uETO XLiii, ŠT. 19_Ptuj, 17, maja 1990_cena 5 dinarjev
^ Vaška
idila
v vaseh je znova zadi-
šalo po senu. Toplo vre-
me in vlažen april sta na
dobro gnojenih travni-
kih pospešila rast trave
in kmetje v teh lepih
majskih dneh pospra-
vljajo prvi pridelek kr-
me. Ob običajnem maj-
skem vremenu bi bilo
potrebno travo silirati,
sicer se ob večkratnem
obračanju mlada trava
preveč zdrobi. Letos je
sonce izredno vroče, su-
šenje hitro in kmetje
pospravljajo kakovostno
mlado in dišečo krmo.
^	J. Bračič
Kmečka
banka
odprla
vrata
v torek so v Ljubljani
odprli Slovensko zadružno
kmetijsko banko. Banka je
bila sicer ustanovljena že 18.
januarja; ustanovitelji so
vplačali petsto delnic in usta-
novni sklad je znašal 10 mili-
jonov dinarjev, to je petkrat
več, kot je znašal cenzus za
ustanovitev banke — delni-
ške družbe. Po zakonu so lah-
ko ustanovne delnice kupile
le družbene pravne osebe.
Slovensko zadružno kmetij-
sko banko so tako ustanovile
kmetijske zadruge, hranilno-
kreditne službe, gozdna go-
spodarstva, kmetijski kombi-
nati ter podjetja s področja
predelave in prometa s kme-
tijskimi pridelki.
Banka bo opravljala vse
bančne posle, predpisane z
zakonom, razpolaga z novim,
svežim denarjem ustanovite-
ljev, ni pa obremenjena z
dvomljivimi naložbami v pre-
teklosti. Hranilne vloge in
sredstva podjetij bo ta banka
obrestovala po nekoliko višji
obrestni meri kot druge ban-
ke. Banka bo izdala tudi dru-
go emisijo za 150 milijonov
delnic, ki jih bodo lahko ku-
povali tudi kmetje in drugi
občani.
Finančna samostojnost je
eden najpomembnejših pogo-
jev za uspešen razvoj katere-
koli dejavnosti, z ustanovitvi-
jo svoje banke torej kmetij-
stvo dobiva podporo pri svo-
jih razvojnih težnjah. Sedež
banke je v Ljubljani, v Miklo-
šičevi 4, tam so tudi okenca
za poslovanje z občani. Svoje
bančne posle bodo lahko tam
urejali poleg varčevalcev za-
družne banke tudi varčevalci
hranilno-kreditnih služb, pa
tudi varčevalci drugih bank.
JB
^ UVODNIK-
Razglednica z napako
Moje in vaše mesto ponuja sodobnemu turistu na zunaj vi^ najlepše. Ti-
sti, ki ga obišče prvič, kar ne more verjeti, da na tako majhnem prostoru vidi
tolikšno bogastvo. Do tu je naš turizem najlepša razglednica, na katero je
lahko okolje upravičeno ponosno.
Zatika pa se pri ponujanju tega, kar imamo, ter kakovosti (embalaži)
ponujenega. Naše turistično gospodarstvo je skromno tudi zato, ker ni imelo
priložnosti, da bi se izkazalo. Vedno je imel prednost nekdo drug (v imenu
višjih ciljev), družba pa se je tudi nesebično trudila, da je tej dejavnosti prile-
pila etiko neakumulativnosti.
Sedaj odpiramo novo razvojno obdobje. Če ga gledamo kot obdobje le-
ta, je naš turizem v pomladi. V Letu evropskega turizma se postavlja z raz-
vojno strategijo, ki ima za glavne cilje povečati število gostov, število prenoči-
tev in podaljšati čas bivanja. V Ptuju in okolici bivajo gostje le nekaj več kot
en dan. Po drugi strani pa statistika pove, da se k nam vrne le vsak peti gost
(velja za Jugoslavijo), drugi nas zapuščajo, ker so nezadovoljni s kakovostjo
turističnih storitev.
V srednjeročnem in dolgoročnem obdobju si bomo morali prizadevati za
zahtevnejše goste. Naš cilj naj bi bili starejši gostje, takšni, ki ljubijo kulturo
in zdravje. Da bodo prišli, pa ni dovolj, da bomo izboljšali infrastrukturo, po-
večali nočitvene zmogljivosti in izboljšali storitveno ponudbo, potrebujemo tu-
di ljudi, ki bodo delali v turizmu in za turizem. »Neobremenjeni« strokovnja-
ki nam svetujejo neobičajne in spektakularne prijeme. S tem bomo pritegnili
turistično tržišče neke države in njene prebivalce. Če upoštevamo trditve o
idejni zaprtosti našega okolja, bomo počasi napredovali. Na srečo pa je čas
takšen, da je z nekaterimi že pometel, drugi se bodo morali zaradi konkuren-
čnosti posloviti ali pa začeti delati drugače. Prihajajo pa tudi zasebniki, in
njim daje prednost ptujska turistična razvojna strategija. Človek si želi, da bi
jih bilo čimveč — po tistem znanem reku, da je bogata tista država, ki ima
bogate posameznike. Če bo iniciativa na njihovi strani in če bo ta država
»poslušna« za njihove pobude, potem bo naša bodoča turistična razglednica
takšna, kot si jo želimo, in nas ne bo sram, da smo jo poslali v svet.
Majda Goznik
Sporočilo javnosti o poteku
imenovanja vlade oziroma izvršnega
sveta in upravnih organov SO Ptuj
Zaradi prepričanja, da gre pri ime-
novanju vlade za eno najpomembnej-
ših, najbolj polemičnih, najzahtevnej-
ših, do sedaj najbolj kritiziranih odlo-
čitev (v dosedanjih obdobjih menjav
vlad) na samem začetku delovanja
vsakokratnega mandatarja oz. pred-
sednika IS;
Zaradi izjemne želje, da se sestavi
neodvisna, strokovno kvalitetna, pro-
blemom ustrezna, ciljem podrejena in
strankarsko čimmanj obarvana, za-
upanja vredna vlada;
Zaradi preprečitve zmot pri zadrža-
nju sedanjih oz. izboru novih članov
vlade;
Zaradi tehtanja obstoječega stanja,
usklajevanja s tekočo, že začeto pro-
blematiko in problematiko, ki nastaja
zaradi sprememb v zadnjem času;
Zaradi želje po pridobitvi osnovne-
ga zaupanja občanov;
Zaradi popuščanja nepotrebnih na-
petosti, ki se ob tem, kot je videti, po-
javljajo;
Zaradi prikaza, da bom poizkušal
kljub nekaterim spremembam, ki se
bodo in kjer se bodo pojavile, zagoto-
viti čim večjo kontinuiteto (enako-
mernost) in čim manj negotovosti;
Zaradi dokaza, da z izborom misli-
mo resno in brez t.i. VIP;
Zaradi dviga zanimanja in odpira-
nja možnosti vsem, ki so kadarkoli vi-
deli drugačne možnosti, imajo voljo
in pripravljenost za delo ter poznajo
nove, uspešne načine za najkvalitet-
nejše delovanje v najodgovornejšem
vladnem telesu SO PTUJ;
Zaradi čimvečje sprejemljivosti in
razblinitve kakršnih koli dvomov v iz-
bor kandidatov pri potrjevanju na
skupščini;
Zaradi sočasnega predlaganja
predloga bodoče organiziranosti in
zasedbe posameznih organizacijskih
mest;
Zaradi skrajno resnega in odgovor-
nega odnosa do zahteve skupščine,
da izberem kvalitetno neodvisno
vlado;
Zaradi tega, ker tako do sedaj pra-
viloma ni bilo —
zaradi vseh zgornjih zaradi bo iz-
bor potekal nekaj več časa, kot se je
to dogajalo v bližnji preteklosti, in bo
zato terjal in hkrati nosil več m vso
odgovornost.
Določitev vlade bo trajala pravilo-
ma do 15. junija tega leta po nasled-
njem vrstnem redu in v naslednjih fa-
zah:
1.	faza - do 15. maja 1990:
—	predlogi posamezne
stranke za vsako sedanjo
delovno opravilo (že teče)
—	do 18. maja popolnitev
zasedbe po priporočilih
in na osnovi kadrovskih
poznavanj občinskih ka-
pacitet.
2.	faza — od 19. do 22. maja:
skupni razgovori novih
kandidatov s sedanjimi
ob prisotnosti obeh man-
datarjev in
seznanitev vseh s koncep-
tom sistema izbora.
3.	faza — od 27. maja do 2. junija:
ponovni razgovori in
predstavitev konceptov in
načina dela kandidatov.
4.	faza - do 10. junija 1990:
dokončna uskladitev in
izdelava predloga o orga-
niziranosti in imenovanju
kandidatov skupščini SO
PTUJ.
Na prvi pogled se zdi, da pri zadevi
zgubljam čas. Menim pa, daje takšno
gledanje lahko le posledica doseda-
njih navad, ko so se cele vrste direk-
torjev in vlad menjavale brez kakrš-
nih koli resnih primopredaj in se iz-
ognile posledicam, ki so nastale.
Zelo običajno bi bilo in prepričan
sem, da večina razmišlja tako, da bi
bilo potrebno dolgoročno načrtova-
nje in vpeljevanje naslednikov na ta-
ko in celo manj odgovorna dela. Pre-
pričan sem, da bo natančna pripad-
nost lastnine slej ko prej na vseh me-
stih in na vseh nivojih vpeljala naj-
manj takšno in še ostrejšo prakso,
brez katere si sploh ne bomo mogli
zamišljati podobnih sprememb.
KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA
IZVRŠNEGA SVETA PTUJ:
Janez LAH, dipl. inž. str.
ŠPORTISO DRUŠTVO STOJISCI PRI	SUPER DOBITKI:
^- PTUJU PRIREJA	• MONTAŽNA HIŠA KRIVAJA
T^l^T^T^	• DVA TRAKTORJA IMT
^^ I H ic	• TRIJE AVTOMOBILI VUGO 45
^^ ^^ M-^	# BARVNI TV SPREJEMNIK
M W ^^	IN ŠE VEC KOT 200 LEPIH
^ 1 OiVlliOJLO
Ui l>o 20, maja ob 14. uri	vabuem
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. maj 1990 - TEDNIK
KONSTITUIRANJE ZBOROV PTUJSKE
OBČINSKE SKUPŠČINE BREZ ZAPLETOV
Družbenopolitični
zbor
Korektno in z veliko izkuše-
nostjo najstarejšega delegata To-
maža Petka se je družbenopoliti-
čni zbor konstituiral v slabih
dveh urah. Od 35 se je seje ude-
ležilo 34 delegatov. Za predsed-
nika in podpredsednika zbora
sta bila predlagana po dva kan-
didata. Z večino glasov so s taj-
nim glasovanjem za predsednika
izvolili Ivana Lovrenčiča, ki pri-
haja iz Slovenske demokratične
zveze, podpredsednik pa je Mir-
ko Draškovič, član stranke Zele-
nih. Sekretarka zbora še naprej
ostaja Marica Fajt.
Novi predsednik Ivan Lovren-
čič je ob izvolitvi za naš časopis
izjavil: »Pričakujem, da bo druž-
benopolitični zbor eden najpo-
membnejših delov skupščine, saj
bodo poskušale stranke z novimi
idejami upravičiti zaupanje volil-
cev in si seveda še bolj utrditi
svoj položaj v tej za nas novi
obliki odločanja. Seveda se bo-
mo trudili različne predloge pra-
vilno oceniti, objektivno ovred-
notiti, tisto, za kar se bomo odlo-
čili, pa skupno in odgovorno iz-
vajati. Strankarski interesi na-
mreč ne smejo biti ovira delu
skupščine, temveč podpora.«
ZBOR KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Prvo sejo zbora krajevnih
skupnosti je pričel Franc Fider-
šek, dosedanji predsednik. Dele-
gatom, ki so v bistvu odborniki,
je zaželel plodno delo, da bi zbor
delal po dosedanjem načinu, se-
veda pa odpravil vse, kar je bilo
doslej slabo, da bi bil s svojim
vestnim delom vzor drugima
zboroma.
V nadaljevanju je prvo zaseda-
nje vodil najstarejši delegat, Ivan
Vogrinec iz KS Hajdina. sicer pa
se je prvega zasedanja udeležilo
od 35 izvoljenih 33 delegatov,
manjkala sta predstavnika iz kra-
jevnih skupnosti Destrnik in
Franca Osojnika.
Tudi v zboru krajevnih skup-
nosti so bile na prvi seji najpo-
membnejše volitve predsednika
in podpredsednika. Demos j* za
predsednika predlagal Ivuoa
Obrana iz K.S Gorišnica, mestne
in primestne krajevne skupnosti
pa so predlagale strankarsko ne-
opredeljenega Franca Premužiča
iz KS Turnišče, za podpredsedni-
ka pa Jožeta Mundo iz KS Po-
lenšak. Na volitvah je dobil Ivan
Obran 9, Franc Premužič pa 24
glasov in tako je bil slednji izvo-
ljen za predsednika zbora krajev-
nih skupnosti občine Ptuj. Za
edinega kandidata za podpred-
sednika je glasovalo vseh 33 pri-
sotnih delegatov; podpredsednik
je torej Jože Munda. Soglasno so
delegati tudi odločili, da bo se-
kretarske posle za ta zbor še na-
prej opravljal Branko Novak.
Iz krajevne skupnosti Ptujska
Gora je prišla pobuda za spre-
membo besedila svečane zao-
bljube predsednika in podpred-
sednika zbora. Večina delegatov
je pobudo podprla in tako so iz
besedila zaoljube črtali del, ki se
nanaša na delo v skladu z ustavo
SFRJ. Predsednik in podpred-
sednik zbora krajevnih skupnosti
sta torej obljubila, da bosta dela-
la v skladu z ustavo in zakoni
Republike Slovenije in statutom
občine. Isti predlog so pozneje
na skupnem zasednaju podprli
delegati vseh treh zborov.
V ZBORU ZDRUŽENE-
GA DELA ENEGA
MANDATA NISO PO-
TRDILI
Prvo zasedanje zbora združe-
nega dela nove skupščine je do
izvolitve predsednika zbora vo-
dil najstarejši delegat — Rudolf
Klarič, 54-letni tehnični vodja iz
Tovarne volnenih izdelkov Maj-
šperk. Delegati so brez bistvenih
pripomb sprejeli odlok o spre-
membah odloka o sestavi zbo-
rov, določitvi volilnih enot ter o
volitvah v skupščino občine Ptuj
v letu 1990 ter spremenjeni zača-
sni poslovnik zbora združenega
dela skupščine občine Ptuj.
Volilna komisija, ki jo je vo-
dil Franc Zadravec, je za funkciji
predsednika in podpredsednika
zbora dobila po dva predloga.
Ugotovila je, da en predlog ni bil
skladen s poslovnikom, zato so
ga dopolnili. Na listi kandidatov
so bili naslednji kandidati: za
predsednika Janez Vrečer iz
Kmetijske zadruge Ptuj in Ivan
Burina iz Agisa, za podpredsed-
nika pa Marjan Ostroško iz
Emone Merkurja Ptuj in Stanko
Toplak iz Mostja. Po krajši pred-
stavitvi kandidatov so opravili
volitve s tajnim glasovanjem.
Glasovalo je vseh 32 prisotnih.
Za predsednika zbora je bil izvo-
ljen Janez Vrečer, ki je prejel 21
glasov, drugi kandidat — Ivan
Burina — je prejel 11 glasov. Za
podpredsednika zbora je bil iz-
voljen Stanko Toplak, zasebni
kmetovalec iz Mostja, prejel je
20 glasov, Marjan Ostroško pa
12. Sekretar zbora združenega
dela bo tudi v bodoče Milan
Korže.
Na prvi seji zbora združenega
dela je sodelovalo 32 od 34 dele-
gatov; enega mandata niso potr-
dili, saj je izvoljeni delegat iz pr-
ve volilne enote iz TGA Viktor
Markovič medtem prevzel profe-
sionalno dolžnost v občinskem
svetu Svobodnih sindikatov ob-
čine Ptuj. Za ta mandat bodo
morali volitve ponoviti.
Predsedniki zborov (z leve): Ivan Lovrenčič — DPZ, Janez Vrečer —
ZZD in Franc Premužič — ZKS
Jmcz Lah, luindidat za predsednika izvrinega sveta
Ivan Jnrkovič, kandidat Denosa za predsednika Sknpičine oi>čine PtnJ
SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Novega občinskega vodstva
se nimamo
Glede na razmeroma lahko
delo zborov na ločenih sejah bi
lahko pričakovali podoben raz-
plet tudi na skupnem zasedanju,
kjer naj bi delegati odločili o no-
vem vodstvu skupščine in izvrš-
nega sveta skupščine občine
Ptuj. Pa se je zataknilo že pri
sprejemanju začasnega poslovni-
ka skupščine občine Ptuj. Pred-
stavnik liberalcev je namreč pre-
senetil z amandmajem na četrti
člen poslovnika, kjer je bilo zapi-
sano, da delegati volijo na prvi
skupni seji predsednika in pod-
predsednika skupščine, kandida-
ta za predsednika izvršnega sveta
in volilno komisijo. Liberalci so
mnenja, da gre za tako pomemb-
no odločitev, da jo je potrebno
temeljiteje pretehtati. Za vodstvo
občine potrebujemo sposobne
ljudi, delegati morajo torej kan-
didate za predsednika in pod-
predsednika dobro poznati in
preštudirati njihov program, ki
naj bi ga torej kandidati predlo-
žili k materialu za prihodnjo
skupno sejo. Predstavnik liberal-
cev je poudaril, da bodo čez ne-
kaj časa zahtevali obračun dela
novega vodstva, in tudi zaradi te-
ga je potrebno pred odločitvijo
resno razmisliti.
Med predstavniki Demosa in
liberalcev je prišlo do kratkega
besednega spopada, saj so prvi
želeli tak^ojšnje volitve, očitali so
liberalcem zavlačevanje, odgo-
vor predstavnika liberalcev pa je
bil, da je kandidiral na listi te
stranke zato, da lahko misli s
svojo glavo, in da v nekaterih ob-
činah volijo župana celo na refe-
rendumu. Z večino glasov so na-
to delegati skupnega zasedanja
podprli amandma liberalcev, kar
pomeni, da morajo kandidati za
predsednika in podpredsednika
SO Ptuj pripraviti svoj program
in na osnovi le-tega se bodo de-
legati o njih odločali na nasled-
nji seji, "ki bo v četrtek, 24. maja.
Na prvi seji vseh treh zborov
SO Ptuj so torej lahko volili le
kandidate za omenjene funkcije.
Volilna komisija je ugotovila, da
sta za predsednika skupščine ob-
čine Ptuj predlagana s strani De-
mosa Ivan Jurkovič, s strani libe-
ralne stranke pa Ervin Hojker.
Demos predlaga tudi podpred-
sednika, in sicer Ano Jagarinec,
ZKS — stranka demokratične
prenove pa za isto funkcijo Vilka
Pešca.
Nasprotujoča si stališča imajo
stranke v občinskem parlamentu
tudi glede profesionalne ali ne-
profesionalne funkcije predsed-
nika skupščine občine. Tako je
Demos predlagal neprofesional-
nega župana, s tem pa se niso
strinjali delegati — predstavniki
ZKS — SDP, svoje pomisleke pa
so izrazili tudi nekateri drugi.
strankarsko neopredeljeni dele-
gati, saj so menili, da je funkcija
predsednika občine tako po-
membna, da potrebuje celega
človeka. Izid glasovanja pa je na-
zadnje tehtnico potegnil v prid
neprofesionalnemu delu bodoče-
ga skupščinskega predsednika.
Naj omenim še to, da bodo razen
Drve naslednje vse druge seje ob-
činske skupščine ob sobotah, to-
rej zunaj delovnega časa.
Delegatom skupnega zaseda-
nja pa je nekaj le uspelo brez
medsebojnih nasprotovanj, ki so
sicer zdrava sestavina demokrati-
Po mnenju pisca poročila s
skupnega zasedanja zborov
SO Ptuj je prišlo do nejasnosti
pri glasovanju o profesionalni
oziroma neprofesionalni funk-
ciji predsednika SO Ptuj. Te-
mu mnenju je v poznejšem po-
govoru pritegnilo tudi nekaj
delegatov. Gre namreč za to,
da je večina (50 delegatov, 5
vzdržanih) glasovala 21A. Torej
za predlog Demosa, da opra-
vlja župan funkcijo neprofesio-
nalno. Precej delegatov pa je
menilo, da glasujejo 7A profe-
sionalno funkcijo predsednika.
Morda gre za majhno nespret-
nost v začetku štiriletnega od-
govornega odločanja, ki pa se
da, če je pripomba seveda
upravičena, popraviti na na-
slednji seji.
Z zasedanja ptujskega parlamenta
Ervin Hojker, kandidat Liberalne stranke za predsednika Skupščine
občine Ptuj
Vsakdo, ki dela v politiki je svet zase, s svojimi
idejami in svojim načinom delovanja...
Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom, članom novega Predsedstva Republike Slovenije
Pri odkritju spominske plošče
na pročeju rojstne hiše teologa,
publicista in pisatelja dr. Stanka
Cajnkarja v Savcih pri Tomažu
minulo soboto, 5. maja, je bil
med številnimi gosti tudi dr.
Matjaž Kmecl — član novega
Predsedstva Republike Sloveni-
je. Menda je lepo in sončno vre-
me pripomoglo k prijetnemu
vzdušju in prav tako sproščene-
mu pogovoru z znanim sloven-
vprašal, med katerimi neki, ali
temi tu v Savcih (bilo jih je bolj
malo) ali med tistimi v Ljubljani.
»Ja, počutim se različno, kot
se počutim različno med različni-
mi ljudmi. Vedno si predstavlja-
mo, da je politika pač nekaj zelo
enotnega in istega, pa ni. Vsa-
kdo, ki v njej dela, je človek in
svet zase s svojimi idejami in
svojim načinom delovanja, tako
da je to potrebno sprejemati kot
nekakšen svet v malem.«
Neko odbobje je bil dr. Mat-
jaž Kmecl neke vrste kulturni mi-
nister pri CK ZKS. Na vpraša-
nje, kako se je takrat počutil, je
dr. Matjaž lOnecl odgovoril, da
je bil bolj kulturni referent v
stranki ali nekaj takega. Ker je
stranka takrat že stopala z obla-
sti, ni bilo kakega posebnega po-
oblastila ali možnosti vmešava-
nja v kakršnokoli kulturno politi-
ko.
»Osebno sem, kolikor je bilo s
tega položaja mogoče, deloval v
prid smiselnemu in usklajenemu
razvoju celotnega delovanja kul-
turnega življenja v Sloveniji. Pa
se je dalo kaj napraviti; ne re-
čem, da ne.«
Sedaj je dr. Matjaž Kmecl iz-
voljen v Predsedstvo Republike
Slovenije, ki je dokaj kulturniško
usmerjeno, saj je v predsedstvu
tudi pesnik in akademik Ciril
Zlobec. Kako namerava delovati
kljub tej obveznosti tudi v bodo-
če na področju kulture.
»O tem sem precej razmišljal.
V intervjujih za Delo in 7 D sem
že omenil, da bi bilo možno izo-
blikovati nek neformalni posve-
tovalni organ, nekaj >modrih
mož< s področja slovenske kultu-
re, pa da bi se sproti opredeljeva-
li o odprtih problemih našega
slovenskega žitja in bitja, kultur-
nega, sedaj seveda še bolj za pri-
hodnost, da obstanem na čim-
bolj bogat način za Evropo in tu-
di zase.«
Ob tem je še pristavil, da za
predsedstvo, ki po vsej verjetno-
sti ne bo »odslužilo« celotnega
mandata, ker bo nova ustava te
stvari opredeljevala drugače, ni
nujno, da ima neko posebno po-
dročno pokritost, in je po poo-
blastilih, ki jih ima, potrebna ne-
ka življenjska odtehtanost ob
vseh splošnih ali poglavitnih
vprašanjih slovenskega razvoja
oziroma slovenskega obstoja.
Odločanje je bolj ali manj prene-
seno na parlament in na njegov
vzvod oblasti, to je na vlado.
Tekst in foto: Vida Topolovec
čnih parlamentov. Izvolili so na-
mreč kandidata za predsednika
izvršnega sveta SO IHuj oziroma
mandatarja za sestavo nove ob-
činske vlade. Edinega kandidata
je ponudil Demos, in sicer Jane-
za Laha; podprlo ga je jS5 priso-
tnih delegatov. Janez Lah je za
sestavo novega občinskega izvrš-
nega sveta in pripravo programa
zahteval nekaj več časa, saj gre
za zelo zahtevno delo. Dosedanji
predsednik Tone Čeh je predla-
gal, da bi po 15. maju, ko je
prevzel novo delovno dožnost,
opravljal funkcijo predsednika
izvršnega sveta neprofesionalno,
vse dotlej torej, da bo to dolž;
nost prevzel Janez Lah. Delegati
o tem predlogu niso glasovali,
torej bodo morali o tem odločiti
na naslednjem zasedanju.
Delovno predsedstvo prvega
skupnega zasedanja novoizvolje-
ne občinske skupščine so sesta-
vljali predhodno izvoljeni pred-
sedniki vseh treh zborov, vodi'
pa ga je Janez Vrečer.
S seje zborov in
skupnega zasedanja poročajo^
Majda Goznik
Nataša Vodušek
Jože Bračii
skim kulturnikom. Kako neki se
počuti kulturnik med politiki,
kljub temu da sse že nekaj časa
suče med njimi? Hudomušno je
Dr. Matjaž Kmecl pri odkritju spominske plošče dr. S. Cajnkarju v Sav-
cih pri Tomažu
TEDNIK - maj 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Konec minulega tedna so
LATVIJA, ESTONIJA IN LI-
TVA podpisale deklaracijo o ob-
novitvi Pribaltskega sveta. To je
organ politične koordinacije, ki
je deloval v letih od 1934 do
1940. Na predsednika Gorbačo-
va in Busha so te republike na-
slovile poslanico, v kateri ju po-
zivajo k priznanju neodvisnosti
pribaltskih sovjetskih republik.
Kljub vsemu poznavalci ugota-
vljajo, da je Litva enomesečno
gospodarsko blokado kar dobro
prestala. Kremeljski jastrebi, kot
imenujejo najbolj zagrizene sov-
jetske nasprotnike neodvisnosti
pribaltiških republik, pa po svoji
strani pritiskajo na Gorbačova,
naj vendarle bolj strogo pritisne
na »predrzne separatiste«.
• • •
Kaže, da se bo tudi ALBANI-
JA odprla svetu. Tudi sami ugo-
tavljajo, da se bodo morali de-
moicratizirati, in to so povedali
tudi generalnemu sekretarju Or-
ganizacije združenih narodov Pe-
rezu de Cuellarja. Albanija je na-
povedala obnovitev odnosov z
ZDA in SZ. Poglavitna tema po-
govorov me albanskim partij-
skim voditeljem in de Cuellar-
jem pa so bile človekove pravice.
Kot kaže, bodo Albanci lahko
potovali v tujino — dobili bodo
potne liste, v njihovo deželo pa
bodo lahko prišli tuji novinarji.
• • •
Predstavniki obeh NEMŠKIH
VLAD so se v Bonnu dogovorili
o tem, da bo zahodnonemška
marka v začetku julija postala
skupna denarna enota. To je prvi
korak k skupnemu gospodarske-
mu in denarnemu sistemu zdru-
žujočih se Nemčij.
• • •
Islamski fanatizem se v naj-
bolj drastični obliki kaže v TE-
HERANU. Tam že nekaj dni ve-
ljajo strogi predpisi o islamskem
obnašanju in oblačenju. .Zaradi
kršitve predpisov so zaprli več ti-
soč ljudi. Kot zanimivost naj za-
pišemo, da po mestu dežurajo
islamski aktivisti, ki prijavijo na
primer ženske, ki so naličene, ali
moške, ki hodijo naokrog s krat-
kimi rokavi in nezapetimi srajca-
mi.
• • •
Filipinska predsednica je izja-
vila, da bo njena vlada podprla
zahtevo, da na FILIPINIH za-
prejo ameriška vojaška oporišča.
Pogodba z ZDA poteče 1991. To
je predsednica izjavila, ker se sli-
šijo glasovi, da namerava podalj-
šati veljavnost omenjenega spo-
razuma o vojaških oporiščih.
• • •
Tudi v MONGOLIJI so usta-
novili opozicijsko stranko. Usta-
novili so jo v nedeljo, imenuje pa
se Stranka nacionalnega napred-
ka. Trenutno ima okoli 2 tisoč
članov. Njen voditelj je izjavil,
da bodo v Mongoliji morali ob-
noviti tradicijo iz časov Džingi-
skana, saj so napredek v Mongo-
liji v 13. in 14. stoletju dosegli po
zaslugi doktrine, da morata biti
gospodarstvo in politika ločena.
• • •
Kot kaže, se nova predsednica
NIKARAGVE Violeta Barrios še
ni utrdila na položaju. Vodja
opozicije, Daniel Ortega ji še na-
prej grozi in jo opozarja, da bo
pričel državljansko vojno, če ne
bo spremenila svojih »diktator-
skih in neustavnih« odločitev,
predvsem na gospodarskem po-
dročju.
• • •
Novi grški predsednik si je na-
kopal precej zamere pri opozici-
ji, ker je na obisk v ATENE po-
vabil Južnoafriškega predsedni-
ka De Klerka. Seveda je takoj po
pogovorih najavil, da je povabil
tudi Nelsona Mandelo in da želi
pravzaprav le pozitivno vplivati
na spremembe v Južnoafriški re-
publiki ter da obisk De Klerka
nikakor ni znamenje njegove
konservativnosti.
• • •
Romunski kralj je v intervjuju
2a romunsko TV izjavil, da se na-
nierava vključiti v romunski
predvolilni boj. Predvsem pa je
Poudaril, naj si romunsko ljud-
stvo samo izbere obliko vladavi-
ne v svoji deželi.
Pripravlja: D. 1.
Predstavitveni program Ervina Hojkerja —
kandidata za predsednika Skupščine občine Ptuj
Fredstavitveni program Ervina Hojkerja — kandidata za predsed-
nika Skupščine občine Ptuj
Errin Hojker, rojen 2. tO. 1944 v Ptuju, osnovno šolo končal v
Ptuju, učiteljišče obiskoval v Ptuju in v Mariboru, ob delu pridobil
naziv predmetni učitelj, trenutno vpisan na univerzo — organizaci-
ja dela, zaposlen v osnovni šoli Olge Meglič Ptuj. Poročen, oče
hčerke — študentke, gmotno dobro situiran — hiša, avto, vikend.
SPOŠTOVANI OBČANI OBČI-
NE P1UJ
Na 1. zasedanju vseh zborov
demokratično izvoljenih pred-
stavnikov prebivalcev občine
I*tuj sem na predlog ZSMS — li-
beralne stranke in ZKS — SDP
bil potrjen kot kandidat za opra-
vljanje del in nalog predsednika
skupščine občine Ptuj. Liberalci
smo predlagali, predstavniki
vseh zborov pa so to pobudo
sprejeli, da je pred izvolitvijo
kandidata za to pomembno in
častno funkcijo potrebno kandi-
datom dati možnost predstavitve
njihovega videnja razvoja občine
Ptuj.
V predstavitvi bi želel poudari-
ti le najpomembnejše naloge —
videnje razvoja, ki jim bom dal
poudarek, če mi bodo predstav-
niki vseh treh zborov s tajnim
glasovanjem dodelili čast biti žu-
pan občine Ptuj.
Kje in v čem bi dal pobudo po
spremembi?
In kako?
Tako, da bi v največji meri
aktiviral skupščino — predstav-
nike vseh treh delov ptujskega
parlamenta v iskanju optimalnih
rešitev, torej s skupnim delom
parlamenta, ki bi bil nosilec vse-
ga, kar je povezano z odloča-
njem, in z navodili tega parla-
menta izvršni oblasti, ptujski vla-
di — izvršnemu svetu kot izvajal-
cu sprejetih odločitev.
Tako bi postal parlament pro-
stor dogovarjanja, sklepanja, vla-
da pa izvrševalec sprejetih go-
spodarskih, družbenih in splo-
šno človeških odločitev. Nadzor
nad vlado, njenimi uspehi, izved-
bami in ocena pa je ponovno
predmet parlamentarne debate.
Seveda je za tako vodenje dela
potrebna največja mera profesio-
nalnosti pri delu, strokovnosti in
odgovornosti. Torej bodo ob
parlamentu in vladi delali stro-
kovni timi za posamezna področ-
ja in s svojo strokovnostjo zago-
tavljal pravilne odločitve.
Za tako zastavljeno delo bo
odgovorno predsedstvo Skupšči-
ne občine FHuj in strokovni de-
lavci skupščine — delovna skup-
nost Skupščine občine Ptuj.
Parlament — današnji zbori
morajo postati edino mesto do-
govarjanja. Seveda pa dobrega
dela ne more biti brez kar naj-
večjega angažiranja vlade, njenih
strokovnih pobud, odločitev.
Sem za maksimalno sodelovanje
skupščine in vlade, pa vendar za
nadzor skupščine nad izvršno
oblastjo, ob tem pa za popolno
avtonomijo vlade pri strokov-
nem delu.
Spremembo bi zahtevali tako,
da skupščina nemudoma prične
razpravo o novem statutu občine
Ptuj, poslovniku Skupščine obči-
ne Ptuj, odloku o pristojnostih
zborov Skupščine občine Ptuj in
drugih aktih, ki so zastareli in ne
sledijo novim videnjem in odno-
som v večstrankarski družbi.
Predvsem pa je potrebna dosled-
na delitev dela in odgovornosti
med skupščino občine Ptuj —
parlamentom — predsednikom
Skupščine občine Ptuj na eni in
izvršnim svetom Skupščine obči-
ne Ptuj na drugi strani.
To pa predvsem zaradi tega,
da bodo razmejene pristojnosti,
naloge, a tudi odgovornost za
opravljeno oz. neopravljeno de-
lo.
V skladu z danes veljavnim
statutom občine Ptuj in poslovni-
kom Skupščine občine Ptuj, ki
opredeljuje vlogo in naloge
predsednika Skupščine občine
Ptuj in daje v 127. členu možnost
predsedniku, da predlaga zbo-
rom, katerim predlogom in zade-
vam, ki jih je treba hitro rešiti,
dati prednost, pa bi predlagal
parlamentu, da damo prednost v
razpravi: podjetništvu, ceni dela
in socialni varnosti delavcev,
davčnemu sistemu, kmetijstvu,
okolju, turizmu, organiziranosti
družbenih dejavnosti, družini,
zaposlovanju, stanovanjski poli-
tiki, družbeni lastnini, javnosti
dela in obveščanju, celostni po-
dobi občine ftuj.
Svoje videnje sem pripravljen
zagovarjati v javnem nastopu in
pred poslanci skupščine.
Veliko tega nisem omenil,
predvsem pa nisem napravil ana-
lize stanja v občini I^uj. To je
naloga vlade; njena naloga je tu-
di pokazati poti rešitve, pripravi-
ti celovit program, ki ga bomo
obravnavali v parlamentu —
skupščini in o njem sklepali in
ga, če ga bomo sprejeli, tudi sku-
paj realizirali v dobro vseh obča-
nov občine Ptuj.
V strokovno delo bom prite-
gnil strokovnjake s posameznih
področij ne glede na njihovo
ideološko opredeljenost, saj bo-
mo le tako lahko predlagali in
sprejeli take predloge in sklepe,
ki bodo zagotovilo nove perspe-
ktive občanov občine Ptuj.
Odprt bom do vseh pobud, za-
to bom vpeljal institucijo odprtih
vrat, ko bom na razpolago vsem
prebivalcem občine Ptuj.
Vabim vse, da združimo zna-
nje in roke in si izboljšamo da-
našnji čas ter da skupaj postavi-
mo temelje moderne in uspešne
skupnosti.
Ervin Hojker
Podrobnejši program kandida-
ta ZSMS — Liberalne stranke in
ZKS — SDP za predsednika SO
Ptuj Ervina Hojkerja si lahko
preberete na 18. strani.
Predstavitveni program Ivana Jurkoviča —
kandidata za predsednika Skupščine občine Ptuj
Rojen sem 11. septembra 1942 v Stanetincih, občina Gornja
Radgona, kot trinajsti otrok majhnemu kmetu. Dva razreda osno-
vne šole sem obiskoval v Vidmu ob Ščavnici. Nadaljeval sem na
Zdolah ter v Brežicah. Srednjo kmetijsko šolo sem končal v Mari-
boru. Nato sem študiral veterino na Biotehniški fakulteti v Lju-
bljani.
Po diplomi sem štiri leta služboval kot veterinar na svinjerej-
skih farmah kmetijskih posestev. Od leta 1982 sem zaposlen pri
Obdravskem zavodu v Ptuju na oddelku za veterinarsko-sanitarni
pregled živil. Do sedaj se s politiko nisem ukvarjal.
Z razvojem politične demokra-
cije sem se postopoma priključil
DEMOS-u. Program te koalicije
zavestno podpiram. Opravljene
demokratične volitve so omogo-
čile, da je nova skupščina sesta-
vljena iz poslancev različnih
strank. Zato je naloga predsedni-
ka, da omogoči vsem, da svoje po-
glede predstavijo in utemeljijo.
Splošna gospodarska stagnaci-
ja z naraščanjem brezposelnosti,
večanjem socialne ogroženosti in
kritičnimi ekološkimi problemi
je tudi v ptujski občini velik pro-
blem. Nova skupščina bo morala
z vso odgovornostjo takoj pričeti
odpravljanje teh problemov.
Pri urejanju lastninskih odno-
sov bo potrebno podpirati spre-
jem take zakonodaje, da se bo
onemogočalo ustvarjanje možno-
sti novih krivic, vendar pa bo pro-
ces moral potekati hitro, da go-
spodarstvo ne bo propadlo.
Osebno se bom trudil, da se
omogoči aktivirati vse iniciative
posameznikov pri ustanavljanju
malih podjetij, obratovalnic ter
drugih dejavnosti, zlasti za inte-
lektualne storitve.
Podpiram prenovo, ki bo pote-
kala na področju družbenih de-
javnosti.
Delo občinske uprave se mora
nemoteno nadaljevati. Potrebno
pa je skrbno izbrati ljudi, ki so
sposobni in voljni odgovorno vo-
diti posamezna področja. Reor-
ganizacija mora biti podrejena
funkcionalnosti in racionalnosti.
Hrkati pa mora mandatar za se-
stavo izvršnega sveta pripraviti
dovolj strokovno in ambiciozno
ekipo, ki bo lahko reševala nako-
pičene probleme in vodila akti-
vno politiko gospodarske in
družbene prenove.
Pri reševanju gospodarskega
stanja pa občinsko vodstvo ne
sme pozabiti na kulturno boga-
stvo, ki ga imata mesto F^uj in
okolica. To bogastvo je potrebno
čimbolj ovrednotiti in ga ohrani-
ti za bodočnost. Hkrati ga je tre-
ba primerno propagirati in ponu-
diti na turističnem tržišču.
Dosedanji razvoj kmetijstva in
industrije je prinesel velike eko-
loške probleme. Nemudoma je
treba zaščititi velike vodne vire, ki
so na Dravskem polju. Za kme-
tovanje na tem področju je po-
trebno poiskati primerne kultu-
re, obliko zaščite in agrotehnike,
da se onesnaževanje zaustavi.
Pripraviti je potrebno tudi reši-
tve za prevelike koncentracije re-
je perutnine, goveda in svinj v
neposredni bližini mesta. Del te
proizvodnje je treba prestaviti na
tista področja Haloz in Sloven-
skih goric, ki sedaj gospodarsko
propadajo. Seveda le v takšnem
obsegu, da bo ekološko sprejem-
ljivo. Skupaj z nujno infrastruk-
turo je to način vračanja življenja
na ta zaostala področja občine.
Za te spremembe bomo tukaj v
skupščini ter izvršnem svetu mo-
rali skrbeti vsi, da izrabimo prav
vse možnosti in razvoj vzpodbu-
dimo kljub omejenim finančnim
možnostim.
Vlogo predsednika skupščine
vidim v tem, da aktivno pomaga
reševati te mnogotere probleme
in da posreduje v usklajevanju
med različnimi rešitvami, povrh
pa kritično spremlja delo izvrš-
nega sveta in cele občinske upra-
ve. Skupščina in izvršni svet mo-
rata zagotoviti stabilnejši razvoj
gospodarstva, primeren družbeni
standard, socialno varnost za vse
ter lepše življenje v ekološko zdra-
vem in prijetnem okolju.
Ivan JURKOVIČ
Dober den! Lepo mi bodite pozdrovleni, gospe in gospodje, tovariši
in tovarišice. Vsaki si pač naj vzeme tisti naziv, ki mu paše. Ovokrot sem
vam iz svoje skromnosti pozoba in tudi ne hteja napisati, da sen ha na
volitvah izvoljeni za občinskega odbornika, poslanca ali kak hi se že tumi
pravilno reklo. Delegat zdaj nesem več in bom zaj zato vloža pri Tedniki
zahtevo, da moj rezervirani kot dobi drgačišjo ime. Jaz predlogan — Od-
bornik Lujzek, saj so poslanci tisti ta vejkši, ki v republiki našo usodo šiv-
lejo. Pa še nekaj vam moren zavujpati: Gdo je moja Mica zvedla, da sen
kandidat za občinsko skupščino in s tem tudi za poslanca, mi je jezna re-
kla: »Kokšni poslanec, ti si bija in boš osta posRanec . ..« Kaj si čemo,
ženske majo pač stalno prav.
Drgačik pa je to ti strankarski pljuvarizem kar vredik. To prejšji tje-
den smo se na ptujski skupščini kar dobro počutili, se malo medstrankar-
sko podjebovali in na skupni seji vseh zborov gledali, kak je nad našimi
glovami lastovica demokracije letala. Novih šefov še nesmo zvolili in bo-
mo to na drugi seji naredili. Kandidati so dobili za nalogo, naj napišejo
program razvoja občine, ki ga bomo na vogo vrgli in potli zvolili tistega,
ki bo najboj pametno in realno razmišla. Je pa, vete, s totimi razvojnimi
in drugimi nologami en vejki problem: jaz sen v šoli skoro vsoko drugo
nalogo prepisa, dokič me neje tršica pogruntala in mi skoro vuhe spipala.
Jaz sen ji po tihem v žepi fige koza. Vidite, tudi to je demokracija, pa če-
glih s figami v žepi.
V začetki prejšjega tjedna je na našem bregu že malo toča klestila.
Tak je ružlo po strehi ob pul devetih zvečer, da sem ba čista prestrošeni.
Precik grozdekov in jabolk je obležalo na tleh. Zaj samo želimo, da ne bi
tata prva toča čez stu dni mlodih skotnola. Tak provi stori pregovor. Pa
srečno. Vaš potučeni LUJZEK. Odbornik — in nič več prejšji delegat.
Prostočasni župan
župan predstavlja občino, pričakujemo ga na »vsaki pa
sji procesiji«, želimo, da sprejme tako rekoč vsako delegacijo,
ki pride k nam, želimo ga na vsaki skupščini, želimo ga ob
vsaki uri tudi za občane ...
Doslej je bil župan drugi del svojega mandata neprofe-
sionalec. Tudi novi župan bo. Takšna je volja poslancev nove-
ga parlamenta ptujske občine.
Zdaj pa si predstavljajte, kako bo to šlo. Delegacije bo-
mo sprejemali šele po petnajsti uri, skupščine bodo na srečo
ob sobotah, ne ve pa se še, ali bodo tudi razni posveti v repu-
bliki in drugod ob prostih sobotah in poznih popoldanskih
urah, morda celo večernih in nočnih. Če ne bo tako, potem bo
moral župan veliko manjkati na svojem delovnem mestu. Po-
litiko smo iz delovnih organizacij napodili, res pa je, da dele-
gatom zakon o delovnih razmerjih daje možnost dela v skup-
ščini. Toda vprašanje je, kaj pomeni županov »plavi« za fir-
mo. Že tako ali tako, bodo naši poslanci »študirali« gradiva
in sprejemali odločitve v svojem prostem času. Klobuk dol
pred njimi, če bodo uspeli zares dobro in kakovostno spreje-
mati odločitve o usodi mnogočesa, kar je v pristojnosti skup-
ščine, torej o naši usodi. Nič jim ne zavidam, saj bo marsika-
tera noč zanje »bela«. Še posebej zato, ker bodo predhodno
morali zadeve uskladiti v svoji stranki. Poleg tega pa je priča-
kovati, da bodo seje parlamenta mnogo daljše, kot so bile do-
slej delegatske skupščine, ko smo vedeli, da je bilo bolj ali
manj že vse odločeno .. .
Prostočasni župan je torej pred veliko dilemo, komu bo
dajal prednost: županu ali svojemu delovnemu mestu. Upa-
mo, da ga firma potrebuje (vsaj tako naj bi bilo ob paroli, da
je sedanje neproduktivno zaposlovanje tudi krivo za gospo-
darsko krizo), potrebujemo pa ga tudi občani. Oboje hkrati?
Izkušnja nas ni nič naučila!
'pismo »od daleč«
Prejšnji teden sem zapisal, da je glavna značilnost beograjske
politične scene v tem, da se nič ne dogaja. Ta teden pa hi lahko na
kratko zapisal: začelo se je. Politika, ki so jo zasejali na osmi seji srb-
ske partije, že daje prve sadove, seme pa se je neverjetno hitro razširi-
lo po celi Jugoslaviji. Seveda bi bilo zelo kratkovidno, da hi krivdo za
vse skupaj naprtili Miloševiču, saj hi se enopartijska diktatura konča-
la na vsak način — s takšnim ali drugačnim liderjem. Gre pač za lo-
giko stvari ne samo na Balkanu temveč verjetno tudi v svetu, kjer se
očitno ne glede na vse izkušnje pojavlja v intervalih kriza iskanja so-
vražnikov. Skratka vse skupaj je podobno tistim svetopisemskim, kjer
ima hudič zopet prste vmes.
Ko smo že mislili, da procesi razpada nekega sistema in države
ne bodo privedli do krvavih obračunavanj, nas je dogajanje na mak-
simirskem stadionu spomnilo, da pač nismo daleč ali se vsaj nismo
dokončno rešili romunskegq kompleksa. Ko je že kazalo, da ho Fra-
njo Tudman mirno razrešil s Srhi v Hrvatski, to očitno nekomu ni bi-
lo po godu. Politika, ki prevladuje na jugoslovanski sceni, se namreč
hrani z ekscesi in zagrebški stadion je bil odlično mesto za izkazova-
nje in merjenje moči pregretih navijačev. Miličniki niso naredili nič,
temveč bolj ali manj nemo opazovali razdejanje, nato pa dobro na-
klestili Dinamove navijače. Na Suvobora so bili bolj učinkoviti pri
preprečevanju Vuku Draškoviču in njegovim, da postavijo spomenik
Draži Mihajloviču, ki se je po njihovih virih prvi uprl fašizmu. Mili-
čniki so enostavno vzeli spominsko obeležje »čiči«. vse skupaj pa po-
novno dokazuje, da kolikor holj režim preprečuje izražanje naspro-
tnih interesov, toliko holj »krvave« in težje so potem spremembe.
Miloševič je malodane napovedal vojno političnim strankam v
Srbiji, ki zahtevajo že junijski razpis večstrankarskih volitev v Srbiji.
Tako je napovedal novi predsednik »osmerca« Borisav Jovič, ki za-
menjuje Janeza Drnovška na čelu zveznega predsedstva. Čeprav je
nekaj časa že kazalo, da je prišlo do nekaterih razlik med Jovičem in
srbsko sedanjo politiko, je vse skupaj zanikal z zdajšnjim intervjujem
Tanjugu. Precej je kršenja ustave, ugotavlja Jovič, grozi tudi nevar-
nost, da bo začel vsakdo na svojem ozemlju početi, kar se mu zahoče.
Toda Jovič pozablja, da je sam kot predsednik skupščine Srbije sode-
loval pri spremembi srbske ustave, kije temeljito odstopila od sedaj
veljavne zvezne ustave.
Kdo pravzaprav prihaja na čelo predsedstva države? Borisav Jo-
vič ima v politiki izredno dolg staž, kljub temu pa je odnesel celo kožo
in se ni preveč kompromitiral. Znano je, da ima hrbtenico, vendar je.
kar se tiče zagovarjanja in doseganja ciljev, za katere se zavzema,
neizprosen. Ko se preneha pogajanje, je sposoben poseči po vseh sred-
stvih, samo da doseže svoje. V politiki ljudi njegovega kova imenujejo
makiaveliste. Znan je njegov spor s premierom Džemalom Bijedičem.
zaradi katerega je »odletel« iz vlade in se poskusil v diplomaciji. To-
da ni bil dolgo na hladnem, saj se je skozi mala vrata zopet vrnil v
politiko. Postal je najprej delegat v zvezni skupščini, nato pa vodja
delegacije in glavni pogajalec v zboru republik in pokrajin. Vrhunec
politične kariere v Srbiji predstavlja predsednikovanje skupščini v
mandatu, ki bo prav gotovo prišel v zgodovino zaradi sprememb srb-
ske ustave, na osnovi katerih se je »začelo«. Potem je bil Jovič najres-
nejši protikandidat Markoviču, toda moral se je »zadovoljiti« z me-
stom v Predsedstvu Jugoslavije. V času predsednikovanja Janeza Dr-
novška se je v Beogradu stalno pojavljalo vprašanje, ali bo Joviča za-
menjal Sloho. To se ni zgodilo, toda sodeč po zadnjem Jovičevem
intervjuju, je na čelu države brez Slohe — Slobo.
Vladimir Vodušek
4 - NAŠI KRAJI iN UUDJE
17. maj 1990 - TEDNIK
V vrtu
v SADNEM VRTU so vse sadne vrste odcvetele. Ker so mnoge
vrste in sorte cvetele konec aprila v deževnem vremenu, se že opazijo
posledice motene oplodnje. Pri tem so zavezani plodiči neenakomer-
ne velikosti, večina neoplojenih cvetov pa je pričela odpadati. Ne gle-
de na uspešnost oplodnje in s tem pogojene letošnje sadne letine, ki
je še ni mogoče dokončno ocenjevati, pa se je pričelo obdobje bujne
vegetacije sadnih rastlin, hkrati pa razvoj bolezni in škodljivcev na
mladih listih, poganjkih in plodičih.
Tokrat velja opozoriti na dva škodljivca, ki na sadnem drevju
povzročata veliko škodo pri rasti in oblikovanju drevesne krošnje ter
pri pridelku.
Na mladih drevescih hrušk se izjemoma letos po mili zimi poja-
vlja dokaj nevšečen škodljivec — hruševa brstarica (janus compres-
sus). Gre za neko vrsto osice, dolge 6 do 8 mm, podolgovatega telesa
s črnim oprsjem in rdečim zadkom ter prozornimi krili. V prvi polovi-
ci maja, ko so hruševi poganjki že dolgi najmanj 10 do 15 cm in jih je
napadla hruševa brstarica, prično veneti, se povesijo in počrnijo.
Kakšnih 5 do 10 cm pod vrhom poganjka oziroma na meji med zdra-
vim in ovenelim delom opazimo več vbodov, ki potekajo v spirali
okrog poganjka. V enega od teh vbodov samica vloži jajčece. Ko po-
ganjek že povsem ovene, se iz jajčeca izleže ličinka, ki vrta po strženu
navzdol in tam tudi prezimi. Hruševo brstarico, ko jo opazimo, uniči-
mo z 0,15-odstotnim gusathionom ali 0,1-odstotnim folimatom. Na-
padenih in ovenelih poganjkov seveda ni mogoče ozdraviti, temveč
jih takoj porežemo na meji med zdravim in ovenelim delom poganjka
in sežgemo.
V	vrtovih je v zadnjem obdobju, ko smo posvetili nekaj več po-
zornosti gojitvi in pridelovanju lupinastega sadja, zasajene vse več le-
ske. Leskov grm ima značilnost okrasne rastline, ki se kot avtohtona
rastlina izvrstno vključuje v vrtno ali parkovno okolje, lešnikovi plo-
dovi pa sodijo med najbogatejšo sadno vrsto po vsebnosti rastlinskih
tolšč. Rodne leske, pa naj bodo samosevne ali žlahtne, napada hroš-
ček lešnikar — curculio nucum imenovan po latinsko. Samica lešni-
karja vbode v razvijajoči se plodič, ko doseže velikost 3 do 4 mm, in
vanj položi jajčece. Iz jajčeca se razvije ličinka, ki se hrani z razvijajo-
čim se jedrcem v lešnikovi lupini. Odrasle ličinke zapustijo plod skozi
izhodno odprtinico. Taki prazni lupini pravimo, da je plod piškav.
Lešnikar v nekaterih letih v celoti uniči pridelek, zato je potrebno
proti njemu izvesti sistematično uničevanje. Za sedaj poznamo le
škropljenje z insekticidi. V rodnem nasadu, ko plodiči dosežejo veli-
kost 3 do 4 mm, to je običajno konec maja, odvisno pa je od tega, kje
leska raste, opazujemo, ali se ob tresenju grmov že pojavljajo hroščki.
Ko je izlet hroščkov lešnikarja največji, grme poškropimo z 0,2-od-
stotnom lebaycidom, gusathinom ali ekaluksom, kateremu dodamo
0,2-odstotni dithane ali antracol za preprečevanje okužbe z monilijo
ali sadno gnilobo, ki se razvija povsod tam, kjer so na rastlini povzro-
čene rane, v tem primeru pri mladih plodičih vbodi samice lešnikarja.
Lešnikar bo delal manj težav oziroma se ne pojavi tako množično, če
smo opravili temeljito zimsko oziroma predspomladansko škropljenje
s folidolom ali podobnim zimskim škropivom. Če pa je leskov grm
posajen blizu gozda, pa je toliko bolj ogrožen, ker hroščki lešnikarja
živijo v gozdu.
V	ZELENJAVNEM VRTU se nam v tem času nudi že z vso buj-
nostjo in svežino pridelek zelenih solat, ki smo jih sejali in sadili v je-
seni in zgodaj spomladi. Rastna doba solat je glede na sortnost in čas
setve različna in znaša pri glavnati solati in berivki 4 do 6 tednov, pri
ledenki in rezivki pa 8 do 12 tednov, vse pa bodo prej ali slej ob vro-
čih poletnih dneh pospešeno prehajale v cvet. V času, ko imamo na
vrtu dovolj pridelka solate, pa se že moramo pripravljati in opravljati
novo setev. Priporoča se setev endivije, ki ima lastnost, da če so sadi-
ke pridelane pri temperaturi nad 20° C, ne prehaja v cvet, in ker je ra-
stna doba endivije okrog 12 tednov, bomo imeli na voljo pridelek ze-
lene solate v času, ko je druge sorte solat težko pridelati, ne da bi v
vročih dneh prehajale v cvet.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za plod od 13. do 16. ter 22. in 23. maja, za korenino ali go-
molj od 15. do 17. in od 24. do 26. maja, za list od 19. do 21. maja ter
cvet od 17. do 19. maja.
Miran Glušič, ing. agr.
NASVETI ZA VSAK DAN
Preživimo prosti čas
v naravi
Lepo vreme nas opozarja, da
se poletje hitro bliža. Spominja
nas na čas, ki beži, vleče nas na
prosto.
Izkoristimo nekaj prostih uric,
kolikor nam jih še ostane od vsa-
kdanjih skrbi in tegob. Združimo
prijetno s koristnim in ob vročih
dneh in toplih večerih preselimo
kuhinjo na prosto, na vrt, na te-
raso ali na bližnji travnik. Zaku-
rimo, razžarimo oglje in specimo
na razgreti rešetki vse, kar nam
prija. Lahko samo hrenovke, ma-
rinirane mesne fileje, ribe, ki jim
trebušno votlino napolnimo s pi-
kantno dišavno mešanico, zajca,
sladko sadje, ki se zmehča na re-
šetki, zavito v folijo. Ni treba, da
bi pekli na žaru najdražje meso.
Tudi cenejši kosi mesa in morda
tudi samo krompir, zavit v folijo
in pečen v žerjavici, bodo čudo-
vito teknili.
Pri pečenju na žaru pa je tako
ali tako najpomembnejše razpo-
loženje, začinjeno z vonjem, ki se
dviga iznad rešetke, in popla-
knjeno s kozarcem osvežujoče
hladne pijače.
IZBIRA PROSTORA ZA PO-
STAVITEV ŽARA
Žara ne postavljajte nikdar v
bližini lahko vnetljivih materia-
lov. Sem sodijo tudi suha dreve-
sa, dračje ali suha trava na tleh.
Če je mogoče, postavite žar ta-
ko, da ni ves čas pečenja izposta-
vljen vročim sončnim žarkom.
Pazite na smer vetra, da se ne
bo dim kadil v nepravo smer;
pomagamo si lahko s ščitom pro-
ti vetru.
KAKO REGULIRAMO TEM-
PERATURO ZA PEČENJE?
—	Če je vročina premočna,
dvignite mrežo za pečenje, in jo
spustite, ko postane temperatura
preslaba.
—	Vročino lahko reguliramo
tudi z ogljem. Pri močni tempe-
raturi oglje razgrnemo in ga po-
tegnemo na stran, pri slabši tem-
peraturi pa ga zgrnemo skupaj.
—	Med pečenjem nikoli ne pi-
hajte na žerjavico, kajti meso, ki
se peče, bo dobilo neprijetno
prevleko.
—	Temperatura bo ravno pra-
va za pečenje, če boste lahko dr-
žali roko 2 sekundi nad ognjem.
—	Če po preizkusu temperatu-
re z roko še niste gotovi, jo preiz-
kusite s kosom mesa ali klobase;
če zacvrči, lahko pečenje prične-
te.
PRIBOR, KI GA POTREBUJE-
MO
—	Klešče za obračanje jedi
naj bodo daljše, po možnosti z
izoliranimi držaji.
—	Lopatico za pečenje upora-
bljamo za bolj občutljive jedi,
kot so ribe ali mleto meso.
—	Čopič z dolgim ročajem za
polivanje oz. pokapanje z mari-
nado po jedeh, ki jih pečemo.
—	Desko za meso in pribor za
razkosavanje z ostrim nožem za
razkosavanje perutnine in večjih
kosov mesa.
Za pečenje na žaru z ogljem
pa še potrebujemo
—	lopatko z daljšim ročajem
za oglje
—	steklenico z vodo za poliva-
nje plamena, ko zagori.
ZLATA PRAVILA ZA MOJ-
STRE PEČENJA NA ŽARU
— Nikoli ne uporabimo mesa
direktno iz hladilnika, pač pa le
pri dnevni temperaturi.
—	Globoko zamrznjeno meso
pred pečenjem vedno odtajamo,
tudi če smo kdaj slišali drugače.
—	Meso narežemo na enako-
merno debele kose in jih nikoli
ne potolčemo.
—	Za pečenje uporabimo pra-
vilno temperaturo.
—	Jedi polagamo na z maščo-
bo namazano mrežo čimbolj su-
he in odcejene.
—	Jedi ne pečimo nikoli na za-
logo, kajti najbolje teknejo sveže
pečene jedi.
—	Mesa nikoli ne solimo
prejšnji dan, lahko ga marinira-
mo (olje, poper, paprika, česen),
solimo pa ga vedno malo pred
pečenjem, še boljše, ko je peče-
no. V nasprotnem primeru se iz
mesa izcedi sok in je meso po-
tem pusto in neokusno.
—	Med pečenjem ne smemo
mesa nikdar z vilicami prebada-
ti, raje obračajmo z lopatico.
— Meso, pečeno v večjih ko-
sih, pustimo zavito v folijo 5—10
minut, šele potem ga narežemo.
—	Pečeno meso položimo na
ogreto ploščo ali krožnik.
—	Po koncu pečenja pustimo
žar, da se ohladi, šele potem ga
očistimo.
KAKO UGOTOVIMO PRA-
VILNI ČAS PEČENJA
Čas pečenja na žaru je odvisen
od kvalitete oglja, od temperatu-
re in od pravilne oddaljenosti re-
šetke. Najlažje ga ugotovimo z
uporabo posebnega termometra
za meso. Vendar to velja le za de-
belejše kose mesa. Pri tanjših ko-
sih pa je najbolje, da upoštevate
čas pečenja po navodilih za pri-
pravo z receptov in lastne izkuš-
nje. Pri tem pa vam naj pomaga
nekaj pravil, da lahko ugotovite,
kdaj so jedi pečene.
Meso in perutnina je ob doti-
ku, dokler še ni pečena, mehka.
Dalj časa se peče, bolj trdo po-
staja. Torej je pečeno takrat, ko
začutimo ob dotiku odpor.
Če še nismo prepričani, z no-
žem malo zarežemo meso, in če
priteče iz mesa rdeči sok, je še
krvavo, če priteče sok temno ro-
ža barve, je pečeno do te stopnje,
da je meso v sredini še rdeče, in
ko priteče svetli, čisti sok, je me-
so normalno prepečeno.
Pri ribah pa je to drugače. Ce-
le ribe so pečene takrat, ko lahko
hrbtno plavut z lahkoto izpuli-
mo. Narezane ribe so pečene, ko
se meso zlahka loči od kosti. Pri
pečenju ribjih filejev pa je najbo-
lje, če ste v dvomih, da jih po-
skusite; to vam priporočam, da
naredite tudi pri mesu, če niste
prepričani, ali je pečeno ali ne.
Toliko za danes.
V naslednji številki Tednika
boste spoznali nekaj manj zna-
nih atraktivnih receptov za pri-
pravo jedi na žaru pod geslom
»PREŽIVIMO PROSTI ČAS V
NARAVI«.
Dušan Bombek,
tehnolog Haloškega bisera
Piknik v naravi.
EPIDEMIJA KOZ
v KOŽI ZASEBNEGA KMETA
Na veliko soboto, 24. marca, sem prišel pogledat domov v Nadole.
Zveze z Ljutomerom so bile le z vlakom in potem s kolesom, zato sem se
doma oglašal redkeje. Matije bila resno bolna; »degenerativno obolenje
srca« je bila medicinska diagnoza. Na velikonočno nedeljo nisem mogel
ukreniti nič. Oče je umrl, ko mi je bilo šele šest let. Pri materije bil mlajši
brat, invalid iz otroštva. Na velikonočni ponedeljek zjutraj, takrat je ve-
ljal še za dela prost dan, sem šel s kolesom v 25 km oddaljeni Ptuj. Naj-
prej do zdravnika, ki sem ga prepričal, da mi je kar na besedo dal napo-
tnico za bolnišnico, šele z njo sem lahko na Reševalni postaji naročil re-
šilca. Obljubili so mi, da pride čez tri ure. Ravno prav, da sem v dobri uri
prišel s kolesom do doma, da smo s pomočjo sosedov pripravili in spravili
bolno ženico do ceste. Dober kilometer jo je bilo treba nesti na zasilnih
nosilih.
Rešilec je bil točen. Po slabi kotanjasti cesti je močno poskakoval.
Mater sem moral držati na rokah, da sem tako vsaj malo blažil tresljaje.
Na internem oddelku v ptujski bolnišnici so bili vljudni in ročni. Zdrav-
nik mi je odkrito povedal, da slabo kaže, medtem ko se je mati po name-
stitvi v bolniško sobo kar dobro počutila. Obljubil sem, da se naslednji
popoldan spet zglasim, in odšel na vlak za Ljutomer. Toda že naslednje
jutro mi po telefonu na delovno mesto sporočijo, da je ponoči materi od-
povedalo srce . . .
Vse je bilo na moji skrbi. V Ptuju je bilo treba urediti vrsto zadev za
pokop na mestnem pokopališču. Treba je bilo urediti glede zvonjenja in
cerkvenega pogreba. Napotili so me k duhovnikom, ki so imeli svoj sedež
v hišici nad Pletarsko ulico, menda so bili bratje kapucini. Obiskal sem
še župnika v Žetalah in mežnarja pri cerkvici 5V. Mohorja in Fortunata v
Nadolah, danes Kupčinji Vrh.
Vse to sem ravnal v nasprotju z določili za člana K P. Toda matije
bila verna in ni imela nič skupnega z mojim članstvom, pa tudi nikogar
nisem imel, da bi lahko te verske zadeve urejal namesto mene, da bi se
potem lahko izgovarjal — tako so uredili drugi. Med pogrebnim sprevo-
dom od mrtvašnice v bolnišnici do mestnega pokopališča sem srečal več
znancev, članov K P, saj je prav takrat bil konec delovnega časa. V glav-
nem so se obnašali, kot da me ne vidijo; kljub temu sem bil prepričan, da
me bo vsaj eden od njih zatožil na komiteju. Uštel sem se, vsaj očitka za-
radi tega nisem slišal. To navajam zaradi tega, ker je takrat marsikateri
član bil zaradi podobnega primera grobo šikaniran.
Materino posestvo v Nadolah je obsegalo 12 ha površin, od tega do-
bra polovica gozda, v hlevu je bilo pet goved in nekaj svinj. Brat s poha-
bljeno nogo tega ni mogel sam oskrbovati. Lesena hišica in gospodarsko
poslopje sta bila slabo vzdrževana. Oče je ob bolezni napravil precej dol-
gov. Umrl je leta 1931, ko se je že močno čutila gospodarska kriza. Mati
je skrajno garala, da je odplačevala obresti in da domačija ni prišla na
boben. Zdelo se mi je skrajno nemoralno, če bi sedaj ta dom prodal, če-
prav so bili takrat še interesenti za nakup.
Po vrnitvi v Ljutomer sem se odločil: odpovedal sem službo in upo-
števajoč enomesečni odpovedni rok sem s 1. majem 1951 odšel domov,
postal sem zasebni kmet.
Že večkrat prej sem razmišljal, kako oditi iz zadružnega aktivizma,
v katerega so me potisnili kadrovski mlini, upreti se tem mlinom pa je bi-
lo politično nevarno, lahko si bil celo obtožen sovražne dejavnosti in si
končal v zaporu. Tako pa sem se na lep način, z utemeljenim izgovorom
temu izognil.
Kar prvi teden mojega »kmetovanja« sva z bratom na odkupno po-
stajo v letale odpeljala mladega junca; 120 kg je bilo za prvo polletje
obvezne oddaje, po mesečnem planu je bilo to treba izpolniti v maju. Ju-
nec je imel blizu 300 kg, zato bi lahko dobil višek plačan po prosti — višji
ceni. Na prošnjo sva z bratom tisti višek odstopila dvema manjšima kme-
toma, ki nista imela kaj pripeljati, da sta tako lahko izpolnila predpis od-
daje.
Nekateri kmetje kar niso mogli verjeti, da sem postal njim enak in
da je bila to moja svobodna odločitev. Treba je dajati tudi dober vzgled,
ne le dobrih nasvetov, sem se šalil.
V Ljutomeru se na okrajnem komiteju nisem utegnil odjaviti. Raz-
mišljal sem o tem, ali naj se v Ptuju sploh prijavim. Najbolj nevpaMivo
je, če izpadeš iz članstva zaradi nepovezanosti. Toda člani celice v Žeta-
lah mi niso dali miru. Bolj zaradi osebnega poznanstva sem šel na njihov
sestanek, pa so me kar mimogrede izvolili za sekretarja... Čisto po
Švejkovsko: misliš dezertirati, pa te proglasijo za komandirja.
To je bilo za moje krnetovanje najbrž usodno, saj sem kmalu na la-
stni koži občutil, da delo na zemlji in politična aktivnost ne gresta sku-
paj. To si lahko privošči le tisti kmet, ki ima doma ljudi, da zemljo obde-
lujejo namesto njega.
Malenkostni prihranek denarja mi je kmalu skopnel. Da bi imel za
sprotne potrebe, sem poskušal tudi z nabiranjem zdravilnih zelišč. Začel
sem s kopitnikom, belo koprivo in glogom. Precej dela — od nabiranja
do sušenja v senci, izkupiček pa tak, da je bilo le sproti za cigarete.
Kot sekretar celice sem bil pogosto klican na posvete v Ptuj. Tako
sem ostal povezan z dogajanji v okraju. Ko sem se vračal z nekega po-
sveta v začetku julija, je bil brat ves nesrečen, ker je ena od svinj pogini-
la, za drugo pa je bilo edino pametno takoj uporabiti nož, da tudi te ne
bo treba zakopati. Tudi na tako delo sem se za silo spoznal. Navadil sem
se med vojno, ko je bilo treba kako prase zaklati »na črno«.
Na zapuščinski razpravi sva z bratom postala lastnika posestva
vsak do polovice. V avgustu je prišla odločba o odmeri davka na dedišči-
no, kar 26.315 din. To je bila vrednost krave, tedaj že v prosti prodaji,
rok plačila 30 dni. Nekaj dni zatem je sosed Matija pripeljal nakupoval-
ca za podjetje Rog Maribor, ker mu je tudi on prodal telico za 25 tisoča-
kov. Pogodil sem se za eno od telic za 22.000 din. Nakupovalec se je prej
legitimiral s pooblastilom podjetja Rog. Izročil mi je tudi potrdilo, iztrga-
no iz bloka, z odtisom štampiljke podjetja. Izplačal mi je še 2000 din are,
ostalo pa da dobim ob prevzemu goveda.
Cez nekaj dni je pri kmetu na Jelovicah zbral pet nabavljenih goved,
ki mu jih je tisti kmet tudi pomagal spraviti na odkupno postajo v Slo-
vensko Bistrico z obljubo, da bo kmet tudi prinesel denar prodajal-
cem ... Kmet se je naslednji dan vrnil ves nesrečen s sporočilom, da so
nakupovalca najbrž zaprli miličniki. Šel sem na pošto in po telefonu po-
klical komandirja PM Slovenska Bistrica, ki mi je odločno zatrdil, da o
tem nič ne ve. Na podjetju Rog v Mariboru sem zvedel, da so tistega na-
kupovalca že pred dvema mesecema odpustili, blok s potdili pa si je
najbrž prej skrivoma opremil z odtisom njihove štampiljke.
Prijavil sem zadevo na postaji milice; tam sem pozneje zvedel, da je
podobnih goljufij napravil precej in da je z denarjem pobegnil v Avstrijo.
Za zadevo so se posebej zanimali na okrožnem javnem tožilstvu, dati
sem moral izjavo s sodno overjenim podpisom. To je bilo potrebno, da so
lahko od avstrijskih oblasti zahtevali vrnitev tistega kriminalca.
To se je tudi zgodilo, žal smo oškodovanci imeli samo zadoščenje v
tem, da je bil v Mariboru obsojen na daljšo zaporno kazen, sicer pa je bil
brez premoženja in mu ni bilo kaj vzeti.
Da sva z bratom spravila skupaj denar za plačilo »desetka«, je bilo
treba iskati rezerve v gozdu. Tudi za druge potrebe je bilo treba vse pogo-
steje segati po žagi in sekiri. Kostanjev les za tanin je odkupovala tovar-
na v Majšperku, v jeseni pa so šla dobro v denar tudi bukova drva.
Ko sem ob cesti ravno končal skladanje klaftre drv, se je ob meni
ustavil znanec in me pohvalil:
»Mislil sem, da znaš zlagati samo papirje, zdaj vidim, da znaš tudi
drva. Točno tako je treba, meter deset v višino, vendar mora imeti vsako
poleno precej zraka. Kupec tega ne opazi, vidi le, da je dobra mera.«
Tako sem nekako prebil do zime. Zapadel je izredno visok sneg-
Marsikaj bi še lahko opisal, vendar ne bi želel s tem dolgočasiti bralcev.
Spoznal sem, da bo treba zopet iskati zaposlitev. V KZ Žetale so mi po-
nujali mesto lesnega manipulanta, vendar mi tako delo ni ležalo, zato
sem ponudbo zavrnil.
Pripravljala seje »nova faza v izgradnji ljudske oblasti«. KLO-je bi
združili in oblikovali občinske ljudske odbore. To mi je prišlo prav, da ni-
sem politiki obrnil hrbta. Imenovan sem bil za tajnika občinskega ljud-
skega odbora Žetale in s 1. majem 1952 začel opravljati to delo.
Začel sem spet tam, kjer sem začel pred leti. Eno leto pa je bilo
praktično izgubljeno, precej sem tudi zaostal v znanju. Znašel sem se nd
dnu takratne hierarhične lestvice plačilnih razredov državnih uradnikov.
Prihodnjič: PODAUŠEVANJE UMIRANJA ZADRUO
TEDNIK - maj 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
f NA GORCI SO SE POGOVARJALI O PTUJSKEM TURISTIČNEM PROJEKTU
»Ptuj je neizbrušen diamant...«
v manj kot enem letu so se na Gorci že drugič pogovarjali o turiz-
mu. Lani so se razšli v prepričanju, da je možen napredek le z metodo
postopnega koraka in enotnim nastopom. Letos so šli dlje: seznanili so
se s ptujskim turističnim projektom in dobili potrditev za nekatere svoje
odločitve. Turistično podjetje Ptuj je pred ustanovitvijo, kmalu pa bo
ožirel tudi drugi ptujski hotel — Zlati noj. Investitor Mercator Investa
išče zanj pravo vsebino, prav tako pa tudi bodočega lastnika.
Poleg članov izvršnega sveta
so se pogovora udeležili pred-
stavniki ptujskega turističnega
gospodarstva, Mercator Investe
in strank.
turizem v družbenem
proizvodu le 1,6 od-
stotka - v bodoče med
5 in 10
VVinfried Bechert, predstavnik
firme FORMALITE iz Frankfur-
ta, je na Gorci predstavil glavne
cilje na področju razvojne strate-
gije. Ptuj ponuja drugačno mož-
nost razvoja turizma kot obala,
in to je potrebno izkoristiti. Svo-
jo atraktivnost izraža s ponudbo
zdraviliškega in kulturnega turiz-
ma. Privlačen je za starejše go-
ste: te zanima kultura in zdravje.
Na teh osnovah je oblikovana
bodoča ptujska turistična strate-
gija. Ptuj po Bechertu ponuja ve-
like možnosti za poceni dopust,
v njem se veliko dogaja: na po-
dročju kulture in zdravja.
strategija turizma ima
tri etape
Prva etapa ima poudarek na
razvoju kulturne ponudbe. Gre za
to, da je v začetku potrebno raz-
vijati tista področja, ki ne zahte-
vajo velikih vlaganj. Sočasno pa
se v prvi etapi razvijata zdravili-
ški turizem ter ponudba za prosti
čas. Prva etapa obsega obdobje
1990/91.
V	drugi etapi, ki obsega ob-
dobja 1992/94, bo imel prednost
zdraviliški turizem, ob tem da je
kulturna ponudba že razvita in
se razvija naprej. V tem času je
potrebno zgraditi nove hotele v
toplicah in drugje.
Skladno z raznoliko ponudbo
pa bo v tretji etapi — v letu 1995
— dan poudarek razvoju špor-
tnih in drugih zmogljivosti za pro-
sti čas.
ciljna skupina so gost-
je iz zr nemčije
V	nadaljevanju ptujskega turi-
stičnega projekta je Bechert po-
drobno obdelal demografske in
psihološke vidike usmeritve na
»ciljne skupine turistov«. Jugo-
slavijo obišče vsako leto največ
gostov iz ZR Nemčije, Italije,
Velike Britanije, Avstrije in Ni-
zozemske. Novo turistično tržiš-
če pa se odpira v Vzhodni Nem-
čiji, kjer so željni turizma glede
na to, da so bili dolgo »zaprti«.
Za goste si bo potrebno priza-
devati oziroma jih pridobivati z
enega mesta. Ptuj potrebuje koor-
dinatorja turističnih aktivnosti.
Hiter turistični razvoj bomo v
ptujski občini dosegli le v prime-
ru, da bomo povečali prenočitve-
ne zmogljivosti. Predvsem je po-
trebno zgraditi hotele kategorije
A in B, bungalove in penzione.
Letos bo v ptujski občini vklju-
čno z hotelom Zlati noj okrog
300 turističnih postelj, v letu
1992 naj bi jih bilo že 600 ali 800,
v tretji etapi turističnega razvoja
— v letu 1995 — pa 1500.
do turističnega imena s
spektakularno pred-
stavitvijo ptuja
Raziskave v ZR Nemčiji, od
koder prihaja v Jugoslaivjo in
Slovenijo največ gostov, so poka-
zale, da tamkajšnji ljudje Ptuja
ne poznajo, ker nima imena. Za-
to je potrebno to »nepoznava-
nje« spremeniti. Ptuj je potrebno
v čimkrajšem času predstaviti
najširšemu krogu ljudi v tej drža-
vi, in to s pomočjo oglasov, me-
dijev ter drugih načinov spekta-
kularne predstavitve. Neobičaj-
nost razglašanja ponudbe bo
vzpodbudila zanimanje za Ptuj.
Zato bi kazalo tudi zaposliti no-
vinarja za turizem, ki bo obveš-
čal slovensko in drugo javnost o
dogodkih v ptujski občini.
v ponujanju ptuja upo-
rabiti ime z vsebino
Ptuj — po Bechertu — turistu
ničesar ne pove. Zato je pri po-
nujanju Ptuja potrebno uporabiti
»IME Z VSEBINO«. V razmi-
slek ponuja: Heilbad Ptuj ali
Zdravilišče Ptuj. Poleg tega pa še
vizualni znak, ki bi podprl
»zdraviliški kraj Ptuj«. Grad naj
bi bil osnova za celostno podo-
bo. K temu je potrebno dodati še
slogan, ki na kratko predstavlja
to ponudbo: »Kultura in zdra-
vljenje v lepi naravi.« V prvi vrsti
je potrebno Ptuj ponuditi turisti-
čnim prevoznikom in se udeležiti
vseh sejmov, na katerih le-ti so-
delujejo.
Dokler ne bo novih postelj,
bodo tranzitni gostje prevladova-
li. Zato je treba narediti vse, da
se jih že ob prestopu meje opo-
zori na Ptuj in njegovo ponudbo.
Za uresničevanje omenjenih
ciljev je potrebno v prvi etapi or-
Ptujski turistični projekt je
na pobudo Mercator Investe,
ki se zelo zanima in tudi želi
aktivno sodelovati pri turisti-
čnem razvoju ptujske občine,
izdelal Winfried Bechert, turi-
stični predstavnik firme For-
malite iz Frankfurta. V veliko
pomoč mu je bil predsednik
občinskega izvršnega sveta To-
ne Čeh. Turistični projekt je
»nemško« videnje bodočnosti
našega turizma. Gre za neod-
visen projekt turističnega stro-
kovnjaka. Winfried Bechert se
je doslej uveljavil tudi s turisti-
čnima razvojnima projektoma
Wiesbadna in Berlina.
ganizirati turistično organizacijo,
v vseh treh etapah zagotoviti de-
nar v proračunu, graditi preno-
čišča in zdraviliško mesto Ruj —
zahod. V prvi bo potrebno š^
pregledati turistično ponudbo,
prenoviti staro mestno jedro,
graditi zdraviliško ponudbo ter
možnosti za šport in prosti čas.
Del tega je vezan tudi na drugo
etapo.
Zanimivo pri vsem tem je, da
se nekatere ideje lahko uresniči-
jo že v kratkem in so poceni.
Udeleženci pogovora na Gorci
so turistični projekt Ptuja dobro
sprejeli. Največ vprašanj so imeli
glede denarja. Bechert s sodelav-
ci pravi, da se je potrebno usme-
riti v zasebne investicije. Pri tem
pa velja opozoriti, da imajo ta
vlaganja velik riziko. Naloga me-
sta Ptuja pa je, da oblikuje
»okvir za varnost teh investicij«,
da bi se riziko zmanjšal. MG
Ptuj z gradom — nov zaščitni znak ptujske turistične ponudbe?
(Posnetek: m. Ozmec)
Poetovio se bo z leti polepšal. (Posnetek: M. Ozmec)
Za zdaj edini
ptujski hotel ima
novega lastnika
V petek, 11. maja, je bila javna dražba za ptujski hotel Poetovio.
Sklep o njej je delavski svet družbenega podjetja Kmetijski kombinat
sprejel 13. aprila in ga objavil v časopisu Delo 25. aprila. Zanimanje
za javno dražbo je bilo veliko, saj so se zanjo zanimali tudi Ptujčani.
Že nekaj časa pa se je govorilo, da ga bo kupil Martin Lisjak, ki je v
hotelu uredil tudi diskoteko Super Li.
Napovedi so se uresničile in hotel je dobil nove lastnike. Kupil
ga je Martin Lisjak s partnerji. Poleg žene je kupec tudi nemški zdo-
mec, sicer doma v Zadru. Stal jih bo 2.150.000 nemških mark. Novi
lastnik bo prevzel tudi 25 od 39 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v
hotelu in diskoteki Super Li. Štirinajst delavcev bodo po besedah di-
rektorja Vilija Ceroviča zaposlili znotraj Haloškega bisera oziroma
Kmetijskega kombinata.
Osemindvajsetletni ptujski hotelski očak je potreben celovite ob-
nove. Novi lastnik ga bo obnavljal etapno. Za goste se mu ni treba ba-
ti, saj je bil hotel že do sedaj skoraj v celoti zaseden. Za 56 postelj se
je dnevno »borilo« več gostov, kot jih je lahko sprejel. V hotelski re-
cepciji vedo povedati, da so dnevno odklonili do dva avtobusa go-
stov.
Martin Lisjak s partnerji načrtuje tudi gradnjo kazina.
MG
Od prvega maja naprej preživnine večje
s prvim majem so se preživnine povečale
za 29,6 odstotka. Sklep o povečanju je sprejel
republiški odbor socialnega skrbstva. Pove-
čanje velja za preživnine, ki so bile določene
pred prvim februarjem, tiste, ki so bile dolo-
čene februarja, se povečajo le za 9,5 odstot-
ka, preživnine, določene marca in aprila, pa
se zdaj ne valorizirajo.
Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih odloča o valorizaciji preživnin pri-
stojni organ socialnega skrbstva, ki od letoš-
njega leta deluje pri republiškem komiteju za
zdravstveno in socialno varstvo. Ta odbor
spremlja uradne podatke, ki jih objavlja stati-
stika o rasti življenjskih stroškov in osebnih
dohodkov. Na osnovi teh rasti se potem us-
klajujejo preživnine. Pri zadnji valorizaciji je
bila upoštevana rast življenjskih stroškov v
prvih dveh mesecih letošnjega leta v primer-
javi z decembrom 1989, t. j. 54,98 odstotka,
in povprečna rast osebnih dohodkov za 18,70
odstotka.
Odločbe o valorizaciji izdaja Center za so-
cialno delo. Ta pa nima nobenega vpliva na
višino preživnine, saj jo določijo ob razvezi.
Če je preživnina prenizka ali previsoka, je
treba vložiti tožbo na sodišču. Center pa ima
vpliv na preživnine, ki se določijo pri njih, v
primeru, ko sta zakonca živela v izvenzakon-
ski skupnosti, če gre za otroka, rojenega v iz-
venzakonski zvezi, ali pa tudi takrat, ko je bi-
la sicer preživnina določena na sodišču, ven-
dar želita zakonca drugačno usklajevanje
preživnine. V takih primerih center lahko
svetuje, vendar morata biti upravičenec in za-
vezanec soglasna.
V	zadnjem letu, dveh je pritožb na višino
preživnin v ptujski občini manj, kot jih je bi-
lo poprej. Nekaj gre na račun tega, da so de-
lavci centra pučili ljudi, kako se urejajo pre-
živnine, nekaj pa gre na račun sprotnega us-
klajevanja višine preživnin v zadnjih letih; te-
ga poprej ni bilo. Pisnih pritožb je sila malo,
več pa je tistih, ki osebno ali po telefonu želi-
jo informacije in pojasnila o preživnini —
naj gre za upravičenca, roditelja, pri katerem
otrok živi, ali za zavezanca — roditelja, ki
daje preživnino.
V	ptujski občini prejema preživnino blizu
4.000 otrok. Najnižja je okrog 300 in najvišja
okrog 2.000 dinarjev. Preživnin od 1.500 do
2.000 dinarjev je zelo malo, največ jih je od
600 do 800 dinarjev.
NaV
SPOMINI NA BORL
«941 — 1943
30. nadaljevanje
v. talci
V poglavju o boriskih zapor-
nikih, ki jih je okupator ustrelil
kot talce, jc vključeno nekaj že
v prejšnjih poglavjih omenje-
nih zgodovinskih podatkov; ti
pa so povezani z zgodovino, ki
jo obravnava tudi to poglavje.
Zato so tu znova navedeni in
natančneje podani.
Streljanje talcev je bilo naj-
bolj zločinsko dejanje okupa-
torja za dosego svojega geno-
cidnega načrta nad slovenskim
narodom. Okupator je streljal
talce, ker se je ljudstvo uprlo
germanizaciji in se je bojevalo
za osvoboditev svojega naroda.
Menil je, da bo s tem zločin-
skim dejanjem ustrahoval slo-
venski narod in ga tako odvrnil
od osvobodilnega boja. In kaj
je sledilo po vojni zaradi števil-
nih smrtnih žrtev, ki jih je za-
krivil okupator nad našim na-
rodom? Sledili so strahotni
maščevalni ukrepi nad sodelav-
ci okupatorja, njihovi množični
uboji. Za pokole so bili še-dru-
gi vzroki, predvsem bojazen
nove oblasti, da bodo bivši so-
delavci okupatorja nasprotniki
novega režima, da bodo zavora
razvoju socialistične družbene
ureditve.
Zgodovina razkriva krvave
obračune s sodelavci okupator-
ja po končani vojni. O tem tu
ne teče beseda, pač pa ne more
biti zamolčana o tistih, ki so se
polni ljubezni do domovine in
narodne svobode odločili za
smrtno nevarno pot, za boj
proti zločinskemu okupatorju,
za narodnoosvobodilni boj.
Za zločine okupatorja so bili
soodgovorni domači hitlerjev-
ci, ki so v predvojih letih pri-
pravljali pot nemški nacistični
okupaciji v našo domovino in
sodelovali pri genocidnih ukre-
pih okupatorja med okupacijo.
Ker nekaterim ni znano, kako
maloštevilen je bil nemški ži-
velj v predvojnem ptujskem
okraju, navajam uradne števil-
ke.
Znani so rezultati ljudskega
štetja iz leta 1920, ki je popisa-
lo prebivalce tudi po narodno-
sti. Ptujski okraj je štel tedaj
83.679 prebivalcev (k njemu je
spadal tudi sodni okraj Roga-
tec s 14.000 prebivalci). V okra-
ju se je takrat priglasilo k nem-
ško govorečim 1649 prebival-
cev (v Ptuju 974, na podeželju
pa 675), kar ne doseže niti
dveh odstotkov prebivalcev.
Bistveno se stanje do leta
1941 ni dosti spremenilo, kajti
v Nemški kulturni^zvezi (Kul-
turbund) je bilo tedaj včlanje-
nih v ptujskem območju okrog
540 članov, v ormoškem pa
114.
Te številke ne zajemajo mla-
doletnih družinskih članov.
Vendar zgovorno povedo, kako
majhen odstotek nemškega ži-
vlja v okraju je pripravljal s
svojo propagando in drugimi
prizadevanji pot nacistični in-
vaziji v Jugoslavijo. Povedati je
potrebno še to, da so na sezna-
mu članov nemške kulturne
zveze vpisani mnogi ponemče-
ni Slovenci. Podrobnejša anali-
za imenika članov KB bi raz-
krila prave potomce nemških
priseljencev in tiste, ki so iz
slovenskih vrst pristopili v
nemške.
Najmočnejši val germaniza-
cije je bil v zadnji dveh deset-
letjih 19. stoletja pa tja do prve
svetovne vojne. V nemške vrste
so vstopali slovenski delavci in
obrtniški pomočniki, zaposleni
pri nemških gospodarjih. Nase-
lilo se je tudi nekaj nemških
družin iz Nemčije in Avstrije.
Germanizacijski val se je usta-
vil z rojstvom jugoslovanske
države po pavi svetovni vojni.
Ptujski okraj je tedaj zapustilo
nemško uradništvo, vojaštvo,
učiteljstvo, pa tudi Nemci raz-
nih drugih poklicev. Večina ti-
stih, ki so ostali, pa je po zmagi
nacizma v Nemčiji, posebno pa
po priključitvi Avstrije k Nem-
čiji leta 1938 propagirala pri
nas hitlerizem in pripravljala
tla nemškemu vdoru v Jugosla-
vijo.
Tako je razmeroma zelo
majhno število predvojnih hit-
lerjevcev v ptujskem okraju po
vdoru okupatorja odločilno
vplivalo na usodo Slovencev v
cu in Kraljevu oktobra 1941,
ko je tam pokončal več tisoč
talcev.
V	Sloveniji je bilo merilo ni-
žje — po pet talcev za enega
ubitega Nemca, v nekaterih
primerih pa tudi po več. Naj-
hujši povračilni primer je bil v
Stranicah pri Frankolovem,
kjer je okupator obsodil na
smrt sto talcev. Obesil jih je 12.
2. 1945 na obcestna drevesa.
Od obsojenih si je rešil življe-
nje le eden. S smrtjo so bili
kaznovani, ker so partizani
ustrelili nacističnega veljaka
Dorfmeistra iz Celja.
Vemo, da so talci zaporniki,
aretirani z namenom, da jih
ugrabitelj ustreli ali kako dru-
gače ubije, če se njegove zahte-
ve ne izpolnijo. V današnjem
času imajo ugrabitelji letal za
talce potnike, ki jim grozi smrt,
če merodajni ne izpolnijo zah-
tev ugrabiteljev. Zgodovina po-
zna veliko primerov, da so sku-
pine ali posamezniki s talci iz-
siljevali svoje zahteve.
Nacisti so pri nas odbirali
talce med zaprtimi sodelavci
osvobodilnega boja. Okupator
je razglasil smrtne kazni z leta-
ki in po časopisju. Odredil je
smrtno kazen za nošenje in
skrivanje orožja in municije, za
članstvo v oboroženih partizan-
skih skupinah, za širjenje osvo-
bodilnega tiska, za podpiranje
partizanov ipd. Na podlagi
odredb o smrtni kazni je lahko
skoro vsak zapornik pričakoval
najhuje.
V	letu 1941 je okupator
ustrelil v okupirani Štajerski
174 talcev. Med njimi je bilo
po dosedanjih raziskavah 132
boriskih zapornikov. Leta
1942, v najbolj krvavem letu
okupatorjevega nasilja, so
okraju. Bili so desna roka oku-
patorja na popisih prebivalcev
za izgnanstvo, za koncentracij-
ska taborišča in so imeli mož-
nost vplivati tudi na predloge,
kdo zasluži smrtno kazen. V
komisijah, ki so ocenjevale na-
še ljudi, so bili polnovredni
člani iz vrst predvojnih hitler-
jevcev v okraju. Že pred oku-
pacijo so pripravljali spiske
Slovencev v slovenskih dru-
štvih in navajali tiste, ki so se
udeleževali narodnoobrambnih
nastopov. Pobudo za prve are-
tacije Slovencev po vzoru oku-
patorja so dali člani predvojne
Nemške kulturne zveze in pri
prvih aretacijah Slovencev so
sodelovali člani že pred vojno
ustanovljene ilegalne nemške
oborožene formacije SA (Stur-
mabteilung).
Na Borlu se je od 29. aprila
1941 do ukinitve zapora marca
1943 zvrstilo veliko domolju-
bov iz vse okupirane Štajerske.
Katere in koliko jih je okupa-
tor ustrelil med talci, skuša po-
jasniti poglavje o boriskih tal-
cih.
Vemo, da so nacisti na Polj-
skem ustrelili za enega ubitega
Nemca navadno po sto doma-
činov. Vemo tudi, da so med
prodiranjem na vzhod pobijali
prebivalce celih vasi z matera-
mi, otroki, starci, moške pa po-
slali v delovna taborišča, kjer
so redki preživeli. Matere,
otroke in starce so iz vasi od-
vedli na bolj odljudne kraje,
kjer so jih postrelili. Žrtve pa
so morale pred tem same izko-
pati skupni grob, kamor so jih
po smrti zagrebli. Merilo ustre-
liti za enega ubitega nemškega
oficirja sto talcev in petdeset
talcev za druge ubite Nemce je
uporabil okupator v Kragujev-
Nemci ustrelili v šestnajstih
skupinah v Mariboru in Celju
866 talcev. Med njimi smo do
sedaj ugotovili 31 talcev iz vrst
boriskih zapornikov; od teh je
bilo 12 žensk.
Leta 1942 je okupator ustre-
lil v štirih skupinah 55 talcev.
Doslej med njimi nismo ugoto-
vili borlskega jetnika. Po ukini-
tvi borlskega policijskega zapo-
ra med talci ni več boriskih je-
tnikov, vendar podajam podat-
ke o ustreljenih talcih do konca
vojne.
Leta 1944 je padlo v sedem-
najstih skupinah v sedemnaj-
stih krajih 230 talcev; leta 1945
pa v dvanajstih skupinah v
dvanajstih krajih 265. Nemški
pisani viri navajajo, da so med
okupacijo pokopali 1590 tal-
cev, 1508 moških in 82 žensk,
največ v Mariboru (689) in v
Celju (374). Veliko ubojev Slo-
vencev okupator ni zapisal. Ve-
liko partizanov, ki jih je ujel, je
na tiho pokončal. Ubil je tudi
mnogo zapornikov pred svojim
porazom leta 1945, ki niso vne-
seni v število 1590 talcev.
Nemci so dovoljevali, da so
talci pred smrtjo napisali svoj-
cem poslovilno pismo, a le v
obdobju od septembra 1941 do
oktobra 1942. V poglavju o tal-
cih so objavljena pisma bori-
skih talcev.
Viri:
—	Poslovilna pisma žrtev za
svobodo, Maribor 1969 —
(uvodna beseda dr. Milana Že-
varta)
—	Zgodovinski arhiv Ptuj (o
ljudskem štetju leta 1920)
—	Pokrajinski muzej Ptuj,
arhiv odd. za novejšo zgodovi-
no (seznam članov KB v Ptuju
in Ormožu).
6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
17. maj 1990 - TEDNIK
Hajdinska mesnica je že nekaj časa v zasebnih rokah. (Posnetek: M.
Ozmec)
Hajdinska mesnica
tudi ob nedeljah
Na Zgornji Hajdini 41 je Jelko Sagadin v bivši mesnici Tovarne
mesnih izdelkov Maribor odprl prvo zasebno mesnico v tem naselju.
Za stranke poslujejo v torek, sredo in četrtek od 8. do 15. ure, v petek
od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Pohvale vredna pa je
odločitev novega obrtnika, da ima odprto tudi ob nedeljah, in to od 7.
do 10. ure.
Druga značilnost novega mesarja so konkurenčne cene. V pri-
merjavi z družbenim sektorjem prodaja meso in mesne izdelke od 8
do 10 odstotkov ceneje. Prizadeva pa si tudi, da bi kupcem postregel s
čimveč izdelki domače reje.
V novi mesnici prodajajo tudi špecerijo, zlasti pa začimbe in dru-
go, kar potrebujejo gospodinje pri pripravi mesa, ter vino. Za kupce
pripravljajo še druga presenečenja, posebej velja omeniti ponudbo od
četrtka do sobote.
Novi obrtnik si želi čimveč strank; pot do njih pozna, saj je že
prej delal v podobni dejavnosti.
MG
Cesta pa taka!
To so besede krajanov, ki se vozijo po cesti, čeprav tega imena ne
zasluži.
In kje obstaja ta cesta?
Iz Majšperka se pelješ po lepi asfaltni cesti, ki vodi proti Žeta-
lam. To cesto je lansko leto prizadelo neurje in sedaj je urejena. V Si-
težu moraš zaviti desno, kjer vodi lokalna cesta proti Grdini do Sto-
perc. Tu pa z vozilom opaziš, da skoraj nisi več na cesti. Od lanskega
neurja se tu ni nič premaknilo. Že ob najmanjšem dežju se cesta spre-
meni v potok in tako vse skupaj dodatno uničuje. Nič koliko telefon-
skih klicev ni pomagalo. Bile so le obljube, da bo prišla pomlad in ta-
krat bodo cesto sanirali in uredili z asfaltom. Krajani odgovorne spra-
šujejo, kdaj bo ta pomlad. Kolikor vem, so to cesto odgovorni prišli
samo pogledat, storili pa ničesar. Cesti sta potrebna stroj in gramoz,
da je vsaj zasilno prevozna.
Sedaj pa se izogibaš ene luknje, pa padeš v drugo, srečanje dveh
vozil pa skoraj ni mogoče. Včasih je ta cesta veljala za eno izmed bolj-
še vzdrževanih, sedaj pa se zanjo nihče ne zmeni. Samo obljube ne
bodo naredile ničesar. Tu živijo pridni in pošteni ljudje, ki pa vseka-
kor takšne ceste ne zaslužijo.
Sicer pa kdor misli, da v tem koncu Haloz ni tako hudo, naj se
prepriča in videl bo, da je potrebno cesto takoj oziroma čimprej ure-
diti.
V imenu krajanov
A. Š.
OB PRAZNIKU MESTA PTUJA
45 let svobode in
21. skupni praznik
Sončno in lepo popoldne v soboto, 5. maja, je bilo nalašč za prazno-
vanje. Ljudje pa že dolgo praznovanjem ne dajo prave teže, in to se je
poznalo tudi na obisku sobotne osrednje slovesnosti — slavnostnega za-
sedanja skupščin ptujskih krajevnih skupnosti ob prazniku mesta Ptuja.
Prišli so v glavnem poklicani, torej krajevni funkcionarji, in nastopajo-
či. Dvorana krajevne skupnosti Ivana Spolenaka Ptuj pš je kljub temu
dajala videz polnosti.
Ob 21. krajevnem prazniku je
bilo v ptujskih krajevnih skupno-
stih nekaj športnih prireditev, v
krajevni skupnosti Ivana Spole-
naka, kjer so potekale sobotne
slovesnosti, pa so odprli tudi nov
dom Društva upokojencev Ivana
Rudolfa.
V	imenu gostiteljev — KS Iva-
na Spolenaka je prisotne na slav-
nostni skupščini najprej pozdra-
vila predsednica sveta Dragica
Novak, slavnostno zasedanje pa
je vodil Dušan Radovanovič.
V	imenu skupščine občine Ptuj
in občinskega izvršnega sveta je
ob 21. prazniku mesta Ptuja go-
voril podpredsednik izvršnega
sveta Stanko Meglic. Med dru-
gim je govoril o tem, da v seda-
njem trenutku preveč odpiramo
negativne strani preteklosti, pre-
malo pa poudarjamo dobre in
pozitivne strani dosedanjega raz-
voja. S takšnim pristopom pa ni
mogoče graditi prihodnosti. Po-
vedal je tudi, da volitve same po
sebi rie bodo rešile nobenega
problema. V krajevnih skupno-
stih si je tudi v bodoče potrebno
najbolj prizadevati za uresniče-
vanje interesov vseh občanov, v
njihovih organih pa naj ne bi bi-
lo strankarskih bojev. V krajev-
nih skupnostih gre za reševanje
konkretnih vprašanj in ne za
ideologijo.
Na osrednji slovesnosti ob
prazniku mesta Ptuja, ki ga praz-
nujemo v spomin na osvoboditev
mesta 8. maja, so podelili tudi
več priznanj. Najvišje priznanje
krajevne skupnosti — plaketo z
likom narodnega heroja Jožeta
Lacka — so prejeli: Mihael Go-
bec iz KS Borisa Ziherla, SO
Ptuj—komite za urbanizem, grad-
bene in komunalne zadeve — sta-
novanjske dejavnosti iz KS Duša-
na Kvedra, DRAGICA Novak in
Stane Janžekovič iz KS Ivana
spolenaka, Jože Novak iz KS J9-
žeta Potrča, Jože Cič iz KS Tone-
ta Žnidariča in Martin Ivančič iz
KS Turnišče.
Priznanje za aktivno delo v
krajevni skupnosti so prejeli:
Milan Brumen in Franc Kokot iz
KS bratov Reš, Sonja Trplan in
Anton Janžekovič iz KS Jožeta
Potrča ter Slavko Vamberger,
Franc Zupanič, Julij Ošlovnik in
Friderik Selinšek iz KS Ivana
Spolenaka.
Priznanja KS za sodelovanje s
krajevnimi skupnostmi so preje-
li: Društvo upokojencev Ivana Ru-
dolfa Ptuj in Les Ptuj—PE Breg
iz KS Ivana Spolenaka.
V soboto so v krajevni skupno-
sti Ivana Spolenaka odprli tudi
nov dom upokojencev Ivana Ru-
dolfa. Predsednik društva Stane
Janžekovič je ponosno povedal,
da so ga zgradili v glavnem z
lastnimi sredstvi in žulji ter ob
pomoči nekaterih delovnih orga-
nizacij. Graditi so začeli v jeseni
leta 1987, društvo pa je bilo usta-
novljeno leta 1985. V novem do-
mu, v katerem je prostora za
okrog 90 članov, bodo v glavnem
razvijali družabno življenje, saj
za upokojence skoraj nikjer
drugje ni prostora. V gradnjo je
bilo »vloženih« pet tisoč prosto-
voljnih delovnih ur.
Novi dom je simbolično odpr-
la zaslužna članica društva Janja
Krašovec.
V domu krajanov Ivana Spole-
naka so v soboto podelili tudi
priznanja in pokale za dosežke v
športnih igrah, ki so jih organizi-
rali ob letošnjem prazniku me-
sta. Razpisali so tri tekmovanja,
izvedli pa le dve, in to v šahu in
streljanju z zračno puško.
Najboljši v šahu so bili iz KS
Ivana Spolenaka, drugo mesto je
osvojila prva ekipa KS Spuhlja,
tretjo pa druga ekipa te krajevne
skupnosti. V streljanju z zračno
puško je pokal pripadel strelcem
KS Rogoznica, drugi so bili tek-
movalci krajevne skupnosti Iva-
na Spolenaka in tretji ekipa KS
Turnišča.
21. praznik mesta Ptuja so z iz-
branim nastopom obogatili učen-
ci OŠ Ivana Spolenaka, učenci
glasbene šole Karola Pahorja In
komunalni pevski zbor. Po urad-
nem delu praznovanja so letošnji
gostitelji poskrbeli še za veseli
del.	MG
Novi dom upokojencev Ivana Rudolfa so zgradili s prostovoljnimi pri-
spevki in žulji.	(Posnetek: Langerholc)
S slavnostnega zasedanja skupščin mestnih krajevnih skupnosti.
Preplakatirano mesto
Mrzličnost, ki je vladala pred volitvami, se
umirja, nastopil je čas streznitve, analiz, zla-
sti pa resnega dela političnih strank. Prve
svobodne volitve si bomo zapomnili po mar-
sičem, tudi po plakatih. V mislih nimam
»plakatne afere« in trganja plakatov, ampak
»divje« plakatiranje.
Plakat je del predvolilnega boja; vsaka
stranka ima pravico do propagiranja svojega
programa in kandidatov. Plakatiranje mora
biti zakonsko urejeno, prostor, kjer je to do-
voljeno, mora biti točno določen. V prihod-
nje bi bilo dobro namestiti več panojev. V
večjih mestih je bilo plakatiranje vsaj do ne-
ke meje urejeno. Pri Lenartu je za plakatira-
nje namenjen samo en pano pri blagovnici
Mercator, to pa je premalo.
Zaradi pomanjkanja panojev (in politične
kulture) so predstavniki strank lepili plakate
po sistemu »kdo bo prej« prelepil izložbena
okna, zidove, pa tudi plakate nasprotne
stranke. Videz Lenarta seje spremenil, postal
je neestetski in odbijajoč. Sedaj, nekaj dni po
volitvah je Lenart kot mesto po bitki: na vsa-
kem koraku nas spremljajo strgani plakati.
na zidovih so ostanki zbledelih slik.
Pri Lenartu je vedno več najrazličnejših
prireditev. Različni plakati so postali del na-
šega življenja, so znak pluralnosti družbe. Za
zavarovanje estetskega videza Lenarta bo tre-
ba z odloki urediti plakatiranje. Prepovedati
je treba lepljenje plakatov v izložbena okna
(izjema so seveda plakati, ki so povezani z
dejavnostjo trgovine — popusti itd.) in na zi-
dove. Predvsem pa je potrebno urediti več
panojev, ki naj bodo namenjeni samo za pla-
katiranje.
Darja Ornik
Umetnost mi je pot do razumevanja življenja
Odkritje spominske plošče na domačiji dr. Stanka Cajnkarja
Svet južnega obrobja Slovenskih goric, pa če ga pogledaš na tem ali onem koncu, je resnično takšen, da bi
ga zajel v dlani in ponesel k obrazu: čudovita dežela, kakor iz prelepih sanj. To je svet dr. Stanka Cajnkarja,
kraj Savci, kjer so minulo soboto na pročelju njegove rojstne hiše, kije pravi etnološko-kulturno-zgodovinski
spomenik (na tramu v sobi je zapisana letnica 1670), odkrili ploščo z napisom »Tukaj se je rodil dr. Stanko
Cajnkar — teolog — pisatelj — publicist — 1900—1977. Otvoritev spominske plošče so omogočili Prosvetno
društvo Ivana Cankarja iz Tomaža, občinska kulturna skupnost Ormož in Zavod za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine iz Maribora. Pokrovitelj prireditve je bila delovna organizacija Kmetijski kombinat Jeruzalem
Ormož-Sadjarstvo Savci.
Zbralo se je več kot 500 ljudi,
veliko njegovih sorodnikov, ki so
na dr. Cajnkarja zelo ponosni, so-
vaščani, učenci osnovne šole To-
maž pri Ormožu, ki so pripravili
kulturni program, ter seveda nje-
govi prijatelji in vsi drugi, ki so
cenili njegovo vsestransko delo, in
vsi tisti, ki so ga cenili kot pošte-
nega človeka in pokončnega Slo-
venca. Med gosti sta bila tudi dr.
Vekoslav Grmič in dr. Matjaž
Kmecl, ki je spominsko ploščo
odkril.
»Spomeniki in spominske ploš-
če so priče naše zgodovine, zname-
nje našega spoštovanja, priznanja
in hvaležnosti tistim, ki so se na
poseben način s svojim življenjem
in delom zapisali v zgodovino slo-
venskega naroda,« je dejal dr. Ve-
koslav Grmič, ki je dr. Stanka
Cajnkarja, svojega prijatelja.
predstavil kot teologa in človeka.
»Res je, da njegovo življenje in
delo ni >delalo hrupa<. Rekli bi,
da je zanj veljalo, kar beremo v
knjigi največje modrosti: Ne bo se
prepiral in ne vpil, nihče ne bo sli-
šal njegovega glasu na ulicah, na-
lomljenega trsa ne bo zlomil in
tlečega stenja ne ugasil — a kljub
temu je bil znani teolog, pisatelj
in glasnik socialne pravičnosti,
predvsem pa izredno dober človek,
iz katerega je naravnost sijala
človečnost.«
Za dr. Stanka Cajnkarja je
nedvomno veljalo, da je imel ši-
roko in globoko spoznanje resni-
čnosti, še večja pa je bila njegova
dobrota: bil je odprt za vsako-
gar, strpen in razumevajoč do
drugače mislečih, sicer pa skro-
men in skrajno potrpežljiv. Nje-
govo življenjsko vodilo, ki mu je
ostal zvest vse življenje, je bilo:
»Zvestoba samemu sebi je glavni
življenjski zakon ...«.
Dr. Matjaž Kmecl je pred od-
kritjem plošče predstavil dr.
Stanka Cajnkarja kot pisatelja.
Pričel je z njegovimi besedami:
»Naša ljubezen se budi ob grobo-
vih,« s katerimi je pisatelj izrekel
sodbo o slovenskem narodnem
značaju. Vendar se zdi, da ni ni-
koli prepozno pritrditi mislim in
dejanjem tega Slovenca, je menil
dr. Matjaž Kmecl, ki je izpričal
narodno trdnost, versko čistost
in razumsko pronicljivost v
zgledni in vznemirljivi zvestobi.
Njegova dela, predvsem pa drama
Potopljeni svet je ob sijajnem sti-
Dr. Stanko Cajnliar.
iu tudi izraz intelektualnega od-
pora zoper sleherno nasilje, nad
posameznikom, njegovo svobodo
in tudi odgovornostjo. Nastala pa
je v znamenju velikega notranjega
očiščevanja mladih slovenskih
kristjanov, pa tudi v znamenju
upora zoper vojaške, politične in
vsakršne druge valjarje, ki so za-
čeli valjati Evropo.
Dr. Matjaž Kmecl je naredil
primerjavo med Slomškom in
Cajnkarjem, ki ju je ločevalo (po
letnici rojstva) natanko 100 let.
Njuna misel je bila v mnogočem
enaka: graditi svojemu ljudstvu
mostove med evangelijskim ozna-
nilom in sprotno zgodovino. Slom-
šek je slovenil, Cajnkar je v zlem,
temnem in nevarnem času dopove-
doval upanje, zvestobo sebi, člove-
čnosti v sebi in zgodovinskok pra-
vičnost. Po vojni je trdno, mirno
in potrpežljivo vztrajal pri ureja-
nju odnosov med cerkvijo in
mlado, pogosto nemalo naduto
oblastjo, in je bil pod pritiskom
obojih, predvsem pa starih so-
vraštev. Vse življenje pa je bil trd-
no prepričan, da se s sovraštvom
ne pride daleč.
Svoj govor je dr. Matjaž
Kmecl sklenil z mislijo, da bi slo-
venskemu mislecu, teologu in pi-
satelju iz hiše, kjer odkrivajo
spominsko ploščo, kjer je bilo 11
otrok in sta z očetom imela prvo
zgodnjo čitalnico in od koder je
svojo moč in nadarjenost prine-
sel v skupno zakladnico sloven-
skega duha, v spomin rekli: O te-
bi bo govorila tvoja beseda.
Ob 90. obletnici rojstva dr.
Stanka Cajnkarja in ob odkritju
spominske plošče, ki jo je izdelal
akademski kipar Viktor Gojko-
vič, je pri Mohorjevi družbi, ki ji
je bil dolga leta glavni urednik in
tudi direktor, izšla knjiga, v kate-
ri sta Očenaš — z duhovnega
področja in drama Potopljeni
svet.
V prostorih osnovne šole To-
maž pri Ormožu je bila posta-
vljena spominska razstava, vred-
na ogleda.
Pohvaliti je potrebno vse Cajn-
karjeve, ki so minulo soboto z ve-
liko mero gostoljubnosti pričakali
številne goste in jih po stari prle-
ški navadi tudi lepo pogostili. Že-
lja domačih pa je, da bi zanimiva
domačija postala pravi kulturni
hram.
Vida Topolovec
Z otvoritvene slovesnosti; govornika dr. Vekoslav Grmič in dr. Matjaž
Kmecl ter učenci OŠ Tomaž.
TEDNIK - 17. maj 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7
Mojstrska kmetija na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici
Kjnetija znanega sadjarja s Creš-
jjevca pri Slovenski Bistrici Ivana
Pučnika ima naziv »mojstrska kmeti-
ja«. Kaj to pomeni, smo se pozanima-
li pri Ptičnikovih. Ivan Pučnik je po-
vedal, da je to nov naziv, ki so ga dale
§ole, predvsem Višja agronomska šola
iz Maribora, vsem kmetijam, kamor
pošiljajo svoje študente na obvezno
delovno prakso. To so seveda usmer-
jene kmetije, ki jih v našem prostoru
ni ravno preveč in kjer se študentje
seznanijo z življenjem in delom.
Vključeni so v praktično delo na kme-
tiji, ki vsaj do neke mere upošteva
strokovno usmeritev kmetijske znano-
sti. Največjega pomena pri vsem tem
pa je spremenjen odnos študentov do
zasebnega kmetijstva, saj še vedno
okoli 80 odstotkov vse kmetijske zem-
lje v Sloveniji obdelujejo kmetje sa-
mi.
Opravljanje prakse na urejenih
kmetijah je pri nas nekaj novega, v
sosednji Avstriji pa je to že ustaljena
metoda vzgoje in šolanja učencev ozi-
roma študentov kmetijske smeri. Tam
takšna praksa traja vse šolsko leto in
študentje na takšen način do potan-
kosti spoznajo življenje in delo na
kmetiji in so del kmečke družine.
Ivan Pučnik je nadaljeval: »Tudi
začetek pri nas je hvalevreden. To se
pravi, da poskušamo, če uporabim se-
daj že velikokrat povedano besedo.
na evropski način oblikovati šolanje
bodočih kmetijskih strokovnjakov, pa
tudi bodočih kmetov. Upam, da bodo
ti. ki višje ali visoke šole končujejo.
ostali na kmetijah. To bodo šele po-
tem prave mojstrske kmetije, na kate-
rih bodo ti, ki so se strokovno uspo-
sobili, pravilno oblikovali proizvod-
njo in na njih uvedli takšen način ži-
vljenja družin, kakršnega si na Slo-
venskem želimo, pa ga do sedaj še ni-
smo dosegli«.
Pred slabim mesecem so bili na Pu-
čnikovi kmetiji študentje s profesorji
Višje agronomske šole iz Maribora,
pred tem pa je prebila dva tedna de-
lovne prakse pri njih študentka, ki se
bo v bodoče ukvarjala s sadjarstvom.
Ivan Pučnik jo je pohvalil in povedal,
da je bila zelo prizadevna, v delo je
vložila veliko truda in tako poskušala
biti čimbolj koristna. Z njo so v Pu-
čnikovi družini vzpostavili prijetne
odnose, njeno bivanje v njihovi druži-
ni jih ni obremenjevalo, nasprotno,
prinašala je novo svežino, tudi drugo
obliko odnosov in se kot povsem tuj
človek lepo vključila v družinsko ži-
vljenje in delo.
Prihodnji mesec bodo študentje po-
novno odšli na prakso na mojstrske
kmetije. Tokrat bodo to vinogradni-
ške kmetije. V tem primeru bodo bi-
vali in opravljali svojo prakso pri zna-
nem vinogradniku Stanku Curinu na
Kogu.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Ivan Pučaik pred svojo domačijo.
RezHltati Bclionicij — Štarmovci (Foto: M. Ozncc)
ZA ZDRAVO PITNO VODO V CIRKOVCAH
NI BILO NIČ NAREJENEGA
Obljube
brez dejanj
Da v Cirkovcah lani niso imeli kar osem tednov zdrave pitne vo-
de, smo kaj hitro pozabili. Izkušnja naj bi nas kaj naučila, vzpodbudi-
la akcijo, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo. Predsednik sveta
krajevne skupnosti Cirkovce Janko Celofiga pa ugotavlja: »Kljub
lanski julijski ujmi je vodovodno omrežje v naši krajevni skupnosti
ostalo takšno, kot je bilo. Besed je bilo veliko, tudi načrtov, dalje pa
ne gre. Vzrok je denar, ki ga komunala Slovenska Bistrica in Ptuj ni-
mata, denarja v te namene pa nima tudi krajevna skupnost Cirkovce.
Hkrati pa je treba vedeti, da krajani za vse to niso nič krivi in se poču-
tijo pri reševanju tega problema izigrani. Prvi smo začeli piti onesna-
ženo vodo in tudi zadnji nehali. Brez zdrave pitne vode smo bili kar
60 dni. Zdaj, ko bi morali ukrepati, pa ni denarja. Vodovodne cevi so
potegnili od Maribora do Ptuja in še dalje, Cirkovce so ostale brez
njih. Komunalno podjetje Slovenska Bistrica za svoje krajane urejuje
vodovodno omrežje, ki se bo napajalo iz črpališč izpod Pohorja in
Boča, kolikor vemo, z izkopi za položitev vodovodnih cevi so že v
Pragerskem, tako da upravičeno sklepamo, da bomo zopet ostali brez
zdrave pitne vode, če se zgodi to, kar se je zgodilo lani. Upravičeno
zahtevamo od Komunalnega podjetja Ptuj in Komunalnega podjetja
Slovenska Bistrica, ki zadnja leta upravljata naš vodovod, da za Cir-
kovce nekaj storijo. Krajani smo opravičeno nezadovoljni. Upamo,
da bosta novi izvršni svet in občinska skupščina imela kaj več posluha
za naše probleme.«
NaV
Čebula
čebula zahteva izredno plod-
na, strukturna in humozna tla.
Na isto površino je ne sadimo
vsaj štiri leta, da preprečimo ra-
zmnožitev nematod. Najprimer-
nejši predposevki za čebulo so fi-
žol, krompir, zelje, kumare ... V
kolobarju jo razvrstimo za polj-
ščinami, ki so bile gnojene s
hlevskim gnojem.
Gnojenje s hlevskim gnojem
ni priporočljivo, če pa gnojimo z
njim, mora biti ta zrel — prepe-
rel, v tla pa ga je potrebno vdela-
ti — zaorati že jeseni. Doza hlev-
skega gnoja je 15 ton na hektar.
Ker čebula slabo izkorišča gnoji-
la, damo večino gnojil ob setvi.
Kalijeva in fosforjeva gnojila
lahko vdelamo v tla pred setvijo.
Za pridelek 45 ton na hektar je
potrebno gnojiti:
140-170 kg N/ha,
210-230 kg K.O/ha in
70-90 kg Pz02/ha.
Kalij, fosfor in 40 kg dušika
vdelamo v tla pred setvijo — pri
osnovni obdelavi, s 60 kg dušika
na hektar (250 kg KAN) gnojimo
ob setvi, ko ima čebula 3—4 liste
pa dognojujemo še s 50 kg duši-
ka na hektar (200 kg KAN). Pri
dognojevanju pazimo, da gnojilo
ne pade na rastlino. Čebule ne
smemo preveč gnojiti z dušikom,
saj prevelike količine dušika po-
spešujejo rast listov in korenin,
medtem pa rast čebule zavira.
Setev čebule je odvisna od
vzgoje čebule.
Vzgoja čebule iz semena: Ta
način vzgoje je bolj razširjen pri
večjih pridelovalcih. Pri tej obli-
ki vzgoje pričnemo sejati čebulo
čimbolj zgodaj spomladi — ma-
rec, april — na medvrstne razda-
lje od 28—35 cm. V vrsti pa naj
na dolžinski meter pade 50—70
semen, tako da zraste 26—50
rastlin. Globina setve naj bo od 2
do 4 cm. Če želimo imeti obilen
pridelek, je potrebno posejati od
6 do 7 kg semena na ha; če ima-
mo precizno sejalnico, pa zado-
stuje že 5 kg semena na ha. S to-
likšno količino semena dobimo
optimalen sklop rastlin, ki je od
800.000 do 1.000.000 rastlin na
ha. Če uporabljamo kalibrirano
seme (ki je predvsem Nizozem-
sko), porabimo na ha od 1,25 do
1,50 milijona semen. Ta semena
so granulirana, zato omogočajo
natančnejšo setev. Seme sejemo
na medvrstno razdaljo 30 cm, v
vrsti pa na 2 cm.
Vzgoja čebule iz čebulčka: to
pridelovanje uporabljajo manjši
pridelovalci-vrtičkarji.
—	Prva faza je vzgoja čebul-
čka. Vzgojimo ga iz semena, ki
ga sejemo na široko na gredo ali
pa v vrste na razdalji od 5 do
10 cm. Globina setve je 2 do
3 cm, na lažjih tleh pa 4 cm. Za
takšno setev rabimo od 80 do
100 kg semena, da pridelamo od
10 do 20 ton čebulčka na ha.
—	Druga faza pri tej vzgoji je
saditev čebulčka. Čebulček sadi-
mo v marcu ali aprilu. Čebulč-
kov s premerom 1 cm je za 1 ha
potrebno 350 kg. Čebulčkov s
premerom 2 cm pa je za 1 ha po-
trebno 1400 kg. Čebulček sadi-
mo od 2 do 5 cm globoko na
medvrstno razdaljo 30 cm, v vrsti
pa od 8 do 10 cm. Pri strojnem
sajenju je čebulček potrebno pre-
sortirati na enake velikosti. Stroj-
no ga je potrebno saditi pod ko-
tom 45 stopinj, da dobimo večji
pridelek.
ZATIRANJE PLEVELOV
Manjši pridelovalci zatirajo
plevele s pletjem. Pletje je pripo-
ročljivo opraviti ročno, kajti če
rastline premočno okopavamo,
zmotimo njihovo rast. Rast ple-
velov pa lahko preprečimo tudi s
steljo, vendar moramo pri tem
paziti, da ne pokrijemo čebulic,
ker te potrebujejo za svojo rast
sonce. Ko čebula razvije 3—4 li-
ste, zatiramo plevele z naslednji-
mi pripravki:
—	goal: ' do 1,5 litra na ha
—	lentagram: 0,8 litra na ha,
ko imajo pleveli 1—2 lista
—	tribunil WP 70: 3,5 kg na
ha
—	mesoranil: od 3 do 3,5 kg
na ha
Ker pa ti ne delujejo na vse
plevele, priporočajo zatiranje
plevelov pred vznikom s stom-
pom 330 — 4 do 5 litrov na ha.
Najpogostejša bolezen na če-
buli je čebulna plesen; le to zati-
ramo z dithanom M-45, cupra-
blauom, če pa je posevek močne-
je napaden, uporabimo sistemik
(ridomil).
Za spravilo in skladiščenje
mora čebula dozoreti — posušiti
se mora 2/3 do 3/4 listov. Čebu-
lo lahko skladiščimo le suho.
Skladiščimo pri 0° C v paletah
ali rasutem stanju — v kupih, ki
so lahko največ 3 metre visoki.
SORTE:
Največje pridelke in njihovo
dobro skladiščenje nam omogo-
čajo hibridne sorte. Na našem
območju pridelujemo naslednje
hibride: hydurc Fl, hyper Fl, hy-
gro Fl.
Zgodnje sorte so: srebernjak
in pompej,
srednja sorta: ptujska rdeča
pozne sorte: belokranjka, ho-
landska rumena.
Čebula je ena najpomembnej-
ših vrtnin, ki jo najdemo v vsa-
kem gospodinjstvu. Ima veliko
kulinarično vrednost, velik po-
men pa ima tudi zaradi svojih
zdravilnih lastnosti.
Darja Artenjak, ing. agr.
Varstvo vinogradov
V	tem času škropimo vinsko trto proti rdečemu listnemu
ožigu. Uporabili bomo antracol ali dithane; dodamo še cosan, ki
hkrati zavira razvoj pršic.
V	nekaterih vinogradih je opaziti močan pojav rdečega paj-
ka. Opazimo ga na spodnji strani lista že s prostim očesom kot
majhne rdeče pičice, pri močnejšem napadu pa, kot bi bila po-
trošena rdeča mleta paprika.
Proti rdečemu pajku bomo uporabili pinoron, ki je uspešen
tudi proti drugim pršicam, kot sta akarinoza in erinoza, ki se tu-
di že najdeta v posameznih vinogradih; predvsem akarinoza, ki
jo opazimo po zgoščenih nepravilnih internodijih ter v rasti zao-
stalih listih, na poganjkih pa je svetlo sivo-zelene barve. Proti
akarinozi priporočam ravno tako pinoron ali thiodan, vendar ve-
lja opozoriti, da thiodan ne deluje na rdečega pajka.
Albert Gonc,
dipl. ing. agr.
Pridelovanje kumaric in bučnic
če v teh pomladnih dneh še niste v celoti izkori-
stili svoje zemlje, vam Kmetijska zadruga Ptuj pri-
poroča pridelovanje kumaric ali bučnic golic. Ena
in druga kmetijska kultura je kmetom že znana, tu-
di po tem. da potrebujeta skrbno nego, kumarice
pa zahtevajo še mnogo ročnega dela, predvsem pri
obiranju. Kumaric tako ne moremo pridelovati na
velikih površinah: Zadruga svetuje vsem, ki se bo-
do s tem preizkusili letos prvič, da jih posejejo naj-
več na 10 arih.
Strokovni vodja pospeševalne službe Franc Bez-
jak, diplomirani inženir agronomije, meni, da je
bila v prejšnjih letih s pridelovanjem kumaric za
vlaganje precej težav, tudi zaradi tega, ker pridelo-
valci niso dosledno upoštevali predpisane tehno-
logije in ker so nekatere bolezni kumaric postale
odporne proti škropivom. Tako so letos v pospeše-
valni službi pripravili natančnejša navodila, ki so
na voljo vsem pridelovalcem: na voljo pa su tudi
pospeševalci /adrugc, da vam svetu lesi.
In kakšni so lolnšnii pogoji pridolcA.mja ' /a
pogodbene pridelovalce imajo v pos|.n;i'iMcali do-
volj kakovostnega semen.i, !ii to brezplačni: Za-
druga poskrbi ludi za brezplačno spravilo in od-
voz svežih bučnic golic. Minimalna dogovorjena
cena je 1,20 nemške marke ali 8,40 dinarja, priča-
kujejo pa, da bo cena bučnic jeseni še kaj višja.
Dogovorjena je tudi minimalna odkupna cena ku-
maric za vlaganje — za prvorazredne 5,60 in za
drugorazredne 3,85 dinarja. Na Zadrugi imajo tu-
di nekaj mrež za pridelovanje kumaric in še nekaj
namakalnih naprav za namakanje kumaričnih na-
sadov. Oboje daje Zadruga brezplačno v uporabo
tistim pridelovalcem, ki sklenejo pogodbo za več
let.
Ob koncu še opozorilo: za setev kumaric upora-
bljajte samo kakovostno uvoženo seme, na površi-
nah, kjer jih štiri leta niste pridelovali. Setev opra-
vite po 15. maju, ko bo zemlja segreta na 15 sto-
pinj. Za zaščito proti plesni je zadruga uvozila no-
vo v Avstriji preizkušeno sredstvo previcur N.
Nekaj ivakovr.stnega semena — holandskega hi-
brida ho tudi v prosti prodaji in to takoj, ko bodo
opr; s .ene carinske formalnosti, ko bo torej znana
cena.
JB
8 - OD TU IN TAM
17. maj 1990 - TEDNIK
ODGOVOR NA ODMEV NA ČLANEK,
KI 0BT0ŽU3E - TEDNIK ŠT. 17
Koga obtožujem, če
nikogar ne omenjam
Ker sem v eni od številk Tednika kompromitiran, seciran in ža-
ljen, menim, da bralcem predstavim svoje doživljanje krajevnih do-
godkov. Ob tem ne bi ponavljal vsebine iz svojega prvega prispevka,
ker se v vsebinsko realnost lahko prepriča vsak. Zavedam se, da ni
prav, da se obtožujemo po časopisu, ker pa me informacije v Tedniku
z dne 3. 5. prikazujejo enostransko, želim podati nekatere replike.
Moj namen tudi ni pranje umazanega perila, kot nekateri imenujejo
to, kar so umazali, ampak le podati nekatere odgovore. Obenem se z
mnogimi krajani zaskrbljeno sprašujem, kam vodijo omenjeni konf-
likti in podtikanja.
Ker sem naveden kot tisti, ki že leta delam v KS, naj navedem to-
čen podatek, da sem član organov KS tri leta, žal pa med temi, ki me
grajajo, obstajajo tudi takšni, ki jim že drugi mandat oblikuje krono
Leskovca. Da je ta konflikt takšen, je krivo le to, da se ne strinjam z
njihovimi neprimernimi metodami medčloveškega komuniciranja.
Neresnična je trditev, da odstop utemeljujem z medstrankarskimi
obračuni in osebno pripadnostjo, ampak je šlo za globoke žalitve. Tu-
di gospa Jagarinec Ana bi našla kakšen pozitiven odgovor na moje
delo, vendar ji je bližje, če nekoga graja, kot pa da bi našla pozitivne
metode medsebojnega sporazumevanja. Tudi vseh krajanov nisem
imenoval, podpisoval, naslovil ali obtoževal, ker sem navedel število
in kraj prisotnih. Tudi delež teh ni enak, vendar jih nekateri spretno
vodijo v ta Gordijski vozel. Tudi nikogar nisem v predhodnem članku
omenjal, če pa se je kdo našel, je tudi prav, kdor pa se ni našel, tudi
obtožen ne more biti. Pa še nekrivim, a najdenim: Kaj ste storili, da
ne bi bilo tistih žaljivk, kletvic in za urejen pogovor?
Pravite torej, da žalim. Ne želim odgovarjati in se izgovarjati, ker
odgovor najdejo bralci v prispevkih, jaz pa v argumentih. Žalitve o
pomanjkanju srčne kulture, zavesti in omike so težke in boleče, kot
mnoge iz zadnje serije, vendar menim, da prizadenejo obe strani. Tu-
di tokrat pišem to, kar doživljam, tisti, ki me osebno poznajo, pa tako
pridejo do ustreznih odgovorov. Tudi delež podpisanih pod prispe-
vek ni enak, saj nekateri sploh niso vedeli, kaj so podpisali, drugi pa
baje celo podpisali niso.
Pravite, da imajo krajevni funkcionarji asfalt. To za nekatere res
drži, saj ga imajo celo do praga, pa celo telefon imajo nekateri od teh,
ki so to napisali, drugi za kaj takega nimamo upanja v tem tisočletju.
Vedno ste za razvoj in za napredek kraja, pa čeprav se konča z asfal-
tom za tri stranke, in ko se na organih KS pojavi prošnja 65 uporabni-
kov krajevne ceste v Trdobojcih za pomoč, jih je potrebno čimprej
onemogočiti. Baje so ti že dobili dovolj od KS. Naj ne navedem, da
KS tem krajanom doslej še ni pomagala z deležem iz samoprispevka
pri posodabljanju — asfaltiranju ceste. Mnogo pa so dali in delali
krajani Trdobojcev, in te nekateri sramotijo zato, ker delajo.
Če bi nadaljeval v stilu prispevka iz Tednika z dne 3. 5., bi napol-
nil nekaj strani; imam premnogo vprašanj, pa tudi odgovorov. Ven-
dar me moti to, da smo Leskovčani tako narazen, da se lahko slišimo
in vidimo le prek Tednika. Žal mi je teh, ki se lotijo posameznika po
stavkih, besedah, titulah in podobno. Je mar to njihov ključ za reševa-
nje krajevnih problemov? Nekateri se skrivajo za vse krajane, a hkrati
zanemarjajo, da so ti kot celota najmanj krivi.
Tisti, ki mi očitajo mnoge zakonske nepravilnosti, so prav na os-
novi teh prišli v organe KS. Odstopiti smo želeli z razpisanimi volitva-
mi, ko bi večina krajanov izvolila novo vodstvo. Pa še to: nekateri čla-
ni novih organov KS (sveta in skupščine) si štejejo v čast, da niso bili
izvoljeni na razpisanih volitvah; še več — celo legalni zbor krajanov
ali volilcev jih ni potrdil. Zopet ne grajam vseh, ampak le tiste, ki so
krivi, da je tako. Vse smo želeli rešiti drugače, vendar se nekaterim
mudi, pa čeprav so zamudili vlak pravice.
Mag. Janez MERC
Dr. Jože Bešvir, predsednik skup-
ščine občine Ormož.
Ivan Hržič, predsednik DPZ
skupščine občine Ormož.
Emil Škrinjar, predsednik zbora
združenega dela SO Ormož.
Janko Sever, predsednik zbora
krajevnih skupnosti SO Ormož.
Na prvi seji nove občinske skupščine brez zapletov
Minuli petek je potekala prva
seja novoizvoljene skupščine ob-
čine Ormož, ki jo je do izvolitve
novega predsednika vodil dose-
danji predsednik občinske skup-
ščine Milan Ritonja. Na zaprti li-
sti so občinski poslanci s 45 gla-
sovi (skupščina šteje skupno 48,
vsak zbor po 16 poslancev) izvo-
lili za predsednika dr. Jožeta
Bešvirja, diplomiranega veterinar-
Izobrazbena struktura poslan-
cev skupščine občine Ormož in za-
stopanost žensk v tej skupščini
Med 48 poslanci skupščine obči-
ne Ormož sta dva doktorja znano-
sti, dva magistra, osem občinskih
poslancev ima visoko, devet višjo,
enajst srednjo in osem osnovno šo-
lo. Najboljšo izobrazbeno struktu-
ro ima DPZ: dva doktorja znano-
sti, en magister, pet z visoko, pet z
višjo, en s srednjo, en s poklicno in
en z osnovno šolo. V zboru krajev-
nih skupnosti ima en poslanec vi-
soko, pet srednjo, pet poklicno in
pet osnovno šolo. V zboru združe-
nega dela je en magister, trije z vi-
soko, trije z višjo, pet s srednjo in
štirje s poklicno šolo.
Od 48 poslancev skupščine obči-
ne Ormož je 8 žensk: dve v DPZ,
ena v ZKS in pet v ZZD.
VT
ja, zaposlenega na Veterinarski
postaji Ormož, delegata SDZ.
Predlagal ga je DEMOS, ki ga v
občini Ormož predstavljajo
SDZ, SKZ in SKD. Funkcijo
predsednika bo opravljal neprofe-
sionalno. Med tremi kandidati za
podpredsednika občinske skup-
ščine — Alojzem Sokom, diplo-
miranim veterinarjem (SKD),
Antonom Luskovičem, diplomira-
nim pravnikom (SZ), ki je pred
pričetkom glasovanja svojo kan-
didaturo umaknil, in dr. Vesno
Mele, zdravnico (ZKS — SDP),
je bil s 24 glasovi proti 22 izvoljen
Alojz Sok (SKD).
Občinski poslanci so na prvi
seji izvolili za novega predsedni-
ka izvršnega sveta Vilija Trofeni-
ka, profesorja matematike iz Mi-
hovec pri Veliki Nedelji, sedaj
vodjo službe za področje skup-
nih družbenih potreb občine Or-
mož in člana dosedanjega izvrš-
nega sveta. Novi izvršni svet bo
štel skupaj s predsednikom in
podpredsednikom, ki bo svoje delo
opravljal profesionalno, 9 članov.
Podpredsendik izvršnega sveta
bo moral pokrivati področje go-
spodarstva občine Ormož in mo-
ra biti človek, ki se spozna na
kmetijstvo in industrijo ter resni-
čno prihaja iz združenega dela,
je v razpravi še posebej poudaril
mag. Vinko Štefančič, poslanec
DPZ (ZKS - SDP). Imena čla-
nov izvršnega sveta mora manda-
tar skupščini predložiti do 25.
maja.
Sprejeli so tudi sklep o podalj-
šanju mandata sedanjemu izvrš-
nemu svetu do izvolitve novega.
Na skupni seji vseh treh zbo-
rov skupščine občine Ormož so
izvolili predsednika in člane ko-
misije za volitve in imenovanja
ter kadrovske zadeve skupščine
občine Ormož. Za predsednika je
bil izvoljen Boris Skok iz Velike
Nedelje, poslanec zbora združe-
nega dela za področje vzgoje in
izobraževanja. Štirje od sedmih
članov so iz DPZ, trije pa iz zbo-
ra krajevnih skupnosti; glede na
strankarsko pripadnost prevla-
duje DEMOS.
Po skupni seji so se poslanci
sešli na ločenih sejah in izvolili
predsednike in podpredsednike
zborov. Na zboru združenega de-
la so izvolili za predsednikaEmi-
la Škrinjarja, diplomiranega ing.
živ. tehnologije iz TSO, za pod-
predsednico pa Katjo Grabovac,
dipl. ing. agronomije, zaposleno
v Kmetijskem kombinatu Jeruza-
lem Ormož. Za predsednika
DPZ je bil izvoljen Ivan Hržič, za
podpredsednika Vekoslav Ku-
mer, oba predstavnika DEMO-
SA — SKZ. Za predsednika zbo-
ra krajevnih skupnosti je bil iz-
voljen Janko Sever, predmetni
učitelj zgodovine in geografije
na OS Ormož, za podpredsedni-
ka pa Jože Podplatnik, oba pred-
stavnika DEMOSA (SKZ).
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Naš planet — naše zdravje
ZDRAVJE — lepa beseda, vsem poznana, ven-
dar biti zdrav brez lastnega napora in odpovedi
razvadam ne gre.
Se zavedamo, da je zdravje edina tekma, v kateri
je lahko vsakdo zmagovalec?
Želja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)
je, da se vsi na tem planetu vključimo v tekmo za
svoje in skupne vrednote zdravja, torej za blagi-
njo:
—	TELESNEGA ZDRAVJA, ki je samo odsot-
nost bolezni in invalidnosti in je le odskočna de-
ska za krepitev in izboljšanje zmogljivosti vseh or-
ganskih sistemov (pljuč, srca, ožilja);
—	DUŠEVNEGA ZDRAVJA, ki je brez dušev-
nih motenj in v sproščenih medsebojnih in družbe-
nih odnosih, za uravnavanje medsebojnih trenj in
krepitev lastnega mišljenja in volje;
—	SOCIALNEGA ZDRAVJA, ki je najtežje
uresničljiv ideal in ni le obilica potrošniških do-
brin, ampak je skupna posledica vseh pozitivnih
medčloveških odnosov.	*
Vsak posameznik si mora po svojih močeh kar
najbolj prizadevati, da prispeva svoj delež skupno-
sti, da bo rezultate tega dela čutil sam in cel planet
— za skupni cilj: blaginjo zdravja.
Kako krhka je naša zavest o pravici in dolžnosti
biti in hoteti ostati zdrav? Ozrimo in prepričajmo
se. Zeleni se v boju za zdravo naravo ozirajo na
nuklearko, TGA Kidričevo in še nekatere tovarne.
Kaj pa bregovi naših rek, potokov, kaj avtobusna
in železniška postaja, polna smeti in odpadkov, z
balkansko pisanimi lopami, iz katerih se po misel-
nosti lastnika dima ogreva! Kaj pa prodaja sadja,
zelenjave ob cesti Maribor—Zagreb! Kaj vse to
ekološko onesnaženje! In kje so inšpekcijske služ-
be in kje je vzgojenost ljudi! Ali »predpisi« veljajo
le za nekatere?
Škoda, o lepi, zgodovinski Ptuj, ki zgodovinsko
krhaš zdravje svojih občanov, ki se kaže v kroni-
čnih boleznih dihalnih poti, raku in srčno-žilnih
obolenjih. Kaj bi naštevala, saj to vsi poznamo.
Ne poznamo in nočemo vedeti o ekologiji, ki
nas zastruplja in nam načenja vse vrednote zdrav-
ja.
Avto? Super, vsi jih imamo, a je cestno-železni-
ški promet urejen tako, da nas ne motijo čakanje,
plini in poraba goriva ob čakanju pred zapornica-
mi (kolikšna je le v enem dnevu?) ter stres, ki je iz-
vor mnogih bolezni.
Onesnaženost zraka zaradi izpušnih plinov v
prometu in industriji, kjer se dvigata žveplov in
dušikov oksid, ki kemično reagirata na sončno
svetlobo in vlago ter v obliki kislega dežja padata
na zemljo! In če ta nažira celo kamen — kako zelo
škodljiv je potem šele za človeški organizem!
Predsednik Svetovne zdravstvene organizacije
je zapisal, da si zemljo delijo revni in bogati — v
katerem delu te zemlje smo mi? Statistični podatki
to povedo. Verjamejo jim ali ne verjamejo le tisti,
ki jim je zaradi ekoloških napredkov ali čudes
odvzeto zdravje.
Prednost razvoju civilizacije ali ekologije? C
tem se bo družba v lokalnem in globalnem smislu
morala odločiti zelo hitro.
Razglabljanja, kako ob vsem »napredku« in
ekološkem onesnaženju zaščititi zdravje, ne bodo
koristila občanu zato raje nekaj nasvetov za ravna-
nje, da zmanjšamo onesnaževanje. V korist sebe in
vseh:
—	uporabljajmo javna prevozna sredstva ali več
oseb v enem avtomobilu, ki naj bo vedno vzdrže-
van; borimo se za uporabo neosvinčenega benci-
na; hitrost vožnje vpliva na porabo bencina, torej
na količino onesnaženosti in hrup;
—	smeti ločiti na steklo, papir in druge odpadke
zaradi predelave in uničenja
—	uporaba plina — nefosilnega goriva, ki ne
povzroča fotokemičnega smoga, ki pada na zemljo
—	detergenti brez fosfatov ali z malim odstot-
kom fosfatov, da v kanalizaciji ne bo potencialno
škodljivih kemikalij
—	ne kurite plastike, v kateri so ostanki mine-
ralnih olj, ki pronicajo v zemljo
—	varčujte z energijo — manj izgorevanja, manj
ogljikovega dioksida in monoksida se sprosti v at-
mosfero
—	ne kadite v zaprtih prostorih zaradi sebe in
zaradi drugih — pasivno kajenje ogroža zdravje
vseh, ki so z vami
—	surova in kuhana živila imejte strogo ločena
zaradi okužbe; kuhano hrano, ki dalj časa stoji,
dobro pregrejte in kontrolirajte uporabnost
—	kuhinje in površine za pripravo hrane naj bo-
do brezhibno čiste (deske in kuhalnice)
—	uporabljajte pasterizirano in ne surovo mle-
ko, meso kuhano ali pečeno, ocvrto le tisto, za ka-
terega ste gotovi, da ni okuženo
—	strupenih snovi ne hranite v posodah od hra-
ne in pijače (pesticidi v pivovskih steklenicah)
—	tla naj bodo brez prahu in umazanije, ki se
ob hoji dviga in bakterije padajo ...
—	v vrtovih ne imejte stoječe vode
—	»bolezni umazanih rok« so bolezni prebav-
nega trakta.
Lepo se sliši, boste rekli, če boste prebrali, saj
smo nemočni proti vsemu, vendar je nekje potreb-
no začeti. VSAK IN VSI IMAMO MOC, DA SI-.
BORIMO ZA OHRANITI-.V ZDRAVJA. RICI-
MO SI: »SI:DAJ ji: CAS za TO!«. Akcija posa-
meznika pomaga izboljšati okolje cclc skupnosti.
Vis. med. sestra
Ro/alija OjstcrSck
V NEDEUO ZA SAMOPRISPEVEK V KRAJEVNI SKUPNOSTI CiRKOVCE
Če si pomagaš sam, ti bo bog pomagal
v letošnjem oktobru se izteče
petletni samoprispevek v kraje-
vni skupnosti Cirkovce. Krajani
so se odločili, da bodo svoje pro-
bleme tudi v prihodnje reševali
na ta način. V nedeljo, 27. maja,
se bodo odločali o novem samo-
prispevku za naslednjih pet let.
Delavci naj bi mesečno prispeva-
li 1,5 odstotka od osebnega do-
hodka. Kmetje so razdeljeni v tri
razrede. Tisti, ki imajo do 4 hek-
tare zemlje, samoprispevka ne
bodo plačevali, saj gre v teh pri-
merih za zaposlene občane, ki
prispevajo že iz osebnega dohod-
ka. Kmetje, ki imajo od štiri do
sedem hektarov zemlje, bodo
plačevali na mesec 1,5 odstotka
od povprečnega republiškega
osebnega dohodka, ne več od ka-
tastrskega dohodka. Kmetje, ki
imajo več kot sedem hektarov,
bodo plačevali tri odstotke od
povprečnega republiškega oseb-
nega dohodka, upokojenci 1,5
odstotka od pokojnine, zdomci
1,5 odstotka od povprečnega re-
publiškega osebnega dohodka in
obrtniki prav toliko od neto
osebnega dohodka.
Do sedaj so s samoprispev-
kom v krajevni skupnosti Cir-
kovce že uredili zobno ambulan-
to, asfaltirali okrog 3,5 kilometre
cest v Starošincah, Stražgonjci,
Mihovcah in Cirkovcah. Letos
jim je ostalo še 1.250 metrov as-
faltne prevleke v Stražgonjci in
Starošincah. Razširili so telefon-
sko omrežje in zgradili novo po-
što. Z delom denarja iz samopri-
spevka so zgradili skupaj z Mer-
catorjem — Izbiro-Panonijo Ptuj
trgovini v Šikolah in Cirkovcah.
Pričeli so urejati pokopališče in
še bi lahko naštevali, kje in kako
so oplemenitili zbran denar sa-
moprispevka.
Z novim samoprispevkom na-
meravajo asfaltirati ceste, ki so
jim še ostale, predvsem pa bodo
novi samoprispevek namenili za
potrebe desetih vasi, kolikor jih
obsega krajevna skupnost. Le 30
odstotkov novega samoprispev-
ka bodo namenili za skupne po-
trebe, kot so društva, gasilci,
Rdeči križ, upokojenci, vzdrže-
vanje Doma krajanov, pokopa-
lišča ... Vasi pa imajo različne
potrebe. Tako bodo ponekod na-
daljevali urejanje cest in cestnih
priključkov, drugi bodo uredili
javno razsvetljavo, tretji želijo
obnoviti kapelice, ki so zaščitene
kot kulturnozgodovinski spome-
niki.
Kljub temu da časi niso naklo-
njeni samoprispevkom, pa so se
krajani krajevne ksupnosti Cir-
kovce odločili, da gredo v nede-
ljo, 27. maja, na glasovalna me-
sta za samoprispevek za nasled-
njih pet let. Prepričani so, da lah-
ko le na tak način držijo korak z
razvitimi in da bo tudi novi sa-
moprispevek uspel, saj so doslej
že tolikokrat dokazali, da znajo
in hočejo lepši jutri uresničiti sa-
mi.
NaV
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI MAJŠPERK
Sobotno srečanje krajanov slovesno
Mnogo manj bleščeče kot pred leti, zato pa nič
manj slovesno in prisrčno je bilo sobotno srečanje
krajanov krajevne skupnosti Majšperk. Z njim so
proslavili 13. krajevni praznik, ki ga praznujejo 9.
maja.
Zadnja leta število prebivalcev te haloške kraje-
vne skupnosti raste in danes jih je 2.320, kar kaže,
da tudi mladi najdejo razloge, da ostajajo doma,
saj je asfaltiranih vedno več cest, napeljanih vodo-
vodnih cevi, telefonskih priključkov, v Majšperku
so bencinska črpalka, gasilski dom in dve delovni
organizaciji. Kljub lanskemu julijskemu neurju, ki
je brezobzirno pustošilo, se je življenje v nepol-
nem letu spet normaliziralo. Seveda je treba še
mnogo postoriti, da bi bilo življenje lažje tudi v
tem gričevnatem svetu, in prepričani so, da jim bo
to tako kot doslej s skupnimi močmi tudi uspelo.
Na sobotni slovesnosti je govoril predsednik
skupščine krajevne skupnosti Janez Vuk. V kultur-
nem programu pa so nastopili pevski zbor maj-
šperške Svobode in učenci tamkajšnje osnovne šo-
le. Podelili so tudi priznanja krajevne skupnosti.
Letos so jih prejeli: Marjan Korže, Ciril Murko,
Drago Murko, Janez Vuk, Alojz Doberšek, Franc
Doberšek in Marija Pernek.
Na družabnem srečanju pred domom gasilcev je
za vseselo razpoloženje igral ansambel Tornado.
NaV
Gobe že
rastejo . . .
... so nam zaupali znani ptujski
gobarji, sicer pa so nam to dali vedeti
tudi nekateri naši bralci. Minulo so-
boto pa sta prišli v našo uredništvo
Suzana in Jelka Vertačnik i/ Krai-
gherjeve 14 v huju. ki sta sredi prejš-
njega tedna v »kicarskih go/ilovih«
našli štiri velike gobane, kar jo /a za-
četek maja /arcs prava redkost. Sicor
pa pravijo, da bi bilo šc boljšo. (.V bi
kmalu padlo malo več dc>ja; potciii
bi bilo kmalu tudi dovolj gob na naši
tri^nici.
l otovcst: M. O/mcc
TEDNIK ~
OD TU IN TAM - 9
OB SVETOVNEM DNEVU MUZEJEV
»Turquerije«
v ptujskem muzeju
(Priprave na razstavo — delovna skica)
Vsako leto se v počastitev sve-
tovnega dneva muzejev, praznu-
jemo ga 18. maja, zvrsti mnogo
prireditev. Otvoritev velikih raz-
stav pravzaprav ni veliko, muzej-
ci v teh dneh raje malo bolj na ši-
roko odpremo vrata svojih usta-
nov. Ljubiteljem umetnosti in
zgodovine, ki jih zanima ohra-
njevanje in preučevanje premi-
čne kulturne dediščine, raje
predstavimo vsaj nekaj od tiste-
ga, kar obiskovalcem razstav in
stalnih zbirk običajno ostaja pri-
krito.
Tudi v ptujskem muzeju bi ob
letošnjem prazniku muzealcev
radi opozorili na obsežne in zah-
tevne priprave na razstavo, ki jo
načrtujemo šele za prihodnje le-
to. Takrat nameravamo javnosti
predstaviti izjemno serijo orien-
talskih portretov. Večji del te se-
rije obiskovalci našega muzeja že
dobro poznajo. 21 moških por-
tretov je razstavljenih v viteški
dvorani ptujskega gradu, 5 žensk
z Jutrovega dopolnjuje zbirko v
mariborskem muzeju, 20 celopo-
stavnih moških in ženskih podob
pa je shranjenih v depojih ptuj-
skega muzeja, bile pa so več kot
20 let sposojene v gostiščih na
gradovih Bori in Štatenberg.
Se na začetku tega stoletja je
bilo vseh 46 slik na gradu Vur-
berg. Ko so Herbersteini grad
preuredili v sanatorij ruskega
Rdečega križa, so slike prenesli
na Ptuj. Nenavadne podobe so
vzbujale pozornost že v prejš-
njem stoletju in omenjali so jih
mnogi pisci. Vendar so o vzrokih
za njihov nastanek bolj ugibali.
Še do pred nekaj let smo o slikah
vedeli povedati le to, da so na-
stale v drugi polovici 17. stoletja,
najbrž v neki italijanski slikarski
delavnici, in da so povezane z
družino Herberstein. Na začetku
osemdesetih let pa je v ptujski
muzej začel zahajati avstrijski
zgodovinar dr. Maximilian Grot-
haus, zdaj predavatelj na graški
in celovški univerzi. Takrat so se
Avstrijci pripravljali na prosla-
vljanje 300 — letnice velike zma-
ge nad Turki pred cesarskim Du-
najem, ki je doseglo svoj višek le-
ta 1983 z razstavo »Turki pred
Dunajem. Evropa in odločitev
na Donavi 1683«. Maximilian
Grothaus je bil soavtor spremne
razstave v Perchtoldsdorfu z na-
slovom »Kaj je ostalo od Tur-
kov«. Mladi avstrijski zgodovi-
nar je v naših krajih iskal vse,
kar je bilo povezano s Turki. Za-
nimali so ga slike, kipi in umet-
noobrtni izdelki turškega pore-
kla in taki, ki so jih izdelali ev-
ropski mojstri »na turški način«
— »turquerije« torej. Ne samo
Slovenci, tudi drugi narodi nima-
jo ustreznega domačega izraza
za to francosko besedo.
Nekaj portretov iz ptujske se-
rije je bilo predstavljenih avstrij-
ski javnosti že leta 1983 na raz-
stavi v Perchtoldsdorfu, leta
1987 pa je dr. Grothaus objavil
obsežnejši članek v strokovni re-
viji »Mitteilungen des Instituts
fiir Ssterreichische Geschichts-
forschung«, v katerem je nadrob-
no obrazložil izvor izjemne serije
slik, jo postavil v evropski kul-
turnozgodovinski okvir (ptujska
zbirka je največja ohranjena tur-
querija v Evropi) in našel njene-
ga naročnika — Johanna Josefa
Herbersteina. Hudo napak bi bi-
lo, če se ne bi odzvali na vzne-
mirljivo odkritje. Z avtorjem smo
se dogovorili, da njegov članek
prevedemo in objavimo kot
osrednje besedilo v katalogu k
priložnostni razstavi. K sodelo-
vanju smo povabili še dr. Zmaga
Smitka z etnološkega oddelka
ljubljanske Filozofske fakuhete,
ki se ukvarja z izvenevropskimi
kulturami. Razstavo bo dopol-
njevalo še nekaj posamičnih
predmetov »na turško temo«, ki
jih hranimo v ptujskem muzeju.
Najtežji del priprav na razsta-
vo predstavlja restavriranje slik.
V preteklosti je nekdo že popra-
vljal poslikana platna, in to ne
prav vešče. Najhujše poškodbe
pa so podobe doživele na grado-
vih Bori in Štatenberg. Leta 1980
smo si muzealci sposojene slike
stežka priborili nazaj, zaznamo-
vane z brezbrižnostjo sposojeval-
cev in z objestnostjo njihovih go-
stov. Nekatere od slik so bile po-
škodovane do nerazpoznavnosti,
kar je Maximilian Grothaus tudi
zabeležil v svojem članku.
Tudi tako plačujemo davek za
miselnost, ki je pod parolo
»Umetnost ljudstvu!« v muzej-
skih depojih videla predvsem
priložnost, da se prazni zidovi
pisarn, gostišč in podobnih pro-
storov zastonj okrasijo z umetni-
nami. Ob takšni miselnosti, ki še
vedno ni povsem preživela, se ne
moreta razviti skrb in ljubezen
do umetnin. Podjetji, ki sta več
desetletij tudi z upodobitvami
Orientalcev privabljali goste, pri
zamudnem in zahtevnem resta-
vriranju ne bosta sodelovali.
Restavratorski posegi pomika-
jo našo razstavo na konec pri-
hodnjega leta. Ob letošnjem sve-
tovnem dnevu muzejcev pa smo
želeli javnosti predstaviti delovni
utrip in ustvarjalno vzdušje, ki
povezujeta sodelavce ob pripra-
vah na razstavo. Obiskovalcem
razstav so vrata teh nenavadnih
delavnic navadno zaprta. Zakaj
jih ne bi vsaj enkrat povabili
medse? Restavrator specialist Bi-
ne Kovačič, akademska kiparka
— restavratorka Metka Kavčič
in muzejski konservator Danilo
Goričan bodo prikazali svoje po-
stopke dela. Oblikovalec Jaka
Marinič pa bo predstavil obliko-
valske zamisli, po katerih bo za-
snovana velika razstava v pri-
hodnjem letu. Letošnja delovna
razstavna skica bo na ogled do
24. junija, se pravi do konca šol-
skega leta. Šolske skupine, ki se
bodo najavile vnaprej, bodo
sprejeli oba restavratorja, kon-
servator in oblikovalec ter učen-
cem pokazali, kaj in kako delajo,
muzejska kustodinja pa bo razlo-
žila, kaj vse se skriva za nena-
vadno besedo »turquerie«. Pre-
pričani smo, da bo obisk neobi-
čajne razstave otrokom ostal v
dobrem spominu. V kraju s tako
bogato kulturno dediščino, kot
jo ima Ptuj, so takšni vtisi iz
otroških let najboljša naložba v
prihodnost mesta.
Otvoritev razstave bo danes,
17. maja, ob 18. uri na ptujskem
gradu, odprta pa bo do 24. junija
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 17. ure. Vabljeni!
Marjeta Ciglenečki
Do leta 1907 so bili orieatalsU portreti zMČilnost gradu Vurberg, od
takrat naprej pa krasijo viteško dvorano ptujskega gradu. Pred letom
1969 so moški portreti pokrivali celotno zahodno steno osrednje grajske
sobane. (Iz fototeke kulturnozgodovinskega oddelka PMP, št. F 993.)
Revija mladinskih
pevskih zborov
v petek, II. maja, so se v svorani Srednješolskega centra predsta-
vili mladinski pevski zbori osnovnih šol ptujske občine. Na začetku
so združeni zbori zapeli Voščilo Branka Rajšterja in s tem počastili
spomin na dolgoletnega mentorja in sodelavca ptujskega mladinske-
ga petja.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Zveze kulturnih organiza-
cij občine Ptuj so se nam predstavili najprej pevci iz OŠ Franca Osoj-
nika z zanesljivim in prijetnim nastopom pod vodstvom Ladislava
Pulka, sledili so leskovški pevci z Ido Potočnik in Podlehničani z
Lojzko Mere. Soliden nastop sta pripravila Majda Muhič s pevci iz
Kidričevega kot tudi Mladen Ravnikar z majšperškim zborom, kljub
nekoliko nizkim sopranom. Dobro petje je predstavila Mira Harnik s
pevci iz OŠ Ivana Spolenaka, Slavico Cvitanič pa so pevci iz Gorišni-
ce pri prvi pesmi nekoliko namučili (očitno se niso slišali med seboj).
Zlatka Mikložič, ki bo ob koncu tedna s cirkovškim zborom nasto-
pila na republiški reviji v Zagorju ob Savi, je posebej lepo predstavila
Mozartov Bald prangt, den Morgen zu vericiinden. Dobro je zazvenel
sicer maloštevilni pevski zbor iz Dornave pod vodstvom Marjana Ro-
dine, soliden nastop pa so imeli tudi destrniški pevci z Marijo Stoger.
Prvič se je predstavil dekliški nonet iz Cirkovc pod vodstvom Zlatke
Mikložič, dobro naštudiran program pa so izvedli markovski pevci z
Jernejo Bombek. Tudi ta zbor bo nastopil na reviji v Zagorju. Kljub
prisiljeni spremembi pr^rama (bolezen solistke) se je lepo predstavil
pevski zbor OŠ Toneta Znidariča iz Ptuja pod vodstvom Grete Glatz,
revijo pa je sklenil zelo lepo, zveneče in čisto pe"ski zbor OŠ Olge
Meglič pod vodstvom Magde Damiš. Škoda, da se zborovodkinja te-
ga zbora, ki tradicionalno lepo nastopa na občinskih revijah, ne odlo-
či za republiško tekmovanje.
Letošnja pevska revija mladinskih pevskih zborov je bila dobra, po-
meni, da imamo občini po šolah ustrezne zborovodje, zavzete in od-
govorne do svojega dela. Čas za pevske vaje po šolah pa nedvomno
ni dober, saj potekajo vaje običajno že ob sedmih zjutraj, torej v času,
ki za petje sploh ni primeren.
Kot dobro je petkovo revijo ocenil tudi prof. Jože Gregorc, ki je
vsakoletni gost mladih pevcev.
Mladinsko petje je osnovni pogoj za uspešno delovanje odraslihh
pevskih zborov. V ptujski občini imamo lepo število odraslih pevskih
zborov, ki pa jih pesti pomanjkanje zborovodij. Škoda, da se učitelji
glasbe na osnovnih šolah ne odločajo za vodenje odraslih pevskih
zborov, samo četrtina se jih ukvarja tudi s to dejavnostjo, p. Lačen
Tretje medobčinsko srečanje
pihalnih orkestrov
Zveza kulturnih organizacij Ptuja in Občinska zveza kulturnih
organizacij občine Ormož organizirata jutri zvečer ob 19. uri na graj-
skem dvorišču v Ormožu tretje medobčinsko srečanje pihalnih orke-
strov. Če bo vreme slabo, bo prireditev potekala v dvorani doma kul-
ture v Ormožu.
Ob 18. uri se bodo godbeniki zbrali pred gradom in odšli v razne
predele Ormoža ter tam zaigrali. Na grajskem dvorišču se bodo pono-
vno sešli nekaj pred 19. uro in se ormoški publiki predstavili s po tre-
mi skladbami.	Vida Topolovec
Izginuli
»Veš, da sem opazil,« je začel tistega jutra že navsezgodaj Feliks, »da pri nas
zadnje čase izginjajo ljudje neznano kam«, ko sva se, kakor vsako jutro, srečala na
obvezni kavici.
»Kako to misliš — izginjajo!? In kdo to in kje to izginja?« sem povprašal svo-
jega gostilniškega svetovalca za vsa vprašanja.
»Tako kot sem ti rekel. Izginjajo ljudje. In to pri nas, v Sloveniji,« mi je hitel
zagotavljati in pojasnjevati.
»Da ne boš mislil, da si izumil smodnik,« sem ga prekinil, »poznam namreč ti-
ste primere izginulih iz časopisov. Če se ne motim, je lak primer tudi iz bližine Ptu-
ja. ko je izginil neznano kam. in brez sledu, nek profesionalni pilot. Pa tudi cel kup
drugih je. ki so izginili in se nikoli pojavili. Uradno pa niso niti živi niti mrtvi.
Imam prav?«
»Imašpopolnoma prav. Vendar ne mislim teh izginulih.«
»Ja — katere pa potem misliš?« me je zanimalo.
»Pravzaprav ti, ki so izginili, niso izginili.«
»Kako zdaj,« sem bil že povsem zmeden, »so ali niso izginili?«
»No, izginili so oziroma še izginjajo, vendar ne tako. da bi se — kakor rečemo
—	spreminjali v paro.«
»Feliks, zdaj pa res ničesar več ne razumem. Oziroma bolj ko mi razlagaš
manj razumem.«
»No, poglej. Izginjajo dokaj znani ljudje, ki so jih še do nedavna bili polni me-
diji, sedaj pa jih naenkrat ni več nikjer,« je začel razpredati Feliks.
»Če misliš kakšne umetnike, ti moram reči, da se včasih radi umaknejo v sa-
moto. Proč od radovedne javnosti.« sem poskušal na slepo.
A sem očitno svoje kopje zabodel v meglo, saj je Feliks nadaljeval: »Pravza-
prav ti ljudje so, in hkrati niso umetniki.«
»Poslušaj, Feliks,« sem se zatekel še k zadnjemu, kar mi je preostalo — k
prošnji, »zdaj pa res ničesar več ne razumem. Zato te lepo prosim, da mi razložiš
stvar v razumljivem jeziku. In nikar mi, prosim, ne reci, da tega ne znaš. Dobro na-
mreč vem, da to znaš. Če le hočeš.«
Kaže, da je ta moj odločni nastop deloval na Feliksa, saj je, potem ko me je
premeril z lokavim pogledom, začel: »No, pa se te usmilim,« in nadaljeval: »Ti
umetniki, ki pravzaprav niti niso umetniki, in izginjajo, so politiki. Zadnje čase na-
mreč izginjajo neznanokam ljudje, ki so še do nedavnega v slovenski in tudi jugo-
slovanski politični disharmoniji igrali prve instrumente. Do nedavnega so jih bili
polni časopisi, radio..., sedaj pa so izginili nenadoma kakor rosa. ki jo poližejo
gorki spomladanski sončni žarki.«
»Kaj pa je to tako posebnega ?« sem bil razočaran. »Bili so pač nesposobni in
so v razmerah konkurence izgubili stolčke.«
»Saj to je to. To so ljudje, ki so dolga, predolga leta bili v politiki in so znanje
iz svojih osnovnih poklicev — če so ga seveda kdaj sploh imeli — že zdavnaj poza-
bili.«
»Ne razumem, kaj želiš povedati.«
»A ne razumeš? No, poglej. V podjetjih, ki gredo v stečaj, najprej odpuščajo
slabe delavce in tako imenovani tehnološki presežek. In tise potem pojavijo v medi-
jih kot statisti v statistiki o brezposelnosti.«
»Ja, in?«
»Ja, in?« se je čudil Feliks mojemu čudenju. »Ti tovariši, ki so tako zgledno
za/urah našo državo, so naenkrat izpareli. Hočem reči, da jih ni v statistikah, ki za-
jemajo nesposobno in odvečno delovno silo. Oziroma, da ti povem to še bolj jasno
—	nikogar niso vrgli na cesto,« je kategorično sklenil Feliks svoj monolog.
»To pa ne bo čisto držalo, Feliks.«
»Kako da ne bo držalo?« se je od presenečenja Feliksu zaletela kava.
»Preprosto. Poznam namreč človeka, ki izpolnjuje vse tvoje zahteve, bil je celo
podpredsednik v Mikuličevi vladi, kije bila de facto neuspešna in ...«
»In mi hočeš reči. da so ga vrgli na cesto?« me je prekinil z nejevernim gla-
som.
»Točnq to ti hočem reči. Našega rojaka Zemljariča so, ko je skupaj z Mikuli-
čevo ekipo odslužil, vrgli na cesto.«
»Daj daj. Pripoveduj ti to komu drugemu oziroma najdi si ti za .^voje zajeba-
vanje koga druge^. Kdaj pa so še vrgli pri nas kakšnega, pa naj si bo še tako ne-
sposobnega. politika na cesto....« je mrmral Feliks predse in se začel pripravljati
na odhod.
»Počakaj no. da končam. Vrgli so ga na cesto — postal je namreč nekak .slo-
venski šef za avtocestni sistem.«
A tv moje zadnje besede Feliksa niso več dosegle, saj meje. mrmrajoč nekaj o
zajeba vanju, ki sc mi ho .ve maščevalo, zapustil.
/. neplačanim računom za oba. seveda.	Fredi
GALERIJA VERONIKE RAKUŠA NA PTUJSKI GORI
Življenja ni brez čopiča
v soboto je Veronika Rakuša,
ljubiteljska slikarka iz Ptuja, v
svoji galeriji na Ptujski Gori
odprla drugi del retrospektivne
razstave. Galerija je nastajala se-
dem let, v tem času pa se je Vero-
nika odrekla marsičemu. Lani
septembra pa je bil njen trud po-
plačan: njene slike so dobile pro-
stor, ki je po vseh dolgih letih
ukvarjanja s jlikanjem vnesel v
njeno ustvarjanje novo razsež-
nost.
I^zstavo je Veronika posvetila
dr. Štefki Cobelj, ki ji ie stala ob
strani, ko je pripravljala galerijo,
in že tudi izbrala večji del slik za
razstavo. V torek je namreč mini-
lo leto, odkar je umrla mentprica
in prijateljica ljubiteljskih likov-
nikov Ptuja. Tega dne je bil v Ve-
ronikini galeriji tudi spominski
večer.
Tokrat je Veronika razstavila
38 del, ki jih naslikala v zadnjih
letih. Nek^ del je nastalo na
mednarodnem ex tempore v
Opatiji, v slikarskih koloi^ah v
Dobrni, Novem mestu. Gornji
Radgoni, Logarski dolini. Pose-
ben del razstave pa je Veronika
Dosvetila haloškemu človeku; v
Cermožišah je letos slikala cel te-
den.
Ljubezen do platna in čopiča
je še iz šolskih Klopi. Pa je po-
tem, ko je bilo treba stopiti na
poklicno pot. izbrala strojniški
poklic, saj ni oilo ne možnosti ne
denarja, aa bi lahko odšla na li-
kovno akademijo. Ljubezen pa
je ostala, še več, postala je še mo-
čnejša, postala je način življenja
Veronike Rakusa. Že res, da ima
risanje strojniških načrtov nekaj
skupnega s slikarstvom, vendar
e v pok^licu vse drugače od tega,
car počne Veronika v prostem
času.
y slikarstvu stopa yer9nika
nairaip nn nnti pkcnresinnizma.
Najbolj blizu ji je, slike nastajajo
hitro, zapis čopiča je podrejen
hipnemu zaznavanju okolice.
Pretežno slika olje na platno, le-
sonit, kdaj pa kdai naredi tudi
kakšen akvarel. Tokrat se pred-
stavlja z olji. Ne odklanja risbe
in vendar d^aje v slikarstvu pred-
nost barvam, zakaj kot sama pra-
vi, barve so slikarstvo, z barvami
se da izpovedati marsikaj. Rada
ima sveže barve, saj jo spremlja-
jo že od rojstva dalie, — iz časov
zelenega okolja Slap pod Ptuj-
sko Goro.
Kot ljubiteljska slikarka slik
veliko ne prodaja. Proda pa jih
vendar toliko, aa si lahko kupi
platna, barve, čopiče. Veliko ma-
teriala dobi iz tujine, tako, da da
kakšno sliko, zdomci pa ji potem
prinesejo, kar potrebuje. Sicer pa
ima slike najraje doma. Pa ven-
dar se bo treba od kakšne le loči-
ti, saj je prostora zanje doma in v
galeriji vedno manj.
Razstava v galeriji Veronike
Rakuša bo odorta dva meseca
vsako soboto, če se boste torej
ob naslednjih koncih tedna kaj
potepali tam okoli, boste dobro-
došli
NaV
Čudoviti
svet
pravljice
Pod tem naslovom so se minuli če-
trtek predstavili otroci in vzgojiteljice
ptujskega vrtca na prireditvi ob še-
stem prazniku. Avla Srednješolskega
centra je bila kar pretesna za vse, ki
so prišli, da bi videli plesno-glasbeno
pravljico o Mojci Pokrajculji. Živah-
na, domiselna, prijetna za uho in oko,
vesela in otroško igriva je bila. Domi-
selni kostumi in živa glasba orkestra
iz glasbene šole Ormož so ogreli dlani
obiskovalcev.
Letos poteka že 45 let predšolske
dejavnosti v ptujski občini. Danes
ima vrtec 70 oddelkov in 35 oddelkov
tako imenovane male šole, skupaj pa
za 2.300 otrok skrbi 230 delavcev. V
petek so 6. dan svoje organizacije po-
častili s slavnostno sejo, na kateri so
poleg jubilejnih nagrad podelili tudi
priznanja Vzgojnovarstvene organiza-
cije Mirana Sagadina. Prejeli so jih:
Srednješolski center Dušana Kvedra
Ptuj, Slavko Klemenčič, Vasiljka
Vamberger in Marija Petemik.
NaV
Mladi pevci
so gostovali
v Franciji
Zbor ptujskega Srednješolske-
ga centra je za prvomajske praz-
nike gostoval v francoskem me-
stu Vierzon. Pevci so bili gostje
mešanega mladinskega pevskega
zbora in godbe na pihala »LES
VOLONTAIRES«. Ti so v Ptuju
gostovali pred štirimi leti.
Ptujčani so imeli koncert na
sam praznični dan, prvega maja,
v stari romanski cerkvi. Nastopi-
li so na osrednji praznični prire-
ditvi mesta Vierzon in dobili za
svoj nastop laskava priznanja.
Mladi pevci z zborovodkinjo
Darjo Koter so bili gostje franco-
skih prijateljev devet dni. V teh
dneh so si ogledali nekatere kul-
turnozgodovinske znamenitosti
Francije, obiskali pa so tudi Pa-
riz. V Vierzonu jih je sprejel tudi
tamkajšnji župan, mladi pevci in
godbeniki »LES VOLONTAI-
RES« pa bodo Ptujčanom vrnili
obisk 18. avgusta.
NaV
OBETI ZA KULTURO V VEČSTRANKARSKEM SISTEMU
Kultura, kje si (boš)?
Kakšna bo vloga kulture in njeno mesto v pri-
hodnje, je vprašanje, ki je bilo pred ukinitvijo inte-
resne skupnosti za kulturo večkrat glasno posta-
vljeno. V zadnjem času pa kakor da je vnema kul-
turnih delavcev in tistih, ki se jim zdi vredno na-
meniti pozornost temu vprašanju, uplahnila.
Zgodila se je sprememba, a le V organizacijskem
smislu. Denar se zbira v državnem proračunu, v
občini, levji delež v republiki. Institucije, dejavno-
sti, ki živijo in delajo na istem območju, se zdaj
delijo na republiške in občinske. Če so v interes-
nih skupnostih v letih njihovega obstoja doumeli
različnost kulturnih dejavnosti, njihove posebnosti
in še kaj, ni upati — vsaj štirje meseci, odkar je
prevzela država to dejavnost, nič ne kaže na to —
da bo kultura deležna kakšnega posebnega razu-
mevanja. Po eni strani je to razumljivo, saj država,
kakršna je in kakor je organizirana, tega ni spo-
sobna. Tudi demokracija sama kot priznavanje
političnih razlik ne more biti osnova za kulturno
politiko, pa tudi ne minister za kulturo in še nekaj
vladnih uradnikov ne.
Koliko je kultura in ali naj sploh bo politično
obarvana, pa je vprašanje, ki se v zadnjem času v
naši večstrankarski družbi pogosto zastavlja. Tež-
ko si je predstavljati, da bi odslej imeli toliko kul-
tur, kolikor imamo strank, kot si je težko predsta-
vljati nacionalni kulturni program in tako imeno-
vane občinske kulturne programe. Obstaja nevar-
nost, da takšna delitev kulture upočasni, če ne že
kar ustavi njen razvoj.
Pričakuje pa se, da bo država, prenovljena, ka-
kršna nam je obljubljena, imela več posluha za
kulturne dejavnosti in ne bo zgolj razdeljevalec
denarja, ki se zbira v njenem proračunu. Pričakuje
se, da bo razumela, da dela kulturnih dejavnosti ni
mogoče prepustiti in jih dati na trg. To pa pomeni
za nekatere davčne olajšave, pomoč svobodnim
umetnikom, varovanje avtorstva, pa davčne olajša-
ve za tiste, ki odkupujejo umetniška dela ali so po-
krovitelji kulturnih projektov. Predvsem pa naj bi
kulturi prepustili, da si sama oblikuje pravila igre
v tržnem gospodarstvu, deli denar na strokovni
podlagi in ne po trenutnem političnem vetru. Kje
bo v prihodnje kultura? Počakati bo treba še nekaj
časa...	Nav
10 - LITERARNA STRAN
17. maj 1990 - JEDNIK
Skrivnost zvezd
čutila sem kako si se
zaveroval v nagib
za hip so se vznemirile zavese
nekaj obetajočega je dahnilo vame
slišala sem lomljenje trsja
potem se Je nenadoma ustavilo
in me pogledalo
Danijela Miiller
jesenski ognji
za žarijo v mrak
strahotna žalost me objema
ko sežem v žerjavico tvojih mačjih oči
zacvrči
za mehkimi predočimi šapami
se izprožijo ostri krempeljci
in mi — oh, kakšen dolgčas —
razparajo srce
Danijela Miiller
Vročena sem.
Samo pogledaš me
in za nič na svetu mi ni več mar
razen zate,
pa četudi jutri kdo izdre nož
in umrem.
Danijela Miiller
ko bi moglo kaj uničiti
to morilsko lepoto
v katero si odet	'
ko bi jo moglo kaj razkrinkati
potegniti v vsakdanjost
jo ubiti
da me ne bi več mučila v sanjah
da me ne bi več tako blazno vznemirjala
da bi me pustila spet živeti
brez lepih misli
a naravnost
tako da ne bi nič več mislila nate
ob jutrih, ki vstajajo kot obljuba
slučajnega srečanja
ob delu, ki ne prinaša pozabljenja
ob večerih, ko ti podarjam Chopina
v življenju, ki živi od lažnih upov
čakajoč na Godota
Danijela Miiller
s topimi očmi tujcev
sedimo v krogu
s terase vzvalovi
žalostni blues
tiho zažarijo ognji
in pesem šine v sinjino
kot perut lahne ptice
Danijela Miiller
Tisoč in enkrat
se ošineva z očmi
in greva dalje.
Tisoč in eno noč
ti sedim ob nogah
in skrivnostne zgodbe
se tiho dotikajo tvojega čela.
Neslišno sedajo na preprogo,
na odseve ognja,
na lahni piš vetra z balkona,
vznemirjeno vztrepetajo
v svetlih gubah zaves
in se izgubijo — kot plašne ptice —
nekje v dehteči noči.
Šeherezada je z njimi odganjala smrt.
Midva pa sediva
v sanjah dervišev
in čakava
na resnično
srečanje.
Danijela Miiller
Skrivnost zvezd
Top, top, top, top, top, top . . .
Koraki.
Koraki in jaz.
Top, top, 'op. 'op. i^p ,ap. 'op. 'op. top. 'op-,,
Ritem korakov me na svojih valovih nosi v svet misli.
Tema se zliva v grozečo tišino v noč.
Noč. ki jo prebija zvok mojih korakov.
Sam.
Samo korak in jaz ... in zvezde.
Zvezde — kraljice vseh skrivnosti.
Opazujem te kresnice na nebu in se sprašujem:
Sam?
Odgovora ni in ga ne bo.
Zvezde ljubosumno skrivajo svojo skrivnost v tisočletja
svetlobnih let globokih breznih, ki nas zadržujejo na tej strani meja.
Sam?
Če je mravljišče v vesolju samo.
potem je tudi mravlja v vesolju sama.
Človek = mravlja.
Robert Horvat
Zveza kulturnih organizacij ob-
čine Ptuj je letos gostiteljica ob-
močnega srečanja mladih pesni-
kov in pisateljev.
Srečanje bo v torek, 22. maja
1990, v kleti pri gledališču.
Program:
ob 17. uri: pogovor avtorjev s
člani žirije
ob 18. uri: LITERARNI VE-
ČER
Dela izbranih avtorjev bo-
do brali člani gledališke
skupine DPD Svoboda Ptuj
Žirija, ki jo sestavljajo Majda Po-
trata, Darinka Čretnik in Vili
Ravnjak, je za nastop na obmo-
čnem srečanju izbrala avtorje: Li-
dijo Rakuša iz Maribora, Aljanko
KJajnšek iz Maribora, Danijelo
Muller iz Maribora, Franca Raj-
nerja iz Murske Sobote, Majo
Kert iz Maribora, Roberta Horva-
ta iz Maribora, Diano Zadravec
iz Maribora in Zvezdano Poldauf
iz Tišine.
Izbor besedil za objavo:
Branka Bezeljak-Glazer
Foto: Ivo dani. Februarja 1990.
Sedem dni v Budibalu (odlomek)
/. dan: v restavraciji Babi bul
Končno ste po dolgem, napornem potova-
nju, ki vas je stalo obilo znoja in skrbi ter ne-
gotovosti, pripotovali v slavno deželo Budi-
bul, znano po najodličnejših specialitetah. In
tu je tudi znamenita restavracija Babibul, ki
je sploh ena najboljših restavracij v tej deželi.
Ko kaki inozemci gredo v Babibul, pona-
vadi dežuje. Ker niste Budibalčan, ste seveda
premočeni, ko prestopite prag slavnega Babi-
bula. Trefija, svojega kanarčka, imate stlače-
nega v potovalki, ker bi vam od preutrujeno-
sti kar sam od sebe padel z ramena, in zato je
veliko bolje, če je v potovalki. Še dobro, da
nimate zadrge na potovalki, vsaj ni treba ven-
tilatorja za Trefija.
Usedete se na polomljen stol, ki mu je ži-
vljenjska doba skoraj že pretekla. Trefija po-
sadite na sosednji stol in čakate na natakarja.
Čakate pol ure, čakate eno uro, natakarja pa
ni in ni. Končno po dveh urah prisopiha in
takoj vse okrog sebe zasmrdi z vonjem po če-
snu. Velik je in mršav, s pričesko Elvisa Pre-
sleya, zobe pa ima kot polomljene lesene gra-
blje. Priliznjeno se nasmehne in prisiljeno
vljudno vpraša: »S čim postrežem?« Zahte-
vate jedilni list, on pa vam kot navita ura dr-
dra: »Torej ... im^mo umorjeno kumaro, za-
davljeno muho, paradižnikovo črevesje, ku-
han zob, pajkova rebrca, sirove luknje ...«
Ne poslušate ga več, ker pri sosednji mizi
močno razgraja devetdesetletni par. Starka
udari moža in oba odhitita iz restavracije.
Pozornost spet posvetite natakarju. Ignorira
vas. Zakašljate: »In kaj je specialiteta te re-
stavracije?« Natakar poskoči: »Nogavice z
molji na senco!« Odločite se za to in natakar-
ja že ni več. Po eni uri prinese nogavice z mo-
lji na senco. Toda tik pred vami mu spodrsne
in pade. Krožnik se razbije na tisoč in en koš-
ček, molji pa se razbežijo na vse strani. Ku-
har Bab ni dovolj skuhal moljev, postali so
samo gumijasti. Natakar se opravičuje in se
izmuzne skozi zadnja vrata. Cez kakih pet-
najst minut vam v desno uho prileti gramo-
fonska plošča, hip zatem pa vam dimna bom-
bica razrahlja živec v levem gležnju. Da bi bi-
la smola še večja, se vam odpre žulj na desni
peti in vsebina se izlije v čevelj. Ne zmenite
se za to. Da bi si krajšali čas, opazujete ljudi
na ulici. Neka dama lovi psa, ker ji je odne-
sel rokavico. Odmaknete pogled skozi okno,
saj prihaja natakar. To vam je povedal nos,
ker enostavno ne prenese vonja po česnu. Na
srečo še zadnji trenutek opazite na tleh bana-
nin olupek. Seveda je bil on vsega kriv. Urno
ga poberete in z grozo opazite, da je na njem
smrdeča pasja ali mačja dlaka. Ne veste na-
tančno, ali je pasja ali mačja, a naj bo ta ali
ona, smrdi in smrdi. Odpihnete jo in na ne-
srečo pristane na vašem krožniku. Hrane s
pasjo-mačjo dlako vendar ne morete pojesti.
Natakarja vljudno prosite, ali vam prinese še
eno nogavico z molji. Prizdelo ga je. Povesi
pogled in odhiti s krožnikom v kuhinjo. Spet
se zagledate na ulico. Opazite moža, ki nika-
kor ne more odpreti dežnika. Dežuje. Mož je
že ves premočen. Dežuje! To pomeni, da v
Babibul prihajajo novi inozemski gostje. Z
zanimanjem pričakujete, ali bodo ti gostje
imeli kaj več sreče kot vi. Gostje so štirje. Tri
stare gospe in pes. Pes v restavraciji! Seveda
se nesramno obnaša. Pravkar je dvignil tačko
in nekaj spustil. Pa prav pod vašo mizo. Pri-
de čistilka s cunjo in vam olajša dihanje. To-
da pes je ponovno spustil curek smrdeče te-
kočine pod vašo mizo. Očitno vas ima rad.
Gostje sedijo diagonalno od vaše mize. Na-
ročijo špagete. Opazujete psa, ki si drgne ku-
žušček ob nogah drugih gostov, liže talne
ploščice in pušča kosme lepljive smrdeče dla-
ke vsepovsod po restavraciji. Še jesti ne mo-
rete, saj iztrebek v vaši neposredni bližini
smrdi, smrdi. Odločite se za drugo mizo. Se-
veda ste v središču pozornosti, ko s krožni-
kom »potujete« od ene mize k drugi. Ne me-
nite se za to. Hladnokrvno se usedete za dru-
go mizo. Ta miza je manjša, vendar vsaj ne
smrdi. Potem veselo prilaja pes in se vam do-
brika. Odstopite mu svoj obrok, saj vam ne
diši. Pes poje rob nogavice. Moljev ne je, ker
so samci. Prične^Bruhati. Pobruha vam krož-
nik in odcvili k svoji gospodarici. Hvalabo-
gu, da je prišla čistilka in počistila nesnago.
Pes vas nekako interesira. Z zanimanjem
spremljate njegov odnos do ljudi, restavraci-
je. Ravnokar je pohodil očala neki dami in se
urezal na koščkih stekla. Potem je iz rok su-
nil nekemu gospodu, robec iz svile, ga poho-
dil in nazadnje še »podelal«. Ko se naveliča
teh svojih norčij, se usede pri svoji gospoda-
rici, ki nosi rumen klobuk. Gospa mu nevede
stopi na rep. Pes jo zgrabi za gleženj. Dama
poskoči in prevrne krožnik s špageti. Pes z
užitkom pospravi špagete in se zadovoljno
oblizne. Sili ven, ker ga tišči na potrebo. Da-
me zapustijo restavracijo. Neha deževati. Od-
dahnete si, ko pes izgine za ovinkom. Ker da-
nes še niste ničesar použili, si naročite Buci-
ko v jušni omaki. Cez tričetrt ure je natakar
»že« nazaj. Omaka je dobra, odlična. Z vese-
ljem jo pospravite. Bucika se vam je zatakni-
la v grlu. Ne morete požirati, še dihati ne!
Čutite, kako vas je bela žena že prijela za ro-
ko. Zadnjo sekundo vas močna roka udari po
hrbtu in vam zrahlja hrbtenična vretenca. To
sedaj ni važno, glavno, da spet lahko dihate.
Zahvalite se tipu, ki ima v nosu uhan in vreč-
ko, polno belih miši. Za pijačo vam priporo-
ča Ujčev žabji liker. Kar brez vašega dovolje-
nja vam ga čez pol ure prinese. Liker se vleče
kot mastno tkivo. Je zelenosive barve z rume-
nim odtenkom. S koncem mezinca ga pokusi-
te. Strese vas kot elektrika, in to pri napetosti
1000 V! Vsega vam je že dovolj. Natakarju
rečete, da bi plačali. Hitro napiše račun. No-
gavice z molji na senco vam zaračuna trikrat,
enkrat Buciko v jušni omaki in seveda sladki
Ujčev liker. Hočete se mu postaviti po robu,
a ne bi si radi nakopali težave z dihali, še po-
sebej, ker ste občutljivi na česnovo aromo.
Natakar vas dobesedno odere, vi pa kot vlju-
den gost seveda »z veseljem« plačate. Poišče-
te še Trefija na sosednjem stolu, ga zatlačite
v potovalko in odidete iz Babibula s prisego,
da je bilo to prvič in zadnjič.
Sedmi dan: Zadnji dan v Budibalu
Ko ste se prebudili, ste bili kot starec. Od
slabo prespane noči so vam »zrasli« podoč-
njaki, veke vam niso hotele ostati dvignjene,
vse vas je bolelo. Pogledali ste na uro. Pet do
sedmih. Ob dvanajstih imate letalo za do-
mov.
V trgovini si kupite hamburger. Trefiju in
Mimi pa kupite Ptičjo specialiteto. Trefi vam
»pove«, da je to isto kot Ptičja pogača, le
pod drugim imenom. Skomignete z rameni.
Kavsne vas v prst. Malo ste že zadremali, ura
pa je že pol dvanajstih. Trefi in Mimi se po-
slavljata. Obema tečejo solze. Drug drugemu
obljubita, da si bosta pisala in si ostala zve-
sta. Mimi odleti. Ura je že tričetrt na dvanaj-
stih. Pohiteti morate. Ko s silo tečete prek
mosta, vam spodrsne in padete v vodo ...
Zbudite se. Čisto ste mokri. Pa saj ste pod
vodo. Glej no, še dihate lahko. Priplavate do
hiše, ki stoji v vodi. Odprete vrata. Čudno, da
miza in stoli ne plavajo. V hiši zagledate star-
ko. Ko se obrne, vas njena »lepota« tako
omami, da padete. Poškodba je res huda.
Glavo vam je odneslo od telesa. Sedaj vas
je samo glava. Še jesti ne morete. Seveda, ko
pa nimate želodca, niti lakote ne morete čuti-
ti. Po dnu se prikotalite spet do tiste hiše,
kjer ste pustili telo. Sestavite se. Hladnokr-
vno ubijete starko, ker je pač ne prenesete.
Potujete dalje po vodi. Naenkrat se z vami
dogaja nekaj čudnega. Spremenite se v koc-
ko, pa v tetraeder, dodekaeder, sedaj ste pre-
praženo jajce, pa neizvaljen pisalni stroj, kur-
je oko, kaktusova bodica, sedaj ste jajce, iz
katerega leze dinozaver, in ta dinozaver ste
vi, torej ležete iz samega sebe... Grozno!
Potem pride Veliki Nič in vas poje. Ne vidite
se, ne slišite, samo čutite se ...
Prebudite se ves prepoten. Žena vam me-
njuje obkladke, Trefi sedi na svetilki poleg
nočne omarice in vas gleda. Žena odide, ker
je nekdo pri vratih pozvonil. Ne veste, ali se
vam je to samo sanjalo, namreč to, da ste bili
v Budibalu, ali pa je nemara res. Na tleh opa-
zite prav takšno kocko, kakršni ste bili pod
vodo. Dvomite, ali so sanje ali je res. Pogle-
date Trefija in že veste rcsnico ...
f EDNIK -
LITERARNA STRAN - 11
l^jubezenska pesem
^^dinetna si v mesečini,
yedno rta voljo meni
loplo ter vlažna,
Ijrez smeha, voljna,
poletna trava.
malo do greha
in sp^^ bova srečna
jff sama.
prihaja.^ kakor naliv
soparnega poletnega dneva
osvežilo življenja
1^0 moč poneha, prideš
Ja planem kakor val
jfj udarim v votlino
jo zalijem z življenjem
goginja, boginja oh tebi bledi!
Franc Rajner
Alinkcija
Zrela breskev se razpoči
in njen sok se pocedi,
vonj zaneti v meni ogenj
se v inferno razgori.
Kako utripa mehka luknja na sredini,
ko se dotaknem nje mesa,
in plamen zaigra
v divjem ritmu sambe.
Pohote brezno se odpre
v vulkansko žrelo,
pod katerim lava vre
in pljuska ob robove
razlije se v plameneči jezik sreče,
ki po duši steče v srce
in do vpitja žge.
Na jeziku plamen pleše:
kako čudovito si, dekle!
Obračanje bridkega meča
Vsak spomin nekoč umre,
razblini se,
kakor odsev sončnega žarka
v globoki vodi,
a bridki meč,
ko v meni se obrne,
prižge podobe stare,
kakor fdm,
da steče
skozi moj spomin,
ropotajoče,
jekleno bitje
tuleč od bolečine.
Šele čez nekaj dni
izderem bridki meč
iz duše si,
krvavečega srca
grenka solza kane,
vroča,
na zeledenelo pot spomina . . .
Franc Rajner
Nič me ni še tako vznemirjalo
kakor ta roževinasto prozorna misel nate.
Na tvoje bele zobe,
na tvoj molčeči pogled
in prezeble roke.
Nič me ni še tako vznemirjalo
kakor ti,
ko te zebe
in ko si mrk
in ko podiraš že postavljene gradove
in ko hitiš navidezno prazen po ulici,
za tvojim hrbtom pa zahaja sonce . . .
Aljanka Klajnšek
Vročično olajšanje dneva,
ki izginja s teboj.
Neenakomerno dotikanje
tvoje oddaljene kože
—	kakor peneče se bližanje
dvoje ločenih ustnic . . .
—	in poljub!
Aljanka Klajnšek
Kakor odprta goloba
^ta izginila v noč. . .
tisto mrzlo noč,
izven obsega časa in prostora,
prepojeno z dotiki
'n šepetanjem
Aljanka Klajnšek
Nasanjaj se
stopi pred tisto klop v mesečini,
o6 kateri drhtiš,
^ijo malikuješ
^ smisel svojega bivanja
"J izginjaš v noč,
^bsuta s poljubi. . .
Aljanka Klajnšek
je trenutek,
^o povem besedo,
se razleti. . ,
^akor morje,
y je vzkipelo,
mršenje tvojih prasketajočih las!
Jfe bližaj se!
l^oj obraz!
'Vaj žareči obraz,
^bsut s poljubi druge,
jo nalezljivi sijaj,
y me preganja do onemoglosti,
^^kreča bolečina,
^^ bi si opekla ustnice
^ 'vojim neizbrisanim dotikom!. . .
Aljanka Klajnšek ' ^
Suša
Potoki solz
so stavkali.
Cisterne so se polnile:
vsako jutro je bila ena polna
in vsak večer dve prazni. . .
Ljudje so obupali
in jih niso več molili.
Za majhne
kartonske
živinske
vstopnice
so se stepli ob vsaki priložnosti.
In požirki vode v prahu
so še vedno bolj spodbujali
rast radikalnih razmišljanj,
še vedno dosti bolj
kot sok,
ki so ga reklamirali
brkati in bradati
tovarniški dimniki. . .
Lidija Rakuša
Obsodba
Kompliciraš!
Veliko govoriš in malo poveš!
Ne šali se na svoj način.
Ne smeš!
To je prepovedano!
Strogo prepovedano!
Pa daj no!
Kaj res ne moreš govoriti štosov,
takih štosov,
kot jih vsi govorimo ?
Govoriti in misliti
sta vendar dolžnosti!
Živeti je pravica.
Umreti je dovoljeno.
Kaj res?
Lidija Rakuša
Moja podoba
Nimam imena.
Samo tisto zraven,
še obraza ne vidiš več
v svojem lastnem ogledalu . . .
Megli se ti pred očmi
in jasnina spomina izginja,
ko stopiš na ulico.
Lidija Rakuša
Odrineš se
in drsiš v blagem loku
do roba,
previsa krivulje:
trenutek neobstajanja —
Nato te zagrabi
strmina: hitro, hitreje, divje
tesneje rastejo stene
lačnega vijaka, ki požira in te
izpljune,
zopet zajame,
ne izpusti,
magični
ples.
Brez sape. Razdrtih oči. Odplaknjen na dno.
Na dnu je
praznina,
ničelna točka.
Pred tabo je klanec.
Za negativni kvadrant ni poti, ne kažipota.
Diana Zadravec
Jeklena vrv poje v viharju.
Plešoč nekateri,
drugi počasi,
stopajo po žici napeti.
Veliko naenkrat pa zopet nihče.
Mnogo jih pade;
dvoma trnu tek, bežen pogled
nazaj
že svet se vrtinči
jekleno nebo obala v soncu vabljiva globina
hladno naročje
sivih valov z belimi rokami
Sam si na žici napeti,
dlan dlan izpusti
iščoč ravnotežje.
Dlan v dlan več ne seže.
In mi na gluhi mrtvi obali
zremo po
jeklu, ki žarek odseva,
v Kanaan.
Plešoče postave na
obali s soncem obsijani —
ne ozirajo se več nazaj.
Moledujem za njihov pogled.
i ' 1 ' • i ' i Diana Zadravec	^
Igralska žilica
(odlomek)
Skoraj sem se zadavila
v navalu smeha, ki je sle-
dil. Skušala sem mu razlo-
žiti, pa se ni pustil prepri-
čati.
»Končano je!« je dejal
mirno. »Kaj boš storila?«
Bila sem besna. Ko rev-
ček začuti nevarnost, se
umakne. Sklenila sem, da
bom igrala tudi pred njim.
»Res je, da mi manjka
še tri mesece do polnolet-
nosti. Ampak ker si ti kot
oče že polnoleten, lahko
opravim splav brez vedno-
sti staršev, le ti moraš pod-
pisati!«
Nisem bila prepričana,
ali je to res. Nekoč sem
zvedela to od prijateljice.
Toda Gregor se na te stva-
ri sploh ni spoznal. Bil je
videti obupan.
»Kaj bo, če pride stvar
na dan?«
»Prav toliko si ti kriv
kot jaz!« sem ga zbadala.
»Uredi, kakor hočeš,
mojega podpisa ne bo.
Midva se ne poznava
več!«
Zavila sem v lokalček in
si naročila limonado. Sa-
mo da je nekaj hladnega,
da bi pogasila jezo, ki se
je kuhala, kar pa ni zmoti-
lo Andreja, ki je nasmejan
sedel nasproti.
»Vidim, da imaš teža-
ve!« se je režal.
»Tebi nikdar ne pridejo
do živega. Kadar te vidim,
se smejiš!«
»To je zaradi zdravja!
Ti lahko kaj pomagam?«
»Ah ne, saj ni nič take-
ga!«^
»Že vem, z Gregorjem
sta se sprla!«
Nekaj takega, da!«
Samo gledal me je in se
režal. Obraz, ki spravi vsa-
kogar v dobro voljo! Zrla
sva v oči drug drugemu,
dokler se nisem zasmejala
in umaknila pogleda.
»No vidiš, je že bolje!«
»Andrej, kaj bi ti storil,
če bi bila tvoja punca no-
seča?« sem ga kar vpraša-
la.
»Hočeš reči, da je tisti
prasec ...« je bil takoj na
nogah, pa sem ga pomiri-
la. Razložila sem mu, kaj
sva storili z Mari in kako
je Gregor na to reagiral.
»Če hočeš resnico, te ni
vreden! Usrane je!«
Kritika mi je bila kar
všeč in Andrej tudi.
V svoji »rezidenci«,
je bila kakor po bombar-
diranju, sem mislila na
Andreja. Prepričana sem
bila, daje morda on tisti, s
katerim bi se dobro razu-
mela.
»Si ti to vedela?« sem
zaslišala očeta, ki je razla-
gal mami, da je bil v šoli.
Zmrazilo me je, ko sem
slišala odmevanje njego-
vih korakov na stopnicah.
Planil je v sobo in me
klofnil. Pogledala sem ga
kot ris. Še nikdar me nih-
če ni udaril. Tudi če sem
imela kakšno slabo oceno,
je vedno ostalo le pri be-
sedah.
»Da moram za tako sra-
moto zvedeti od razredni-
ka. Zakaj nama nisi mogla
sama povedati?« je kričal
in ponovil vprašanje:
»Si ti to vedela? Punca
je noseča!« - ^
Mati je prebledela. Oba
sta strmela vame in čaka-
fa,'da se bom zjokala. Na-
mesto tega sem se na-
smehnila, kar je očeta še
bolj razjezilo.
»Od kod pa stari to
ve?« sem vprašala.
»Staremu,« je oče pose-
bej poudaril,« je povedala
Tina, ki ima vsaj še nekaj
smisla za moralo!«
Nisem mogla drugače
— spet sem se zasmejala.
»Sicer razrednik ni bil
čisto prepričan, zato se
bom prepričal jutri. Takoj
zjutraj greš na pregled!«
je grmel očka.
Ko sem zvečer po tele-
fonu razlagal vso zmešnja-
vo Mari, se je grozno za-
bavala.
V čakalnici je bilo poleg
mene še nekaj žensk, ki so
me ostro opazovale in se
pomembno pogovarjale.
Sem in tja sem ujela kak-
šno besedo, ki se je nana-
šala na mladino, ki nima
več dostojanstva. Oče je
togo zravnano sedel ob
meni in srepo strmel pred-
se. Smilil se mi je, kaj vse
je moralo divjati v njem.
Nenadoma me je zgrabila
panika. Preštevala sem
dneve od tistega, ko je bil
pri meni Gregor. Bila sem
čisto potna in vedno sem
prihajala do enakega re-
zultata. Naenkrat me je
minil ves pogum, še do-
bro, da se je oče že zdivjal
in je bil pripravljen na
najhujše. Če je res ...
Poklicali so me. Noge
so mi klecnile, ko sem sto-
pala proti ordinaciji.
Zdravnica se mi je zdela
kakor stara coprnica.
Oče je sedel zunaj in ča-
kal. Ko sem se spet prika-
zala, je skočil pokonci in z
vprašanji napadel zdrav-
nico.
Ne, nič ni, vse je v re-
du!« mu je odgovorila.
Klicala je Mari. Nazna-
nila je, da ima dobro ide-
jo, da bodo vsi šokirani,
če jo izdelava.
Nekdo je pozvonil. Sli-
šala sem mamo, ki je
oznanila, da sem v sobi, in
potem korake na stopni-
cah. Vstopila sta Gregor
in Andrej. Mari sem rekla,
da jo bom poklicala nazaj,
in odložila slušalko. Obse-
dela sem na postelji in po-
zdravila prišieca.
»Veš, nekaj bi ti rad po-
vedal ...«je začel Gregor.
Andrej je zlezel za moj hr-
bet in rekel, da mora tele-
fonirati. Nekaj je čebljal v
slušalko, Gregor pa je dra-
matično recitiral:
»Oprosti, srček, takrat
sem bil tako zmešan!«
»Ne trudi se, Gregor!«
sem ga umirila.
»Se ne bi vrnila?«
»Ne!«
»Odpustim ti tisto! Se-
strična mi je povedala!«
»Ti boš meni odpuš-
čal?« sem ponorela.
»Bodi spet moja!«
Začutila sem Andrejeve
roke, ki so me od zadaj
objele okrog pasu. Počasi
je rekel:
»To bi se pa moral z
menoj pogovoriti!«
Naslonila sem glavo na
Andrejevo ramo in izpod
priprtih vek pogledala
Gregorja, ki je zaloputnil
vrata za seboj.
Maja
12 - OD TU IN TAM
17. maj 1990 - TEDNIK
f EDNIK ~
OD TU IN TAM « 13
LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ
PRI LENARTU IMAJO VELIKO
ZGODOVINSKO BOGASTVO
Nekoč so bih
gradovi. . .
v bližini Benedikta leži vas
pravanja. V njej je svoj dvorec
ogradil nekronani kralj Sloven-
skih goric Dominik Colnik. To pa
fli edini dvorec, ki je stal na teh
tleh. Na mestu sedanje Hafnerje-
ve hiše je nekoč stal grad Drava-
nja, ki se omenja okrog leta
1680. O njem je malo znanega,
razpadel je sredi 19. stoletja. To-
liko smo o tem gradu izvedeli iz
Krajevnega leksikona Dravske
banovine iz leta 1937.
Dominik Colnik je bil daleč
znana osebnost. Rodil seje 1830.
leta kot sin premožnega posest-
nika pri Treh kraljih. Ko je po-
dedoval veliko premoženje, si je
v Dravanji leta 1860 postavil
dvorec in »krajnski kozolec« z
gospodarskim poslopjem. Danes
stojita še lep hrastov kozolec in
dvorec, ki se počasi ruši.
Colnik je bil napreden kmet in
ima veliko zaslug za razvoj sad-
jarstva, živinoreje in vinogradni-
štva. V mladih letih je obiskoval
Podkovsko in ranocelniško šolo
v Ljubljani, ki jo je vodil dr. Ja-
nez Bleiweis, izdajatelj tednika
Novice. Tam se je navzel narod-
ne zavednosti in naprednega go-
spodarstva, ki ju je potem širil
med domačini. Zaradi svoje ra-
dodarnosti in širokogrudnosti je
posestvo postalo zadolženo. Col-
nik je na svojem domu v Drava-
nji sprejemal študirajočo mladi-
no m napredne Slovence, veliko
časa je posvetil javnemu delu, saj
je dopisoval v Novice, Sloven-
skega gospodarja ter Slovenski
narod in ustanovil kmetijsko či-
talnico v Benediktu. Zaradi dol-
gov je moral dvorec prodati kme-
tu Janezu Ploju, saj mu ljudje, ki
Jim je bil prej dobrotnik, niso po-
magali. Dominik Colnik je po-
tem živel v neki viničariji v
Štrajngovi, kjer je nesrečno pa-
del po stopnicah v klet in se ubil,
star 63 let.
Janez Ploj je nekaj let dobro
gospodaril, po smrti pa je njego-
va žena posestvo prodala kmetu
Bernjaku. V tem času je v hlevu
še kraljevalo okrog 100 živali. Po
letu 1945 pa so Bernjaku naložili
tako veliko obvezno oddajo, da
je ni zmogel. S tem si je prislužil
šest let zapora, posestvo s stavba-
mi vred pa so takratne oblasti
nacionalizirale. Posestvo je pri-
padlo Kmetijski zadrugi, v dvor-
cu so živeli delavci zadruge. Hle-
ve in stavbe so slabo vzdrževali.
Kot je povedal Franc Trinkaus,
ki živi v bližini dvorca, je pred
približno dvajsetimi leti v hleve
udarila strela. Po tem so jih sla-
bo popravili. Z leti so se iz gradu
izselili delavci Zadruge, hleve so
izpraznili. Danes je od hlevov
ostal le še kup kamenja. V dvor-
cu se rušijo stropi in stopnice,
odpadajo strešniki, stekla že dol-
go ni v oknih. V vhodni veži so
še ostanki fresk z motivi iz kmeč-
kega življenja in podobe pokraji-
ne, celo Blejskega jezera. Še naj-
bolj kljubuje času hrasov kozo-
lec, edinstven na tem koncu.
Pred leti je dvorec želela kupi-
ti Simončičeva iz Žalca in urediti
stavbo za kmečki turizem, ven-
dar časi takim idejam še niso bili
naklonjeni. Danes bi dvorec tež-
ko obnovili, potrebnih bi bilo
preveč sredstev. Kozolec je že
opazilo spomeniško varstvo, ven-
dar to za obnovitev dvorca zago-
tovo nima sredstev.
V bližini stoji tudi slatinski
vrelec, ki ni uporaben. Iz njega
žubori voda; starejši se še spomi-
njajo, da so hodili k vrelcu po
zdravilno vodo. Danes je zaraš-
čen in zapuščen od ljudi, voda
pa še vre iz zemlje in čaka na
boljše čase.
Čolnikov grad s kozolcem, ki bi ga moralo zakrivati gospodarsko po-
slopje, pa je danes le še kup kamenja.
Eden od stolpov dvorca v Dravanji.
Razvaline nekoč lepega pročelja.
Žuborenje ni ponehalo kljub zapuščenosti.
Freska v veži.
Slatinski vrelec.
Obiskali smo Benedikt
Benedikt r Slovenskih Goricah je zadnje večje naselje ob glavni ce-
sti Lenart—Gornja Radgona. Krajevna skupnost ima 14 manjših nase-
lij, okoli 1900prebivalcev, razteza pa se na 24 km'. Ob glavni cesti proti
Radgoni nas na Benedikt najprej opozori znamenita cerkev Sv. trije kra-
lji.
Tajnik te krajevne skupnosti je
Milan Gumzar. Kot večina slo-
venskogoriških krajevnih skup-
1
nosti so tudi v Benediktu zadnja
leta največ truda vložili v nape-
ljavo vodovodnega omrežja in
povečanja števila telefonskih pri-
ključkov v oddaljenejših nase-
ljih. Tudi nekaj potokov so regu-
lirali in meliorirali nekatere doli-
ne, kar pa je v krajevni skupnosti
sprožilo precej različnih in celo
nasprotujočih si ocen. Pohvalijo
pa se lahko, da ima od 500 go-
spodinjstev telefone kar 384, tri
četrtine gospodinjstev pa je na-
vezanih na mariborsko vodovod-
no omrežje. Zadnje čase razmiš-
ljajo tudi o tem, da bi uredili
manjše vodovode za posamezna
naselja iz domačih vodnih virov,
večjih studencev, ki pa so veči-
noma še opuščeni in jih bo po-
trebno ustrezno sčistiti.
Letos nameravajo povečati te-
lefonsko centralo za 50 priključ-
kov, nadaljevali pa bodo tudi
gradnjo vodovoda od Štajngrove
do Ločkega Vrha. Polovico de-
narja so zanj zbrali krajani, polo-
vico pa Območna vodna skup-
nost. Iz denarja, ki ga zbirajo po
občinskem samoprispevku, pa
bodo zgradili prizidek k vrtcu, v
katerem bodo jasli. Veliko star-
šev se namreč vozi na delo v Ma-
ribor, Lenart in Gornjo Radgono
in so jasli nujno potrebne. Ob
starem delu Benedikta raste na
hribu naselje novih hiš; te zidajo
predvsem mladi ljudje, ki so se
odločili, da bodo ostali doma.
Kraj ima tudi pogoje za razvoj
turizma. Ne samo na turističnih
kmetijah. V bližini je, sicer za-
puščen, grad Drvanja, poleg tega
pa so tam tudi slatinski vrelci,
zanimivi za obiskovalce. Tudi
cerkev Sveti trije kralji bi bila, če
bi jo uredili in jo bolje predstavi-
li širši javnosti, gotovo zanimiva
izletniška točka. Sicer pa, kakor
veliko krajev v Slovenskih gori-
cah Benedikt še sramežljivo skri-
va svoje možnosti za turizem.
^^avne ceste se zanimiva cerkev Trije kralji lepo vidi. V njej sta dva znamenita oltarja; zgradili so jo leta
OBISKAU SMO BENEDIKT
V pričakovanju novih
prostorov
v Benediktu je edini proizvodni obrat, če odštejemo nekaj zaseb-
nih — oljarna in storitvene obrti — delovna enota Peka Tržič. Proiz-
vodni obrat so leta 1984 namestili v stari osnovni šoli. V njem pa je
trenutno 106 zaposlenih. 90 % je žensk. Pravzaprav je ta obrat velika
šivalnica, v kateri izdelujejo zgornje dele obutve.
Katarina Lepoša, kije že nekaj let vodja obrata, nam je povedala,
da so v obratu zaposleni predvsem domačini in da so rezultati šivalni-
ce podobni tistim v Tržiču. Podobna pa je tudi tehnološka opremlje-
nost. V obratu delajo v obeh izmenah, povprečni osebni dohodek pa
je 2800 dinarjev. Večino svojih izdelkov prek Pekove obutve izvažajo,
za domači trg delajo le okoli 30 "n proizvodov.
Kot nam je še povedala Katarina Lepoša, si delavci tega obrata
želijo predvsem novih delovnih prostorov, saj je v stari osnovni šoli
prostora premalo. Nekaj poskusov, da bi jih pričeli zidati, je že bilo, a
je sredstev, tudi tistih za nerazvite, trenutno premalo.
Delavke Peka v Benediktu. Prostori so pretesni.
14 - OD TU IN TAM
17. maj 1990 - TEDNIK
16 let ptujskega karateja
Svet danes loči dve obliki ka-
rateja: klasični karate in kick bo-
xing. Borbe klasičnega karateja
potekajo na tatamiju (borilnem
prostoru) v kimonih, borbe kick
boxinga pa v ringu z zaščitnimi
rokavicami in v hlačnih trenir-
kah. Obe zvrsti poznata semi in
full contact obliko borbe. Pri se-
miju se udarci v glavo samo na-
kažejo, medtem ko so udarci v
telo precej močni. V fullu se tek-
movalca borita do knockdowna
ali izteka časa. Semi contact kla-
sičnega karateja v športni verziji
traja do 6 točk, v tradicionalni
do 2 točki. Full contact klasične-
ga karateja pa poteka brez zaščit-
ne opreme do knockdovvna (tak-
šni so npr. okinawski stili in
Oyamin kyokushinkai).
V	Ptuju imamo obe zvrsti ka-
rateja. Klasičnega trenirajo v
SKK »JOŽE LACKO« pod vod-
stvom Silvestra Vogrinca, kick
boxing pa v KLUBU BORIL-
NIH VEŠČIN pod nadzorom
Vladimirja Sitarja.
V	Ptuju se je karate prvič poja-
vil 1. 1975 v klasični obliki, in si-
cer kot budokai stil, ki ga je vo-
dil Srečko Arnuš. Treningi so po-
tekali v Domu JLA in na Dra-
vinjskem stadionu. L. 1980 so se
preselili v Klub mladih. Glavni
trener je postal Vladimir Sitar, ki
se je tesno povezal z Budokai
zvezo Hrvaške (današnja zveza
za kick boxing in kung fu), ta-
kratno opozicijo Karate zvezi Ju-
goslavije (KZJ). Na čelu zveze je
bil dr. Emin Topič, ki je budokai
stil kreiral na podlagi shotokana
in sankukaija, obenem pa bil za-
četnik full contact karateja pri
nas. Vladimir Sitar se je ves po-
svetil kick boxingu, najprej kot
uspešen tekmovalec, nato kot
trener in sodnik. Leta 1989 je
svoj klub preimenoval v KLUB
BORILNIH VEŠČIN Ptuj in je
brez dvoma najbolj zaslužen za
razvoj kicka v Sloveniji. Sitar je
bil tudi najboljši tekmovalec klu-
ba, zelo dobri pa so Martin Go-
lob, Alojz Vidovič, Branko Pe-
čar, Stanko Satler, Gorazd Štum-
berger idr. Klub borilnih veščin
je član vrste zvez, ki gojijo kon-
taktne borilne športe (YU KICK
ZVEZA, KUNG FU ZVEZA,
TAE KWON DO ZVEZA, idr.).
Sitar se zanima tudi za druge
borilne veščine. Največ njegove
pozornosti je pritegnil kitajski
kung fu stil Wing Chun, ki ga je
spoznal prek svetovnega kung fu
prvaka Milana Prosenice. To ki-
tajsko veščino je v svojem klubu
nekaj časa celo poučeval.
Medtem pa je klasični karate v
Ptuju nadaljeval svojo pot. Silvo
Vogrinec, prej član budokaija, je
1. 1979 prešel k najbolj priljublje-
ni obliki karateja v svetu: SHO-
TOKANU. V Ptuj ga je prinesel
Boris Miočinovič iz Zagreba.
Najprej so delovali kot sekcija
Kluba mladih in se 1. 1985 regi-
strirali kot K K »BOREC« Ptuj.
Trenirali so precej trd karate, saj
so se borili brez analiz in sojenja.
Ker se niso udeleževali tekmo-
vanj, je klub v 1. 1987/88 prene-
hal delovati. Renesanso je doži-
vel konec 1. 1988, ko sta klub
prevzela kot trener Silvo Vogri-
nec in kot predsednik Slavko
Debelak-Jaka. Preimenovali so
se v Shotokan karate klub »JO-
ŽE LACKO« Ptuj in postali čla-
ni Zveze karate organizacij Slo-
venije (ZKOS je članica svetovne
WUKO federacije, ki goji špor-
tni karate in jo priznava Olimpij-
ski komite), obenem pa si priza-
devajo za priključitev k SKI-YU
(Shotokan karate International),
ki goji tradicionalni karate. Naj-
uspešnejši tekmovalec kluba je
bil Silvester Vogrinec, njegov
klub pa je dal celo vrsto uspeš-
nih borcev, kot so Slavko Debe-
lak-Jaka, Franc Širovnik, Danilo
Leber, Saša Čeh, Andrej Cafuta
idr.
Vogrinec je v klub vnesel stari
duh samurajev, saj je mojster
kenda, japonskega mačevanja, in
aikida, goloroke samoobrambe,
ter ekspert za kobudo, uporabo
hladnega orožja. Zelo ga zanima
bioenergija, ki jo preučuje kot
inštruktor Tai chija. Za kendo in
aikido pa namerava odpreti sek-
cijo.
Za katerokoli obliko karateja
ali borilne veščine se boste že
odločili: DOBRODOŠLI STE V
OBEH KLUBIH, kajti klub je
samo eden, različne so le oblike
oz. metode dela.
Najboljša tekmovalca zadnjih let v KLUBU BORILNIH VEŠCiN:
Alojz Vidovič (desno) in Martin Golob (levo).
KORANTOV POKAL IN DRŽAVNO^!
PRVENSTVO	" ^
Najuspešnejši
domačini
v soboto, 5. maja, je bilo v Markovcih državno prvenstvo veza-
nih letalskih modelov in Korantov pokal. Udeležba je bila majhna,
kljub temu pa so bili tekmovalci z organizacijo zelo zadovoljni. Kot je
povedal kar dvojni zmagovalec Marjan Ivanček iz zagrebške Treš-
njevke, je tako zaradi manjšega zanimanja za to zvrstpri mlajših. Ti se
raje odločajo za radijsko vodene in prostoleteče modele.
Vezani modeli so s tekmovalcem povezani po dveh jeklenih ži-
cah, tekmuje pa se v treh disciplinah: v hitrosti, akrobacijah in ekip-
no.
V hitrostnih modelih je zmagal Marjan Ivanček iz Trešnjevke s
hitrostjo 250 kilometrov na uro, drugi je bil vedno odličen Oton Ve-
lunšek iz Ptuja z 244 km/h in tretji Ahmed Hrustanovič z 241 km/h.
Sledili so: Matjaž Praprotnik (F^uj), Nikola Borovac (Zenica), Peter
Alič (Ptuj).
V	kategoriji akrobatskih modelov je prav tako zmagal Marjan
Ivanče!: pred Stanetom Rozmanom iz Ljubljane in Slobodanom Paži-
nom iz Zenice. Sledila sta Peter Bezgovšek (Ptuj) in Sinjo Zarič (Ptuj).
Ekipno se tekmuje tako, da nastopata dva tekmovalca, prvi kot
pilot in drugi kot mehanik. Model mora v čim krajšem času preleteti
10 kilometrov. Rezultati so bili zelo tesni, po posvetovanju pa so ugo-
tovili naslednji vrstni red: 1. mesto Zarič —Farteli (Ptuj), 2. Bezgo-
všek—Lesošek (Ptuj), 3. brata Pažin (Sarajevo), 4. Velunšek Alič
(Ptuj), 5. Borovac Praprotnik (Franjo Kluz Zenica, AK Ptuj).
V	soboto in nedeljo pa so pripravili ptujski modelarji medrepu-
bliško tekmovanje za pokal prijateljstva, na katerem so nastopile vse
republiške reprezentance, in republiško prvenstvo - prostoletečimi
modeli. Nastopilo je nad sto letalskih modelarjev.
M. Samec
ROKOMET
Drava prevzela vodstvo
v soboto sta obe naši ekipi, ki
nastopata v prvi republiški ligi,
izgubili na gostovanju. Članice
Drave so izgubile na Ravnah,
člani Ormoža pa v Kozini. V
vzhodni drugi republiški moški
ligi je Velika Nedelja z 28:14
zmagala v Črenšovcih, v zaosta-
lem srečanju pa ji je po prazni-
kih spodrsnilo v Celju, kjer je iz-
gubila z 18:19. Člani Drave so
zmagali v Šoštanju, Krog pa je
izgubil na Ravnah. Zato je sedaj
v prednosti Drava, vendar bo še
zelo zanimivo, saj bodo vsa odlo-
čilna srečanja odigrali v zadnjih
štirih kolih. Odlično pa so se
odrezali starejši pionirji Drave,
ki so se v tekmovanju SŠD uvr-
stili v republiški finale (23. maja
v Ptuju!).
JADRAN-ORMOŽ 26:20
(13:7)
Ormožani (brez Hedžeta, An-
toliča in Zabavnika) v Kozini ni-
so imeli možnosti, saj so domači-
ni igrali zelo zavzeto in zmagali
popolnoma zasluženo.
Ormož: Gaberc, F. Šandor 6,
M. Šandor 1, Sabo 6, Djarmati 2,
N. Potočnjak, Vincek 1, A. Po-
točnjak 3, Rajh 1, Valenko.
FUŽINAR-DRAVA 21:17
(12:10)
Ptujčanke so nastopile brez
Mumlekove, in to se je v klju-
čnih trenutkih zelo poznalo. Do-
mačinke so bile v stalnem vod-
stvu, vendar so se jim igralke
Drave večkrat zelo približale, na-
zadnje na 19:17, toda do preo-
brata ni prišlo.
Drava: Sitzenfrei, Gomilšek 1,
Fridl 4, Malek 6, Špari 4, Farkaš,
Horvat, Jurkovič 1, Koštro,
Turk, Jurleta.
ŠOŠTANJ-DRAVA 29:35
(12:17)
Rezultat kaže, da ekipi igri v
obrambi nista posvečali posebne
pozornosti. Zato so hitri domači
igralci dosegli res veliko zade-
tkov, vendar je bil napad Drave
še boljši. Razen v začetku, ko so
nekaj minut vodili domačini, je
bila prednost na strani Drave, v
večjem delu kar osem zadetkov.
Drava: Koštomaj, Kramber-
ger, Bučar, Vrtarič 4, Terbuc 2,
Simac 4, Čeleš 3, Ramšak 6, Ke-
lenc 2, Sagadin 7, Krupič 7, Mat-
jašič.
PTUJČANl IZLOČILI TUDI
CELJANE!
Poročali smo že, da so starejši
pionirji RK Drava drugi v Slove-
niji v tekmovanju klubskih ekip,
prvaki pa Celjani. V tekmovanju
šolskih športnih društev osnov-
nih šol, kjer gre za iste igralce,
ekipe so kot reprezentance ob-
močij celo močnejše, pa so jim
Ptujčani vrnili. To se je zgodilo
na enem štirih polfinalnih turnir-
jev republiškega prvenstva, ki jg
bil prejšnji četrtek v Leskovcu
pri Krškem. Mladi igralci Drave
so Celjane v prvi tekmi premaga,
li s 14:10, nato s 15:12 Ravenča-
ne, za konec pa še z 18:11 doma-
če Krško. Tako so se uvrstili med
štiri najboljše ekipe v Sloveniji^
ki bodo o naslovu republiškega
prvaka ŠŠS odločile v finalu; ta
pa bo 23. maja v ptujski dvorani
Center. V ekipi, ki sta jo vodila
Zdravko Peklar in Ivan Hrupii^
so se najbolj izkazali Vugrinec'
Pisar, Belšak in Belič, nastopili
pa so še Kolednik, Kotar, Brez-
nik, Kolar, Šmigoc, Lešnik in
Ovčar.
PRIHODNJA SREČANJA
Člani Ormoža se bodo v sobo-
to zvečer v Mestni grabi pomerili
z novimi prvaki prve republiške
lige, igralci iz Slovenj Gradca.
Tekmo bodo začeli ob 19. uri.
Članice Drave znova gostujejo,
in sicer v Škofijah pri tamkajšnji
Burji. Gostovali bodo tudi člani
Velike Nedelje, ki se bodo v po-
membnem srečanju v Krogu po-
merili z domačini. Oboji so resni
kandidati za vrh, tako kot ptuj-
ska Drava, ki jo v soboto ob
19.30 v ptujski dvorani Center
čaka tekma s kakovostno mlado
ekipo Aera Celja. Nastopile bo-
do seveda tudi vse mladinske
ekipe.
1. kotar
Ptujski kegljači na mednarodnem turnirju
Madžarsko mesto Zalaegerszeg je bilo minulo
nedeljo gostitelj mednarodnega kegljaškega tur-
nirja Tunsgram, na katerem so sodelovali tudi ke-
gljači ptujske Drave. Jugoslavijo so zraven I*tujča-
nov zastopale še tri ekipe. Veliko številnejši so bili
Avstrijci in domačini. Sodelovalo je 25 ekip. V tej
tudi prvoligaški konkurenci je Drava zasedla odli-
čno peto mesto. Nastopali so: Arnuš, Colnarič,
Čuš, Vranješ, Špehonja, Seidl, Plajnšek in Šeruga.
Kljub temu da so prvič tekmovali v mednarodni
konkurenci, so se odlično odrezali. Priznavajo, da
jim manjka izkušenj in da kljub dobri uvrstitvi ni-
so imeli športne sreče.
Največje priznanje za ptujsko ekipo je vabilo na
veliki mednarodni turnir na Madžarsko, kjer bo
tekmovalo 120 ekip iz šestih držav. Zelo vzpod-
budno za ptujsko kegljanje!
S. Vičar
PLANINCI, REKREATIVCI, LJUBITELJI NARAVE, DRUŽINE, POSAMEZNIKI
JN SKUPINE, POZOR!
Planinsko društvo Ptuj organizira
v soboto, 19. maja,
množični pohod po Haloški planinski poti od Podlehnika do Cirkulan (II. etapa).
Na pohodu (6 ur hoda) bodo udeleženci uživali v pomladni idili, prijetni hoji in lepih razgledih.
Poskrbljeno pa bo tudi za pijačo in jedačo po zmernih cenah. Na startu v Podlehniku bodo udeležen-
ci lahko kupili vodnik — Dnevnik Haloške planinske poti in drugo planinsko literaturo, razglednice,
značke ipd.
Na poti bodo udeleženci šli skozi tri kontrolne točke poti (KT 5, KT 4 in KT 3), kjer bo prav ta-
ko poskrbljeno za dobro počutje, v Cirkulanah pred šolo pa bo veseli zaključek pohoda s kulturnim
programom in podelitvijo priznanj. Med hojo si bodo udeleženci lahko ogledali tudi tipično krajin-
ske značilnosti.
Udeležence pohoda bodo vozili na startno mesto v Podlehnik posebni avtobusi iz Ptuja (avtobu-
sna postaja) ob 8.00 in 9.00 uri in se vračali iz Cirkulan ob 15.30 in 16.30.
Želimo prijetno hojo, kajti v hoji je zdravje!
Nasvidenje!	Organizacijski odbor
Podeljene diplome in medalje
ekip, ki se bodo 26. maja udeležile republi-
škega prvenstva po programu množične gim-
nastike.
Na četrtem preglednem tekmovanju so bili
v posameznih kategorijah najuspešnejše:
Mlajše pionirke 1. Mojca Zelenik (39,3), 2.
Vanja Hotko (38,7), 3. Gabi Potrč (38,3).
Starejše pionirke: 1. Mojca Mršek (39,0), 2.
Klaudija Iliaš (38,6), 3. Alenka Cvetko (37,7).
Mlajši pionirji: 1. Gordan Krajnc (38,6), 1.
Beno Gregorec (37,0), 3. Aleš Bukovič (35,5).
Starejši pionirji: 1. Uroš Esih (38,1), 2. Pri-
mož Špari (37,8), 3. Davorin Gabrovec (37,8).
Vsi so prejeli lične društvene diplome.
Seštevek točk vseh štirih tekem pa je odlo-
V	soboto, 21. aprila, je nekako tiho prešla
mimo nas gimnastična prireditev, ki je pome-
nila sklepno pregledno tekmo pionirk in pio-
nirjev Gimnastičnega društva Ptuj. Sklepno
pravimo zato, ker je bila sobotna že četrta v
sezoni 1989/90. Medtem ko so bile tri tekme
v gimnastičnem kabinetu, je bila sobotna v
veliki telovadnici dvorane Center pri SŠC.
Brez posebnih reklam si je tekmo ogledalo
precejšnje število ljubiteljev gimnastike. Na
pomoč pri prenosu in postavljanju orodij pa
so priskočili vojaki vojašnice Dušana Kve-
dra-Tomaža.
V	društvu menijo, da so takšna pregledna
tekmovanja najbolj pravična pri določanju
čil dobitnike medalj. Te so prejeli: pri mlaj-
ših pionirkah zlato Vanja Hotko, srebrno
Mojca Zelenik, bronasto Gabi Potrč; pri sta-
rejših pionirkah pa zlato Mojca Mršek, srebr-
no Klaudija Iliaš in bronasto Ines Čuš.
Medalje pri fantih so prejeli: mlajši pionir-
ji zlato Gordan Krajnc, srebrno Beno Grego-
rec in bronasto Aleš Bukovič; pri starejših
pionirjih zlato Uroš Esih, Davorin Gabrovec
srebrno in Primož Špari bronasto medaljo.
Ptujčani se bodo udeležili republiškega
tekmovanja v vseh štirih kategorijah s po še-
stimi tekmovalci.
Lestan
OBČNI ZBOR JUDO KLUBA GORIŠNICA
Lani več kot
70 medalj
Judo klub Gorišnica spada
med najmlajše klube v Sloveniji,
saj je bil uradno ustanovljen
pred štirimi leti. Lani so imeli re-
gistriranih 38 tekmovalcev, ki so
na tekmovanjih različnega ranga
osvojili več kot 70 medalj. Taki
uspehi Gorišnico uvrščajo v sam
vrh slovenskega juda; v rangira-
nju judo klubov Slovenije za lani
so tekmovalci iz Gorišnice na
drugem mestu.
Največji uspehi so: Miran Plo-
šenjak, državni prvak v kategori-
ji čez 85 kilogramov med mladin-
ci, Jože Marin in Fabjan Kova-
čec sta bila peta na državnem pr-
venstvu v kategoriji mladincev.
Na republiških prvenstvih so si
medalje priborili Drago Cvetko,
Fabijan Kovačec, Marko Petek,
Mitja Kostevc, I)amjan Petek,
Jože Marin, Miran Plošenjak, Ja-
nez Plošenjak, Darko Žnidarič,
Miloš Ličina, Renata Bezjak,
Andreja Munda ter Zdenka To-
bijas. V članski konkurenci je
Rajko Muršič osvojil prvo mesto
na pasovnem tekmovanju in si s
tem priboril višji pas. Tudi v
ekipnih konkurencah so se judo-
isti izkazali, saj so skoraj na vseh
tekmovanjih, ki so se jih udeleži-
li, bili med prvimi tremi.
Vodstvo judo kluba je poskr-
belo, da se za tekmovalce urejajo
klubski prostori s sobo za tajni-
ka, rekvizite in s sobo za družab-
no življenje judoistov. V klubu
so nezadovoljni s sodelovanjem
s ptujsko ZTKO, saj po štirih
mesecih še niso dobili odgovora
o kategorizaciji športnikov.
Mnogi od judoistov Gorišnicc so
si z doseženimi rezultati priborili
pravico do športnih dodatkov,
vendar denarja ali obvestila o
tem še niso dobili v klub. Da je
tako, je po besedah Vlada Čuša
iz ZTKO kriva republiška zveza,
ki dodatke potrjuje. Tudi infor-
miranje šepa, je v poročilu pove-
dal predsednik kluba Janko Žni-
darič. Člani gorišniškega judo
kluba sodelujejo z vodilnim klu-
bom iz poljskega VVroclava; ob-
časno se medsebojno obiščejo in
izmenjajo izkušnje.
Za letos predvidevajo, da bo-
do potrdili republiške medalje in
osvojili vsaj po eno medaljo na
Or/avnem prvenstvu 7:1 pionirje
in mladince; tudi ekipnih uspe-
hov si želijo čim višje. V začetku
junija nameravajo dokončati
klubske prostore v Zadružnem
domu, kjer bodo predvidoma
imeli video; tega bodo upora-
bljali za analizo uspehov in neu-
spehov s tekmovanj.
Judoisti iz Gorišnice so priji*'
telji tudi po treningih in tekmah
in morda je to ključ do uspehov,
ki zagotovo niso majhni.
M. Samec
Uspešna trojica: Plošenjak, Petek, Marin.	(Foto: Laura.)
TEDNIK - maj 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA - 15
NEKAJ ODLIČNIH UVRSTITEV PTUJČANOV(
Velika udeležba
v soboto in nedeljo je bilo na leta-
lišču v Moškanjcih republiško prven-
stvo letalskih modelarjev s prostolete-
iimi modeli in tekmovanje za Štajer-
ski pokal ter Pokal prijateljstva. Na-
stopilo je okrog sto modelarjev iz vse
Jugoslavije in iz sosednje Avstrije.
Modelarji so tekmovali v treh disci-
plinah, ki se razlikujejo le po načinu
starta modela. Ta je lahko s pomočjo
50 metrov dolge vrvice, na gumo ali
pa na motorček, ki lahko dela le se-
dem sekund. S pomočjo te priprave
modelar jadralno letalce potegne na
50 metrov višine in s popuščanjem
odpne tako, da model prosto leti.
Točkuje se od trenutka, ko začne mo-
del leteti prosto. Tekmovalci spustijo
model sedemkrat in vsakič mora osta-
ti v zraku vsaj tri minute. Točkuje se
tako, da dobi modelar toliko točk, ko-
likor sekund je bil megov model v
zraku do treh minut. Oe se po sedmih
startih ne da določiti zmagovalca, se
vsak naslednji krog podaljša za se-
kundo, dokler ne dobijo zmagovalca.
V	soboto je modelarjem nagajalo
vreme, težavnost tekme je povečal ve-
ter. Potekalo je republiško prvenstvo,
kjer je nastopilo 27 tekmovalcev. V
kategoriji F 1 A je zmagal Brane Roz-
man iz Litije, odličen drugi je bil
Franc Tomanič iz Ptuja, tretji pa Toni
Nečman iz Ljubljane. V kategoriji F J
B s pogonom na gumo je postal repu-
bliški prvak Marjan Klenovšek iz Ce-
lja pred Slavkom Poličarjem iz Lesc
in Celjanom Zeljkom Lipičnikom. V
kategoriji F 1 C z vzpenjalci je zma-
gal Tone Videnšek iz Domžal, drugi
je bil Janez Brejc iz Lesc, odličen tre-
tji Kondrad Janžekovič in četrti Beno
Topolovec, oba domačina.
V	nedeljo so se potegovali za Šta-
jerski pokal, nastopili pa so reprezen-
tanti iz vseh republik in gostje iz Av-
strije. Vreme je bilo primernejše kot
dan prej. Tudi tokrat so tekmovali z
jadralnimi modeli, ki tehtajo okrog
23 dag in imajo razpon čez krila
okrog dveh metrov. Največja konku-
renca je bila v kategoriji F 1 A, kjer je
nastopilo 39 modelarjev. Da so dolo-
čili zmagovalca, so z modeli poleteli
devet krat.
Rezultati Štajerskega pokala: F 1 A
— 1. Darko Drljan (Lesce), 2. Franc
Tomanič (Ptuj), 3. Darko Bauer (No-
vo mesto) 4. Jože Furman (Slovenske
Konjice), 5. Toni Nečimar (Litija), 6,
Primož Senčar (SI. Konj.) 7. Bojan Ti-
tan (M. Sobota), 8. Iztok Žagar
(Ptuj), 9. Mica Tica (Nova Pazo-
va)...
F 1 B — 1. Mirsad Kapetanovič, 2.
Kenan Jusufbašič (oba Visoko), 3.
Marjan Klenovšek (Celje)...
F 1 C - 1. Duško Burkovič (Vareš),
2. Srboljub Arambašič (Sarajevo), 3.
Željko Grepl (Sisak)...
Domačini so bili v kategoriji F 1 A
tudi ekipni zmagovalci, drugi so bili
modelarji iz Visokega, tretji pa Litij-
čani. Z organizacijo so bili zadovoljni
tako tekmovalci kot organizatorji in
si obljubili, da se naslednje leto zopet
srečajo na Štajerskem pokalu.
Naslednji teden bo na letališču v
Moškanjcih še eno tekmovanje. Na
slovenskem aeroreliju se bodo pome-
rili motorni piloti. Med favoriti so tu-
di domačini, predvsem" večno drugi
Tomi Verbančič. Tekmovanje se bo
začelo v soboto ob desetih in končalo
v nedeljo okrog štirinajstih. Sledil bo
krajši miting.
M. Samec
Karničnikova deveta na
državnem prvenstvu
V Novem Sadu je letošnje državno prvenstvo za mladince in mladinke po-
tekalo kar tri dni. Organizatorji so se trudili, da bi potekalo po pravilih, kakršna
ustrezajo njim, saj ne moremo mimo nameščanja skupin in so bile iz iste repu-
blike kar tri igralke v eni skupini, kot je bil primer pri Karničnikovi. Šli so celo
tako daleč, da sta bila po dva iz istega kluba v isti skupini. Skratka škandalo-
zno. Sicer pa so organizatorji naše bratske socialistične republike znani po takš-
nem organiziranju in sojenju.
Karničnikova je v svoji skupini prvo igro izgubila proti D. Šišak z 2:0 (pr-
voligaška igralka Metalca OLT iz Osijeka). Nato je premagala letošnjo republi-
ško prvakinjo Slovenije M. Guzelj z 2:0 in sledila je zmaga z 2:1 proti lanski re-
publiški prvakinji Slovenije M. Tihinger (obe članici Olimpije, vendar Guzelje-
va igra za TKI Kemičar iz Hrastnika v pi^i ligi). Za uvrstitev med osmerico je
nato Karničnikova izgubila z 2:1 proti B. Kocjan (Miškina iz Zagreba). Ta igral-
ka je bila nato peta in Lucija deveta. Tako je poleg dveh bronastih medalj (po-
samezno in mešane dvojice) na republiškem prvenstvu Karničnikova odlično
končala letošnjo mladinsko sezono.
Ivo Pšajd
MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE
Vodilni zmagujejo
V 20. kolu je vodilna trojica zmaga-
la: Boč doma, Impol Osankarica in
Hajdoše pa na gostovanju. Zanimivo
je tudi v spodnjem delu lestvice, kjer
upoštevamo rezultat Markovci —
Hajdina 4:2, kaže pa, da bo tekma re-
gistrirana v korist gostov. No, poča-
kajmo do končnih odločitev pristoj-
nih organov.
Rezultati v 1. razredu: Gorišnica —
Impol Osankarica 0:1, Stojnci —
Markovci 0:1, Hajdina — Aluminij
3:1, Slovenja vas — Hajdoše 0:2, Pra-
gersko — Gerečja vas 6:2 in Boč —
Skorba 8:1.
1.	Impol O. 20 14 3 3 49:21 31
2.	Boč	20 13 4 3 53:19 30
3.	Hajdoše 20 12 5 3 33:15 29
4.	Slovenja v. 20 9 4 7 32:23 22
5.	Stojnci 20 9 2 9 33:32 20
6.	Gerečja vas 20 7 4 9 35:46 18
7.	Aluminij 20 7 3 10 31:32 17
8.	Markovci 20 8 2 10 29:35 17 (-1)
9.	Pragersko 20 6 5 9 34:45 17
10.	Skorba 20 5 6 9 22:41 16
11.	Hajdina 20 3 5 12 15:35 11
12.	Gorišnica 20 4 3 13 15:37 11
Predzadnje kolo bo v soboto, 19.
maja. Vse tekme bodo pričeli ob 17.
uri. Pari: Boč — Gorišnica, Skorba —
Pragersko, Gerečja vas — Slovenja
vas, Hajdoše — Hajdina, Aluminij —
Stojnci in Markovci — Impol Osan-
karica.
1. k.
OBMOČNA NOGOMETNA LIGA
Drava popravlja vtis
v 19. kolu prvenstva v vzhodni
območni ligi so nogometaši Dra-
ve zmagali v Šmartnem. Kljub te-
mu da niso igrali pričakovano
kakovostno, je tudi takšna igra
bila dovolj za zmago z 1:0 proti
zadnjeuvrščeni ekipi lige. Zade-
tek je v 41. minuti dosegel Ži-
tnik.
Središčani so se na svojem
igrišču pomerili z Dravinjo iz
Slovenskih Konjic. Tekma se je
končala brez zadetkov predvsem
po »krivici« domačih napadal-
cev, ki so med drugim zastreljali
tudi enajstmetrovko.
Središče je sedaj na petem me-
stu, Drava pa deveta. V vodstvu
je Nafta pred Kladivarjem. V ne-
deljo bo v Ptuju tekma Drava—
Železničar (Maribor), Središče
pa bo gostovalo v Beltincih. Tek-
me v območni ligi bodo začeli ob
16.30.
1. k.
Alpe — Jadran '90
v sliki
Največji kolesarski spektakel, kar jih je kdajkoli bilo na območju
ptujske občine, je za nami. Prizadevni člani kolesarskega kluba Ptuj
so si oddahnili, kajti prva etapa 782 km dolge mednarodne dirke, ki
so jo organizirali in izvedli zelo dobro, je dokaz več, da smo sposobni
marsikaj. Vse skupaj pa bi bilo lahko še bolj prijetno (beri donosno),
če bi v ftuju premogli okoli 400 ležišč za vse kolesarje, spremljevalce
in novinarje kolesarske dirke; kajti vsi ti so po uspešnem cilju v Ptuju
odšli prenočevat v Maribor. No, ptujski kolesarji tega niso krivi, zato
jim veljajo k celotni organizaciji omenjenega spektakla vse čestitke.
Kolona 121 kolesarjev je iz Zagreba krenila prek Varaždina tudi mimo
našega Borla, tam pa zavila v osrčje Haloz.
Na okiškem vrhu je čakala prva preizkušnja — leteči gorski cilj.
Torek, 8. maja, ob 16.20 uri:
zmagovalec prve etape Aleš Pagon (levo) in edini kolesar z našega ob-
močja Marjan Jauk — oba Sava Kranj.
Tudi start druge etape dirke je uspel, iz Ptuja pa so kolesarji krenili
proti Avstriji.
Konec dirke.
Fotografije: M. Ozmec
J. Bračič
16 - TV SPOREDI
17. maj 1990 - TEDNIK
f EDNIK - 17. maj 1990
ZA RAZVEDRILO - 17
18 - OGLASI IN OBJAVE
17. maj 1990 - TEDNI|(
Program kandidata ZSMS-liberalne stranke in
ZKS-stranke demokratične prenove Ervina Hojkerja
za predsednika Skupščine občine Ptuj
Katerim predlogom in zadevam, ki jih je treba rešiti, dati prednost? Parlamentu
bom predlagal, da damo prednost v razpravi:
1.	Podjetništvu:
—	samostojnost in avtonomnost vseh oblik združevanja (državna pobuda, privatna
pobuda, skupinska, individualna, pobuda zdomcev, domačega in tujega kapitala)
—	delovanje trga blaga, trga kapitala, trga delovne sile
—	zamenjava zakonodaje, ki kakorkoli omejuje uspešnost podjetij, njihovo organizi-
ranost in poslovanje
—	inovativnost in ustvarjalnost na delovnem mestu, predvsem pa kreativnost vodil-
nih delavcev
—	nič slabega niso stečaji, če podjetje zaide v težave, vendar je potrebno še isti dan s
prekinitvijo dela enega podjetja ustanoviti novo ali več novih uspešnejših podjetij.
Dober delavec ne sme čutiti negativnih posledic prehoda z enega podjetja v drugo.
Posledice in odgovornost morajo zadeti odgovorne delavce.
—	Takojšnja razbremenitev podjetij, saj take obremenitve, kot so jih deležna naša
podjetja, ne morajo prenesti niti najuspešnejša, in so obremenitve in nestrokov-
nost viden dejavnik gospodarskega poloma. Vendar ne odobravam razbremenjeva-
nja na pamet, brez analiz in samo v smeri siromašenja družbenih dejavnosti. Raz-
bremenitve vidim tudi v proračunu, posebnih davkih in obremenitvah (JLA, neraz-
viti, zvezni nenadzorovani fondi, posegi birokracije v gospodarstvo, proračuni na
vseh nivojih, razmetavanju denarja kot na primer pri organizaciji srečanja neuvrš-
čenih ...).
2.	Ceni dela in socialni varnosti delavcev:
Dober delavec mora imeti zagotovljeno delovno mesto in evropsko plačo. Ce vi-
dim kje konkretno zaostajanje v besedah in dejanjih, vidim to v plačevanju našega de-
la. Ni uspešnega, motiviranega dela brez kvalitetne nagrade. Naš dobri delavec pa ni
slabši od delavca v Evropi. Zakaj je v plači? Ali ne plačuje naših neumnosti?!
3.	Davčni sistem:
—	Postati mora nosilec privatne iniciative in ne tisti, ki onemogoča ali čezmerno
omejuje iniciativo posameznika.
—	Sistem mora spremljati novonastale razmere v družbi in aktualizirati svojo dejav-
nost.
—	Davkoplačevalec mora dolgoročno vedeti, koliko sredstev bo moral nameniti za
davščine, ob tem pa mu mora ostati toliko sredstev, da se mu iniciativa in delo
splačata. Tako bo dejavnost širil in odpiral nova, potrebna delovna mesta.
Organiziranost skupščinskega sistema
—	Dosledna racionalizacija na vseh nivojih in v vseh resorjih (predlog pripravijo ne-
prizadeti strokovnjaki)
—	Strokovnost dela, prof^esionalni odnos do dela
—	korekten odnos do občana
—	poenostavitev postopkov
—	smotrnejša organizacija krajevnih skupnosti in dvig kvalitete storitev.
4.	Kmetijstvo:
—	samostojnost v organiziranosti in velikosti
—	prednost na vseh nivojih: finančna stimulacija, regresiranje tržne proizvodnje,
strokovna pomoč, predelava — obnovitev proizvodnje Petovie, prodaja
—	zemljo tistemu, čigar je ali je bila, in ki jo je pripravljen kvalitevno obdelovati
—	družinska kmetija, družinska kmečka tradicija, praznovanja, turizem
—	varnost kmeta in perspektive kmetovanja
čuvanje kmetijskih površin
izdelava urbanističnih načrtov podeželja, njegovega razvoja in možnosti mladih,
načrtna realizacija programov in na ta način zaustavitev bega iz neperspektivnosti
—	popraviti krivico do kmetov, ki so na silo ali za slabo plačilo pomagali graditi po-
vojni standard delavskega razreda s tem, da namenimo občinska pa tudi republi-
ška sredstva v razvoj kmetijskih površin v celoti, predvsem pa v realizacijo sloven-
skega dolga do Haloz in Slovenskih goric
—	različni status hribovskih in nižinskih kmetij
—	moratorij za prodajo zemljišč (družbeno lastništvo)
5.	Samoprispevek občanov:
Z institucijo »samoprispevek« smo v naši občini ogromno naredili. Vendar pa so
prerasli v tradicijo, ki daje potuho tistim, ki so dolžni ali poklicani neko nalogo opra-
viti.
—	Občinske naloge je potrebno financirati skozi občinske programe, individualne na-
loge pa skozi samofinanciranje občanov.
6.	Okolje:
—	urbana ureditev prostora občine Ptuj
—	študija o stanju okolja
—	ekološka sanacija: vode, zraka in zemlje
—	problematika onesnaževalcev in prisila le-teh k takojšnji sanaciji stanja, saj ni
opravičila za zatiskanje oči danes, če smo to delali včeraj, ko smo bili ekološko ne-
zreli ali ekonomsko prešibki. Danes to nismo in smo odgovorni za zdrav danes,
predvsem pa jutri.
—	ocena odgovornosti onesnaževalcev
—	ocena akcije pitna voda '89 z vidika, kaj smo in predvsem česa nismo storili
—	zapiranje podjetij, ki so trmasti onesnaževalci okolja, in moratorij za gradnjo pod-
jetij brez čistilnih naprav.
—	čistilne naprave namesto zaklonišč.
7.	Turizem:
—	to smo ljudje (vzgoja za samoiniciativnost)
—	to so ceste, urejen promet (tudi mestni), čista pokrajina, urejena naselja, čisto me-
sto, urejene ulice, rože, parki, drevoredi, to je aktivna komunalna služba
—	to so vzdrževana kulturna dediščina v celotni občini Ptuj, urejena mestna jedra
(obnovitev fasade gledališča, obnovitev cerkev pri minoritskem samostanu), usta-
nove (kulturni dom, knjižnica), to so zapuščene hiše in gradovi širom občine Ptuj
in z njimi zasebna iniciativa
—	to je kulturna, športna, zdravstvena ponudba (maraton, tenis, karting, ribištvo, lov,
topliška ponudba, sprehodi, kolesarjenje)
—	to so festivali, kurentovanje, sejmi, ljubiteljska dejavnost, razne razstave — tudi
kmetijske in gospodarske, koncerti — tudi v nedeljo dopoldne v lepi naravi
—	to je celovita ponudba v urejenih trgovinah, s prijazno postrežbo, v gostinskih lo-
kalih in hotelu (novem) z bogato ponudbo in vljudnimi gostinci
—	to je nenehno dogajanje in gibanje v celotnem občinskem prostoru, tudi z ljubitelj-
sko dejavnostjo v krajevnih skupnostih.
Turizem je naša velika prednostna naloga, zanjo pa manjkajo koordinacija, kadri,
iniciativa, posluh, pripravljenost..., manjka resor, ki bo spodbujal, načrtoval in
izvedel to veliko prednostno možnost občine Ptuj
8.	Organiziranost družbenih dejavnosti:
—	reorganizacija, racionalizacija (predlog pripravijo neprizadeti strokovnjaki)
—	strokovnost dela in dvig kvalitete storitev	*
—	profesionalni odnos do uporabnika
—	ugled ustanov z delom in kadri
—	privatna iniciativa
9.	Družina:
—	vrnitev tradicionalne vloge družini
—	družinska vzgoja
—	razbremenjevanje družine (šola, kultura, šport, vrtec)
—	standard družine (več rojstev)
—	družinska rekreacija (urejena trimska steza)
10.	Zaposlovanje:
—	zasebna iniciativa, investicijska ponudba
—	družbena iniciativa prek sklada za nova delovna mesta občine Ptuj in skladov Re-
publike Slovenije
—	zdomska iniciativa
—	razbremenitev bruto cene delavca tako, da bo zaposlitev delavca atraktivnejša od
maksimalnega angažiranja individualnega samostojnega obrtnika
—	takojšnje zmanjšanje dajatev
—	Sprejemljiva davčna politika
11.	Stanovanjska politika:
—	prodaja stanovanj, ki so trenutno v družbeni lasti in jih družba ne vzdržuje
—	kreditna politika, predvsem mladim družinam, za ureditev neurejenih stanovanj v
starem delu mesta Ptuj
—	sofinanciranje adaptacije stanovanjskega fonda tudi v zasebni lasti
12.	Družbena lastnina:
—	moratorij za razprodajo družbenih podjetij brez analiz in za stečaj podjetij, na ka-
terih pride do prelivanja kapitala podjetij na račune in za namene, kamor ta ne so-
di, to pa predvsem na račun delavca, ki je skoraj vedno prikrajšan ali izigran
—	ocena zakonitosti takih razprodaj, stečajev in zaostritev odgovornosti za nastali
položaj
13.	Javnost dela in obveščanje
—	lokalni radio in časopis
—	lokalna tv postaja
—	zagotoviti samostojnost, kritičnost, profesionalnost novinarjev in pogoje za njiho-
vo delo
—	objektivnost poročanja in proporcialnost prisotnosti vseh pluralnih delov v medi-
jih
14.	Celostna podoba občine Ptuj
—	grafična podoba
—	zaščitni znak
—	pihalni orkester
—	mažoretke
Slovenska demokratska zveza
Slovenski krščanski demokrati
Slovenska kmečka zveza
Zeleni Slovenije
Združeni v Demos Ptuj
Program strank, združenih v DEMOS, je bil večkrat objavljen v predvolilnem ča-
su in tudi dostopen slehernemu občanu. Naši kandidati, katerim so volilci izrekli zau-
panje, se bodo zavzemali za izvedbo tega programa, katerega skupni cilj je boljši jutri.
Porajajoča se demokracija je omogočila vstop na politično prizorišče tudi tistim,
ki do sedaj, ker niso bili člani vladajoče stranke, niso imeli te možnosti. Zaradi tega na
tem področju nimajo potrebnih izkušenj. S tem pa ni rečeno, da tudi nimajo sposob-
nosti. Njihov pogled je uprt le v prihodnost.
Nedvomno je Skupščina občine Ptuj edina, ki je na pobudo Liberalne stranke
svoj poslovnik dopolnila s tem, da mora kandidat za predsednika skupščine predložiti
svoj program. Celo predsednik republiške skupščine ni predložil posebnega progra-
ma, saj je program predsednika skupščine ravno v tem, da predseduje skupščini.
Po Statutu občine Ptuj predsednik skupščine predstavlja le-to, sklicuje in vodi
skupne seje zborov skupščine, skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skrbi za
javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov, podpisuje odloke in druge
zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
Ko se predstavlja kandidat DEMOSA za predsednika Skupščine občine Ptuj
dipl. veterinar Ivan Jurkovič, delegat Družbenopolitičnega zbora skupščine občine
Ptuj, ne moremo mimo dejstva, da je on prvi med enakimi v občinski skupščini. Zave-
zan istim ciljem, to je spoštovanju zakonitosti, kot drugi delegati. Ne bi hoteli predsta-
viti svojega kandidata kot »edinega,»ki se bo lahko boril za vas«, kakor so svoje kan-
didate predstavljali na letakih liberalci, ko so med drugim trdili, da »kandidati ostalih
strank imajo že danes velike kmetije in najboljše položaje, na vaš račun pa bi hoteli
imeti več«. Naš kandidat nima ničesar od tega, niti ne bi v bodoče hotel imeti kaj od
tega na račun kogarkoli. Želi le, ker se za to čuti sposobnega in dovolj odgovornega,
opravljati nalogo predsednika Skupščine občine Ptuj, ker mu je to nalop zaupal De-
mos. Predvsem je njegova dolžnost, kot jasno izhaja iz statuta, vodenje skupnih sej
skupščine, sodelovanje v predsedstvu in nadzor nad programom izvršnega sveta. Te-
mu programu je tudi zavezan, tako v skupščini kakor tudi navzven, ko predstavlja ob-
čino Ptuj.
Na predlog delegatov DEMOSA, da bi izpolnili obljubo, dano volilcem, o racio-
nalizaciji občinske uprave, se bo ta funkcija v bodoče opravljala neprofesionalno.
Pri delu predsedniku pomaga podpredsednik, ki ga v primeru zadržanosti tudi
nadomestuje. DEMOS ponuja to priložnost delegatki Družbenopolitičnega zbora Ani
Jagarinec, inženirki agronomije s Srednješolskega centra v Ptuju.
Naš kandidat za predsednika Skupščine občine Ptuj naj se s svojimi besedami
predstavi, kot svoj program pa povzema glavne smernice programa DEMOS.\, ki so
nedvomno tudi program slehernega občana.
DEMOS Ptuj
f EDNIK - 17. maj 1990
OGLASI IN OBJAVE — 19
PRED NEDEUSKIM
REFERENDUMOM
V KS JURŠINCI
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PTUJ
Lani zelo delavni
Prejšnji torek so se zbrali člani
Rdečega križa na letni skupščini, ki
sojo združili s proslavo Mednarodne-
ga dneva Rdečega križa; ta je na dan,
ko je bil rojen ustanovitelj Henri Du-
nant. Lani so bili člani ptujske orga-
nizacije zelo delavni tudi zaradi obeh
neurij, ki sta pustošili predvsem po
Halozah, in zaradi nastale potrebe po
pomoči prizadetim.
Kulturni program so pripravili
učenci osnovne šole Toneta Žnidari-
ča, ki so bili pozneje tudi sprejeti med
člane Rdečega križa. Zapeli, zaigrali,
zaplesali in zrecitirali so ušesom pri-
jetno in očem prikupno.
Občinsko organizacijo vodi Zalika
Obran, sestavlja pa jo 33 krajevnih
organizacij z osem tisoč člani in
okrog deset tisoč člani v osnovnih in
srednjih šolah, imajo pa tudi petintri-
deset aktivov v podjetjih.
Lani je predsedstvo občinske orga-
nizacije imelo pet sej, na katerih so se
v glavnem posvečali stalnim akcijam,
to je krvodajalstvu, izobraževanju iz
prve pomoči, krepitvi zbiralnih akcij,
delovanju pri socialno-zdravstvenem
področju. Tednu Rdečega križa, Ted-
nu boja proti kajenju, Mesecu boja
proti alkoholizmu in mladinski briga-
di Rdečega križa. Po ujmi v Halozah
se je takoj vključila tudi občinska or-
ganizacija Rdečega križa, poročilo o
tem je že bilo objavljeno v Tedniku. V
varstvu Rdečega križa je bilo 389 ob-
čanov, od tega 60 bolnih in invalidov.
pomoč v hram, denarju m oblačilih
so nudili 482 občanom. Letos so že
uspešno izpeljali preverjanje znanja
ekip prve pomoči, organizacijo Tedna
Rdečega križa in v aprilu akcijo skrbi
za zdravo in čisto okolje.
Od sredine do konca maja pripra-
vljajo zbiranje oblačil, posteljnine,
obutve in drugega blaga, naslov pa je
Solidarnost v dejanjih. Ob Tednu so-
lidarnosti od prvega do sedmega juni-
ja bo v prodaji doplačilna znamkica
in vozovnica kot oblika zbiranja sred-
stev v sklade Rdečega križa Slovenije
za razne pomoči. Pripravljajo še sre-
čanje krvodajalcev, ki bo ob njiho-
vem dnevu, 4. juniju.
Manj znana akcija Rdečega križa je
pridobivanje ljudi za darovanje orga-
nov. Tako ali drugače preminuli lju-
dje z zdravimi organi bi lahko poma-
gali ohraniti pri življenju takšne, ki bi
se jim sicer življenje izteklo. Vsakdo,
ki želi biti morebitni darovalec, mora
na sedež občinske organizacije Rde-
čega križa v gasilskem domu, kjer do-
bi izkaznico in jo ima vedno pri sebi.
Za večjo popularizacijo te oblike po-
moči so na občnem zboru predlagali
propagiranje na krvodajalskih akci-
jah.
Rdeči križ je doslej deloval pod
okriljem SZDL, ki je sedaj postala
politična stranka. V organizaciji so
zato sklenili, da ne morejo biti več ko-
lektivni član katerekoli politične or-
ganizacije in tudi ne Socialistične zve-
ze Slovenije. Znano je namreč, da je
osnovna lastnost Rdečega križa ne-
strankarska humanitarna dejavnost,
ki povezuje občane ne glede na politi-
čno pripadnost.
M. Samec
OB 13. MAJU ŠTEVILNE SLOVESNOSTI
V počastitev 13. maja, dneva varnosti, so se konec minulega tedna vrstile
po vsej domovini številne slovesnosti. Tudi predsednik ptujskega izvršnega sve-
ta Tone Ceh je v petek, 11. maja, pripravil sprejem za pripadnike vseh služb
varnosti. Ob tej priložnosti so izročili zlati znak zaslug za varnost miličniku Mi-
loradu Pavloviču. Bronasti znak pa so prejeli komandir postaje milice Ptuj Mi-
lan Čuš, Avgust Dobovišek, Jože Hergula, Trgovsko podjetje Emona Merkur
Ptuj, TGA Kidričevo in Srednješolski center Dušana Kvedra. Posebno pisno
pohvalo je prejel miličnik Janko Ivančič.
Isti dan je potekal sprejem tudi v Ljubljani, kjer je Stanko Meglič, pod-
predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, prejel srebrni znak zaslug za varnost, Mari-
ja Širovnik in Elizabeta Čeh pa bronasti znak zaslug za varnost.
-OM
V	krajevni skupnosti Juršinci živijo
izredno marljivi in prizadevni ljudje.
2e doslej so veliko denarja in dela
vložili v razvoj krajevne skupnosti in
za lepše življenje. To nedeljo (20. ma-
ja) so vnovič pred preizkušnjo —
odločali se bodo o novem in obenem
že petem rednem krajevnem samopri-
spevku za naslednjih let pet.
Skupščina predlaga, da bi v novem
obdobju zaposleni plačevali dva od-
stotka od osebnih dohodkov, kmetje
20 odstotkov od katastrskega dohod-
ka, upokojenci en odstotek in lastniki
nepremičnin v krajevni skupnosti 250
dinarjev na leto.
Že doslej so krajani največ dajali
za modernizacijo krajevnih cest. Tako
poleg rednega krajevnega samopri-
spevka plačujejo za te namene tudi iz-
redni krajevni samoprispevek, ki so
ga izglasovali za dobo treh let in pote-
če junija prihodnjega leta. Izredni sa-
moprispevek je prav tako dvoodsto-
ten. K temu pa je potrebno prišteti še
prispevke krajanov po posebnih po-
godbah, ki se gibljejo med 10 in 20 ti-
soč dinarjev. Letos bodo na krajevne
ceste položili veliko asfalta, saj načr-
tujejo modernizacijo desetih kilome-
trov. Pričakujejo, da bo v bodoče ob-
čina imela večji posluh za njihove po-
trebe, zlasti še pri modernizaciji kra-
jevnih cest. V nekaterih občinah ima-
jo vpeljan sistem, da le-te sodelujejo
pri modernizaciji s 30-odstotnim de-
ležem.
V	krajevni skupnosti Juršinci živi
2260 prebivalcev, gospodinjstev je
550. Po velikosti sodi med večje, saj
meri 44 km'. Z novim samoprispev-
kom, ki ga bodo izglasovali v nedeljo,
bodo zbrali prepotrebni denar za sofi-
nanciranje modernizacije krajevnih
in lokalnih cest, gradnje prizidka os-
novne šole Juršinci, gradnje vodovod-
nega omrežja, ureditev poti pokopa-
išča, nakupa telefonske centrale, ure-
ditve zdravstvene ambulante Juršinci
ter nekaterih drugih nalog.
Razpoloženje krajanov pred ne-
deljskim referendumom je po bese-
dah predsednika sveta krajevne skup-
nosti Jožeta Novaka zadovoljivo. O
nujnosti uvedbe novega krajevnega
samoprispevka so se s krajani pogo-
varjali v vseh vaseh: razumejo potre-
be in si tudi sami želijo, da bi čimprej
rešili nekatera vitalna vprašanja za
nadaljnji razvoj krajevne skupnosti.
Obenem pa vedo, da si z novimi sa-
moprispevki nalagajo dodatna bre-
mena. Zato upravičeno obračajo oči v
širšo družbenopolitično skupnost, ki
mora tudi za to območje narediti več
kot doslej.
MG
Pojasnilo o obračunavanju prispevka za zaklonišča
uprava za družbene prihodke obračunava prispevek za
zaklonišča skupaj z davkom od premoženja (stavbe) in
nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Med le-
tom plačujejo zavezanci četrtletne akontacije v skladu z
zakonom o davkih občanov.
Obveznost plačila prispevka za zaklonišča je predpisa-
na z odlokom o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v
občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in ftuj, št.
14/83), plačujejo pa ga zavezanci na območju mesta Ptu-
ja in dela Kidričevega. Osnova za plačilo je vrednost stav-
be in se plačuje po stopnji 0,06 %.
Uprava za družbene prihodke je računalniško odmerila
navedena prispevka in davek v marcu 1990, kakor to do-
loča 193. člen Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,
št. 36/88), odločbo o odmeri pa bo izdala pri tretji akon-
taciji.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošni
ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list RS,
št. 9/90) je črtal osnove, na katerih je bil izdan občinski
odlok, hkrati pa v 112. členu naložil družbenopolitičnim
skupnostim, da v roku 6 mesecev uskladijo svojo organi-
ziranost in delovanje.
Uprava za družbene prihodke je že opravljeno odmero
v obliki akontacije (položnica za drugo akontacijo, v kate-
ri je predpisan prispevek za zaklonišča, prispevek za na-
domestilo za uporabo mestnega zemljišča in davek od
stavb) poslala zavezancem. Potem ko je uprava za družbe-
ne prihodke položnice že odposlala, je prejela od sekreta-
riata za ljudsko obrambo Republike Slovenije dopis, s ka-
terim obvešča, da s 1/4-1990 preneha obveznost plačeva-
nja prispevka za zaklonišče.
V prvi akontaciji, ki je zapadla v plačilo 15/2-1990, je
obračunano za 2541 zavezancev 23.623,80 din prispevka
za zaklonišča na podlagi podatkov iz leta 1989, po valori-
zaciji vrednosti točke za leto 1990 pa znaša dejanska od-
mera do 1/4-1990 65.754,60 din. Razliko med zneskoma
so zavezanci dolžni poravnati, ker se nanaša na prvo če-
trtletje.
Zneski preveč zaračunanega prispevka za zaklonišče,
razen redkih izjem, niso veliki, vendar je negodovanje za-
vezancev upravičeno. Uprava za družbene prihodke se v
imenu vseh, ki so bili udeleženi v postopku, ki je povzro-
čil nepravilno obremenitev, opravičuje in predlaga na-
slednje rešitve:
1.	Zavezanci, ki to želijo, lahko sami od skupne obvez-
nosti (vplačilni znesek na položnici) odštejejo prispevek
za zaklonišča in vplačajo razliko.
2.	Tistim zavezancem, ki imajo možnost, da se oglasijo
na upravi za družbene prihodke, bo le-ta opravila dejan-
ski izračun.
3.	Tistim zavezancem, ki bodo vplačali celotno obvez-
nost po položnici za drugo akontacijo, bo uprava za druž-
bene prihodke razliko preveč vplačanega prispevka za za-
klonišča prenesla na druge neplačane obveznosti, če pa
teh ni, jim bo vrnila preplačilo.
Vsem zavezancem prispevka za zaklonišče bo uprava
za družbene prihodke ob tretji akontaciji opravila dokon-
čni obračun tega prispevka in izdala odmerno odločbo,
saj doslej še vedno gre samo za akontacijo.
Vse informacije v zvezi s plačili daje referent za odme-
ro davka od premoženja Zvonko KOKOL na upravi za
družbene prihodke (tel. št. 771-131, interno 229).
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
OBČINE PTUJ
Ob 45. obletnici
osvoboditve
v torek, 15. maja, je bila razširjena seja predsedstva občinske or
ganizacije Zveze združenj borcev NOV Ptuj, na katero so povabili tu^
di uglednejše borce slovenskih brigad NOV. Namen slovenske seje je
bila počastitev 45. obletnice osvoboditve in konca bojev druge sveto,
vne vojne na naših tleh, ki se je končala prav na ta dan pred 45. leti
na Poljani na Koroškem.
Predsednik borčevske organizacije Milan Lacko je v slavnostnem
govoru obudil spomin na prehojeno pot 1941 - 1945 in poudaril, dg
je bila ta pot težka in krvava. Potem je orisal razvoj narodnoosvobo-
dilnega gibanja na Slovenskem, povezano z razvojem v ptujski občini.
Ob koncu pa je govoril še o dogajanjih v današnjem času, ko je na
večstrankarskih volitvah zmagala resnična demokracija — volja ljudi
Nadaljevanje slavnostne seje se je praktično spremenilo v okro-
glo mizo. Borci so govorili o svojih izkušnjah, ki negirajo razne očitke
iz južnih predelov države, ki omalovažujejo in izničujejo uspehe slo-
venske partizanske vojske. Prav tako kritični so bili tudi do vseh ti-
stih, ki naš osvobodilni boj enačijo z državljansko vojno. Predvsem
na slovenskem Štajerskem ni bilo nikoli ničesar drugega kot boj proti
okupatorju za osvoboditev. Obsojali pa so tudi vse tisto, kar se je po-
čenjalo na Slovenskem v prvih tednih po osvoboditvi in je bilo v nas-
protju s pravnimi in človeškimi normami.
FF
Rodile so:
Stanka Bagarič, Dornava 10
—	Jerneja; Marta Švarc, Bišečki
Vrh 37 — Dominika; Jožefa
Majhen, Korenjak 29 — Denisa;
Slavica Brumen, Zamušani 28 —
Majo; Jelka Flegar, Trubarjeva 5
—	Tino; Natalija Kukovec, Pr-
venci 24/a — deklico; Slavica
Vidovič, Repišče 15 — deklico;
Julijana Kozel, Zg. Pristava 42
—	Roka; Erna Klemenčič, Me-
kotnjak 29/a — Ines; Tatjana
Plaveč, Pušenci 41 — Kristino;
Palmira Banko, Ul. 25. maja 3 —
Evo; Marija Polajžer, Zabovci
86 — Sandija; Ivana Breznik,
Osojnikova 5 — Aleša; Marija
Ivančič, Lancova vas 75 — dekli-
co; Marija Strelec, Muretinci 9
—	dečka; Marija Hvaleč, Videm
32 — deklico; Irena Meznarič,
Mekotnjak 32/a — dečka; Ana
Habjanič, Slavšina 4 — deklico;
Bernardka Učakar, Janežovci
8/b - Evo.
Poroke:
Lojze Glazer, Mezgovci ob
Pesnici 64, in Darja Čuš, Stojnci
29; Branko Rodošek, Zg. Velov-
lek 10, in Veronika Zoreč, Biš
18; Edvin Emeršič, Zg. Leskovec
17, in Alksandra Strelec, Zabovci
49; Franc Šuta, Zg. Senarska 20,
in Karmen Pišek, Srbski trg 5;
Janez Spevan, Cesta v Njiverce
24, in Marija Golubič, Cesta v
Njiverce 24.
Umrli so:
Marija Mlakar, Ul. Markljevih
11, roj. 1932, umrla 5. maja 1990;
Simon Petrovič, Lackova 6, roj.
1927, umrl 5. maja '90; Jožef Še-
gula, Rotman 55, roj. 1902, umrl
30. aprila '90; Marija Pažon, Ki-
dričevo, Industrijsko naselje 5,
roj. 1925, umrla 4. maja '90; Jo-
žef Pukšič, Apače 2, ro^j. 1909,
umrl 6. maja '90; Terezija Luk-
man, Vodranci 16, roj. 1931,
umrla 8. maja '90; Anton Ratek,
Kicar 115/a, roj. 1928, umrl 8.
maja '90; Ana Gajser, Zg. Prista-
va 7, roj. 1925, umrla 8. maja '90;
Marija Sakelšek, Nadole, roj.
1923, umrla 3. maja '90; Janez
Štampar, Mihalovci 41, roj. 1897,
umrl 9. maja '90; Ivana Hamer-
šak, Kicar 33, roj. 1904, umrla 9.
maja '90; Barbara Verač, Osojni-
kova 7, roj. 1914, umrla 7. maja
'90; Jurij Borko, Godeninci 1,
roj. 1923, umrl 29. aprila '90; Eli-
zabeta Lazar, Cvetkovci 52, roj.
1908, umrla 2. maja '90; Vlado
Martinkovič, Ul. 25. maja 3, roj.
1925, umrl 12. maja '90; Stani-
slav Draškovič, Krčevina pri Ptu-
ju 61, roj. 1913, umrl 11. maja
'90; Milan Staržik, Stojnci 43,
roj. 1937, umrl 12. maja '90; An-
drejka Bratuša, Formin 43, roj.
1965, umrla 11. maja '90; Lucija
Meško, Kajžar 7, roj. 1924, umr-
la 13. maja '90; Angela Muhič,
Runeč 69, roj. 1967, umrla 11.
maja '90.
POROKE V ORMOŽU:
Janko Meško, Mihovci pri Ve-
liki Nedelji 14/a, in Angeja Pe-
trena, Savci 48; Ivan Žuran,
Bresnica 24, in Darinka Cajnko,
Bresnica 24.
UMRL NA KRAJU NEZGODE
V torek, 8. maja, nekaj po 21.
uri je na magistralni cesti ftuj ~
Ormož pri naselju Trgovišče
osebni avto zadel pešca, 41-let-
nega Franca Kukovca iz Trgoviš-
ča, ki je hodil po desnem robu
ceste. Osebni avto je vozila Leo-
nida Keček iz Vitomarcev. Ku-
kovec je bil tako hudo ranjen, da
je na kraju nesreče umrl.
SMRT POD TOVORNJAKOM
Po magistralni cesti od Prager-
skega proti Kidričevemu je v če-
trtek, 10. maja, okoli 15.30 vozil
tovornjak Drago Marinič iz Va-
raždina. V Šikolah seje po lokal-
ni cesti iz Cirkovc na kolesu z
motorjem pripeljal 59-letni Vik-
tor Cesar s Pragerskega. Iz ne-
znanega vzroka je padel po ce-
stišču tik pred tovornjak in ta ga
je povozil. Viktor Cesar je bil ta-
ko hudo ranjen, da je na kraju
nezgode umrl.
UMRLA PO NESREČI
Iz Osluševcev proti Podgor-
cem se je po lokalni cesti peljala
z motorjem 25-letna Andrejka
Meznarič-Bratuša iz Formina v
KS Gorišnica. V križišču z magi-
stralno cesto je vzela prednost
vozniku avtomobila Zoltanu De-
ru iz Budimpešte, ki je pravilno
peljal po glavni cesti. Ko je za-
gledal motoristko, je začel zavi-
rati, vendar jo je žadel tako mo-
čno, da je Andrejko vrglo okoli
17 metrov daleč, kjer je težko po-
škodovana obležala. Odpeljali so
jo v ptujsko, bolnišnico in tam je
čez nekaj ur Umrla'. Nesreča se je
pripetila v petek, 11. maja do-
poldne.
HUDO POŠKODOVANA KO-
LESARKA
Tanja Duh, 22 let, iz Prapro-
tnikove ulice 17 v Ptuju seje 10.
maja ob 12,30 na kolesu pripelja-
la po magistralni cesti čez drav-
ski most. Pred odcepom na Trg
svobode se je pravilno uvrstila
na prometni pas za zavijanje v
levo. Takrat ji je nasproti pripe-
ljal voznik osebnega avtomobila
Matko Papič iz Varaždina. Začel
je sicer zavirati, vendar trčenja ni
mogel preprečiti. Kolesarka je
padla po cestišču in hudo ranje-
no so prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.
F F
Izidi žrebanja
nagradne križanke
Emone—
Merkurja Ptuj
Odziv na nagradno križan-
ko EMONE-MERKURJA
je bil zelo dober, saj je na na-
slov RADIA-TEDNIK Ptuj
prispelo 350 kuponov z izpi-
sanim geslom: V POMLAD
Z MERKURJEM.
Nagradno žrebanje smo
opravili v sobotni oddaji ra-
dia Ptuj. Sreča je bila naklo-
njena trem reševalcem:
1.	nagrado — 1000 din
prejme DEJAN DUCMAN,
Dornava 136, Dornava
2.	nagrado — 600 din —
prejme MATEJA KIRBIŠ,
Tržeč 44 c, Videm pri Ptuju
3.	nagrado — 400 din —
prejme BRIGITA GAŠPA-
RIC, Maistrova 52, Ptuj
Vsem nagrajencem naše
iskrene čestitke, pa seveda tu-
di čestitke EMONE-MER-
KURJA iz Ptuja, ki obljublja,
da boste nagrade kmalu pre-
jeli po pošti.
Zlata poroka na Polenšaku
v soboto, 5. maja, je bilo na Polenšaku slovesno, saj sta slavila
zlato poroko farana in krajana ANTON in VERONIKA KOVAČEC.
Anton je bil rojen 10. 1. 1919 na Forminu, izučil seje za kovača in je
to svojo obrt dolga leta opravljal na Polenšaku. Veronika je bila roje-
na 4. 1. 1922 v Zamencih in je delala doma, gospodinjila in vzgajala
otroke — štirje so se jima rodili v zakonu. Danes pa sta ponosna tudi
na deset vnukov. Poročila sta se 29. 1. 1940 na Polenšaku. Tudi po
petdesetih letih skupnega življenja sta se odločila, da bosta zlati jubi-
lej počastila samo v farni cerkvi, enako kot sta to storila pred petdese-
timi leti.	pp
Zlatoporočenca med številnimi svati. Na posnetku jih je le petina.
Foto: Langerholc
TEDNIK
TEDNIK JE NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga Je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože, Bračič, Ivo Člani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). NASLOV: Radio
— Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarjev,
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO RA-
ČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma-
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.