti, posebej v šestdesetih letih, izboljšale do takšne mere, da je gospodarsko pogojeno razpoloženje Slovencev padlo na zgodovinski minimum in še več. slovensko gospodarstvo je celo ustvarilo v sebi prostor za imigracijo manj kvalificirane delovne sile, ki je prihajala iz nerazvitih področij, predvsem drugih jugoslovanskih republik.
Toda, dejstvo je tudi, da v slovenskem gospodarstvu kvalifikacijska struktura zaposlenih še zdaleč ne ustreza tehnološkim razvojnim zahtevam, saj v njem dela še vedno preko 50% delavcev, ki imajo komaj osnovnošolsko izobrazbo (NK) hkrati pa po ugotovitvah ekonomskih analitikov (L. Sočan) v slovenski industriji dela le okoli 20% takšnih delavcev, od kakršnih je v razvitih gospodarstvih odvisen tudi obseg ustvarjenega dohodka. E.M. Pintar ob takšnih ugotovitvah trdi naslednje: »Če hoče Slovenija iziti iz sedanjega razvojnega mrtvila (ki, če bo trajalo, lahko ogrozi celotno družbeno infrastrukturo), mora oblikovati selektivno razvojno strategijo ter proizvodnjo koncentrirati v določenih panogah (programih) ter jo zasnovati na znanju. Pri tem ne bo zadoščalo le znanje o aplikaciji že znanih postopkov, temveč bo treba zagotoviti celotno inovacijsko verigo, ki bo morala omogočiti razvoj lastnih tehnoloških postopkov in s tem enakopravno vključevanje slovenskega gospodarstva v mednarodne tokove«.
Ob tem pa je tu smiselno omeniti tudi kritično misel M. Kobeta o tem, kam smo pri nas navajeni usmerjati izražanje ustvarjalnosti ljudi v združenem delu in kaj puščamo hkrati (vede ali nevede) ob strani in s tem v senci pozornosti. Januarja letos je namreč M. Kobe v reviji Naši razgledi zapisal naslednje: »Pri nas veliko razpravljamo in sprejemamo samoupravne sporazume za združevanje dela in sredstev, toda nič se ne sporazumevamo tudi za združevanje znan ja.«
Analize tehnološko potrebnih kvalifikacijskih struktur (Auerhan, Bertoncelj, Unido) kažejo, da tehnološki razvoj, ki v našem času dobiva podobno tki. znanstveno tehnološke revolucije, postopno napravlja manuelne delavce (kategorije NK, PK in celo KV), za tehnološke nepotrebne, zakaj avtomatizirano proizvodnjo bodo v prihodnosti (po teh analizah) mogli obvladovati
le umski delavci (srednje, visoko izobraženi in delavci z znanstvenimi kvalifikacijami ter izjemno nadarjeni in mentorji). Te analize tudi razkrivajo, kako velike prednosti že imajo v tem pogledu visoko razvite dežele glede na srednje razvite, in še posebej glede na dežele v razvoju.
Kakorkoli torej gledamo je jasno, da imamo pri nas ta čas precejšen razkorak med tistim, kar bi potrebovali in med tistim, s čimer razpolagamo. In, v središču te pozornosti, se očitno nahaja prav načrten pristop k graditvi sistema dviganja izobrazbene ravni za vse delavce in dopolnilno izobraževanje za že zaposlene delavce, med temi pa predvsem in najprej za kadre, ki so po izobrazbi in položaju že sedaj med tistimi, ki bodo morali naš tehnološki, gospodarski in tudi družbeni razvoj potisniti iz točke sedanjega relativnega mrtvila oz. zaostanka za svetovnim razvojem, to je glede na razviti svet.
Mara Ovsenik (nadaljevanje prihodnjič)
TOZD INDUSTRIJSKAELEKTRONIKA
Pet
pomembnih
izboljšav
Franc Glinšek, Marjan Dornik, Rudi Cekuta, Rado Štem-berger, Pavel Cvilko, Jože Kerin in Anton Gubenšek so trenutno najbolj usp*ešni inovatorji v ko-stanjeviški temeljni organizaciji Industrijska elektronika.
Delavski svet temeljne organizacije. Industrijska elektronika iz Kostanjevice na Krki je te dni potrdil in s tem dokončno sprejel štiri tehnične izboljšave in eno inovacijo, ki jih je prejela komisija za inventivno dejavnost. V obrazložitvi te odločitve sta Komisija in Delavski svet poudarila velik prispevek inovatorjev za zboljševanje materialne osnove kostanjeviške Iskre z razvojem izboljšanih obstoječih izdelkov, proizvodnih postopkov in organizacije dela.
Delavski svet je potrdil naslednje tehnične izboljšave in inovacijo:
—	tehnična izboljšava: zamenjava nosilnega traku iz steklenih vlaken avtorjev Franca Glinška, Marjana Dornika in Rudija Cekute. Odškodninska pravica traja tri leta, faktor ustvarjalnosti je 07, povečan dohodek za temeljno organizacijo pa je 54 par pri kosu.
—	tehnična izboljšava: sprememba na keramičnem ohišju za žične upore je delo Franca Glinška in Rada Štember-gerja. Avtorjema so priznali enkratno odškodnino in si bosta razdelila 17.518 dinarjev,
—	tehnična izboljšava: skupno kovi-čenje vžigalnikov sta iznašla Pavel Cvitko in Jože Kerin. Avtorja si bosta razdelila 20.745 dinarjev.
—	tehnična izboljšava: navijanje na nosilni trak in razrezovanje je delo avtorja Marjana Dornika. Za izboljšavo bo dobil 17.979 din
—	inovacija za jedro dušilke je delo
Antona Gubenška in Radka Štember-gerja. Odškodninska pravica traja tri leta, faktor ustvarjalnosti je 07, povečani dohodek za TOZD pa izračuna računovodska služba vsako leto ob zaključnem računu. Za minulo, približno eno leto sta avtorja dobila 25.326 dinarjev.	Dr
E 13
aufomai z.a zavarivafije pod praškom
avtomat za varjenje pod praškom
ISKRA — AVTOMATIKA
Izboljšava avtomata
za varjenje
pod praškom E-13
Stopnja mehanizacije varilnih postopkov tudi v naši, domači industriji skokovito narašča. Temu je bilo potrebno prilagoditi tudi ponudbo varilnih naprav in izdelavo tehnoloških Unij, ki zajemajo v razvojno-proizvodnem programu delovne organizacije Avtomatika dokaj pomembno mesto. Krajše projektiranje in konstruiranje naprav, enostavna montaža ter prilagoditev naprav za nove postopke in tehnologije ter enostavno servisiranje in zamenjava delov, so osnovno votlilo delavcem na varilnem programu, kateri se po kvaliteti vedno bolj uveljavljajo tudi izven naših meja.
Ena izmed takšnih naprav je avtomat za varjenje pod praškom E — 13, ki se uporablja za varjenje in navarjanje konstrukcijskih legirnih pločevin. Avtomat E — 13 je univerzalna naprava, sestavljena iz treh glavnih enot: vozička, ki ima lasten pogon in regulacijo hitrosti, varilne glave in krmilne omarice. Ker gre razvoj varilnih naprav v smeri vedno večje uporabnosti in funkcionalnosti, so bili v Avtomatiki primorani, da z novo konstrukcijsko rešitvijo bistveno zmanjšajo krmilno omarico in s tem ponudijo kupcu zopet zanimiv proizvod. Tako ima izboljšani avtomat za 3 krat manjšo omarico, ki je istočasno prilagojena enostavnejšem rokovanju naprave.
Sam postopek varjenja pa omogoča do 30-krat hitrejše varjenje od klasičnega — ročnega.
Glava avtomata je samostojna enota in se lahko uporablja tudi pri drugih vrstah avtomatov. Nagib je možen v vseh smereh, tako da lahko varimo v poljubnem položaju. Pri tem je zanimiv .tudi podatek, da'je možna uporaba 12 izvedb varilnih glav (izvedba z eno ali dvema žicama, z dvojno žico, tandem izvedba, izvedba MIG—MAG itd.) odvisno od naročnika.
Izboljšano izvedbo so v Avtomatiki že ponudili na zunanja tržišča v Turčijo, Italijo, Nemčijo. Devizni priliv, ki bi ga pridobili s prodajo teh naprav, predvsem na konvertibilna tržišča, bi bil Še toliko bolj dobrodošel, saj je naprava narejena izključno iz domačega materiala. V Jugoslaviji pa je Iskra edini proizvajalec omenjenega artikla.
Hkrati pa v TOZD Razvojni institut pripravljajo popolnoma novo napravo za varjenje pod praškom, ki bo po svoji kvaliteti in uporabnosti enakovreden napravam, ki jih izdelujejo znane svetovne proizvajalke varilne opreme.
Dokaz več, da se lahko z dobro voljo in vloženim delom, ki da tehnične izboljšave izpolni proizvodnjo —prodajno vrzel, ki bi sicer nastala v času, ko stare naprave nc bi mogli več prodajati, nova pa še ne bi prišla iz proizvodnje.
Š.D.
(	x
Naslednja številka Iskre bo zaradi kolektivnih dopustov v naših tovarnah in v redakciji izšla 13. avgusta t.L
V____________________________-J
j tlan ^no smo pričakovali tovariša Tita, i ^lab ^entralnega komiteja in Vrhovnega ; danja ^ za^ele*c te8a zgodovinskega zase-
*	50 svetniki AVNOJ, predstavniki
io k°rc‘ ‘n oficiri' zavzeli svoja mesta je v |(0 ran° vstopil tovariš Tito s čvrstim kora-0bn nasmejan- blestečih oči in'vedrega Njegov prihod in prihod njegovih d0| .lzj'h sodelavcev smo stoje pozdravili z bili ovacijami- Nekaj minut je po dvo-‘Živ ?dmevai enodušen aplavz in klici: el tovariš Tito«, »Živela naša narod-
, nik,, 'uvans mo«, » jd' ^ v°bodilna vojska«.
btc henutku neskončnega navdušenja in lov-^jhe ljubezni, ki so jo prisotni izražali Titu in naši osvobodilni vojski, je dim ®*edahšča Narodne osvoboditve zapel friso° ”^ei Slovani«. Stoje so jo povzeli vsi >,- ni- Po himni se je spet po dvorani ra-
Tito^0 moi"no ploskanje in »Živel tovariš
oderra de b'lu natanko 19, ko je za govorniški /\Vkji*°Pil predsednik izvršnega odbora ^ Oj dr. Ivan Ribar (Hrvatska) in dejal:
nje n'ar^' svetniki, začenjam drugo zaseda-°svnk 683 Protifašističnega sveta narodne njjm “hitve Jugoslavije (AVNOJ) z nasled-
1 Za^avnostni del seje: g^cetek — govor predsednika izvršnega 2°ra AVNOJ dr. Ivana Ribarja; k^iiv,°htve delovnega predsedstva, verifi-^ )skega odbora in zapisnikarjev; j. Pozdravne brzojavke.
,' Delovni del seje: i Uročilo verifikacijskega odbora; te>jariderat' Razvoj narodnoosvobodilnega narodov Jugoslavije glede na medna-
rodne dogodke. Referent tovariš Josip Broz Tito, vrhovni komandant NOV in POJ;
3.	razprava;
4.	predlogi deklaracij in odlokov AVNOJ;
5.	volitve predsedstva AVNOJ.
III. Odmor.
6.	Predlogi odlokov AVNOJ in predsedstva AVNOJ;
7.	Vprašanje in predlogi ter
8.	zaključek zasedanja.
Ob burnem ploskanju se je tako začelo II. zasedanje AVNOJ.
Dr. Ribar je nadaljeval:
Dovolite mi zdaj, tovariši in tovarišice, svetniki, da poročam odelu Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije od njegove ustanovitve do danes.
Minilo je leto dni odkar smo ustanovili AVNOJ. Daneslahko bolj kot kdajkoliprej, predvsem glede na dosedanji potek in razvoj notranje in zunanje vojaške in politične situacije, s polno pravico ugotovimo dejstvo, da je bila ustanovitev AVNOJ resnično prvi in največji notranji politični dogodek po propadu stare Jugoslavije. (Ploskanje).
Nove demokratične sile, ki jih je organizirala komunistična partija in so vznikle v bojih naših uporabnikov, najbolj domoljubnih in najbolj svobodoljubnih sinov in hčera narodov Jugoslavije, so začele narodnoosvobodilno gibanje in se na tej široki poti našle s pripadniki starih političnih strank in skupin-resničnih borcev za demokracijo in zoper reakcijo v stari Jugoslaviji.
Ta politično demokratični val iz stare Jugoslavije se je pod vodstvom komunistične partije zlival v široki reko, da ne rečem v morje nove močne demokracije, skovane v
-narodnoosvobodilnem boju, v sveti domovinski vojni zoper fašizem.
Tako je AVNOJ že samo s svojo ustanovitvijo in sestavo postal resnični predstavnik in nosilec vseh demokratičnih sil, med seboj povezanih na liniji narodnoosvobodilnega boja ne glede na vse prejšnje razlike, predvsem razlike po narodnostih, veri in politično-strankarski pripadnosti.
AVNOJ ni bil ustanovljen za to, da bi sestavljal memorandume, osnutke in izdajal ukrepe, še manj pa, da bi jih razpošiljal našim zaveznikom in javnosti, da bi mu dali priznanje, potrditev in zagotovilo za prihodnjo ureditev Jugoslavije po končani zmagoviti vojni. S takšnimi papirnatimi načrti, memorandumi in ukrepi si lahko pomagajo samo vlade ali pa kakšni politični odbori v emigraciji, ki so brez vojske in ljudstva, tako, na primer, tudi begunska jugoslovanska vlada in skupaj z njo vodstva starih političnih strank, ki so ostale brez ljudstva in pričakujejo svojo rešitev in vrnitev v domovino, pa tudi obnovitev stare Jugoslavije, izključno in zgolj od zunaj, s strani podtalnih reakcionarnih klik, od znotraj, pa s pomočjo petokolonašev in izdajalcev Nediča, Ljotiča, Draža Mihailoviča in Rupnika. Demokratične sile, ki jih predstavlja AVNOJ, so prevzele v svoje roke krmilo narodnoosvobodilnega boja in pozvale vse Srbe, Hrvate, Slovence, Črnogorce in Makedonce kakor tudi Muslimane k vstaji in k boju zoper okupatorja in njegove hlapce, predvsem pa zoper četnike Draže Mihailoviča, ministra begunske jugoslovanske vlade in namestnika kralja Petra — boj za svobodo, pravico in ljudsko oblast.
Tako je AVNOJ že ob svojem nastanku dobil značilnosti najvišjega političnega telesa, ki je lahko ustrezalo tedanjemu razvoju
notranje in zunanjepolitičnih razmer. Potemtakem je AVNOJ že s svojo ustanovitvijo postal merilo tedanje moči našega narodnoosvobodilnega boja.
Pred ustanovitvijo AVNOJ je vrhovni štab na čelu s svojim komandantom tovarišem Titom predstavljal ne le bojne enotnosti narodov Jugoslavije, ne samo vojaško, temveč tudi politično vodstvo. Glede na tedanji razvoj političnih in vojaških dogodkov pa je bilo treba storiti korak naprej: vzpostaviti enotno politično vodstvo narodnoosvobodilnega boja za vso Jugoslavijo, ki bo vsem domoljubom na vsem ozemlju Jugoslavije omogočilo, da se bodo vsaj v zadnjem trenutku priključili boju in tako pospešili dokončno in končno ukinitev fašizma, ustaštva, četništva in petokolonaštva. (Vzkliki: Tako je! in ploskanje).
Znani so zunanji in notranji politični elementi, ki so opredelili ustanovitev AVNOJ pred letom dni: zlom Hitlerjeve ofenzive na vzhodni fronti, prehod Rdeče armade v ofenzivo, izkrcanje angloameriške vojske v Afriki. Prav nobeno naključje ni, da je ustanovna skupščina AVNOJ s svoje slavnostne seje pozdravila branilce Stalingrada. Kajti stalingrajski borci so Hitlerju zaprli pot ne le proti Moskvi in Bakuju, temveč so porušili tudi vse njegove načrte za ofenzivo na Egipt, Sirijo in Turčijo ter za spojitev z japonskimi imperialisti v Indiji. (Vzkliki: Tako je!)
Na področju naših notranjepolitičnih razmer pa gre odločilna vloga dejstvu, da smo razkrinkali protiljudsko reakcijo. Begunska jugoslovanska vlada v Londonu se je v celoti poistovetila z izdajstvom svojega ministra Draže Mihailoviča. To izdajstvo je bilo že tedaj dokazano. No, pa tudi naš tedanji vojaški položaj je bil primeren za ustanovitev vrhovnega političnega telesa. Ofenzivi naših
zaveznikov se je pridružila tudi naša narodnoosvobodilna vojska. Potrebno je bilo zadajati sovražniku čim močnejše udarce in ga tako prisiliti, da bi imel v Jugoslaviji čim večje kontingente svoje vojske, ker jih tako ne more uporabiti na vzhodni fronti in jih tudi ne prevažati iz Jugoslavije oziroma z Balkana v Afriko.
AVNOJ se je zavestno odločilza ime Pro-fitašističnega sveta, da bi tako dokazal zaveznikom in vsej naši javnosti, da poleg vrhovnega poveljstva lahko vzklije iz našega narodnoosvobidilnega gibanja s pomočjo narodnoosvodilne vojske tudi vrhovno politično telo, ki bo politično delovalo pri uničevanju fašizma.
AVNOJ je v svoji resoluciji in razglasu obsodil izdajalsko početje Draže Mihailoviča in izdajalsko politikantstvo jugoslovanske begunske vlade, hkrati pa je poudaril pomen in cilje našega narodnoosvobodilnega gibanja kakor tudi linijo našega narodnoosvobodilnega boja.
Samo po tej in na tej liniji je delal izvršni odbor AVNOJ od prvega dne svoje ustanovitve kot resnični in pravi predstavnik narodnoosvobodilnega gibanja za vso Jugoslavijo in kot glavni nosilec in organizator ljudske oblasti.
Že od prvega dne ustanovitve si je izvršni odbor prizadeval, da bi AVNOJ postal jedro vseh domoljubnih in svobodoljubnih sil Jugoslavije pa tudi organizator političnih akcij med širokimi ljudskimi množicami, z namenom, da bi mobilizirali vse ljudske sile. AVNOJ tako postaja organ boja narodov Jugoslavije za njihovo nacionalno osvoboditev.
(nadaljevanje prihodnjič)
RAZGOVOR Z MARKOM ŽIVCEM
Naučimo ljudi lovit ribe!
Oddelek za organizacijo proi-zvodno-tehnične dejavnosti je eden izmed petih oddelkov, ki delujejo v TOZD Biro za industrijski inženiring Iskre. O organizaciji in delu tega oddelka smo se pogovarjati z njenim vodjo, Markom Živcem.
Naš oddelek za organizacijo je bil ustanovljen leta 1980, torej pred tremi leti. V tistem času*1 je naša TOZD Bil znašla v nekakšni krizni situaciji. Z do tedaj že dokaj ustaljenim programom dejavnosti te TOZD namreč nismo več zmogli zadovoljevati povpraševanju po naših storitvah. Da bi se prilagodili nastalim razmeram, smo se organizacijsko prestrukturirali.
Oblikovali smo novi oddelek za organizacijo, ki naj bi se ukvarjal naprej samo s problematiko organizacije priprave proizvodnje, nato pa s celotno proizvodno-tehnično dejavnostjo, ki vključuje področja kot so razvoj, konstrukcije, tehnologija vse tja do operative. S tem smo želeli ustvariti zaokroženo celoto. Vendar pa smo kljub tej široki zasnovi kmalu ugotovili, da je dejavnostna zaokrožitev še vedno preozko zastavljena.
Zato smo vključili v dejavnost tegaod-delka še organizacijo nabave, prodaje in kooperacije, torej tržno-prometno dejavnost. V tem okviru natančneje preučujemo lastno tehnologijo izvajanja nalog ter na tej osnovi oblikujemo predloge za ustrezne izboljšave. S posebno pozornostjo obravnavamo potrebo po ustrezni podprtosti našega načina dela z informacijami, ki nam zagotavljajo večjo uspešnost dela.
Znano je, da je naše delo odvisno od potreb trgajo je od povpraševanja po naših storitvah. Stanje na trgu torej odločilno vpliva na delo našega oddelka. V tem okviru naj omenim, da smo se v zadnjem času primemo odzvali trgu, ki vse bolj zahteva kompleksne strokovne rešitve, popreje so namreč zadoščale tudi le parcialne metodologije.
V	današnjem času pa je naš trg precej bolj zahteven, saj poleg kompleksnih rešitev od nas zahteva celo tudi zagotovilaza dosego rezultatov v obliki želene učinkovistosti dela, produktivnosti in podobno. Spoznali smo. da moramo obvladati celotno problematiko in vspbino dela OZD. V tem smislu pa moramo analitično zajeti vse posamezne člene v verigi procesov. Da bi naš napor zmanjšali na najmlajšo možno mero, pri tem izhajamo iz načela, da je veriga močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen.
Da bi torej verigo okrepili, je potrebno okrepiti najprej in predvsem njene najšibkejše člene. Zato se v našem delu usmerjamo predvsem na reševanje teh, najšibkejših členov v verigah delovnih procesov.
Naj povem, da doslej tega nisno delali na prav ta način in je to za naš način dela neke vrste novost.
Poudarim naj, da je bil naš oddelek ustanovljen posebej parcialno z namenom, da bi metode, ki smo jih bili že popreje osvojili in parcialno uporabljali, poslej uporabljali. Zato si sedaj prizadevamo.da bi s posredovanjem naše strokovne pomoči posameznim OZD dosegali konkretne učinke.
V	tej zvezi je potrebno povedati, da ne izdelujemo le predlogov organizacijskih projektov, temveč da predlagane projektne rešitve v praksi tudi uvajamo, saj je le z dejansko uvedbo organizacijskih novosti mogoče dosegati konkretne rezultate pri naročnikih. Merila, s katerimi pri tem merimo naše učinke, so navadno: neposredno povečanje faktorja pretočnosti, zmanjšanje zalog, nedovršene proizvodnje in podobno.
Ne gre prezreti dejstva.da je opisani preobrat v načinu in zahtevah našega dela povzročil tudi nov način vzdrževanja stikov z naročniki naših storitev. Da bi kar najbolj zagotovili resnično in redno uporabo naših strokovnih rešitev oz. nasvetov v organizacijskih projektih, je seveda nujno, da v proces našega strokovnega sodelovanja s posameznimi naročniki že od samega začetka vključujemo delavce iz tiste OZD. S tem je namreč mogoče zagotoviti, da delavci OZD
naročnika kar najbolje spoznajo osnove, razloge in posebnosti posameznih predlaganih oranizacijskih rešitev. Ti delavci iz OZD naročnikov se ob tesnem stiku z nami hkrati dodobra nauče tudi načina nadaljnjega vzdrževanja nanovo vpeljanih rešitev v kasneje spremenjenih razmerah. Tu nam pride kot ponazorilo in utemeljitev prav znani kitajski pregovor, ki pravi: če hočeš ljudstvo nahraniti z ribami, mu rib ni treba dati, ampak je pametneje ljudi naučiti ribe loviti. Iz naših izkušenj pa si tu opozoril na še eno korist, namreč posamezni delavci OZD naročnika v teku sodelovanja z nami tudi sami prispevajo neredke ustvarjalne prispevke, ki v novih rešitvah dobe svoje pravo mesto. Ti delavci se s tem tako podrobno seznanijo s predlaganimi rešitvami, da se z njimi povsem poistovetijo in se potem v celoti zavzemajo za njihovo uresničitev.
Seveda pa pri našem delu naletimo tudi na težave. Naš novi način dela z naročniki neizogibno angažira del strokovnjakov iz OZD — naročnika. Ker pa OZD v času sodelovanja z nami ne more v celoti pogrešati v operativnem poslovanju, ti strokovnjaki tudi v času sodelovanja z nami zadrže svoje dnevne naloge v OZD še naprej. Tako so strokovnjaki iz OZD-naročnika v omenjenem času obremenjeni dvojno. Ta, dvojna obremenjenost strokovnjakov iz OZD — naročnika pa učinkuje neredko kdaj na ljudi objektivno tako, da jim prvotno navdušenje za uvajanje novih metod dela, ki si jih pridobivajo, razvijajo in osvajajo v sodelovanju z nami, pač postopno bolj ali manj zbledi oz. upade. To pa povzroča, da posamezne tekoče naloge iz okvira sodelovanja pogostokrat niso v celoti in v dogovorjenih rokih opravljene.
In, kjer je tega več, to nujno vpliva na sodelovanje tako, da se zavlačuje končni tok izvedbe celotnega programa sodelovanja. Zato je potrebno posvečati posebno skrb usklajevanju obremenitev med rednim in projektnim delom, poskušamo pa vgrajevati v naš sistem dela tudi posamezne elemente stimulacije, da bi tako bolj zagotovili izvedbo posameznih nalog ob roku. Seveda so naloge v tem okviru zelo različne in je zato to dokaj težavna zadeva.
Da bi premagovali omenjeno vrsto težav, kolikor le mogoče uporabljamo zamisel tako imenovane projektne izvedbe pogodbenih obveznosti, v okviru katere za vsako aktivnost določimo rok in opredelimo medsebojne dolžnosti skupaj z naročnikom. Za vsako projektno nalogo oblikujemo pro-_ jektni tim. ki ga sestavljajo tako delavci naše' TOZD kot tudi strokovnjaki OZD naročnika.
Pri razvijanju in uvajanju novih organizacijskih rešitev je pomembno imeti pred očmi dejstvo, da je vska zamišljena in izoblikovana rešitev problema ali postopka v bistvu torzo vse dotlej, dokler ne zaživi v praksi.
Ker je naš cilj, ko že rečeno, dosegati konkretne. praktične in merljive učinke, se držimo pravila, ne razvijati metod in rešitev, ki bi bile le teoretsko čiste, in bi predstavljale nekakšne vrhunske dosežke, temveč si prizadevamo izoblikovati predvsem rešitve, ki bodo neposredno v praksi uporabne. Temu, torej uporabnosti v konkretnih razmerah posamezneganaročnika, posvečamo kar največjo pozornost. Treba je namreč v vsakem posameznem primeru upoštevati robne pogoje, kot so razpoložljivi kadri, lokacija in podobno.
Uvedene rešitve moramo seveda v praksi tudi preverjati. Pri uvajanju metod planiranja npr. enomesečnega plana se to često vleče tudi 3 do 4 mesece, da se pokaže, ali metoda ustreza ali ne.
Da bi se prepričali o kvaliteti uvedenih metod, so nam potrebne povratne informacije. Po zaključku projekta še vedno vzdržujemo z OZD naročnika določeno razdobje stalne stike da bi mu zagotoviti, da bo no-vovpeljana metoda učinkovito funkcionirala. To »vzdrževalno« obdobje je seveda različno dolgo, pač odvisno od narave projektirane in uvedene rešitve.
Še eno lepo priznanje krasi vitrino novogoriške Iskre Avtoelektrike. Temu tri tisoč članskemu kolektivu so priznanje pred dnevi podelili delavci idrijskega »Kolektorja« ob priliki praznovanja dvajsetletnice rasti in uspehov za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje.
DO ISKRA KONDENZATORJI — SEMIČ
Organizirano in poceni letovanje
v lastnem kampu
V bližini Pulja je DO Iskra Kondenzatorji iz Semiča letos zgradila svoj počitniški kamp, ki bo omogočil njenim delavcem in njihovim d nižina m ceneno in ugodno počitnikovanje. Kako je nastajal kamp, kakšni so pogoji in organizadja letovanja, o vsem tem in še marsičem drugem smo še pogovarjali s tehnologom Markom Banovcem, članom komisije za oddih in rekreacijo pri KOS DOtervodjem tehnologije Francetom Klopčičem, prav tako članom iste komisije, Marko Banovec nam je o nastajanju in gradnji njihovega kampa v Pre-manturi povedal:
»Po večletnem odločanju v naši DO smo se končno ustaviti v Premanturi, kjer smo si uredili prijetno letovišče, deset kilometrov oddaljeno od Pulja, prav blizu kampa Runke. Tam stoji trenutno osem počitniških prikolic, ki so že popolnoma opremljene. Zraven so tudi urejeni sanitarni prostori in ■vse, kar naši delavci potrebujejo za prijetno bivanje. Površina našega počitniškega prostora je okrog 2.400 mS, na katerem je tudi možnost dodatnega postavljanja šotorov in ureditev rekreacijskega prostora za odbojko in balinanje, kar bomo verjetno zgradili v prihodnjih sezonah s pomočjo letoviščarjev in pa z lastno akcijo.
Naš kamp smo uredili na zelo poraščenem prostoru, kjer si prvotno sploh ni bilo mogoče predstavljati, da bi tu lahko nastal tako lep prostor za kampiranje. Ko smo očistili kamenje in grmičevje, smo potem ponovno zasadili 50 dreves. Delovna akcija za urejanje je bila organizirana preko sindikata in je, kot vidimo, zelo uspela. Upam, da bodo naši delavci tukaj zadovoljni.«
Naše naslednje vprašanje pa je veljalo Francetu Klopčiču:
»Zadolženi ste za razporejanje in organizacijo letovanja v vašem novem kampu v Premanturi. Kot vemo, je nekaj vaših delavcev tam že letovalo. Kaj so povedali? Kako imate organizirano razporejanje dopustov, kakšne so cene in podobno?
r
v
Kolektivni dopust v DO Kondenzatorji
Sekretarja DO Iskra Kondenzatorji v Semiču Antona Horvata smo tik pred dopusti povprašali, kako so letos organizirali dopuste v njihovi DO.
»Letos bomo imeli kolektivni dopust od 15. 7. do 31.7. Dopust bo za vse, razen za tiste, ki delajo na vzdrževanju, v proizvodnji opreme in v proizvodnih oddelkih, kjer je to neobhodno potrebno za realizacijo domačih planov in dobavo domačim, zlasti pa tujim kupcem, za katere predhodno ni bilo na razpolago potrebnih materialov, in bomo jih dobili tik pred dopusti. Delalo bo okrog 300 delavcev, nekaj v proizvodnji kondenzatorjev, nekaj na proizvodnji opreme oz. na vzdrževanju.«
»Že januarja začenjamo pri nas organizirati letovanje, predvsem z zbiranjem pripomb in predlogov za izboljšanje načina organizacije letovanja. Naša komisija se sestaja vsakih 14 dni, februarja pa objavimo razpis prijav za letovanje v našem kampu. Razpisni rok traja od enega do dveh mesecev, tako da imamo že aprila zbrane vse prijave in na njihovi podlagi naredimo razpored letovanj. Po objavi razporeda na oglasni deski in v našem Informatorju naredimo meseca maja dokončen razpored prijavljencev po terminih in s tem razpis zaključimo. Za letos smo predvideli v naši DO kolektivni dopust in razporejanje delavcev je bilo zato težje. Predvideti je bilo treba, kdo bo koristil počitniške kapacitete v času kolektivnega dopusta. Razpis se je zato zavlekel skoraj do junija.
Letovanje v prikolicah se je začelo 18. junija, predvidoma pa bo zaključeno konec avgusta. Začetek letovanja je bil pogojen z izpolnitvijo nekaterih pogojev, predvsem z ureditvijo sanitarij v kampu. V prvi izmeni je bila prijavljena samo ena delavka, naslednje izmene pa so polno zasedene. Upamo, da se bodo delavci prijavljali za letovanje še za september, to pa je odvisno od vremena in od komentarjev, ki jih bodo medtem povedali naši delavci, kateri so že ali še bodo letovali v našem počitniškem kampu.
Prvi komentarji po vrnitvi so bili dokaj ugodni. Delavci so z ureditvijo kampa zelo zadovoljni. Hujših pripomb do sedaj ni bilo. Izmene trajajo 7 dni. Menjava je vsako soboto, ob 12. uri; ključe in vse potrebne informacije dobijo delavci predhodno v naši Iskri. Vsak delavec je dolžan prekontrolirati stanje v prikolici ob prihodu in odhodu. Dolžan je tudi vzdrževati red.
Cena za najem prikolice je minimalna (še iz prejšnjega leta) in znaša za člane kolektiva 60 dinarjev, za nečlane 80 dinarjev na dan.
Impregnirno napravo m rotorje zaganjalnikov preizkušajo.
TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV
Doma izdelane zahtevne naprave
Boj za vsako devizo, stremljenje k čimvečji kvaliteti, možnost uV®^j novih idej in izboljšav, znanje in sposobnosti — vse to in še več drugih^ je privedlo strokovnjake novogoriške Iskre Avtoelektrike do odločitve* poiskusijo doma narediti zahtevno impregnirano napravo za rotoije in_' torje izdelkov, Id jih izdelujejo v tej delovni organizaciji. Zamisel
uspešno realizirana, že od leta 1975 teh naprav ni potrebno več uvl . t Delovni team pravkar končuje še eno tako napravo, zato nas je zaniti181 zvezi s tem nekoliko več. Obiskali smo Draga Štefaniča, vodjo projektivni biroja v tovarni delovnih sredstev, Id nam je dejal:
»Impregnirne naprave za rotorje in statorje naših izdelkov smo uvažali od firme RENGER iz ZRN vse do leta
1975. Zaradi težav pri uvozu, ki smo jih pričakovali in seveda tudi občutili, smo se v letu 1975 odločili za lastni razvoj in izdelavo prve take tehnološke naprave.
Projektivni biro Tovarne delovnih sredstev v času razvoja ni imel lahkega dela s konstrukcijo naprave, ob vseh dodatnih problemih vgradnih materialov, komponent in sklopov. Veliko tega smo morali osvojiti sami, pri izdelavi pa so pomembno vlogo odigrale tudi naša orodjarna ter splošna in elektrodelav-nica.
Že prva naprava za rotorje dinam se je izkazala za popolnoma posrečeno, kvalitetno in zanesljivo ter enostavno za upravljanje in vpenjanje rotorjev. Ta ugotovitev velja še danes, pred letom pa smo se zato lahko odločili za izdelavo naslednje, ki je prikazana na fotografiji. Za poznavalce bo interesantna zmogljivost naprave, ki je 120 rotorjev na uro ob teži rotorja cca 8 kg.
Ob razvoju smo vnašali nove ideje in izboljšave s katerimi bomo dosegli še boljšo kvaliteto in pocenitev naprave, veliko naporov pa smo vložili v zagotavljanje varnosti pri delu.
Sedanje stanje: sprojektiranoa. že tretjo napravo, četrta naprava za5 torje alternatorjev je v razvoju- j Vzpodbudni rezultati in še težji uv? pogoji so nas privedli k odločitvi-'‘ pregnirne naprave postanejo dop® nilni proizvodni program TOZD P&n ki smo ga dodali že prej razvitij11 osvojenim pnevmatskim stiskalnic3 PS 12 in PS 26 z diferencialnim C11 drom.
To postaja tudi dopolnilni Pr°8ra'L DO Avtoelektrika, ki ga jutri lahko p j nudimo tudi drugim TOZD in DU SOZD Iskra.	-.
Menimo, da je razvoj ene naprave I posamezno TOZD predrag, mi pa sl? si pridobili že toliko izkušenj, da lan trdimo, da smo sposobni razviti ce družino naprav od najmanjših do na) večjih pri čemer imamo v načrtu vp6 Ijati princip modulne gradnje ter izvrši čimvečjo tipizacijo in standardizacij :
To našo pobudo smo že posredova teamu za tehnološko samoopremIjanJ6'
ki deluje v sklopu Projektnega teamaz
strateško raziskovalno področje moderne skupne tehnološke in org^1' zacijske osnove na nivoju SOZ-Iskra«.	v k
Marko Rakusce*
ISKRA — AVTOMATIKA
Podpis
pogodbe
V četrtek, 23. junija so v sejni sobi poslovne stavbe Centra sistemov za avtomatizacijo podpisali pogodbo med avstrijsko firmo P.C. Wagner—Elektrot-hermit in delovno organizacijo Iskra—Avtomatika o prenosu celokupne proizvodnje in tehnologije naprav za plinsko gretje kretnic v Iskro. Pogodba hkrati zavezuje Avtomatiko, da bo za obdobje naslednjih šest let še dobavljala električni del naprav omenjeni avstrijski firmi.
Obojestransko sodelovanje beleži že 15 let skupnega nastopa na železniškem
omrežju obeh evropskih držav- ,.a sedaj je iskrina delovna organiz vgradila v jugoslovansko železi1 omrežje že cca. 1500 teh naprav, na strijsko pa približno 1000. V Avt0 . tiki računajo, da se bodo s podp1 . pogodbe odprle nove možnosti za i tudi v preostale evropske države- ^ Podpisu pogodbe so poleg Pre , StUdi nikov obeh podpisnic prisostvovali ^ predstavniki železniških °f8alHz^?pVe. Ljubljane, Zagreba, Ogutina mR« ( Ob priliki podpisa so jih naši d seznanili z možnostmi uporabe m ^ kupa kompletnega sistema za kretn
gretje-	ntvi'
Sporazum je v imenu delovne
nizacije Avtomatika podpisal Pre.. fai nik kolegijskega poslovodnega00 ^ Marcel Božič v imenu avstrijske v , P.C. VVagner Elektrothermit pa g°T Richard Martin.	§.P'
za otroke pa zastonj. Delavci ne plačajo tudi ničesar drugega (elektrike, vode, itd.) imamo pa še nekaj prostih mest za postavitev šotorov, in sicer za 6 do 10 velikih šotorov, pa tudi za nekaj manjših. Cena za šotore je za družino 50 dinarjev dnevno, v to pa je vključena poraba vode, elektrike in še ostalo.
Zmogljivost celotnega kampa je osem prikolic in do 10 velikih šotorov, tako da bi lahko letovalo tedensko do štirideset ljudi v prikolicah in še prav toliko v šotorih.
Iskrin kamp v Runkah je oddaljen oc miča približno 240 kilometrov, iz Semicn 1^ lahko pridemo do njega preko Reke . preko Ljubljane. Razdalja je v obeh približno enaka. Vožnja traja 4 do 5 ur- .y pa ugodne zveze tudi z vlaki in avtobusi-smo pripravljeni organizirati prevoz z na šolskim kombijem, vendar med delaycl bilo zanimanja za to, ker ima večina del cev svoj lastni prevoz.«
O.ž-
60
AVTOELEKTRIKA
predsedstvo KO sindikata »0 Avtoelektrika 0 poslovanju
Osrednja točka petkove seje predsedstva konference osnovnih organizacij ZS Iskre Avtoelektrike Nova Gorica je bila ocena, oziroma pregled poslovala v prvih petih mesecih letošnjega leta. Sejo, (bila je 8. julija) je vodil predsednik KOOZS Boris Gregorič, udeležili pa so seje člani predsedstva, predsedniki izvršilnih odborov, predstavniki DPO, glavni direktor Peter Mivšek s pomočniki ter direktorji nekaterih TOZD.
je o težkih pogojih gospo-kelj Ja spregovorila Aleksandra Ko-l(je’v°dja službe za plan in analize. Va,sPl°šna ocena poslovanja Iskre bj|a elektrike v prvih petih mesecih je V^-Voljiva, poudarila pa je, da $ečj P tiranih ciljev nismo uspeli do-
$itšeeveda je značilnih vzrokov več in so Pov 6.a Pomena (zunanja nelikvidnost, več|,Canje obrestnih mer, letošnja lora 'n^vac'ja dd-), na prvo mesto pa Os^r^ožal še vedno postaviti neredno Sto]^0 z repromateriali. Le-teh pogo-iija J1* ni, zato so potrebna prilagaja-žv0(j Proizvodnji, spreminjanje proi-I) ,ne§a programa, sprejemanje slab-opraya.OVosti materialov itd. Vse to *t3lerikU|e vzroke za nedoseganje nekih ciljev.
^u° vsem naštetim problemom pa Mlet U80t()vitvah tovarišice Kokaljeve _ plan v celoti realiziran v tol-
Iskri, zelo blizu so tem ciljem
bo
Kiji
lJub
»dbi
tvaii
e, ^ , slabila
slo'1
lam"
tsta-
>
: im-,pol-)ES, iti ia icai« jlin-
irai11
ipo-
iOv
/e za sm«
3hko cel0 naj
Vp6'
,ršiP
cij°:
^, -/
'12: $ Se/e Predsedstva KOO ZS.
dice začetnega izpada pa so kljub temu še prisotne. Seveda pa je še kako razveseljivo, da obstajajo vse možnosti še večjega prodora na tuje, predvsem povsem nova tržišča, k novim kupcem.
Na investicijskem področju je v Av-toelektriki precej »živahno«. V zaključni fazi je nov objekt tovarne vžigalnik tuljav Bovec v dolini Trente v Soči, kjer potekajo le še zadnja dela, vsa strojna oprema pa je že zagotovljena. Pri gradnji obrata tovarne avtoelek-tričnih vžigalnik sistemov Tolmin v Rutu je prišlo do določenih zastojev, do kasnejšega pričetka del, zato se je tudi prvotna vrednost del zvišala, to pa narekuje ponoven postopek za pridobitev mnenj o zvišanju investicijskih sredstev.
Najpotrebnejša investicija — modernizacija in povečanje prepotrebnih proizvodnih prostorov v tovarni odlitkov Komen je že tudi dobila zeleno luč, pozitivno mnenje republiške komisije
ani-
IZD
tCr' v tovarni vžigalnik tuljav v Bovcu H v tovarni velikih zaganjalnikov, ;ček L'lern ko b° nekoliko slabše v tovarni 'l! zaganjalnikov, v tovarni žarnic timijana in v tovarni generatorjev in
P" I e,rronike.
adja h “e;
... Lv^ultati na področju prodaje so ne-
L 11(0 bnliči OrAnini^in Hfl hn nnl-
boljši. Ocenjujejo, da bo polje?' *)*an dosežen 51 odstotno, vendar ! s° S111 °Paz't' določena nihanja, saj
izvoz ','tike 1
jsoH1 l^.tudi potrošniki izdelkov Avtoelek-v nezavidljivem položaju.
kki?S*ej sicer ni bilo s strani kupcev
s3 C! večjih zahtev p° zmanjšaniu
'•■ iz i Sir ’v zadnjem času pa prav proizva-ŠD‘1 osebnih vozil omenjajo rahle j trombe, ki naj bi vodile v zmanjša-
'•-kO Pod3*1- izpad j® bil0 0Paziti tudi na 115 Pta^11 Pr°daje za drugo vgradnjo,
; ravV tu Pa obstajajo še možnosti plani-:,r-, .‘Ja večjih, oz. dodatnih količin.
\ na področju izvoza so bile dolo-Ser itezave, predvsem v.prvih treh me-j,J1.letošnjega leta, ko je bilo opaziti lSpo j ^Kajšen izpad. Stanje se je v preostalih č p. Secih sicer močno popravilo, posle-
ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ
Začetek gradnje ceste
in parkirišč v Savski loki
V začetku kolektivnih dopustov boder' v Kranju začeli' z rekonstrukcijo ceste od Iskre Kibernetike v Savski k>ki proti Planiki. Nova cesta bo tekla ob obrežju Save, parkirni prostori pa bodo pred Iskro.
• Sedanja cesta je v zelo slabem stanju, kar močno ogroža varnost uporabnikov, ki hodijo ali se vozijo na delo. Zato pomeni izgradnja nove ceste ob Savi in okrog 300 parkirnih prostorov pred Kibernetiko pomemben prispevek k urejanju Savske loke v Kranju.
Uporabnike moramo opozoriti, da v času gradbenihj del ne bo možno parkl-
je že pridobljeno. Vsi potrebni sklepi so v prid pričetka gradnje, le-ta pa naj bi stekla že v tem mesecu.
Sklepno besedo o poslovanju je podal tudi glavni direktor Peter Mivšek, obširneje o poslovanju na DPO in v vseh samoupravnih organih pa bodo spregovorili po kolektivnem dopustu, ko bodo znani in zbrani prav vsi podatki iz letošnjega prvega polletja.
Predsedstvo je obravnavalo še rebalans plana sklada skupne porabe ter pravilnik o skladu vzajemne pomoči.
Marko Rakušček
9. MEDNARODNI SEMINAR
ISEMEC 83
Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko bo priredilo 3. in 4. oktobra 1983 9. Mednarodni seminar o uporabi mikroproce-sof|ev v merilni in procesni tehniki ISEMEC ‘83. Seminar bo v času mednarodne razstave Sodobna elektronika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Vodilna tema seminarja je: sistemski pristop k reševanju problemov v procesnih in merilnih sistemih. Prispeli referati bodo razdeljeni v naslednje skupine: analiza in modeliranje procesov, merilna in procesna programska oprema, optimalno usklajevanje oparaturne in programske opreme ter merilne in regulacijske metode.
Namen seminarja je seznaniti udeležence z najnovejšimi dosežki na področju procesne in merilne tehnike doma in v svetu z referati priznanih tujih in domačih avtorjev, ki so namenjeni za strokovnjake iz organizacij združenega dela in s področja izobraževanja.
Vse dodatne informacije daje Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko, Titova 50, 61000 Ljubljana, tel.: 316-886.
A.Boc
ISKRA — AVTOMATIKA
Interno
izobraževanje
V TOZD Naprave in elementi za energetiko in teleinformatiko — delovne organizacije Avtomatika, smo v sektorju teleinforma-tike pripravili program internega izobraževanja za trinajst novo-sprejetih elektromehanikov.
Zahteva po dodatnem izobraževanju ni nastala slučajno. V' našem proizvodnem procesu se namreč dnevno srečujemo z najsodobnejšo mikroračunalni-ško tehnologijo ih zahtevnimi tehnološkimi postopki. Tako so se delavci, ki so bili poprej usposobljeni za delo na tekočem traku, z osvojitvijo novega proizvodnega procesa —sestavljanjem mikroračunalniških enot, morali dodatno izobraževati.
Ker je bil prvotni program presplo-šen in minimalno vezan s tehnološkim procesom, smo se odločili za sodelovanje s področjem za kadrovske zadeve v delovni skupnosti in sicer z delavci, ki so zadolženi za izobraževanje. V sodelovanju z našimi strokovnjaki so pripne' vili program s težiščem na alternativni tehnologiji mikroračunalniških komponent. Poleg tega smo v program vključili: samoupravno aktivnost v OZD, organizacijo poslovanja, delitev dohodka, elektronski sestavni deli, tehnološki in tehnični pripomočki, tehnologija proizvodnje, testiranje apara-turne opreme in organizacija priprave -in poslovanja proizvodnega procesa.
Predavanja so bila v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah, v času od 4. aprila do 27. maja. Po končanih predavanjih so slušatelji opravili tudi pismeni in ustni preiskus znanja. Vprašanja so med drugimi zajemala tudi predpise iz varstva pri delu. Izpitni rezultati so bili zelo uspešni. Izobraževalni program smo popestrili tudi s
ranje na tej lokaciji. Delavci Iskre Kibernetike bodo imeli na voljo urejeno parkirišče za Orodjarno in začasno urejen prostor v smeri proti Planiki. Pričakujemo, da bodo to sprejeli z razumevanjem, saj bodo gradbena delS jeseni zaključena. Naložba bo stala preko 25 milijonov din.	Alojz Boc
,.ž.
hf6 ieSen‘ b° vhod v osrednje poslopje Tovarne TV sprejemnikov na Prianu dru-Primernejši kot doslej. Postopna rast tovarne je namreč zahtevala tudi prezi-kot°^kdanjega pomenu objekta primernega vhoda, tako da so vrsto let uporabljali ^la av?e8a tistega, ki je bil sicer namenjen za dovoz in odvoz materiala. Gradbena beli S° v polnem teku, največ pa bo narejenega med kolektivnim dopustom. To je ^^"iracionalnejši način, saj je bilo med drugim treba odstraniti tudi predelno steno $0 Orodjarno in vhodnim hodnikom ter jo začasno »nadomestiti« s platneno zave-
ZAHVALI
Dragi sodelavci!
Ob odhodu v pokoj, se rade volje spominjam let, ki sem jih preživela s sodelavci ERA in se zahvaljujem za prelepo darilo.
Želim vam obilo uspeha pri delu pa tudi osebne sreče
Ivanka Lavtar.

Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz tozda MKD za izkazano pozornost in darilo in jim želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu
Francka Grlj.
V
V proizvodnji je že novi model brivnika »SIXTANT 2002«, najnovejši plod kooperacijskega sodelovanja Iskre in zahodnonemške firme 9raun. Posnetek smo naredili na montažnem traku, saj se izdelek v skladiščih skorajda ne pojavi več — zahteve tržišča so tolikšne, da gredo aparati še »topli« v trgovine. Temu je prav gotovo vzrok tudi nizka in zato privlačna cena — 4180 dinarjev.
ogledom proizvodnje. S- podelitvijo spričeval pa so si udeleženci pridobili kvalifikacijo za opravljanje del in nalog operaturnega montažerja, katerega že opravljajo.
Splošna ugotovitev je, da se v Iskri
zavedamo potrebe po stalnem izobraževanju ob delu in spontanem osvajar nju alternativnih tehnologij, ki zlasti v mikroračunalništvu prodirajo v vsa področja tehnike.
Marko Breskvar
Vse več Iskrinih elektromotorjev iz Sp. Idrije v danskem Danfossu
Danska firma Danfoss, ki je med največjimi in najkvalitetnejšimi proizv-jalci kompresorjev za hladilne naprave v Evropi, je. pred dnevi praznovala častitljivo 50-letnico obstoja. Danfoss, ki ima svoje tovarne v petih državah in zaposluje 12 tisoč delavcev, je letos kljub recesiji svetovnega gospodarstva, povečal proizvodnji za kar 50 odstotkov tako, da v Danfossovih tovarnah trenutno naredijo povprečno po 105 tisoč kompresorjev na teden. Ti zavidanja vredni podatki so še kako zanimi tudi za Iskro, ki se je v zadnjih letih prebila med najpomembnejše poslovne partnerje tega danskega podjetja. Iskra, natančneje temeljna organizacija združenega dela Montaža iz Spodnje Idrije ki sodi v okvir delovne organizacije Široka potrošnja, je namreč med največjimi — če ne celo največjimi — nad Danfossovimi dobavitelji.
Sodelovanje med Iskro in Danfossom se je začelo leta 1971, kd so predstavniki Iskrine tovarne elektromotorjev v Železnikih z Danfossom podpisali desetletno pogodbo o sodelovanju. V Železnikih so za danskega partnerja izdelovali kompresorske motorje, od njega pa je Iskra uvažala kompresorje.
Leta 1977 so proizvodnjo kompre-sorskih motorjev preselili v idrijsko tovarno in od takrat smo Danfossu prodali že 2 milijona 200 tisoč elektromotorjev v vrednosti 50 milijonov nemških mark, pravijo v Iskri v Sp. Idriji. Vendar pa se je tesnejše sodelovanje razvilo šele v zadnjih dveh, treh letih, kar potrjujejo tudi podatki o prodaji: leta 1977 smo Danfossu prodali 52 tisoč motorjev, lani 600 tisoč, samo v prvem polletju letos pa že več kot 450 tisoč motorjev v vrednosti skoraj 10 milijonov mark.
Prihodnje leto naj bi se število Danfossu prodanih motorjev povečalo na milijon, v vrednosti 25 milijonov mark.
Leta 1981 je TOZD Montaža z Danfossom sklenila drugo pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji, v katero se je istega leta vključilo tudi Gorenje. Treba je povedati, da gre za tipično obliko dolgoročne proizvodne kooperacije, ki je omogočila, da smo tudi v Jugoslaviji (tovarna kompresorjev v Črnomlju, ki jo je zgradilo Gorenje) začeli proizvajati kompresorje, s čimer prihranimo precejšnjo vsoto deviz, saj smo kompresorje za hladilne naprave do leta 1981 v celoti uvažali.
Potrebe po kompresorjih pa so precejšnje, saj je Jugoslavija velik proizvajalec hladilnikov in hladilnih skrinj. Po pogodbi izpred dveh let dobavlja Iskra Danfossu kompresorske motorje — pokrivajo kar četrtino njihovih potreb
po motorjih —za del vrednosti teh motorjev pa Danfoss dobavi Gorenju dele za kompresorje, ki jih v Črnomlju ne izdelujejo. V Gorenju tako izdelajo kompresorje ne da bi morali za njegove dele odšteti devizna sredstva. Te kompresorje potem vgradijo v končne izdelke (hladilniki, hladilne skrinje), večina teh izdelkov pa gre v izvoz. Jugoslavija s to kooperacijo prihrani 60 milijonov mark na leto.
Glede na to, da se pri Danfossu zanimajo za povečanje naročil Iskrinih elektromotorjev, pomeni da so tudi zadovoljni z njimi in da po tej plati ni nevarnosti, da se uspešno sodelovanje ne bi nadaljevalo tudi v prihodnje.
V minulih letih je bilo sicer nekaj težav predvsem zaradi omejevanja kooperacijskega sodelovanja, saj so pristojni organi obravnavali kooperacijske dobave enako kot ostali uvoz. Na srečo pa se je s časom tudi to vprašanje uredilo tako, da je na tem področju zdaj manj ovir.
Lani je bilo pri izvozu Iskrinih motorjev nekaj problemov s kvaliteto. Danfoss se je namreč odločil, da bo skušal recesijo prebroditi predvsem z večjo kakovostjo svoji izdelkov, kar mu je tudi uspelo. Želo ostre zahteve glede kakovosti je seveda postavil tudi svojim dobaviteljem. S skrajnimi prizadevanj’ so v spodn jeidrijski tovarni uspeli ugoditi njegovim zahtevam tako, da letos praktično ni težav. Več težav pa je z izpolnjevanjem dobavnih rokov, ki jim le težko sledijo. Vzrok za to je predvsem pomanjkanje Surovin in reprodukcijskega materiala. V TOZD Montaža zate upajo, da bodo z dobavitelji našli skupni jezik in da bodo odpravili težave z oskrbo z repromaterialom.
D.B.
Skupina vojakov, ki gradi bodočo avtomobilsko cesto iz Nove Gorice do Goriških brd preko Sabotina je prejšnjo soboto obiskala Iskro A vtoelektriko. Tu so jih sprejeli in pozdravili predstavniki mladih, jim razkazali proizvodne prostore, po ogledu pa jim je vodja splošno kadrovskega sektorja Karel Brenčič spregovoril o nastanku, razvoju in perspektivah tega tri tisoč članskega kolektiva.
PO RAZGOVORU Z DIREKTORJEM TOZD STANDARDIZACIJA — DO ZORIN BLAŽEM TOMINCEM
JEK se je preoblikovala
Letos, 21. aprila, je bila že osmič sklicana skupščina Jugoslovanske elektrotehniške komisije, (JEK) katere prvi predsednik je bil zadnjih devet let (od 1974 dalje) profesor dr. France Mlakar iz Instituta za kakovost in metodologijo. Ta organizacija je delovala polnih trideset let, za svojo osnovno nalogo pa si ves ta čas postavlja prizadevanje postaviti organiziranost dela na področju jugoslovanske standardizacije na sodobne osnove ter v sklad s prakso, ki jo uveljavlja Mednarodna elektrotehnična komisija (IEC). Ustaiovitev tega jugoslovanskega lavljala preko komisije za koordinacijo
lektrotehničnega komiteja je pred desetletji spodbudil zvezni zavod za standardizacijo. Z ustanovitvi jo JEK je bilo rešeno vprašanje organizirane in sistematične udeležbe velikega števila OZD v planiranju in izdelovanju jugoslovanskih standardovin tehniških normativov na področju elektrotehnike ter v spremljanju in obdelovanju delovnih gradiv IEC.
JEK je bila trdno zasidrana v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, na to kaže posebej dejstvo. da njeno članstvo pokriva vse jugoslovanske republike. V SR Srbiji jih je 46, v SR Hrvat-ski 33, v SR Sloveniji 32, v SR Bosni in Hercegovini 11, v SR Črni gori 3 in v SR Makedoniji 5.
Delo v JEK je bilo zelo živahno in je pridobival na_ugledu, tako >• vse bolj privabljalo nove člane. Od leta 1974 dalje se je število njenih članov povečalo za 40 odstotkov. Preko JEK je bilo v tem razdobju (1974—1983) anotira-nih skoraj 850 JUS standardov s področja elektrotehnike, na razne načine je bilo objavljenih skoraj 500 obvestil in člankov, zvezni zavod za standardizacijo pa je v njenem okviru (na osnovi ankete) izdelal »Dolgoročni program tehniške regulative na področju elektrotehnike.®«
JEK je bila organizirana tako, da so v njej obstajale vse tiste vrste tehniških odborov (77 po številu), ki jih ima tudi IEC ter 69 tehniških pododborov (izmed skupno 128 v IEC) in en tehniški odbor po shemi CEE. Za uspeh dela JEK je šteti dejstvo, da je bilo v naši državi organizirano mednarodno zasedanje tehniškega odbora IEC, ob čemer je sodelovalo preko 1060 strokovnjakov iz vsega sveta. Pomembno mednarodno priznanje dela JEK je tudi v tem, da je bila Jugoslavija prvikrat izbrana za člana akcijskega odbora IEC leta 1980 v Stokhoimu z mandatom za 6 let skupno z 11 drugimi industrijsko najrazvitejšimi deželami sveta. Jugoslavija je tudi prvikrat prevzela sekretariat enega izmed pododborov IEC (SC 31 J), s čimer se je naša država uvrstila med 21 držav, ki imajo takšne sekretariate.
Poleg tega je bil leta 1980 profesor dr. France Mlakar za tri leta izvoljen za predsednika CEE.
Odraz izredne živahnosti dela v JEK pa je prav gotovo tudi dejstvo, da je-bil na VII. skupščini in plenumu JEK sprejet tudi sklep o njenem organizacijskemu preoblikovanju. Tako se je s tem JEK preoblikovala po eni strani v »Komisijo za koordinacijo jugoslovanske standardizacije na področju elektrotehnike« (oblikovana 1. 3. 1982), po drugi strani pa v »Skupnost za poslovno in plansko sodelovanje pri standardizaciji na področju elektrotehnike — Jugoslovanska elektrotehniška komisija JEK«. K tej skupnosti je v vlogi ustanovitelja do skupščine že pristopilo 52 OZD, rok za pristopanje pa je odprt do konca maja 1983. Novi predsednik Skupnosti JEK je mag. Vitomir Kovanec iz firme Rade Končar v Zagrebu.
Predvideno je, da vsi dosedanji člani JEK postanejo člani te nove organizacijske oblike, ki naj- bi zbrala vse organizacije združenega dela s področja elektrotehnike, ki so z zainteresirane za področje standardizacije s ciljem, da se dogovore o skupnih nalogah, ki so povezane za različna področja standardizacije. Ta svoj interes bo komisija uve-
jugoslovanske standardizacije na področju elektrotehnike. Pri tem si bo prizadevala, da bodo komisije zveznega zavoda za standardizacijo določale take standarde, ki bodo izpopolnjevali sporazumevanje in pri tem ne bodo ovirali trgovine niti zavirali tehnološkega razvoja; mednarodne organizacije pa take standarde, ki bodo ustrezali članicam Skupnosti. Skupnost bo zaradi tega imela ustrezno število delegatov v Komisiji za koordinacijo jugoslovanske standardizacije na področju elektrotehnike, ki bodo zagoto vili interese njenih članic.
Skupnost bo analizirala in reševala osnovne probleme pri zagotavljanju oblikovanja pogojev za izboljšanje skupnega dela na standardizaciji na področju elektrotehnike: tako finančne kot strokovne probleme večjega in bolj efikasnega sodelovanja strokovnjakov iz OZD v delu komisij za standa-de Zveznega zavoda za standardizacijo v delu komisij mednarodnih organizacij za standardizacijo, posebno probleme pošiljanja teh strokovnjakov na mednarodne sestanke, potem probleme izdelave načrtov standardov, prevajanja, ustvarjanja in izpopolnjevanja kadrovske baze ipd.
Pri novi organizacijski shemi tako ne bo prihajalo do podvajanj pri delu z nemalokrat istimi člani v dveh komisijah, kot se je to pogosto dogajalo v preteklosti v odnosu JEK in SZS.
Komisija za standarde naj bi se po novem organizirala na isti način in po istih principih kot dosedanji tehnični odbori JEK. V tem smislu je tudi pripravljeno gradivo »Navodila o oblikovanju in načinu dela komisij za standarde na področju elektrotehnike«, po katerih se bodo vsi tehnični odbori JEK, ki so doslej delali na izdelavi načrtov jugoslovanskih standardov, transformirali v Komisije SZS za standarde. Na čelu teh komisij bodo predsedniki iz OZD, ki bodo delovali enako kot doslej sekretarji tehničnih odborov JEK. Te komisije bodo reševale iste naloge, kot jih je reševal tehnični odbor JEK tako na domačem, kot na mednarodnem nivoju. Komisija mora imeti tudi delovna telesa, ki bodo reševala specifična vprašanja, ki jih ali ne morejo ali pa iz kakršnihkoli pogojev nočejo reševati komisije za standarde (naprimer vprašanja izdelave mejnih standardov).
Grupa za elektrotehniko pri Zveznem zavodu za standardizacijo bo tudi v tem primeru objavljala koordinacijske, sekretarske in operativno-organizacij-ske posle komisij za standarde na področju elektrotehnike in skrbela za tekoče posle.
S predloženo transformacijo JEK, končno organizacijsko formo so potrdili naVIII plenumu, se bodo držali istih osnovnih ciljev, kakršne je doslej imel JEK, hkrati pa bo poskrbljeno za kontinuiteto v dosedanji udeležbi v izdelavi standardov, v delu IEC in CEE in prevzemu IEC standardov. Te cilje pa bodo v bodoče ostvarjali prek komisij za standarde SZS in komisije za koordinacijo jugoslovanske standardizacije na področju elektrotehnike, ob katerih bo kot baza delovala Skupnost — JEK.
Tudi Iskrine OZD so že v preteklosti posvečale .veliko pozornosti delu na standardizaciji. V komisije in odbore za pripravo standardov JUS ter standardov in tehniških predpisov narodne
Tovarne Industrije elementov v Stegnah vsako leto spremenijo podobo: Lani nov del Mikroelektronike, predlanskim razširjeni Magneti, letos pa investicija v Feritih.
ISKRA — AVTOMATIKA
Vladimir Verhek v pokoju
V četrtek, 7. t.m. seje od sodelavcev iz TOZD Trženje, delovna organizacija Avtomatika, poslovil Vladimir Verhek. V 30 letih, kolikor jih je preživel v Iskrinih delovnih, oz. temeljnih organizacijah je dodobra spoznal, spremljal in z vestnim delom ter aktivnim družbeno-politič-nim delovanjem vsebinsko pri-spevak k njenemu razvoju.
V 1978. letuje prišel v Avtomatiko, kjer je ostal do upokojitve. Pri opravljanju del in nalog vodje skladišča, kar je bil vseskozi, je spoznal in sodeloval z mnogimi sodelavci, ki so ga sprejeli kot prijetnega sotovariša, razumevajočega in pripravljenega priskočiti na pomoč pri reševanju težav, ki jih tudi ni bilo malo.
Kot udeleženec NOB se tudi pokončani vojni - pa vse do upokojitve ni odrekel družbeno-političnemu delovanju. Bil je sekretar OOZK in predsednik delavskega sveta v Iskri Commerce, v Avtomatiki član kadrovske komisije pri OOZK, predsednik komisije za odlikovanja-pri aktivu Zveze borcev delovne organizacije, na terenu pa podpredsednik sveta v krajevni skupnosti in podpredsednik aktiva Zveze borcev, načelnik NZ, sodnik — porotnik itd.
Prostega časa, ki bi ga lahko posvetil sebi in svojim najbližjim torej ni ostalo
Slovo od nekdanjih sodelavcev.
veliko. Kar ga je, ga je izkoristil za ribolov konjiček kateremu se bo sedaj lahko še v večji meri posvetil. Morda ne več za to, da se odpočije od dnevnih delovnih obveznosti, ki jih je vedno jemal
kot korektno izpopolnjevanje na^l
pač pa kot sprostitev, ko se bo v n1' urah večkrat spomnil tudi na tova sodelavce, na katere ga vežejo doe leta skupnega sodelovanja.
Vloga marketinga v inovacijskem procesu
'lab;
>1
tev
Usmeritev organizacij združenega dela k potrošnikom z vsemi značil-‘ jeni izdelki z vzroki za neuspeh. Maf jJ nostmi takšne usmeritve, je ena ob bistvenih komponent koncepcije marke- ting služba bi morala kazati na uve ^ ^1 ringa v planiranju celotne poslovne aktivnosti. Za uveljavitev svoje vloge v	r,r„nr.-,ma n*1', i
naših družbenoekonomskih odnosih mora marketing temeljiti na enakopravnih odnosih med proizvajalci, trgovci in potrošniki, vendar se pri tem ne • sme opirati na razne metode psihološkega pritiska na potrošnika, čeprav se v naši praksi pri planiranju uporabe marketinških instrumentov večkrat pojavljajo določene ambicije po izkrivljanju enakopravnih vdnosov med vsemi udeleženci v družbeni reprodukciji. Zato je potrebno opozoriti, da mora uresničevanje ekonomskega delovanja OZD kot proizvajalcev dobrin in storitev ali posrednikov v blagovnem prometu, temeljiti na odkrivanju in razumevanju potreb potrošnikov, ter na uveljavljanju dolgoročnih interesov na področju proizvodnje in menjave dobrin.
ali umik proizvodnega programa na 1 likost vplivov pri kreiranju novih iz kov ali redesignu v smislu tržišča,c da bo ta izdelek, ki bo vizualno bo) Kt pazen, funkcionalen, enostaven v l rabi, konkurenčen v ceni, itd. . t0£a- O mnrfl hiti mnsnbčfl, d&lo
sno »govori« in sporoča kvaliteto, ^	.
kvalitetnejši od konkurenčnega,	»1
tega razloga bi morala marketing^
ilužb3 iad
predstavljati zelo dober komu
ni kadi
Samo v takih pogojih bo uporaba marketinških koncepcij olajšala proces odločanja pri proizvajalcih in potrošnikih.
Gospodarske težave vplivajo na to. da se vse večji poudarek daje na marketing dejavnost (sprememba miselnosti). Vzrok za tako spremembo je v stalno rastoči zasičenosti tržišča, ki ga vedno bolj obvladajo kupci uh vse bolj rastočem tveganju, ki se pojavlja na področju prodaje. To je oblikovalo tako imenovano »tržišče kupca« sodobne oblike, ki na prvo mesto postavljajo povpraševanje in potem ponudbo.
V čem se torej razlikuje marketing od klasične prodajne politike in komercialnega poslovanja:
—	področje prodaje prej ni poznalo znanstvene raziskave tržišča kot podlage za planiranje poslovne politike
-	- ni bilo funkcij: planiranja izdelkov (z vidika tržišča), odnos z javnostjo (publikacije), politika cen
- sistematične koordinacije in integracije funkcij za dosego enotnega^cilja ni bilo
ski sistem, ki je sposoben realno pr^ stavljati stanje na določenem trZI ' 0
tako, da se doseže predvideni cilj- ji. Marketing služba bi morala tesno^ ||y delovati pri koncepiranju izdel*<;oV. „u
"\o4
zvojem, kjer bi se odločalo o redesign J
lahko razde-
obrambe so vključile svoje strokovne delavce. Koordinacijo in organizacijo v Iskri ter v precejšnjem številu primerov tudi neposredno pripravo za delo v teh komisijah in odborih izvaja Iskra Zorin, tozd Standardizacija.
Pristop in podpis samoupravnega sporazuma na skupščini, ki je bila 21. aprila, je torej tudi za Iskro velikega pomena, saj je naš interes intenzivno delati na tem področju tudi v novi organizacijski obliki.	mak
Marketing dejavnost limo v pet stopenj:
1.	raziskava tržišča (misliti)
2.	določitev cilja (spoznati)
3.	postavitev plana (planirati)
4.	izvedba plana (realizirati)
5.	kontrola uspeha (kontrolirati)
Taka razporeditev stopenj marketing
instrumentov kaže na identičnost s kro-ženim potekom zasnove marketinga. V industrijski proizvodnji bi moral marketing predstavljati najbolj informiran člen industrijske proizvodnje, ki bi stalno zajemal informacijo o stanju lastne proizvodnje in prodaje konku-* renče z vzroki za neuspeh, novi ustvar-
vključevanju novih investicij, Pat^ tj ali tujega know—howa, smise|n ^ nadgrajevanja z lastnim znanjem-^ lažje razumevanje sem navede primera: sl_in sl__
DEFINICIJA IZDELKA DATI ČIMBOLJ JASEN
ODG0'
VOR NA VELIKOST KARj^g
RISTIČNIH VPLIVOV NOVEGA IZDELKA
PRIMER:	MULTIMIKRORA^j
NALNIŠKI TELEINFORMCIJh*
SISTEM TI—30
IrA !, A
(Nadaljevanje
Hi
J	'Ui
k
na 7. straiu) '

Delavci z zoženo delovno sposobnostjo
(Nadaljevanje in konec)
»V praksi se srečujemo s pojavi tehnokratizma, s pojmovanji, ki delavca obravnavajo kot mezdnega delavca, kot poceni »delovno silo«. Tukaj bi lahko iskali odgovor na vprašanje, zakaj danes tudi v nekaterih OZD, tistih, ki smo jih zgradili in opremi v zadnjem desetletju že opozarjajo na hitro zmanjševanje delovne sposobnosti, na visoko invalidnost ipd.«
Iz gradiva slovenskih sindikatov »Humanizacija dela z vidika varstva pri delu, invalidskega varstva in zdravstvenega varstva«)
V dveh temeljnih organizacijah bivše skre Elektromehanike je strokovni team po vpisanem modelu začel delati. Vendar so po :ratkem času aktivnosti prenehale. V prvi temeljni organizaciji je delo potekalo do faze. ;o je team predlagal delavskemu svetu, prve tonkretne rešitve. V drugi temeljni organi-aciji pa je delo teama prenehalo že v fazi hiranja primarne dokumentacije o posa-neznih delavcih z zoženo delovno sposob-lostjo.
Zakaj sc je prvi poskus novega oz. spre-
menjenega prestopa ustavil? Težko bi dal celovite in dovolj objektivne razloge. Nekaj pa je gotovo: odpori so locirani na štirih točkah.
Najprej je tu ozka vendar dovolj vplivna pravna razlaga, da koncept in končni cilji niso v skladu s 105. členom Zakona o delovnih razmerjih. Seveda vsaka taka razlaga najde plodna tla med tistimi poslovodnimi in družbenopolitičnimi delavci, ki jim je lastna pretirana previdnost, ki jim je tuje vsakršno sistemsko reševanje problemov, ki vsako javno obravnavanje izbrane (beri: občutljive) problematike odklanjajo češ. da
»ljudi vznemirja, ki menijo, da je za bolj občutljiva področja (mednje vsekakor sodi tudi področje socialnih korektivov) bolje, če jih prepustimo stihijskemu razpletanju ipd.
Tretjo točko odpora predstavljajo deli strokovnih služb, posebno tistih, kise ukvarjajo s študijem dela in časa, z analitiko dela, ki pri svojem delu uporabljajo pojem »standardni človek«. Za vse delavce, ki niso v normalnih območjih, pa smatrajo, da jih mora reševati socialna služba.
Četrta točka odpora, je locirana na organizacijski ravni neposrednih vodij dela. Mojstrom, delovodjem, vodjem oddelkov, delavnic in montažnih linij, skratka širši kategoriji neposrednih vodij dela je pogosto dana možnost, da delavcu »nekaj dajo«. Istočasno pa se delavci ob najrazličnejših težavah najprej obračajo prav nanje oziroma zaradi »neposredne« prisotnosti za težave delavcev najprej zvedo. V takem položaju opravljajo pomembne naloge kadrovske funkcije - ob organizacijskih strokovnih nalogah, za katere so pristojni. Ker jim vse te možnosti krepijo položaj in ugled, v ožjih delovnih sredinah, z nezaupanjem gledajo na pobude »od zunaj«, da bi se del občutljive problematike reševal po nekih pravilih, bolj objektivno in strokovno ustreznejše.
Dejstvo je, da je trenutno delo po modelu za reševanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo v zastoju. Dejstvo pa je tudi, da se bo delo v tej smeri moralo nadaljevati. Za ta namen so zelo dragocene dosedanje izkušnje in spoznanja.
1. Nekatera opažanja in značilni zaključki
teama v prvi temeljni organizaciji
Že v prvi fazi zbiranja primarne dokumentacije o posameznih delavkah (v izrazito ženskem delovnem kolektivu je šlo izključno za delavke z zoženo delovno sposobnostjo) so nekaj delavk zadovoljivo rešili po dotedanjem (starem) načinu, brez odločitve strokovnega te"ama. V tem času so se namreč pokazale nekatere nove možnosti za rešitve, k čemer pa je nedvomno pripomogla tudi celovitejša predstavitev problematike teh delavk v samem strokovnem teamu.
Tako so npr. eno delavko, ki stalno ni dosegala norme, rešili tako, da je delala še naprej v proizvodni liniji, osebni dohodek pa je dobivala »po času«, in to povprečni osebni dohodek vseh delavk na liniji. Drugo delavko, ki tudi stalno ni dosegala norme, pa so dali za »urcjevalko«, to je na delo po času, z višjo stopnjo zahtevnosti dela. kjer je poznala (obvladala) vse operacije na eni liniji.
Strokovni team je kljub zbrani PnI. (Ut|j dokumentaciji (v standardnem obsegu) odložil dokončno odločitev in za*,tevakcn-datno dokumentacijo. Tako je v enem " kretnem primeru, ko so delavko (posta „]. načinu) premestili na delo »obračun ^ ke«, zahteval dopolnitev socialne anajnn dodatni razgovor z delavko in ose;?n|0v|(a test. Postavil je namreč hipotezo, da dela tudi na novem delu ni zadovoljna zaradi realnih pričakovanj, ki se v tem delo1 ___
okolju ne morejo uresničiti in da bi j0 'zle
ua ■ - nie
primeru kazalo usmeriti v nadaljnje šol Strokovni team je v enem primeru P do spoznanja, da je delavka zrela za o 1 navo na invalidski komisiji, ker že >ZPC n,>n1g
vse	,zx	r\r/>rt I tef i I take1
pogoje. Vendar jo ni prepustil ,ta pyo načinu reševanja temveč je zadolžil j ^
načinu reševanja icmvcc je
skupino v sestavi zdravnik, tehnolog in kj
\ ec varstva pri delu, da si ogleda delokrog'
bi delavki najbolj ustrezan (njenim-nim sposobnostim in tudi osebnim željain' poda mnenje.	^
V primeru, ko je strokovni team sPoza,e. da so psihosomatske motnje delavke pre . like. da bi uspešno izpolnjevala delovne veznosti na kateremkoli drugem del°kr^-,i je predlagal prvo splošno rešitev, to je *
omeji1'
ISKR^
''loga marketinga ^ inovacijskem procesu
|& (Nadaljevanje s 6. strani)
lEN,'DA KARAKTERISTIK:
s,°Pnja	zasnove	a parat urne
0 Preme
s,0Pnja	zasnove	progamske
"Preme
s,°Pnja kakovosti in zanesljivosti Zl,htevnost in kompleksnost si-s,ema
Razvojni stroški Konkurenčnost v YU ' konkurenčnost izven YU Ve|ikost tržišča v YU Velikost tržišča izven YU Poenotenost z drugimi sistemi "stanek dohodka od prodanih si-
stemov
*'vljenjska doba

neznaten!			lu-rn
|i	—	1« :« frir .
- trenutno stanje -- željeno stanje
I
^iacrama karakteri-'^Ga vplivov uvedbe no-
/s IZDELKA JE RAZVIDNO: ■SKdo|'V	nima visoke ži\,ljenj-
iiioVa .he- Predpostavlja se, da je v tej dob' 'bki verigi zasnovan že bolj so-sistem in se na njem dela. izdelek ni poenoten za širšo A> ^ "■ Proizvodnja ima velike stro-ko- ttajhno serijo, produktivnost, nii m,čn<1st in rentabilnost so na P opravičenosti izdelka.
k^o^anek dohodka je majhen in r1' si° Sovluganja naslednji bolj sodo-ts;j č.si«m inovativne verige minimal-V.!! narekujc daljšo dobo razvoja
12
^•i izdelUt (izgubljanje trga), h uV(.|JSCe v Jugoslaviji je premajhno tu „ 'Javitev izdelka v večjih serijah.
lal*
limit1
arišf'
dolg2
iU
l“?^^ku'e uve|javite 3r av'je. toda:
3rk6' S edbo ''
ave-
zdel'
:ak°’
v izdelka izven
<na izdelka je previsoka zaradi Ija stroškov \ repro verigi nastajali ^^lek je zasnovan na visoki stop-'etj^HosIjivosti. toda reprodukcijska Kba te8a ne more zagotoviti (pre-^ "Premi jenost)
,,^'adu z zgoraj opisanimi po-Wn k]!Vostrr|i razvojno-tehnološko zali. 'n programov se da tudi postaviti
eC! karakterističnih vplivov sub-tod ' kateri direktno nastopajo v re-ho , kki verigi navedenega sistema t,edyoISKRA — AVTOMATIKA in ,ljO' |_i;r za odpravo pomanjkljivosti.
EN’Da KRATIC: pRl ^®ZD trženje it^b -TOZD razvojni inštitut daj5 jl\ * OZD proizvodnja sistemov .. P |ii^y ‘OZD proizvodnja naprav užba !a(je ~~ delovna skupnost za skupne adj' I e ired'
jlio,
-	Vloga in vpliv TOZD skupnega pomena (TRI. TL) v inovativnj verigi
Vloga kadrovsko-izobraževal ne službe v DSSZ
-	Vloga proizvodnega subjekta TS
-	Vloga proizvodnega subjekta TN S oddava med TRI in TT
-	S oddava TRI z zunanjimi RR institucijami
-	Selektivna politika kadrovanja in izobraževanja
Seketivna politika RR nalog
•	Delitev in selekcioniranje dejavnosti TS in TN
•	Vlaganja v sodobno razvojno proizvodno opremo Skrb za dosego proizvodne kakovosti v TS. TN
-	Vloga informaci jskega sistema za izvajanje teh ničn o-st rokov ni h in poslovnih odločitev
Strategija zastavljene inovacijske dejavnosti je lahko učinkovita le tedaj, če je v začetku ambiciozno zastavljena \ dolgoročne cilje, kjer se zavestno vključujejo vsa sodobna tehnična in komunikacijska sredstva ter vsa aktualna naravoslovno tehnična in družboslovna znanja aplikativnih znanosti tudi jutrišnjega dne.
Pred seboj je vseskozi treba imeti cilje inovacijsko sestavljenega procesa in sicer kako doseči svetovni vrh industrijske proizvodnje tako v kvaliteti kot cen izdelkov v skladu s širšimi družbenimi kriteriji. Prikazani model inovacijskega procesa kvalitativnega vpliva proizvodnje ter način marketinga v inovacijski verigi nista edina pomembna faktorja, hočem povdariti, da tako dobro zastavljen model inovacijskega procesa ni dober, če ga vsi udeleženci v inovacijski verigi ne spoštujejo in izvajajo.
Združitev aktualnega znanja v inovacijskem procesu je najmočnejše orožje moderne dobe. ažurnost akcije pa največja kvaliteta (modela) inovacijskega procesa.
Safet M e dedov ič
0rDINACIJSKI SVET ZSMS ŠIROKE POTROŠNJE
Hadi in problemi klovne organizacije
Na zadnjem sestanku pred obdobjem letošnjih dopustov so se zbrati člani "ordinacijskega sveta ZSMS Široke potrošnje v petek,8. julija na Priami Obravnavali so podobna vprašanja kot sojih člani drugih družbenopolitičnih ?rganizadjh in samoupravnih organov Široke potrošnje v tem času — kako I® s poslovanjem v prvih letošnjih mesecih; kako je s poglavitnimi težavami v "ezi z zagotavljanjem likvidnosti in seveda — področje cen.
itiej1av Za slednje vprašanje, ki je v teh ir^dj Prav na vrhuncu pozornosti, so ta^j Potrdili, da se v celoti strinjajo z 0m družbenopolitičnih in sa-XnNVn*h organov, ki so v vseh te-1. organizacijah Široke potrošnje te,, jv’ sklep, da na uradno odobritev ^ utogooe čakati. V tem tre-(%U dokončno odločitev kako bo s Ljj n'! se ni mogoče zapisati, vendar so lovOe ^ ocenili, da pot v izgubo de-Po]n "fganizacijc kot celote zaradi po-‘"ma neurejene politike oblikova-
nja cen, ne more biti ustrezna rešitev.
Sicer pa so mladi kritično ocenjevali ne le rezultate po prvih treh mesecih letošnjega leta, temveč so brez dlake na jeziku spregovorili tudi o slabostih, ki so jim sami priče — od neštetih težav, ki izvirajo v pomanjkanju ustreznega re-promateriala do slabosti, ki izvirajo iz neprimernega odnosa do dela in delovne discipline v svojih sredinah. Najslabše, kar lahko sodi med posledice tega pa je, kot so poudarili, nazadovanje izvoza. Tuji kupci niso pripravljeni
;arni
tud>
do*
CO'
refl1
val'
ezc,
sini
vka
ne-
icm
teifl
nje-
išel
•gv-
tuje
itne
ižjo
sla-
ski
C
)>n
nal-
ive-
ob-
igu,
Oli'
hoSej’n° Pokrivanje razlike do primerne-‘flčv;, Pe8a dohodka. Zahteval je svoje so-Vee,Udi Pr‘ oblikovanju besedila %,^k|ePa za delavski svet in strokovne
<'u strokovnega teama lahko pride do t-irinji Ve dokončnega sklepa o rešitvi tudi ^"ŽHOsti, ki jih dajejo tehnološke Skret"*56 ‘n organizacijski ukrepi. V Xiii nftn Primeru naj bi v temeljni orga-^ličrte konstrukcijsko rešitvijo omogočili ho irt(j K0'0žaje rok pri delu in uvedli vsako lvidualni desetminutni odmor.
'lo nnI' Primer »rešitve« je pravzaprav ve-)k(j^0niembnejši kot izgleda na prvi po-rokovni team je razčlenjeno nakazal, Je|0Vn‘‘kšna je možna konkretna adaptacija M0 ne8a mesta in kje so meje stroškov za It tts^i.vidualno adaptacijo. Skratka, dal ionsu ‘jritev m utemeljitev tehnologom, ttie„ ‘‘kterjem in organizatorjem za rešitev io. ^ j ekivca z zoženo delovno sposohnost-S* Pa je istočasno dal pobudo za širši. »o|0„: 0c.nojši in bolj sistemski pristop teh-“ititgjf ln organizacije dela pri projektira-Ooloških postopkov in delovnih pro-Hn j r°rejza vgrajevanje takih možnosti v ske in delovne procese, ko bodo
iSKRA
omogočali bodoča prilagajanja »nestandardnim« delavcem.
2. Nekateri vtisi in spoznanja pri delu strokovnega teama v drugi temeljni organizaciji
Značilna je bila velika heterogenost pogledov na nov način reševanja delavcev z zoženo delovno sposobnostjo. Zato je delo strokovnega teama steklo šele po poldrugem letu prepričevanj. Po drugi strani pa so bile potrebe po drugačnih (novih) pristopih tako velike, da je npr. čisto spontano prišel predlog za konkretno rešitev osmih delavk do delavskega sveta temeljne organizacije.
Delo v strokovnem teamu je pravzaprav nehalo še preden je prav začelo. Zanimivo je tudi odkritje, da so bili predstavniki dveh značilnih podporov v samem strokovnem teamu. Niso delovali »s strani« ampak »znotraj« . Pričakovanega tretjega značilnega odpora (s strani tehnološko analitskega dela strokovnih služb) pa sploh ni bilo. Prej bi lahko rekli, da je bilo s te strani danit velika podpora.
Najbolj šokantna je bila ocena, izenačena v strokovnem teamu, da so delavci z zoženimi sposobnostmi iz pripravljenega spiska
ZAPOZNEL ZAPIS
ISKRA TELEMATIKA KRANJ
Brigita Požegar razstavljala na Laborah
Komisija za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov Iskra Kibernetika Kranj je v avli ATC na Laborah pripravila slikarsko razstavo akademske slikarke Brigite Požegar.
Brigita Požegar je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomirala leta 1981. Doslej je razstavljala v Ljubljani, Novem mestu, Tolminu, Mariboru in Kranju.
Cene Avguštin, mentor Iskrinih likovnikov in star znanec iz kranjskega likovnega utripa, o slikarki in njenem delu meni naslednje: »Brigita Požegar se je obiskovalcem likovnih razstav v Kranju prvikrat predstavila v letošnjem marcu v galerijskih prostorih mestne hiše v okviru obsežnega prikaza risb slušateljev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Že takrat smo postali pozorni na poudarjen oseben odnos slikarke do slikarske tvarine.
Razstavljeni risbi Drevo in Drevored smo doživljali kot topel, privlačen in kot pajčevina nežen risarski zapis. Iz tenke mreže črt sestavljena risba vzbuja s svojimi svetlimi in temnimi pasažami v obiskovalcu mehko lirično občutje in bi prav lahko služila kot ilustracija tej ali oni pesniški zbirki.
S povsem drugačno oblikovno in vsebinsko zasnovo se srečujemo v oljnih platnih Brigite Požegar, s katerimi je slikarka napolnita Iskrino likovno razstavišče na Laborah. Iz intimne perspektive ilustratorke stopimo naenkrat v svet velikih kompozicij, v katerih
se nam na drugačen, kar epski način kaže širina slikarkinih ustvarjalnih teženj.
Slikarska platna Brigite Požegar so preprežena z barvnimi lisami in ploskvami. V navideznem neredu barvnih gmot zaslutimo posamična ogrodja kompozicije. Le-ta se enkrat veže na nekakšen sistem zabrisanih koordinat, drugič zopet na navpičen ali diagonalno potekajoč barvni stržen, kdaj pa kdaj razločimo sredi vrveža barvnih potez mrežo vertikal in horizontal, ki prečijo slikarsko ploskev in ustvarjajo vtis bolj ali manj določljive prostorske razsežnosti.
Prostor je v slikah Brigite Požegar težko dojemljiv, ker ga slikarka sproti
prekriva s težkimi zavesami barv kot bi se bala, da ji bo globina pogoltnila ustvarjalno zamisel.
Slikarkino poglavitno izrazno sredstvo je barva. S tem slikarskim rpedijem prenaša Brigita Požegar vso bogato bero čustev in razpoloženj na svoja platna. V razgibane barvne gmote, ki ne poznajo velikih kontrastov, temveč le globoko zamolklost tonov, je vpeta sli-karkina močno introvertirana osebnost, njen spoznavni in predvsem emocionalni svet.
Neposreden prenos umetničinega notranjega doživljanja s pomočjo amorfnih monohromnih ali polihro-mnih slikarskih sestavin na slikarsko platno ob doslednem zavračanju pred-metnosti postavlja avtoričino delo na stilno področje abstraktnega ekspresionizma, stilno smer, ki je dovolj odprta, da bo lahko tudi za naprej vključevala v svoj sestav spontane impulze slikarki ne ustvarjalne narave.«
Kazimir Mohar
Dr. Cene Avguštin govori ob odprtju razstave Brigite Požegar.
ISKRA AVTOMATIKA
Občinsko
tekmovanje
kovinarjev
Dne 2 1. maja 1983 je mio v novomeški občini 2. občinsko tekmovanje kovinarjev. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega dela in sicer: poznavanje samoupravljanja poznavanje Varstva pri delu poznavanje stroke in praktičnega dela
praktično delo produktivnost
Iz naše TOZD Napajalna naprave -delovna organizacija Avtomatika sta se tekmovanja udeležila 2 tekmovalca in sicer: Slak Stefan v skupini konstrukcijski ključavničar. Rajnar Stane v skupini orodjar in dosegla dobre rezultate: Stefan Slak je v svoji skupini zasedel 2. mesto Stane Rajnar je v svoji skupini zasedel 3. mesto
Tekmovanje sc organizira vsako leto, zato spodbujamo zaposlene v naši TOZD za tovrstno tekmovanje v prihodnjem letu.	Irena Artač
spregledovati neodgovornosti, neustrezne kvalitete izdelkov zaradi malomarnega dela itd.
Na sestanku koordinacijskega sveta je tekla tudi beseda o dejavnosti mladih v osnovnih organizacijah, o vključevanju mladih v mladinske delovne akcije letošnjega poletja in o delu skupnega mladinskega organa Široke potrošnje po letošnjih kolektivnih dopustih. Morda le drobna zanimivost — tudi letos imajo mladi v načrtu tradicionalno srečanje mladih Široke potrošnje, ki naj bi bilo predvidoma konec septembra.	Stane Fleischman
Po prvem mednarodnem šahovskem turnirju Iskra ‘83
Pripravljalni odbor Šahovskega društva Iskra v sestavi Stane Preskar, Hugo Zaplotnik, Pavle Sešek, Drago Čopič, Anton Prcinfalk, Vito Šoukal, Dane Černe, Bogdan Brezigar in drugi si je zastavil zelo odgovorno in zahtevno nalogo, da za 10-letnico društva organizira mednarodni turnir. Pokroviteljstvo je prevzela Iskra Delta, turnir pa so še omogočili Iskra Invest servis, Iskra Zmaj, Iskra Avtomatika, Iskra Žarnice, Iskra Trbovlje in Ljubljanska banka.
Inozemske udeležence smo pridobili prek sosednih nacionalnih šahovskih zvez. Uspeh je bil polovičen. Kvaliteta udeležencev je bila pod pričakovano. Pri organizaciji prihodnjih turnirjev bomo morali dobiti igralce z osebnimi stiki. Razmisliti bomo morali tudi o ustreznejšem terminu. Kljub tem uvodnim težavam pa se je turnir uspešno odvijal. Dovolj je bila informirana vsa jugoslovanska in tuja šahovska javnost.
Na turnirju je od udeležencev največ prikazal Janez Barle. Redno je hodil v službo in še z lahkoto premagoval nasprotnike. Poraz sta morala priznati velemojster Dragutin Šahovič in Con-stantine Ionescu. Težave je imel samo z Orlom.
Ionescu je pridno nabiral točke s slabšimi nasprotniki, z močnejšimi pa je remiziral. Prikazal je zelo zrelo igro.
Med igralci, ki so si delili tretje do sedmo mesto moramo posebej pohvaliti 25-letnega Oskarja Orla. Dosegel je dva pomembna naslova, prvi bal za mojstra El DE in naslov nacionalnega jugoslovanskega mojstra. Bil je tudi
izredno borben in je vse remije sprejel, ko so bile izčrpane vse možnosti za zmago. Nesrečno je izgubil samo s Ceschio, ko je hotel preveč.
Iztok Jelen, Nedeljko Kelečevič in Nikola Karakljajič so bili premalo borbeni. Prehitro so se odločali za neodločene rezultate. S svojim šahovskim znanjem bi morali pokazati veliko več.
Veliko bolj borben pa je bil madžarski gost Pal Petran. Smolo je imel samo z italijanskima igralcema Ceschio in Brunom.
Od ostalih slovenskih igralcev je še najbolj dopadljivo igro prikazal Leon Gostiša. Razvija se v solidnega igralca, ki mu še manjkajo izkušnje. Delno pa je razočaral Bogdan Podlesnik. Mladi mojster Podlesnik je večkrat napačno ocenil svoje pozicije in celo spregledoval figure. Opravičilo za slabšo igro ima nedvomno v tem, da je med turnirjem pridno študiral in opravljal izpite.
Najmlajši udeleženec Matjaž Justin pa kljub temu, da je največ presedel za šahovnico ni vedno našel najboljših potez. Pridobil si pa je velik praktičnih izkušenj, ki mu bodo koristile pri nadaljnjem šahovskem razvoju. To lahko trdimo za vse naše udeležence.
Po prikazani igri je turnir po kvaliteti zelo nihal. Dosti je bilo neodločenih izidov. Nekatere partije pa so bile izredno lepe.
Veliko prezgodaj je še, da bi dali dokončno oceno o uspehu turnirja, Osnovni namen, da nudimo našim šahi-stom priložnost, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti v dvobojih z mednarodnimi šahisti pa je bil dosežen. Oskarju Orlu pa je celo uspelo, da si je priboril višji šahovski naslov. Po organizacijski strani pa se bomo morali še veliko naučiti, čeprav večjih spodrsljajev na turnirju ni bilo. Smo pač samo amaterski delavci in je bil to prvi večji turnir.
Bogdan Brezigar
trenutno vsi rešeni, tako v pogledu osebnih dohodkov oziroma socialne varnosti kot tudi v pogledu zadovoljstva z delom, toda le z nepravilnimi oz. nelegalnimi (»potvorjenimi«) rešitvami. Smemo sklepati, da je bila za pripravljenostjo delovati po novem, bolj strokovno, skratka po izdelanem modelu, želja po legalizaciji nelegalnega (potvorjenega). S takim ozadjem seveda stvar ni mogla uspeti.
Med drobnimi, vendar pomembnimi vtisi bi veljalo izpostaviti spoznanje o izredno velikem pomenu psihološke dokumentacije pri predstavitvi problematike posameznega delavca. Izkazalo se je, da npr. nad 20 let stare ugotovitve pri psihološkem testu dajejo odločne razlage za težave na vsej »prehojeni poti« posameznega delavca.
10.
Ob zaključku tega pisanja mi misel uhaja na dogodke I. 1976, ko je bilo v Kranju posvetovanje o pogojih del na tekočih trakovih. ki ga je organizirala Zveza sindikatov Jugoslavije. Takratni predsednik sindikata ZP Iskra je poslal v delovne organizacije poseben vprašalnik s poglavji: obolenja delavcev na tekočih trakovih, položaj žensk na
tekočih trakovih, privajanje na delo ob tekočih trakovih ter hitrost dela in problem delovnih norm. Med referati na tem posvetovanju se je pojavil anonimni referat, ki je bil dobesedni odgovor ene izmed delovnih organizacij Iskre na omenjeni vprašalnik.
Prav sramežljivo je Iskra prispevala svoj delež k razpravi o pomembnih vidikih področja, ki mu danes rečemo humanizacija dela. Kaj pa danes? V Iskri imamo za seboj drugo strokovno konferenco na temo humanizacija dela in tretjo strokovno konferenco na temo zdravstveno varstvo v TOZD in DO. Prav gotovo pomemben napredek!
Model za reševanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo je bil na obeh strokovnih konferencah Iskre deležen precejšnje pozornosti. Pomembno mesto pa je dobil tudi na lanskoletnem kadrovskem posvetu SOZD Iskra. Danes lahko govorimo že o modelih, saj so v vrsti delovnih organizacij zaznavni vsaj zametki novih pristopov za preprečevanje vsega tistega, česar nočemo. Predvsem za preprečevanje bolezenskega staleža in invalidnosti.
Z modelom, oz. modeli za reševanje delavcev z zoženo sposobnostjo zasledimo v po-
sameznih delovnih organizacijah pr.dvsem dva cilja:
—	izvesti postopen prehod od stihijskega in manj strokovnega k organiziranemu in bolj strokovnemu reševanju posameznih primerov in
—	ugotoviti obseg tovrstne problematike, njeno povezavo s poslovnimi odločitvami in ■poslovnimi rezultati delovne organizacije, s širšimi družbenimi pojavi in procesi, predvsem pa ugotoviti povezavo z večplastnimi delovnimi pogoji (delovnim okoljem in delovnimi razmerami).
V ozadju teh prizadevanj pa so še precej bolj pomembne stvari. Bolje organizirano in bolj strokovno reševanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo pomeni namreč tu'<i močno spodbudo trem pomembnim »gibanjem« v združenem delu nasploh in v delovnih organizacijah Iskre posebej:
—	hitrejšemu razvoju celovitega modernega in humanizacijsko usmerjenega varstva pri delu,
—	hitrejšemu uveljavljanju koncepta tako imenovane zgodnje rehabiliacije delavcev in razvijanju konkretnih oblik ter
—	bolj k kakovostnemu obravnavanju »živega dela« v delovnem procesu.
r . POlU K
A
16. julij 1983
STRAN 7
V Šentjerneju radi berejo glasilo »Iskra«
Pri glasilu Iskra smo si že dolgo na jasnem, da je v tistih Iskrinih delovnih organizacijah, ki imajo dobrega in marljivega novinarja, tudi branost našega tednika dobra. Tam kjer tega ni, se po vratarnicah, stopniščih in še kje drugje nabirajo zavoji starih glasil. Uo neke mere to tudi nj čudno: če se neka delovna organizacija ne pojavlja v glasilu, se bodo tudi delavci tega kolektiva postopoma odtujili ali pa celo zahtevali ustanovitev lastnega glasila. »Lep« tak primer je Iskrin kranjski bazen.
V Šentjerneju, v Iskri, takšnih problemov nimajo. Do nedavnega so imeli zelo dobrega in pridnega novinarja zdaj že pokojnega Franca Kotarja. Po njegovi zaslugi so bili članki o šentjernejski Iskri, naj bo iz temeljne organizacije Upori ali HIPOT, domala, v vsaki številki našega tednika in glasilo Iskra je resnično postalo njihovo. V vratarnici tako zdaj ni več kupov nedotaknjenih izvodov, ljudje ga radi berejo, nekaj zaslug pri tem pa ima tudi boljši način razpečevanja glasila med delavce.
Prav po zaslugi Franca Kotarja pa so v Uporih in pred kratkim tudi v HIPOT ustanovili interno glasilo, oziroma Bilten, kot mu pravijo. V Uporih ga ureja Mira Golc, ki je sicer pravnica v Skupnih službah tamkajšnjih dveh temeljnih organizacij.
Bilten je začel v Uporih izhajati pred dobrim letom dni. Izide približno enkrat na mesec, oziroma takrat, ko se urednici nabere dovolj gradiva. Zadnja številka, ki nam jo je pokazala, je uvodoma poročala o poslovanju temeljne organizacije, nekaj je bilo napisanega
tudi o dnevu Iskre in dnevu borca, pa o bližnjih počitnicah itd.
V biltenu je najbolj brana rubrika Vaše vprašanje, vaš odgovor. V njej so predvsem anonimni prispevki o stvareh, ki se jih ljudje, žal, ne upajo povedati na glas. Svoje trditve, razmišljanja in vprašanja lahko delavke in delavci iz Uporov posredujejo uredništvu preko posebne skrinjice, ki je obešena ob vhodu v prostore družbene prehrane, na uredništvu biltena pa potem zahtevajo od ustreznih služb odgovor na ta vprašanja oziroma trditve. V večini primerov ne gre za nikakšrna obrekovanja, pač pa to skrinjico izkoriščajo bolj za smešne stvari, s tem pa povečujejo posredno tudi branost samega biltena.
Ob tem je razveseljivo in zanimivo še nekaj, kar pa je spet zasluga našega pokojnega prijatelja in sodelavca Franca Kotarja: kljub dvema biltenoma — v Uporih in HIPOT — se branost glasila Iskra še povečuje.
Dr
Izlet na Kranjsko Rinko in Skuto
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto in nedeljo 23. in 24. t.m. izlet na Kranjsko Rinko in Skuto.
Dobili se bomo v soboto, 23. t.m. ob 7,30 na ljubljanski avtobusni postaji in se odpeljali z rednim avtobusom na Jezersko. Od tu bomo šli na Ledine, kjer bomo tudi prenočili. V soboto se bomo povzpeli na Babo. v nedeljo pa na Kranjsko Rinko in Skuto.
Hoje bo v soboto 4 ure, v nedeljo pa 8 ur.
Cena izleta 250.00 din. Prijavite se pri Bredi Jančar, tel.: 572-331 interna 310.
REKLAMNA PRODAJA
Vse Iskraše obveščamo, da DO Kibernetika, TOZD „VEGA" Ljubljana prodaja Avtomatske DIA-projektorje A15-804/A z naslednjimi ugodnostimi:
—	18% nižja cena
—	možnost plačila v petih obrokih
—	organ?ziranje dostave, v kolikor bo naročeno iz enega kraja večje število izdelkov Izdelek
Avtom, diaproj-Al 5-804/A
Običajna cena
10.821,15 din
Znižana cena
8.873,35 din Višina obroka
1.774,70 din
Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno garancijo.
Vse informacije dobite v DS Komerciala-Prodaja, Ljubljana, pri Tatjani TRSAN tel.: 213-213, int. 35-29.
Če niste iz Ljubljane predlagamo, da vaš sindikalni poverjenik zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave.
Izkoristite ugodno priložnost! .	JSKRA" KIBERNETIKA
DS KOMERCIALA - PRODAJA Sistemi in regulacije 61000 LJUBLJANA Trg revolucije 3
J
SOZD ISKRA
IZOBRAŽEVALNI CENTER,
Ljubljana
razpisuje STROKOVNO POSVETOVANJE na temo:
PLANIRANJE V SOZD ISKRA v času od 29. 9. do 30. 9. 1983 (2 dni)
Posvetovanje je namenjeno vsem. ki se v SOZD ISKRA profesionalno ukvarjajo s
planiranjem v DO in TOZD.	-	....
Posvetovanje naj bi nudilo vpogled v nastajanje planov širših družbeno političnih skupnosti. V tem procesu imajo svoje mesto tako SOZD'Iskra:	kot tudi DO m
TOZD iz sestava' Iskre. Poiskati in proučiti bo torej potrebno predvsem medsebojne vplive posameznih planov in iz tega vidika določiti tudi nadaljnje smeri razvoja planiranja v SOZD.
VSEBINA:
1.	Planiranje okolja
a)	model slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva
b)	plan republike (Resolucija 1984)
2.	Informacije o razvoju okolja in možnosti obstoječega informacijskega sistema v
a) informacijski sistem SOZD Iskra. njegovo stanje in predvideni razvoj bj tržne raziskave
3.	Planiranje v SOZD Iskra
a)	plani SOZD
b)	plani DO
)SPposvetovanjem bomo pričeli v četrtek 29. 9. 1983 oh 9. v hotelu Transturist v
^VODJA POSVETOVANJA: Šavli Janko, dipl. ing.. SOZD ' Iskra. DSSS. Ljubljana, Trg revolucije 3	,	.
CENA POSVETOVANJA: V ceno posvetovanja 3.500 din so vključeni penzion-vki stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si	uredijo udeleženci v svojih
TOZD oz. DSSS.	,
PRIJAVE: Zainteresirani udeleženci naj takoj pošljejo prijavo na naslov. SOZD Iskra.\ Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Podrobnejše informacije o posvetovanju dobite v Področju za ekonomiko v DSSS SOZD Iskra .-tel.: (061) 222-225.
NOVA KNJIGA
Tone Svetina:
Med nebom in peklom
Tudi v svojem najnovejšem romanu »Med nebom in peklom« v dveh knjigah je Tone Svetina ostal zvest svojemu načinu pisanja, izražanja in tematiki.V obsežnem romanesknem delu se je realistično in izredno fabulativno lotil široke, kar za fresko obsežnega, opisa in umetniške upodobitve družinske kronike trdnih Slovencev in kmetov Maslo-vih, po domače Bečanovih z Ostrožnega vrha v Brkinih. Če je v »Ukani« posegel izključno v vojni čas svoje rodne ožje Gorenjske, potem se je v tem romanu polotil opisovanja zgod in- nezgod primorske družine ter je tako svoje dogajanje prenesel v Slovensko primorje, konkretno v Brkine, pri čemer je razpotegnil tudi čas — od začetkov tega stoletja pa do današnjih dni, osem desetletij torej, pri čemer je seveda vrh-dogajanja in romana postavil v čas narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Če na kratko sumiramo zgodbo tega večplastnega romana nam bo tudi hkrati takoj jasno, čemu se je Svetina polotil prav te tematike.Kot smo že zapisali, je v ospredju romana kot rdeča nit usoda, življenje in smrt slovenske kmečke družine Maslovih, ki v vsem času ob enajstih otrocih doživljanje najprej italijansko priključitev Primorske k Italiji, trpeljenje pod fašističnim jarmom, začetek druge svetovne vojne, vseljudski odpor in partizanščino, v katero se vključi celotna družina Bečanovih, in eden izmed sinov, Karlo, postane narodni heroj, medtem ko mati Bečanka umre v Auschwitzu grozljive smrti, še živo jo požro tamkajšnji krematoriji.
In ob tej družinski pripovedi ali kroniki je Svetina postavil tudi dokaj zanimivo in utemeljeno protiigro, to pa so fašistični oblastniki in policaji, ki nikakor ne morejo do živega tem trdovratnim, ponosnim in zavednim ljudem pa četudi imajo na voljo vsa sredstva, od modeme tehnike do oblasti. Skozi like fašistov, italijanskih generalov in oficirjev, skozi vzdušje stanja v Trstu in na Primorskem pod fašizmom se je Svetini posrečilo, da je pripoved s to protiigro še bolj zdramatiziral, vnesel je vanjo določeno napetost, ki nenehno priteguje bralca, pri vsem tem pa je prav s temi temnimi, skoraj črnimi barvami na tej freski še kako osvetlil ne samo družino, Maslovih, temveč vseh naših primorskih ljudi, ki so se vsak po svoje borili za svojo identiteto, jezik, pravico do obstoja in za svobodo. Pa naj bo to župnik Sirk, ta brkinski Čedermac, ki odlično predstavlja zavedno primorsko duhovščino, ali sosed Osojnik, predvojni tigrovec in jugoslovanski obveščevalec, tipičen predstavnik nacionalno zavednega primorskega Slovenca do številnih drugih nastopajočih, ki so vsi orisani živo, dramatično vpleteni v potek pripovedi ter tako z vsemi niansami in posebnostmi živopisno dopolnjuje in pestrijo to romaneskno fresko o slovenskem odporu na Primorskem.
Svetina skuša biti čim bolj objektiven do svojih junakov, pa naj bodo ti s pozitivnim ali negativnimpredznakom.Takšni so fašisti od policijskega komisarja Losanne, ki za svoj boj proti partizanom prejme plačilo v Trstu, ko so ga osvobodile enote JA pa do narodnega heroja Karla Masla, katerega pot na kalvarijo je pistacij osvetlil objektivno in prizadeto, pri čemer se je tudi kritično lotil tako imenovanega »vojvodstva« med partizani pa tudi včasih krivičnih smrtnih obsodb za resnične malenkosti.
Čez vso to gosto, z dogodki dramatičnostjo. grozo pa tudi lepoto in čustvom prepolno pripoved pa kot antični tragični lik stoji podoba Maslove mame, matere enajstih otrok, pobožne, a karakterno in človeško neomajne slovenske matere, ki s svojo visoko, naravno etiko in velikansko ljubeznijo prežarja celoten roman ter tragično, grozljivo ikonča- v nemškem taborišču smrti samo zato, ker je bila poštena,neomajna in preponosna ter ji je življenje samo v resnici s strahotnim dramatičnim koncem nadelo apoteoza, zmage kljub smrti, apoteoza vredna starogrške tragedije.
Tako je Tone Svetina na straneh svojega najnovejšega romana spet doživel nek čas. ki ga ne smemo pozabiti, z njim je razširil tako prostor kot čas svoje pripovedi, ji dal na zunaj historično, skorajavtentično dokumentarnost, vendar pa pri vsem ostal pisatelj, ki je vse svoje junake in protijunake enako doživel, v dramatičnem spopadu pa jih je vodila zgodovina sama. Napisal je dober, napet in berljiv roman, ki ni samo zgodovinski, temveč tudi oseben, družinski, kroniko nekega časado današnjih dni.
Roman »Med nebom in peklom« je izdala založba Borec iz Ljubljane v opremi Cvete Stepančičeve.
D. Ž.
Dopisujte v Iskro
r “
Planinski izlet v Tatre (ČSSR)
Od 16. do 20. septembra bomo organizirali izlet v Tatre, na vrhove Risy, Lomnicky Štit, Gerlachovsky Štit.
Ker so to zahtevnejše, tudi plezalne ture (vsak dan od 10—12 ur hoje) naj se prijavijo samo izkušeni in kondicijsko dobro pripravljeni planinci.
Vse informacije dobite pri Bredi Jančar, telefon 572-331. interna 310.
v_____________________________v
Dne 19.6.1983 se je v Šentvidu pri Stični zbrala množica 8.000pevcev iz in zamejstva. Vsi pevski zbori so se zvrstili v pisani povorki po Šentvidu do pjj ^ tvenega prostora na šolskem igrišču. Na čelu te pisane povorke, je bi do/noet" u pevski zbor s transparentom »Iskra Delta«. Na lavnostni tribuni, kjer so bili	^
republiški in zvezni družbenopolitični delavci je delovanje zborov predstavil M
Stare.
Zaključno manifestacijo je otvoril predsednik tabora slovenskih pevskih fli Marjan Kotar, slavnostni govornik je bilpredsednik ZSS Marjan Orožen, spotu drugo zasedanje AVNOJ pa je obujal Božigar Jakac.	-j, ji-
Za zaključek manifestacije so združevali pevski zbori, pod vodstvom prizna
rigentov zapeli več skupnih pesmi.
Franjo
Čut*
til
I
<
s
Kališki greben
Planinska sekcija DO Iskra bo v soboto 13. avgusta priredila izlet na Kališki grebeni
ki je z 2223 m najvišja gora v Krvavški skupini.	. f
Avtobus nas bo ob 6. zjutraj izpred hotela Creina prepeljal v Zgornjo Kokro, kj bomo pri cerkvici zastavili zanimivo turo. Mimo kmeta Robleka se bomo povzpeli planino Dolgo njivo in dalje mimo Jermanovega turna na vrh.	..j
Vračali se bomo po isti poti na Dolgo njivo, kjer bo daljši počitek in nato čez Veli Zvoh na Krvavec ter z žičnico v dolino, kjer bomo ob 17.	.g
Hoje bo skupaj 6 ur. Cena prevoza bo 50 din. Vodnika M. Šparovec in E. Erz priporočata običajno planinsko opremo. Tura bo ravno pravšnja za razgibavanje dopustu otrplih udov.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, do srede 10. av8^ni
Planinski SREČN
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
5. zunanjetrgovinska šola v Iskri
v času od 1. 2. — 26, 4. 1984
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Is*‘ra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskr •
, VSEBINA:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo?0 dročje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nov specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje kk in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na a tualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom n Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
POGOJI ZA VPIS: .	'e
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuj naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,	. g
.— ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemo
tudi druge smeri,
— obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov,
—	je star (praviloma) do 35 let,	j
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo P*
zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracij0’ opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«.
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov^ opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorož Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gospodarski zbornici Slovenije.
ORGANIZACIJA:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni
tednu-
Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadp0 prečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obvezno*-Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno st dijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti.
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbrubjj' ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehnis temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo.	j_
Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli sp’ čevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na htevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:	. n.
Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalnice ter, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. inž.
STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt
. ČAS IN KRAJ:	e|u
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli L 2. 1984 ob 8. v ho* TRANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 2o-1984 ob 14.
i izkušen)
PRIJAVE:
Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983 na naslov: SO ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.	,•
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami ku11..^ datov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tuj jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole).
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini pr grama lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.