Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj EDNiSTro OS onuTA rroj, ptesEMtovA t — rELepo« 1». EKOVNI KACOlt PBI MARODNI BANU. POOtUŽVICA PTOJ tT>* M3-T-20e )K8J0JB OBEDMSKi ODMi - ODOOVORir (ntOMitf fBAll JO 2» ROKOPISOM KT nUČAMO - HSKA MARIBORSKA nSRARNA tem NAROCNtMA 900 DIM POLLETNA 250 DIN CETRTLCTNA 129 DOt Štev. 24 — Leto VIL PTUJ, 18. junija 1954 Poštnina plaiana » Rotovinl Cena din 10.- Zodnie dni po svetu Francija brez vlade Ptuj, 16. junija. Padec fran- coske vlade^ ki je sledil glaso. vanju o zaupnici v parlamentu je Francijo ponovno opozoril na slabost njenega parlamentarnega f^istema, ki onemogoča vsako večjo trdnost vlad in ki je vzrok, da je bila zadnja vlada 'že dvajseta francoska vlada po drugi svetovni vojni. Situacija bi ne bila toliko kritična, da do padca vlade ni prišlo ravno med konferenco v I Ženevi, kjer je ravno razmerje med Francijo in Indjakino pre- met najvažnejših razprav. Tako je tudi ia sicer notranjepolitična zadeva Francije v veliki meri prispevala svK>je k resni krizi ženevske konference glede katere mnogi opazovalci ne skrivajo popolnega pesi- mizma. Ta je posebno opazen v ameriških krogih, kjer se vedno več govori o južnoazij- skem obTambnem paktu, ki so ga snovali že pred začetkom ženevske konference v predvi. devanju, da ta ne bo dala no- benih rezultatov. Nekoliko dru- gačno stališče zavzemajo v Britaniji s tem, da si prizade- vajo, da bi neuspeh konference ne zaprl vseh vrat za nova pogajanja med Vzhodom in Za- hodom, dočim na Vzhodu krivdo zvračafo na ZDA ter s formal- nim popuščanjem v nevažnih zadevah s^kušajo ustvariti videz, da so za nadaljnja pogajanja. Konferenca v Ženevi je zašla v krizo predvsem zaradi tega, ker se delegacije niso mogle sporazumeti o nadzorstvu nad premirjem v Indokini kakor tudi o nadzorstvu nad splošnimi par- lamentarnimi volitvami, ki bi jih naj izvedli v vsej Koreji. Za prebroditev krize pa v ne- katerih krogih predvidevajo še en izhod In sicer v razgovorih strokovnjakov, ki bi naj za nekaj časa z obravnavanjem to- zadevnih pravnih in drugih pro- blemov pomagali do ugodnej- šega vzdušja, do takšnega, ki bi omogoči} nadaljevanje razgo- vorov med diplomati, ali ko bi prišli do izraza kakšni novi mo- menti ali nova gledišča. Vse- kakor v tem pogledu ni zane- marjati možnosti, ki bi nastale z nastopom nove francoske vla- de, ki bo po vsej verjetnosti glede indokitajskih vprašanj zavzela vsai v neki meri dru- gačno stališče, kakor ga je za- vzemala zadnfa vlada. To bi v neki meri, čeprav se stališče sicer na Zahodu istočasno ne bi dosti spremenilo, omogočilo na- daljnje razgovore. Seveda je vprašanje, ali bo uspelo v krajšem času sestaviti v Franciji novo vlado. Za to so izgledi dokaj skromni, ker je ob obilici strank in strankarskih skupin stanje v francoskem par- lamentu do skrajnosti komplici- rano. Ob vsakem vprašanju na- stane v parlamentu nova situ- acija, oziroma ni skupine vpra. sanj, za katero bi atalno glaso- vala fvdi stalna skupina poslan- cev. Tako ima Mendes France, knff^rr^ma je bila s "trani pred- sednika republike Cotvja po- verjena naloga sestavit) novo vlado, silno težaven položaj. Duhovi Pa v francoskem par- lamentu niso razdvojeni samo zaradi Indokine, temveč tudi zaradi Evropske obrambne skupnosti o katere ratifikaciji bi moral parlament razpravljati, kar del poslancev odločno zahteva, drugi pa prav tako odločno od- klanja. Mendesove možnosti to- rej niso velike. S tem pa vise v zraku tudi možnosti nadaljnjih razgovorov v Zenevj in hitrejši ali počasnejši razvoj dogajanjd v smeri pomiritve^ svetu. S sestankov ljudskega poslanca tov. Bračiča Govorice o nadaljnjem krčenju kmetijske posesti pri nas so izmišljene in sovražne Na nedavnem zborovanju v Podlehniku, ki se ga je udeležil ljudski poslanec LJIS tov. Vla- dimir Bračič, je med drugim di- skusija nanesla tudi na vpra- šanje, če še lahko pride pri nas do nadaljnjega krčenja kmetij- ske posesti. To vprašanje so sprožili ljuaje, ki jim gotovo ni znana vsebina govora tov. Tita na kongresu Zveze komunistov Srbije. Poslanec tov. Bračič V. Se je zadržal pri tem vprašanju in navzočim raztolmačil pomen govora tov. Tita za naše kme- tovalce ter pojasnil poglede na- šega političnega in državnega vodstva na nadaljnji razvoj na- šega kmetijstva. Tudi na zborovanjih volivcev in sestankih v ostalih predelih okraja prihaja v tej ali dru- gačni obliki do vprašanj v zve- zi s perspektivo individualnega kmetijstva, zato smatram za potrebno in koristno, da se vsi naši brale? temeljito seznanijo z odgovorom na ta vprašanja individualnih kmetov. Tov. Uto je na kongresu med drugim dejal: .. Mi se ne mislimo ponov- no vrniti na pot ustanavljanja zadrug, razen če hočejo kmetje sami ustanoviti zadruge na pro- stovoljni podlagi — kar smo že rekli, ko smo se lotili organizi- ranja zadrug. Prišli smo do glo- bokega prepričanja, da je zdru- ževanje kmetov možno v raznih oblikah zadružništva. Delovna zadruga ni edina oblika, ki je na tej etapi, ko nimamo dovolj tehničnih niti drugih sredstev, najučinkovitejša in najkorist- nejša. Napredovati moramo po- stopoma. Imamo razne oblike, razne možnosti, da se kmetje združujejo in skupaj delajo. Zdaj nastane vprašanje indi- vidualnih kmetov. Le-ti ne ma- rajo zadrug jn so se znova lo- tili samostojnega individualne- ga načina kmečkega dela Kaj naj zdaj storimo z njimi? Ali jih je treba nekako, bodi z od- rekanjem kreditov, prisiliti, da se bodo jutri vključili v zadru- ge? Ne, tako jih ne bomo pri- silili in tako tudi ne smemo po- skušati. Menim, da mora biti naša politika, politika naše ob- lasti od zgoraj navzdol, podpi- ranje individualnih kmetov, da bodo razumeli, da jim bo to, kar jim je ostalo, res tudi osta- lo, ker nam niti na misel ne pride, da b« še kdaj skrčili del zeml^ od 10 do 15 hektarov, ki mu je ostala, tako kakor dolo- ča naša uredba. Mi smo do maksimuma skrčili kmečko po- sest. negativno pa je že tudi to. če v socializmu razkosamo kmečko posest. Toda drugače, na novi osnovi, se nismo mogli lotiti nadaljniega, pravilnejšega razvoja kmečkega gospodar- stva. kmetijstva. Morali smo razkosati kmečko posest, in to je zdaj minimum, kar kmet ima. in teea m»n?muma mu ne mislimo več krčiti. Sovražniki pa so nas skušali na razne načine znotraj mo- titi in razcepljati iz raznih po- bud, zlast; zaradi tistega, kar ljudi v tujini najbolj boli, za- radi enotnosti, ki jo imamo zdaj v naši deželi in ki je našim sovražnikom trn v peti. Ker sc jim ni posrečilo drugače, so začeli zdaj z vasjo in pripove- dujejo. da bomo, ko pride čas — in zato baje čakamo na ugo- den trenutek — kmečko posest še skrčili. To ni res, tega ne bomo nikoli storili. Ce se že zdaj ne moremo lotiti ustanavljanja delovnih zadrug, kakor bi potrebno, misiimo še manj na to, da bi skrčili kmečko posest. Nasprotno, v tem konkretnem primeru mislimo, da je treba kmetom s kreiiti in z vsem kar najbolj pomagati...« V zvezi z vprašanjem, kaj bo, če bomo podprli individualne- ga kmeta, je tov. Tito dejal: »Bojazen nekaterih naših ko- munistov, da bo na vasi, če bo- mo podprli individualnega kme- ta, znova rastel kapitalizem, je torej absolutno odveč. Z 10 ha zemljiškega maksimuma, z vse- mi tistimi zakonitimi določba- mi, ki jih imamo, da preprečimo izkoriščanje človeške delovne sile, ni nevarnosti, da bi sc ka- pitalizem na vasi krepil. Kakor ne želimo gledati v delovnih zadrugah v \-sak lonec, kaj se v njem kuha in ali so ljudje mnogo zaslužili, marveč nasprot- no, želimo imeti čim več, ne pa čim manj. tako želimo, da bi imeli tudi kmetje čim boljšo gmotno možnost, da bi lahko bolj intenzivno obdelovali svoja individualna posestva. Kmetje pa se bodo prepričali o tem. da sami ne bodo rnoglj intenzivno obdelovati svoje zemlje, marveč se bodo začeli tako ali drugače združevati. Tudi v deželah, kjer je kmet na visoki stopnji raz- voja, kjer je kmetijstvo razvi- to, tudi v kapitalističnih deže- lah imajo najrazličnejše oblike zadružništva. To pa je vse ko- ristno za našo družbeno stvar- nost. Glavno je pri nas to, da preprečimo, da onemogočimo izkoriščanje tuje delovne sile, ni pa se nam treba bati, če bo- do kmetje mogli ali znali iz ti- stih 10 ha dobiti nekaj več — saj je kmečka družina često dokaj velika. Cim več bodo pri- delali, tem več bo dobila tudi naša skupnost sploh. Naš cilj na vasi je isti kakor v tovar- nah; če delavci večajo delovno storilno-^t, če odkrivajo zmeraj nove metode za pospeševanje proizvodnega procesa, koristi to nJim in vsej skupnosti « Gornje besede tov. Tita ja- sno postavljajo na laž vse. ki hočejo z govorjenjem o ponov- nem zmanj.^evanju individualne kmečke posesti ustvariti med našimi kmeti občutek nesigur- nosti in nezaupanja do naše oblasti. Kot že rečeno, je imel zakon o 10 ha maksimuma osnovni namen onemogočiti rast kapitalistične posesti in odnosov na vasi ter omejiti možnost izkoriščanja delovne sile in človeka po človeku. Isto- časno pa smo s tem v naših posebnih oblikah razvoja socia- lizma ustvarili pogoje, da lahko začnemo s pospešenim razvija- njem naše kmetijske proizvod- nje tudi ob pomoči privatnemu kmetu s krediti. Po pojasnilih, ki so bila na sestankih dana ljudem, je bilo v razgovorih z ljudmi razjas- njeno, kdo širi te govorice in s kakšnim namenom. Te govorice širijo nekateri izmed prizade- tih, ki jim je ljudska oblast s prej omenjenim zakonom ome- jila možnost, da bi večali svoje bogastvo ir da bi še dalje bili od njih odvisni gospodarsko šibkejši delovni ljudje na vasi. Istočasno Pa je diskusija tudi pokazala, da so ti posamezniki s stvojim govoričenjem osam- ljeni. Ta govoričenja ne morejo vplivati na zaupanje množice v ljudsko oblast in v izjave naših vodilnih ljudi. To najbolj do- kazuje pojav, da je prLšlo po- vsod ob obravnavanju teh vpra- šanj do izredno živahne disku- sije o načinu kreditiranja pri- vatnim kmetom. Iz teusti v svojem mišlje- nju in delu mepta govoricam, ki imalo namen širit! nezaijna- nje v našo ljudsko oblast V J Košnja je v prvih junijskih dneh najva^ejše kmečko delo Lspel občinHki pra»nik r Podlehniku »Haloški bajtar in viničar ko- maj v razmerah, ki jih je ustvarila socialistična Jugosla- vija, dela prve korake po poti, ki ga vodi v človeka dostojno življenje, kakršno si je nekoč pod oblastjo domačih in tujih izkoriščevalcev lahko predstav- ljal kot dosegljivo samo v prav- ljici. Zato pa je še prav poseb- no v Halozah potrebno stalno kulturno in politično vzgajanje haloških ljudi,« je poudaril po- slanec tov. Bračič v svojem go- voru ob otvoritvi občinskega dneva. Dnevni program prireditve je pokazal, da Haloze danes ven- dar že krepko korakajo po i»ti napredka in se otresajo mračne zaostalosti in siromaštva. Go- spodarski del prireditve je pri- kazal razvoj mehanizacije na- šega kmetijstva, razstava ži- vine pa je dala mnogo korist- nih pobud za skrbnejšo razvi- janje te važne kmetijske pano- ge. Vinica razstava in poskuž- nja vin pa sta pokazali osnov- no bogastvo tega predela. Kultumoprosvetni program «e je pričel že v soboto, 12. t, m., z Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Mladi igralci so do- bro rešili zanje težavno nalog«. Na zaključni akademiji v ne- deljo pa so nast<^ile števiUic pevske, recitacijske, pleaie in telovadne skupine iz Rodnega vrha, Kozminc in Podlehnika ter pokazale, da je v občini raz- gibana kultumoprosvetna de- javnost, čeprav manjkajo za to osnovni pogoji, predvsem pri- merna dvorana. V nedeljo dopoldne so tekmovanja ▼ kolesarjenja, streljanju, odbojki, igri »Med dvema ognjema« in kožnji. Tekme so Wle dobra propagan- da za razvoj telesne vzgoje, ki je v tem predelu ^oraj še ne- znana. K uspehu prireditve Je pri- pomoglo složno delo vseh or- ganizacij v občini, predvsem KZ Podlehnik, KG Podlehnik, mladinske in pionirske organi- zacije iz Podlehnika in mladin- skega aktiva iz Kozminc ter Rodnega vrha, kakor tudi uči- teljskega zbora v Podlehniku. Prireditev je bila zaključena s prijetno in dostojno zabavo, ki je tokrat minila brez že tra- dicionalnega pretepa in nudila številnemu občinstvu v dveh dneh obilo pouka in zabave. Ali bo prišlo do bolniškega zavarovania kmečkega prebivalstva? Skupščinski odbor za zdrav- stvo in socialno politiko Ljud- ske skupščine LRS je svoječas- no razpravljal o predlogu, da bi se uvedlo prostovoljno bolniško zavarovanje kmečkega prebi- valstva v Sloveniji ter v ta namen razposlal v nekaj slo- venskih okrajev (Celje, Gorica, Ljutomer Novo mesto in Ra- dovljica) posebne komisije z na- logo. da prouče možnosti uved- be prostovoljnega bolniškega zavarovanja za kmečko prebi- valstvo. Komisije so te dni končale z delom in bodo v kratkem o svojih ugotovitvah poročale skupščinskemu odboru. Zanimi- vi so predlogi, ki so jih v zvezi s predvidenim zavarovanjem dali kmetje na sestankih svojih kmetijskih zadrug Predvsem so Se za zavarova- nje povsod zelo zanimali. Osnovno vprašanje je seveda bila višina prispevka, o čemer pa komisije seveda niso mogle dati natančnih podatkov. Kako potrebno je takšno zavarova- nje, dokazujejo tudi številke o bolniško nezavarovanih v po- sameznih okrajih, ki dosezajo n. pr. v ljutomerskem okraju tudi 75®/« prebivalstva. V ne- katerih okrajih bi uvedba za- varovanja zahtevala razširitev zdravstvene mreže, pa tudi dru- ga vprašanja bi bilo treba re- šiti. Ker je uvedba bolniškega za- varovanja za kmečko prebival- stvo velikega pomena tudi za naš okraj, bomo o tozade\'ni razpravi \ skup>ščinskem odbo- ru še poročali. Okrajni ljudski odbor Ptuj, Svet za gospodarstvo. O O H £: D B A O obveznem zatiranju koloradskega hrošča Zaradi nezadostne budnosti in resnosti pri pregledih krompi- rišč v lanskem in prejšnjih le- tih odkrivamo danes na pod- ročju okraja Ptuj dnevno večje okužbe Po koloradskem hrošču, zaradi česar je naš pridelek krompirja v resni nevarnosti. Okuženi so že vsi predeli Drav- skega in Ptujskega polja ter Pesniške doline in tudi nekateri hribovski predeli. Da se prepreči nadaljnje šir- jenje nevarnega škodljivca in omeji preteča gospodarska ško- da. Svet za gospodarstvo OLO Ptuj na osnovi Odredbe o zati- ranju koloradskega hrošča (Ur. list FLRJ, št. 42/1947), sklepa OLO Ptuj z dne 7. junija 1954 ter 1. točke 129. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih odreja: 1. Na področju občin Ptuj Haj- dina, Starše, Cirkovci, Lovrenc na Dr. p.. Videm, Markovci, Gorišnica Podgorci. Ormož. Središče, Juršinci, Trnovska vas. Grajena in Rogoznica je med rastjo krompirja obvezno trikratne škropljenje ali zapra- ševanje vseh krompirišč. 2. Prvo škropljenje mora biti iz- vršeno do 20. junija, v primeru slabega vremenfi najkasneje do 25. jvmija, drago škropljenje do 15. julija in tretje škropljenje do 10. avgusta. 3. Škropljenje krompirišč se iz- vede po ekipah, ki jih postavijo občinski LO v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami Lastniki, zakupniki in uži- valci krompirišč lahko izvrše škropljenje tudi sami, kolikor imajo na razpolago škropilnice. V primerih, kjer lastnik, za- kupnik ali uživalec krompirišča sam poškropi ali opraši krom- pirišča, mora predhodno javiti čas škropljenja tajniku občin- skega LO. 4. V občinah Cirkulane, Lesko- vec, ZavTČ, Podlehnik, Lešje. Makole. Zetale, Polenšak in Destemik, kjer še ni množične okužbe po koloradskem hrošču, se morajo vršiti dvakrat meseč- ; no obvezni pregledi krompirišč Po že izdanih navodilih OLO Ptuj. Kolikor se v kakšnem kra- ju teh občin odkrije okužba, mora lastnik krompirišča sam ali Po ekipi občinskega LO iz- vršiti trikratno škropljenje oku- žene parcele. Prvo škropljenje mora biti izvršeno v roku treh dni po odkritju okužbe Drugo škropljenje se vrši 15 dni, tretje škropljenje pa 30 dni po prvem škropljenju. 5. Občinski ljudski odbori mo- rajo v roku 48 ur mobilizirati na področju občine vse primer- ne škropilnice s strokovnim osebjem in jih dati na razpolago občinskim ekipam za škroplje- nje, ki jih Po potrebi razpore- jajo. Mobilizacijo je izvesti spo- razumno z lastnik: škropilnic, kj so upravičeni do primerne odškodnine v višini amortizaci- je. Za poškodbe mobiliziranih škropilnic odgovarja lastniku tisti, ki jil uporablja 6, Kmetijski: zadruge morajo skrbeti zii nabavo potrebnih škropiv in kjer so možnosti tu- di za škropilnice. 7. Občinsk: ljudski odbori mo- rajo pošiljati Okrajnemu ljud- skemu odboru. Tajništvu za go- spodarstvo. tedensko poročilo o izvajanju šk»-opljenja in o od- kritju oki žb 8. Kršitve predpisov o zatiranju koloradskega hrošč? se kaznu- jejo po odredbi Vlade FLRJ o zatiranju koloradskega hrošča z denarno kazni-o do 5.000 — din (Ur. 1 FLRJ. 42'1947) 9 Ta odredba stopi takoj v ve- ljavo in se uporablja, dokler ne bodo o tem izdani drugi toza- devni predpisi. Predsednik j Sveta Za go<=po''arstvo: i Stropnik Lojzka 1 r. Ptufski obrtniki za poplavllenee Ptujska obrtna podjetja in obrtnik: ter nekatera obrtna podjetja s podeželja so zbrala za poplavljence v celjskem okraju v gotovini do 15. junija t. 1. 125.000 din in v materialu 199.550 din. V materialu so prispevali: Mi- ro Belantič 400 din, Pletarna v Ptuju 43.695 din, »Obutev« Ptuj 20,100 din, Mizarska delavnica Ptuj 10.150 din. »Mesnine« 8.280 din, »Remont« 14.700 din. Jurij Zadravec 4.235 din, Branko Le- nart 1.500 din in 550 dm v go- tovini, Janez Klanjšek 5000 din, pletilec Franjo Medved 1.300 din in 300 din v gotovini. Večje zneske v gotovini so prispevali: Čevljarska zadruga Lovrenc 25.000 din, Tekstilna barvarna Ptuj 16.400 din, »Avto- karoserija« 20.000 din, pekarna »Drava« 40.819 din, »Remont« 10.000 din Nežica Arnuga, Ptuj 3000 din, Drago Mar 1500 din in 2aga v Središču 20.000 din. S strani podjetij in obrtnikov zbrana pomoč je bila že dostav- ljena v Celje. Ptujčani, sledite zgledu obrtni- kov, ki so pK) svoj h močeh pri- 'skočili na pomoč nesrečnim po- plavljencem ter s polnim razu- mevanjem podprli nujne pomoči potrebne iz poplavljenih po- dročijl v Pomoč wa poplovl^eitee iz Zetal Občinski štab za pomoč po- plavljencem v Zetalah je v so- delovanju z vaškimi štabi zbral preko 45.000 din denarne pomoči za poplavljence v Celju in oko- lici. Kljub temu, da je naš teren močno pasiven in vlada splošna revščina, je prebivalstvo polno razumelo nesrečo, ki je prizadela ljudi v celjskem in šoštanjskem okraju. Ni bilo malo primerov, da si je revni kočar pri sosedu izpo- sodil stotaka in ga prispevai za pomoč. Posebno se je izkazal pa- sivni predel naselja Kočice, kjer so zbrali 8.5(X) din pomoči, kljub temu, da je bilo prebivalstvo pred tednom samo precej priza- deto po toči. Izkazal se je tudi va- I ški štab v Dobrini, je zbral 11.IOO ', din. Zelo redki so bili prebival- ': ci, ki bi bili odrekli vsako po- ' moč. Pokazalo se je tudi, da imajo revnejii ljudje mnogo več socialnega čuta. saj so prispevali zneske od 100 din naprej, doom je več večjih kmetov odpravilo nabiralce le s par kovači. Uslužbenci KZ Zetale so pri- spevali 2.500 din, dočim je KZ nakazala 25.000 din. Občinski odbor RKS Zetale je prispeval 3.000 din, pionirska or- ganizacija Pa preko 2.000 dm. Skupno se je torej zbralo na področju občine 2etale preko 75.000 din denarne pomoči. F. Stran 2 Ptuj, 18. junija 1954 Ptuski šoferji in niih problem Šoferji ne vemo, kje tiči vzrok, da se o našem delu in na- ši organizaciji tako malo piše. Verjetno je to odvisno od šo- ferjev saiuih, nekaj pa tudi od uredništev. Mnogo stvari je, ki bi jih bilo treba napisati ali povedati vsem koristnikom cest. Vendar le red- ki to upoštevajo. Z dopisova- njem v časopisju bi bralcem lahko mnogo i>ovedali, posebno pa bi jih lahko opozorili, kako naj se obnašajo na cesti. Danes je še mnogo ljudi, ki ne vedo, zakaj ima avtomobil smerna ka- zala, ali Pa jih, četudi jih pozna- jo, v prometu na cesti ne upo- števajo. Ali pa na primer rešilni avto, ki brzi s težkim bolnikom skozi mesto in je vključil sireno, da bi si zagotovil neoviran pre- hod, doživlja ravno nasprotno, da ljudje drvijo na kup ter mu onemogočajo prehod. To so sicer malenkosti, toda od njih je od- visno večkrat življenje ali smrt. Šoferji mesečno po enkrat raz- pravljajo o svojih problemih. Na zadnjem sestanku, 6. t. m., so razpravljali o nameravanem obisku'dunajskega velesejma ter o svojem prazniku, kj ga od lan- skega leta dalje praznujejo vsa- ko leto 13. julija. Ob tej prilož- nosti so iznesli tudi, da njihova organizacija ne uživa tiste po- moči s strani raznih forumov, ka- kor bi to bilo želeti. Tudi s stra- ni tovarišev, ljudskih poslancev, pričakujejo pomoč, prav tako pa razumevanje s strani TNZ, lete- če milice in sodnika za prekrške. Ludvik Pšajd, Ptuj Do ukinitve avtobusne proge Ptuj^Zavrč^Ptuj nikakor ne bi smelo priti Tukajšnje prebivalstvo je do- kaj presenečeno v zvezi z vest- jo o ukinitvi lokalnega avto- busa Ptuj—ZavTČ. Težko bi bilo napisati vse komentarje ob tej novici, ki se je hitro razširila med vse tu- kajšnje ljudstvo riasti glede na anonimno pismo, ki ga je pre- jelo podjetje »Avtobusni pro- met Maribor«, in v katerem nekdo zatrjuje, da je bil pred- log za ukinitev te proge potr- jen na zboru volivcev. Raje se zadržimo pri okoliščinah, ki vplivajo na to, da ta proga vse dni ne more biti rentabilna. Stara navada je že, da so od tukaj ljudje odhajali v Ptuj na živinski sejem (torek in eredo) ter na tržni dan (petek) in prav ti dnevi so v večini uradov v Ptuju določeni za sprejemanje strank. Nesmiselno je torej gle- de na tiste dni (ponedeljek, če- trtek in soboto) ko ni dosti potnikov, ukiniti avtobus tudi Za ostale dni, ko je v avtobusu za vse potnik« premalo prosto- ra. Laže bi se dalo razumeti če bi podjetje »Avtobusni pro- met Maribor« omejilo avtobus- ni promet na tej progi oa te dni (torek, sredo in i^tek), kot pa da ga v celoti ukine. Tudi v nedeljo bi bil ta avto- bus poln potnikov, če bi pre- važal iz Ptuja na Bori in nazaj izletnike iz Ptuja. Borlsko leto- višče vsekakor zasluži enako kot vse tukajšnje prebivalstvo, da bi ga upoštevalo tudi podjetje »Avtobusni prpmet Maribor« in ni dvoma, da bi bili v nedeljo obe podjetji zadovoljni. Marsi- kdo bi se rad iz Ptuja odpeljal v nedeljo z avtobusom na Bori, pa to ni mogoče, ker ni zveze. Ostala letovišča imajo avtobus- ne zveze ob nedeljah, saj dru- gače ni delovnim ljudem dana priložnost oditi za ves dan iz Ptuja v bližnjo okolico. Tudi vprašanje garaže ne more biti tako pereče, da bi morala biti ta proga ukinjena. Z nekaj več potrpljenja in dobre volje ter upoštevanja vseh navedenih okoliščin bi se dalo rešiti tudi to vprašanje, zlasti ker je zanj zainteresirano vse tukajšnje ljudstvo, prebivalstvo Ptuja, okoliških vasi in tudi uprava letovišča Bori. Nujno je. da se za to progo odločno zavzameta občinski od- bor Zavrč in Cirkulane in da ju podpre tudi OLO Ptuj. Pred- stavnikom vseh teh bo gotovo uspelo prepričati predstavnike podjetja »Avtobusni promet Ma- ribor«, da bi bila ukinitev te proge z utemeljitvijo nerenta- bilnosti neumestna in škod- ljiva. iz Hajdine z rešitvijo Geodetske uprave v Ljubljani je ustreženo pred- logu 17 posestnikov iz Hajdine, ki So zahtevali preklasifikacijo svojih travnikov ob Studenč- nici. OLO Ptuj, gospodarski svet, je že imenoval komisijo, ki bo izvedla tozadevne operacije. Vsem odbornikom LOMO Ptuj Na podlagi čl. 136, tč. 1. Za- kona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS štev. 19'52) SKLICUJEM odbornike I/>MO Ptuj k seji v petek, 18. junija 1954, ob 15. uri v sejni dvorani na mestni občini. DNEVNI RED: 1. Določitev nove gostinske mreže in ukinitev zasebnih go- stiln (obravnava in zaključek). 2. Reorganizacija trgovske mreže in osamosvojitev trgovin (obravnava in zaključek). 3. Pregled in potrditev za- ključnih računov gospodarskih organizadj za leto 1953. 4. Razno. Predsednilc LOMO: Janko Vogrinec M*ISOVANJE V PTUJSKO GIMNAZIJO Vpis' v I. razred gimnazije bo v nedeljo, 27. junija, od 8. do 10. ure, v vse ostale razrede v ponedeljek, 28. junija, od 8. do 10. ure. Dijaki naj prinesejo k vpisu spričevalo, rojstni list in izpolnjeno prijavo. Ra\Tiateljstvo Dne 9. junija je komisija OLO Ptuj, ki so jo sestavljali za- stopnik Vodnogospodarske upra- ve za Dravo v Ptuju, rečni nad- zornik in zastopnik Sveta za komunalne zadeve ter zastop- niki občinskega ljudskega od- bora SredLšče, izvršila terenski pregled dravskega obrežja v tej občini in od Drave ogrožena zemljišča. Do tega pregleda je prišlo na pobudo, kj je bila iz- nešena na zboru odborov vseh množičnih organizacij v Sredi- šču, ki je bil en dan prej in na katerem se je obširno raz- pravljalo o nevarnosti, ki preti obširnim površinam s strani Drave v občini Središče, poseb- no pa v k. o. Grabe in k. o. Središče Komisija zaradi visoke vode, ki je večji, del ogroženih povr- šin poplavila, ni mogla ugotav- ljati konkretnih ukrepov ki so potrebni, da bi se v bodoče pre- prečilo poplavljanje in odnaša- nje rodovitne zemlje, razen splošne potrebe izvršitve regu- lacijskih del in nekaterih utr- jevalnih del, čemur je priznala nujnost. V ta namen bo pono- ven pregled ogroženih površin, čim bo odtekla voda in kakor hitro bo zemljišče dostopno. ♦ Akcija /a pomoč poplavljen- cem v Središču lepo napreduje. Zbiralne pole se vračajo in le redki so ki se vsesplošni ak- ciji v pomoč poplavljencem niso odzvali. Po prvih rezultatih predvidevajo, da bo zbranih vsaj 100.000 dinarjev. * Štab za Ostrožno je v zadnjih dneh v občini krepke je prijel za delo. To je tudi potrebno, da bi se zagotovilo za Središče častno število udeležencev ve- likega slavja brigad na Ostrož- nem. Posebna ugodnost za ob- iskovalce iz tega kraja je v tem, da v istem dnevu v zgodnjih jutranjih urah odpotujejo in se še istega dne vrnejo in ker so stro5.ki repično malenkostni. Mestni Rdeči križ Ptuj priredi v nedeljo, dne 4. julija 1954 C V ETLICNI DAN Spored prireditve: Dopoldne: prodaja cvetlic po mestnih ulicah. Od 10,30 do 11,30 kon- cert godbe na pihala DPD Ptuj v mestnem parku. Popoldne: Ob 14, uri pričetek družabnega popoldneva z bogatim SRECOLOVOM v gasilskem domu. Med 1000 praktičnimi dobitki je tudi novo moško kolo v vrednosti 30.000 din. — Vse or- ganizacije in društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev in da podprejo s svojo udeležbo na naši prire- ditvi dobrodelne akcije Rdeče- ga križa. — V primeru slabega vremena se prireditev vrši na- slednjo lepo nedeljo. Vsi vljudno vabljeni! Mestni odbor RK Ptuj Sliki sta iz okrajnega telovadnega nastopa »Partizan«, ki je bil v Središču 6. t. m., in o katerem smo že poročali Razpis slireiidi^ fM ©trelf® padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja v proračunu Okrajnega ljud- skega odbora Ptuj za leto 1954 so zagotovljena sredstva za šo- lanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj razpisuje zato natečaj za dode- litev štipendij za šolsko leto 1954/1955 otrokom padlih bor- cev in žrtev fašističnega nasilja in sicer: 1. za učence osnovnih šol v višini do 1500 din; 2. za dijake nižjih srednjih šol in učence v gospodarstvu do 3500 din; 3. za dijake višjih srednjih šol in učence srednjih šol (stro- kovnih) do 4500 din; 4. za študente na visokih šo- lah do 6000 din. Pri natečaju lahko sodelujejo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, ki so brez enega ali obeh staršev ali pa, ki nimajo dovolj sredstev za vzdi-ževanje v času študija. Prijavljenci naj poleg proš-' nje predložijo še naslednje do- kumente: a) Dokaz, da so jim starši padli v NOB ali umrli kot žrt- ve fašističnega nasdlja (zado- stuje potrdilo občinskega od- bora ZB NOV). b) Potrdilo o prenioženjskem stanju (višina dohodkov, -pre- moženje družine, pri kateri se otroci nahajajo v oskrbi — po- trdilo naj izda pristojni ObLO). c) Potrdilo o usephu v šoli (potrdilo izda šolski upravitelj). č) Mišljenje in predlog odbora ZB NOV o višini šti- pendije. (Pri tem navesti, ali sprejema otroške dodatke, in- validnino ali pokojnino in ko. liko). d) Kratek življenjepis. Prošnje z zgoraj navedenimi podatki in prilogami naj ob- čmski odbori ZB NOV pošljejo na Okrajni odbor ZB NOV, ki bo Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko dal dokonč- ne preloge o dodelitvi štipendij. Prošnje pošljite najpozneje do 15. julija 1954. Svet Za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ptuj Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 16. junija 1954 za liter, kilogram aH komad za liter, kilogram ali komad Čebula 40, česen 50, luščeni fižol 60, grah 60. krompir 10, krompir (novi) 40, kumare 120, peteršilj 40, por 30, redkvica 5, solata beriv. 50, solata endiv. 40, solata v glavah 40, špinača 40, Zelje v glavah 55, korenček 40. Surovo maslo 450, zaseka 250. Koruza 20, koruzna moka 30, bela moka 55, proso 35, koruzni zdrob 40. Crešnje 50, gozdne jagode 200, vrtne jagode 150. Mleko 20, smetana 100-120, sir 50-70. Gobe 100, suhe gobe 400, li- ^ sičke 100. Jajca 11, med 300. Obveščamb podjetja, ki pla- čujejo najemnino za pKjslovne prostore z virmanom, da imamo pri Me.stni hranilnici v Ptuju nov tekoči račun, in sicer štev. 643-305 1-6773-1 za vsa vplačila, ki se nanašajo na naše poslo- vanje. Obenem obveščamo privatno lastnike stanovanjskih zgradb, da velja še do 1. julija t. 1. najemnina, ki so jo najemniki plačevali pred 1. aprilom t. 1. Vsa preplačila sc štejejo najem- nikom v dobro za naslednji fnesec Uprava stan. skupnosti. Radi medsebomih sporov sta odhajala zdoma in prepuščala otroka mrazu in gladu Mikolič Matevž in Justina iz Siteža 8 pri Majšperku sta mo- rala na zagovor pred Okrajno sodišče v Ptuju, ker sta se hu- do pregrešila zaradi površnosti do 1952 in 1954 rojenih otrok, ki sta bila pozimi večkrat sama brez hrane in oskrbe. Zaradi stalnih nesoglasij sta večkrat odhajala zdoma in prepuščala otroka mrazu, gladu in zane- marjenosti. Letos marca meseca je mati odšla za več dni zdo- ma, vzela s seboj starejšega si- na, mlajšega pa prepustila oče- tu. Tudi oče je odšel zdoma, mlajši sinček pa je ostal brez hrane, reda in nege, in telesno propadel. Zdravniška interven- cija ni pomagala. Mlajši sin (težak 2,7 kg) je 28. marca za- radi skrajne shujšanosti in iz- čiTjanosti, zanemarjenosti in pomanjkanja hrane podlegel. Sodišče na prvi razpravi ni moglo končafi zadeve, ker mu je še manjkalo mnenje zdrav- nikov o otrokovem stanju ob pregledu in poznejšem zdrav- ljenju. Kakor se je izvedelo, je bilo težko življenje obeh otrok tež- ko največ zaradi stalnih sporov med očetom in materjo, iz ka- terih sta nato oba iskala uteho v pijači ali pa v odhajanju zdoma, kar je imelo težke po- sledice za oba sinčka. Neredna hrana, mraz, nered in nesnaga, vse to je pustilo najtežje posle- dice mlajšemu otroku, ki je nazadnje umrl težak 2.7 kg. Ko je marca t, 1. odšla mati za več dni zdoma, je vzela s seboj sta- rejšega sinčka, mlajšega pa prepustila možu. Ta je pustil otroka v hiši samega brez hra- ne in oskx-be, nazadnje pa ga je spravil k družini Tumpej čisto premraženega, da so ga tam komaj v dveh dneh ogreli. Ob zdravnikovem pregledu je kazal le malo znakov življenja. Od sebe ni dal več glasu. Niti zajokati ni več mogel. Koža mu je začela odstopati. Tudi vsa poznejša zdravniška in bol- niška nega in skrb ni pomaga- lo. Zaradi shujšanja in prebav- nih motenj, zaradi splošne osla- belosti si otrok ni več opomo- gel. Mikolič Matevž in Justina na dan razprave nista kazala, da jima je žal mlajšega sina in da sta odgovorna za hudo pregre- ho zoper svojo dolžnost skrbeti za svoja otroka, niti tega, da mislita v bodoče pametneje ži- veti. V kratkem bo razpisana po- novna razprava in nato izre- čena pravična sodba, ob ka- teri se bodo morali zamisliti oni starši, katerih otroci so prav tako žrtve brezbrižnosti in njihovih sporov. itiiiiiitiiiiiiiiititiiiiiiiiiinittiiiiiniiiiitiffliiiiiiiii^ Novak Jiiimniiiintiiiiiinniiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii^^ Kmetijska opravita sredi in lioncem junifa Polje Oko]>avanje in škropljenje Polje zahteva okopavanje vseh okopavin (koruza, pesa, po- zni krompir), kolikor to še ni končano. Rahljanje zemlje ko- risti poleg imičevanja plevela tudi z ohranitvijo vlage. Brez vlage ne more nobena rastlina črpati gnoja iz zemlje, čeprav ga je dčvolj. Brez sončne toplo- te, zraka in redilnih snovi si ne moremo zamišljati rasti rast- lin in zorenja plodov. Iz zbito zemlje voda premočno hlapi. V suhih mesecih zmanjka rastli- nam vlage Zemljo je zato tre- ba rahljati čeprav ni na njivi plevela. Posebno skrb moramo posve- titi krompirju, ker ga napada .škodljivec — koloradski hrošč —, ki obžre vse liste na cimi. Brez zelenih listov, pljuč cimu, se krompirjevo zelenic posuši, prisilno dozori in ne da pridel- ka, ki bi ga sicer imeli. Da bo ostal krompirjev list zdrav in zelen do pozne je.seni. ga je treba zaščititi pred krompirje- vim hraščcm in pred glivično boleznijo (Fitoftora = plesen). Hrošč in plesen sta najhujša krompirjeva š-kodljivca ki ogro- 7.ata in uničita polovic© in več krompirjevega pridelka. Ako pustimo hrošča in plesen, da se nemoteno širita, nam preti ne- varnost. da v par letih na Dravskem noliu ne bomo imeli več krom/pirja. Vsako leto bomo morali krompir škropiti vsaj dvakrat letno, kot škrooijo vinogradniki svoje vinograde Proti hi^ču so učinkoviti vsi preparati DDT (Bentox, Lindane, Pantakan) ali pa svin- čeni ali apneni arzenat v teko- čini ali v prahu. Plesen uničuje modra galica. Vrsta tozadevnih letakov na podeželju opozarja Icmetovalce na nevarnost, ki ogrožajo njihov pridelek Na- svete in navodila je treba tudi izvrševati. Kdor želi obvarovati svoj pridelek krompirja pred uničenjem, naj ga poškropi en- krat pred cvetjem, drugič pa, ko krompir odcvete. Novo sajenje in sejanje zaradi toče Ali ste posejali hitro zorečo koruzo, proso, peso ali druge krmne rastline na njivah, na katerih je toča oklestila ozim- na žita? Vinograd Vinograd je v bujni rasti. Po številnih grozdičih na rozgah lahko ocenimo leto.šnji pridelek. Kop je končana. Enako pletev in pr\'»škropljenje. Na vrsti je drugo škropljenje z 1,5 kg mo- dr egalice na 100 litrov vode z dodatkom 20—25dkg cosana, sulikola, kuniulusa, 1,5 litra žveplcno apnene brozge (.samo eden od navedenih dodatkov pride v poštev) na plus 100 li- trov. Močno poškropimo vse ze. lene dele trsa. prav posebno dobro tudi grozd iča. S to zmes- jo preprečimo razvoj peronos- pore in oidija. Žveplan je od- pade. Drugo .škropljenje je treba o^praviti pred cvetenjem grozdi- čev. Končati ga ie treba pred 26. junijem Poganjke trte privežemo h ko- lu oziroma uravnamo med žici, da jih veter ne odlomi. Opazuj- mo pisanega metuljčka, ki od- laga v grozdič jajčeca. Iz jaj- čeca se razvije črvek, ki po- vzroči precej škode. Ce ga ho- čemo uničiti, moramo dodati škropivu tekoči pantakan. V ju- liju lahko dodamo arsenik ali pa nosprasit. Cim zapazimo šte- vilni nastop v prvi generaciji, bomo opozorili na dodatek pri tretjem škropljenju trte. V kleteh je treba paziti na ostanek vin, da ne cUcnejo. Do tega ne pride, če so sodi dopol- njeni sli pa če je vino iz več- jih sodov pretočeno v manjše sode, ki morajo biti na hladnem. Prazne posode ni priporočljivo pustiti na mestih, kjer bi se raz- sušila. S 14-dnevnim žvepla- njem bo ostala do jeseni pri- pravljena na nov pridelek. Travniki Mnogo travnikov je žc poko- šenih, nekaj pa jih še čaka na košnjo. Nekateri posestniki so zgodaj začeli s košnjo, ker so hoteli imeti sočno seno pod .streho. Zamudniki se tega ne morejo veseliti. S pozno košnjo sta dve škodi. Plevelne trave zorijo pred plemenitimi trava- mi, zato je njihovo seme že odpadlo. Drugo leto bo na teh travnikih več regrata in drugih rožic, mrinj pa zelenih trav in detelje. Plevelne^ trave niso soč- ne. zato ne koristijo živini, ki sc ob njih tudi ne redi. Pozna košnja da staro, slamnato <;eno, ki ne bo pri krmi živin« mno- so zalegla. Ne bo mnogo mle- ka niti dosti mesa Živina ^'vbi velik trebuh z m^^'^vredno bino. Nezabcljen krompir in dobro zabeljeni žganci različno koristijo. Med cvetenjem dajo pokoše- ne trave 150 krmnih enot, v polnem cvetju 130, ob zorenju trav pa samo 80 krmnih enot. Razlika je velika. Ni vseeno, priskrbeti za živino z 1 ha 2() stotov mladokošenega sena ali 38 stotov belega slamnatega in nesočncga sena. Pri sušenju detelj se mora- mo odvaditi sušenja na tleh in večkratnega obračanja, kakor se to dela s travo. Med obra- čanjem odpadajo dragoceni li- stiči in ostanejo sama stebla. Izvrstno krmilo je ostalo na deteljišču ali na travniku, kjer smo deteljo sušili, slabše pa smo spravili domov Pri delu z deteljo posnemaj mo naše go- spodinje, ko nam pripravljajo solato. Lističi gredo v skledo, stebla pa med odpadke Dete- ljo je treba sušiti na kozolcih, plotovih in jezdecih S sušenjem je manj skrbi, čeprav je de- ževje. Mlada detelja in suhi de- teljni listi so boliši od 95 odst. izmletih otrobov. Svinie. ki uži- vajo pozimi kuhano deteljo, so debele, seveda, če je bila de- telja pokošrna pred cvetenjf^m. Po travnikih jo treba tudi poravnati krtine, ob dežiu raz- voziti gnojnico, da bo bogata otava, ob potoku posekati gr- movje. ki zadržuje vodotok in povzroča Ponlavo. Poplavljeno in blatno krmo ie treba .cti s palicami, da se reši blata in praha. Ne škodi, č« tako krmo spustim.o skozi mlati''ni- co. Taka krma ne spad'' med ostalo krmo ki jo ^e tudi t-'^- ha med''eboino ločiti M''-''?'^ krma cnnda na drugo mesto kot <;taro <3^^no, kisla krma ne spada k sladki. Skrb zo človeka v Apačah živj Stanko Lesko- var, ki Se je 1. 1949 ponesrečil s traktorjem in je od tedaj pri- klenjen na bolniško posteljo, ker mu je ves spodnji del telesa ohromel. Gmotno je sicer oskrb- ljen, saj mu je bila priznana renta kot 100 odstotnemu delov- nemu invalidu. Vendar pa si vsakdo lahko predstavlja, kakšno je sicer življenje mladega — sedaj 22 let starega fanta, ki je Ze pet let negiben in odvisen od tuje pomoči, medtem ko njegovi vrstnik] delajo in se veselijo svojih prekipevajočih sil. V soboto, 12. junija t. 1., pa je tov. Stanko doživel veselo izne- nadenje. Zastopniki Sveta za zdravstvo in soc. politiko so mu prinesli v uporabo lep radio- aparat, ki ga je na intervencijo tov. dr. Jožeta Potrča poslalo predsedstvo SZDL Slovenije. Globoko ganjeni so zastopniki poslušal: njegovo pripovedova- nje o težkem življenju, ki mu ga včasih lajša dobra knjiga. Sedaj pa se je radia zelo razveselil. Ni vedei drugega kot to, da je ve- dno in vedno ponavljal: »Ah, re- cite, povejte, da se jim prav lepo zahvaljujem Res, prav lepa hvala, sedaj m<. bo laže in ne bom več tako sam.« Upamo in želimo da mu bo ra- dio res dober prijatelj in mu bo razen zabave nudil tudi zavfrst, da je v soc. družbi dovolj skrbi tudi za take, ki so se pri delu frnesrečili, sedaj pa jitn skuša čimbolj olajšati življenjske te- žave. Ptuj, 18. junija 1954 Stran S Lsp knllzm dar .Jnicšte knjige" Zadružna založba Kmečka knjiga v Ljubljani pripravlja za kmetovalce prav lep knjižni dar. To bodo štiri zanimive knjige, brez katerih ne bo mo- gel biti noben kmečki dom. Knjige bodo obsegale okrog tisoč strani ter bodo stale samo 300 din. V času dragih knjig je ta knjižna zbirka Kmečke knji- ge skoraj zastonj, torej res knjižni dar, ki bo vsakomur dostopen. Katere knjige bodo izšle v tej knjižni zbirki Kmečke knjifee? Predvsem moramo omeniti »Koledar Kmečke knjige« za 1955. leto, ki je temelj omenje- ne knjižne zbirke. Koledar bo poleg izrazito koledarskega dela z navedbo vseh potrebnih po- dntkov imel tudi pestro gradi- vo, z vseh pK)dročij znanosti, itiiiiiiie, Kmetijstva, leposlovja in še druge zanimive, poučne ter« zabavne sestavke. Pozornost kmetovalcev bodo vzbudili zla- sti članld iz kmetijstva, v ka- terih so obravnavani najvaž- nejši problemi zboljšanja naše kmetijske proizvodnje. Pri ko- ledarju sodelujejo naši najvid- nejši znanstveniki, pisatelji in razni drugi strokovnjaki. Brez dvoma bo tak koledar za vsako kmečko hišo nepogrešljiv po- močnik in svetovalec ob raznih perečih priložnostih ter vas bo kot tak spremljal skozi vse leto. Povemo lahko še to, da so bralci in časopisni kritiki Kole- dar Kmečke knjige za 1954. leto kar najbolje ocenili, toda Kole- dar Kmečke knjige za 1955. leto se odlikuje še po tem, da je po svoji pestri in zanimivi vsebini še mnogo boljši kakor je le- tošnji. Nevidna steza je najnovejše leposlovno delo pisatelja Ignaca Koprivca. V njem nam na pri- vlačen način osvetljuje ljube- zenski motiv v času italijanske ofenzive na Kočevskem Rogu. V okviru ofenzive številčno močnejšega okupatorja ter skri- vanja in blodnje po gozdu raz- tresenih partizanov so prika- zane težke duševne in moralne hkrati pa ljubezenski za- pleti okrog partizanske Vide ivldrsikateri izmed njih misli na predajo sovražniku. Tako tudi partizan Menih, pa tudi parti- zanka Vida, ki se je zgubila v gozdu. Sreča jo partizan Silni, ki prepreči njeno predajo. Po končani ofenzivi se Vida po- novno sreča s partizanom Me<* nihom, ki je po srečnem na- ključju postal komandir parti- zanske skupine. Vida zapusti Silnega ter preide k moralno šibkemu ženskarju Menihu, ki ga je golo naključje vrglo na vodilni položaj. Središče te napete zgodbe je ženska in njeno čustveno raz- merje do moških. Partizanščina, ofenziva sovražnika, skrivanje in blodnje partizanov ter du- ševne in moralne krize slabi- čev, ki jih obup pripelje na rob propada, da se nameravajo celo predati, so pa le okvir, v kate- rem se razpleta ta zanimiva zgodba. Brez dvoma bo tudi ta lepa povest s svojo napeto vse- bino prav prijetno čtivo, zaradi katerega se bo marsikdo odločil ter naročil to zbirko Kmečke knjige. Zaradi tega je prav, da ponovno povemo, da bo ta zbir- ka imela skupno okrog tisoč strani zanimivega in poučnega branja ter bodo 4 knjige stale le 300 din, dočim si lahko naro- čite tudi posamezne. V tem pri- meru pa stane koledar 200 din. Pogovori o krmljenju živine 160 din, Zgodovina slovenskega naroda 280 din ter Nevidna ste- za 160 din. Zgodovina slovenskega naroda je najbolj nestrpno pričakovana knjiga, saj vemo, da lahko so- dobnost pravilno razume in ceni le, kdor pozna preteklost svojega naroda. Založba Kmeč- ka knjiga je zaradi tega skle- nila, da bo v naslednjih letih izdajala tudi zgodovino našega naroda. Prvo knjigo je že na- pisal univ. profesor dr. Bogo Grafenauer. V njej nas popelje v najstarejše znano obdobje našega naroda, ko so se naši predniki šele začeli naseljevati v teh krajih. Knjiga ima tudi številne slike in zemljevide, ki bodo olajšali razumevanje knji- ge. ki je že sicer napisana ra- zumljivo. Po tej odlični in po- membni knjigi bo posegel vsak zato si zagotovite tudi vi celot- no zgodovino slovenskega naro- da s tem, da se prijavite kot naročnik celotne zbirke Kmečke knjige. Naši najboljši živinorejski strokovnjaki, živinozdravnik dr. Marjan Pavšič ter kmetijski inženirji Muck, Ferčej in Rizol' so napisali Pogrovore o krmlje- nju živine. To je težko pričako- vana knjiga o krmljenju naS-. domače živine. Ni namreč vse- eno kako in s čim krmimo na- šo živino. Mnogokrat živina nc izkoristi vse krme za proizvod- njo. Mnogokrat povzroča ravn*^ nepravilna krma celo vrsto bo- lezni. Vsaka krma mora vsebo- vati poleg hranljivih snovi tudi delotvome in dražilne snovi ter tudi rudninske in vitaminske snovi. Krma ne sme pri živini izzvati samo občutka sitosti, temveč ji mora dati dovolj ne količine potrebnih snovi za vzdrževanje njenega življenja in proizvodnosti. Brez pravilne- ga razmerja v količinah belja- kovin, mineralnih .snovi, vita- minov in drugih sestavin vsake pravilne krme pa ni pravega napredka v proizvodnosti živi- ne. Zaradi tega je nujno, da tudi naš živinorejec dobi pri- ložnost, da se na lahek, zani- miv in poučen način seznani z najvažnejšimi vprašanji pravil- ne prehrane domače živine. — Knjiga bo zaradi svoje po- membnosti in koristnosti kmalu FKJŠla, zato še zlasti opozarjamo na to, da se takoj naročite na celotno zbirko in si tako zasi- gurate tudi te dragocene napot- ke o najučmkovitejšem krmlje- nju domače živine. Ker bo zaradi dragega papir — ja in tiska letošnja naklada omejena, je nevarnost, da bo kmalu pošla, feato je zadnji čas. "da takoj naročite celotno zbirko pri poverjeniku Kmečke knjige, v kmetijski zadrugi ali pa na- ravnost pri založbi Kmečka knjiga v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. Prišli bodo zopet dolgi zimski večeri, ko bo marsikdo rad se- gei po novi, sodobni knjigi, zato je prav, da si jo že sedaj zagotovite. Opozorite tudi svoje znance in prijatelje na knjižno zbirko Kmečke knjige. S. IZ SPUHLJE V petek 11. jui.ija t. 1., okrog polnoči jfc obli žal na cesti Budi- na-Spuhlje nedaieč od svojega doma v mlaki krvi strojn;k zage v Rogoznici tov. Meglic Franc iz Spuhlje. ki ga je povozif neki osebni avto in pustil obležali na cesti. Kolo mu je peljalo čez glavo, da je bil takoj mrtev. Prva sta opazila na cesti mrtvega Franca Megliča Sketar Miroslav in Mlakar Ivan iz Ma- ribora, ki sta se pripeljala po tej cesti s tovornim avtom. Pomaga- ti Francu Megliču nista več mo- gla, ker je bil že mrtev. Glavo je imel čisto sploščeno. Nedaleč je ležalo Megličevo dvokolo. Obvestila sta takoj organe No- tranje uprave v Ptuju. Po nepotrjenih vesteh je Me- gliča Franca povozil z osebnim avtom podjetja Tkanina Celje 25-letni šofer Franc Ogrizek, ki se skupno s sopotniki ni zmenil za žrtev, temveč je oddirjal da- lje. Ko Se je zjutraj okrog 4 ure po isti poti vračal iz smeri Va- raždina, Sp je še dala ugotoviti na avtomobilu poškodba, dvom pa so izključili lasje, ki so bili še spredaj na avtomobilu. Med ljudstvom je močno zgra- žanje nad brezvestnim šoferjem, ki je pustil žrtev obležati na me- stu in je hotel s pobegom odvr- niti sum na druge avtomobile, ki so vozili v tej smeri. IZ M A K O C pionirski nastop na prostem V nedeljo. 13. t m., je bil na šolskem telovadišču vpričo lepe- ga števila (300) gledalcev nastop nad 200 pionirjev in cicibanov ter mladincev TD Partizan Ma- kole. Nastopili so tudi odbojkar- ji iz Majšperka. Vse točke nastopa so bile ma- mifestacija resnega in dosledne- ga telesnovzgojnega dela med mladino, ki je rada sledila pri- zadevanju učiteljstva ter vadi- teljev TD Partizan. Gledalci so pozorno sledili posameznim točkam in so s ploskanjem pri- znali, da jim ni žal časa in ra- zumevanja, ki So ga porabili otroci Za skupno telesnovzgojno delo na prostem, ker še ni telo- vadnice. S tem nastopom je bil tudi za- ključek šolskega leta. Otroci se bodo sedaj za nekai mesecev razšli ter si tekom počitnic v raz- vedrilu in tudi pri delu nabrali novih moči za nadaljevanje v jeseni. uspela igr.a »sirote« Vprosvetni dvorani v Mako- lah Se je v nedeljo, 13. t. m., zbralo zopet lepo število ljudi, ki so prišli gledat igro Anton In- golič — Sirote. Kot vsako leto je tudi letos Pomladek Rdečega križa pripravil ljudem nekaj razvedrila s to zanimivo ljudsko igrico, ki ponazoruje življenje nekaterih otrok iz haloških pre- delov. Pred in po predstavi je bila zdravstvena razstava, ki jo je pripravila organizacija RK Ma- kole. Izkupiček obeh prireditev je namenjen poplavljencem iz Celja in okolice. elektrtfikaci.ta rudnika Sega V rudniku Makole (Sega) so v polnem teku elektrifikacijska de- la, ki bodo v najkrajšem času omogočila kopanje premoga, ker bo z električno črpalko mogoče črpati vodo iz rovov. Ostala pri- pravljalna dela v rudniku so že končana. agitacija za ostrožno Občinski štab za pripravo udeležbe na zboru štajerskih brigad v Ostrožnem 5. septem- bra je zbral že lepo število pri- jav za udeležbo. Zlasti ob nede- ljah obiskujejo člani štaba va- ščane in zbirajo prijave in po- datke iz NOV. ★ ^ V gradu letovišča Statenberg pri Makolah bo 28., 29. in 30, ju- nija t. 1. 3-dnevni botanični se- minar za profesorje in predmet- ne učitelje biologije, ki bo pove- zan s proučevanjem flore na Bo- ču ter ogledom bližnje krasne okolice. Tega seminarja se bo udeležilo nad 100 profesorjev ;n predmetnih učiteljev iz vse re- publike Slovenije. ★ Za graditev drvarnice osnovne šole Makole bo letos porabljenih iz okrajnega proračuna negospo- darskih investicij 400.000 dinar- jev. mvum zaklfiicek mHk%m ii^fa bo na breski šoli v nedeljo, 20. junija Bliža Se konec šolskega leta tudi za osnovne šole. Naši otroci bodo prosti dnevnih skrbi in dolžnosti in bodo uživali počit- nice na svežem zraku pri igrah in veselju. Zaključek šolskega leta vedno proslavijo breški pionirji na sve- čan način. Tudi letos se priprav- ljajo na to proslavo. Pri šoli je zadnje dni zelo živahno. Vsak popoldan prihajajo pionnrrji v šolo, kjer se pripravljajo na za- ključno akademijo. V krožku za ročna dela še izgotavljajo zadnje predmete za razstavo. Pionirska organizacija skrbi tudi za uspeh in obisk na šoli, zato nagrajuje vsako leto ob koncu šolskega leta odlične učence in tudi tiste, ki skozi vse leto ne manjkajo. V ta namen so naštudirali in igrali igre »Palčki«. Cisti dohodek te igre bodo po- rabili za nagrajevanje, V nedeljo, 20. junija, bo na breški šoli od 8. do 14. ure raz- stava izdelkov otrok. Ob 15. uri pa bo zaključna akademija z nagrajevanjem učencev. Po aka- demiji bodo pogoščeni vsi pio- nirji. Vabimo starše in prijatelje otrok, da obiščejo ta dan breško šolo, da se skupno z otroki raz- veselijo njihovih uspehov. Ta dan se bomo poslovili tudi ofl učitelja tov. Alfonza Mazlu, ki je služboval na berški šoli dol- gih 29'let in vzgojil lepo število otrok. Bil je dober učitelj in vzgojitelj ter iskren tovariš, ki ga bodo učenci in učitelji pa tu- di starši zelo pogrešali. Mladino w Trmcah se je izkazala Mladinska organizacija v Tr- ničah je priredila v nedeljo, dne 6. jimija, prvi festival s sodelo- vanjem mladine iz vseh vasi ob- čine Starše ter iz drugih krajev. Na svečano okrašenem pro- storu sredi vasi se je okrog druge ure popoldne začel pester kulturni spored. Najprej so na- stopile pionirke s. simbolično sliko »Zvezda« ob burnem plo- skanju občinstva. Sledile so številne recitacije. Mladinke so nastopile s simboličnimi vajami »Nmav čez izaro« ter z drugimi točkami. Posebno priljubljeno pesem »Tvoj srček bi rada ime- la« sta lepo zapela Slavke Kal- cič in Tone Sibila ter z njo raz- veselila mlade in stare. Mladiha i?- Zlatoličja in Trnič je tekmovala v odbojki. Po zelo zanimivi if^ri so zmagali mla- dinci iz ZlatOiičja. Zvečer se je program nada- ljeval kot «Veseli večer«. Ob- segal je pevske točke in skeče, ki jih je pripravila domača mladina. Organizacija festivala je uspe- la Vse točke sporeda so bile skrbno pripravljene. Mladini iz Trnič pripada vse priznanje in ni dvoma, da bo uresničevala svoj sklep, da bo vsako leto mladinski festival, ki bo mnogo doprinašal k zbliževanju med mladino okoliških vasi. —-ak. IZ PODGORC Za 4. in 5. julij t. 1. pripravlja občina Podgorci, organizacija ZBNOV in druge množične orga- nizacije praznik občine Podgorci. Glede na»širino priprav in ob- širen program kaže, da bo ta praznik manifestacija vsestran- skega razvoja te občine po osvo- boditvi'. Da bodo lahko krili stro- ške tega praznika, bodo zbirali prostovoljne prispevke na podla- gi dovoljenja, ki so ga že zapro- sili na pristojnem mestu. VABILO Osnovna šola v Ptuju priredi razstavo pismenih in risarskih izdelkov in ročnih del Razstava bo odprta v nedeljo, 20. junija 1954, od 8—12 in od 14—18 ure v osnovni šoli. Starši, oglejte si izdelke svojih otroki k.as^a — ztiak prihajajcuega poletja i Z P T lU J ^ Učenci Harmonikarske šole v Ptuju so v torek, 15. junija t. 1., na javnem nastopu v dvorani Glasbene šole v samostojnih in skupnih 27 točkah pod vodstvom učitelja tov. Baša Andreja in tov. Frasa Ferda prikazali velik učni uspeh te šole. Dvorana je bila pretesna, da bi sprejela vase vse, ki so prišli na javni nastop. Med njimi je .bilo največ staršev učencev. Ma- mice in očetje so bili dokaj po- nosni na svoje otroke — male harmonikarje, ki so se postavili pred javnostjo s svojim znanjem. Številni šopki, kj jih je prejel učitelj tov. Andrej Baša ob kon- cu nastopa dokazujejo, kako ze- lo so mu otroci in starši hvaležni za ves trud in prizadevanje, da bi zrastel v ptujskem okraju ve- sel, zdrav in sposoben rod har- monikarjev. IZ HUMA Pionirji Dakijevega odreda HUM in IZUD Janez Trstenjak Hum pri Ormožu pripravljata za nedeljo, 20. junija t. 1., ob 14. uri telovadni nastop v gozdu v Pu- šencih z nastopom telovadcev, pevcev in folklorne skupine. Za nastop je veliko zanimanje. Mladina se nanj resno pripravlja. Med najboljše točke programa tega nastopa bo nedvomno spa- dala točka »Praznik žetve«, ki jo pripravlja folklorna skupina. Po nastopu bo ljudska zabava. Mesreco n® poelvcs Janez Lačen iz Podvinc 36 se Je vrezdl na roki. Stanko Horvat iz Kidričevega si je pri žoganju poškodoval levico. Ivan Krušič iz Ptuja, Zagrebška 54 se je pre- vrnil s traktorjem in si pri tem poškodoval desno nogo. Cirilu Martinčiču iz Ptuja, Rajčeva št. 5 je, padlo pri delu na nogo roč- no dvigalo. Jaroslav Homicki iz Podlehnika 16 je padel s konja in si močno poškodoval deono nogo. Marica Šalamun iz Kicarja št. 119 je stopila v vrelo apno in dobila poškodbe na nogi. He- lena Kelc iz Goričaka 32 si je pri padcu poškodovala desno nogo. Franc Murat iz Kidričeve 8 je zgu- bil pri delu s strojem prste na roki in dobil opekline na levi nogi. Mariji Šešerko iz Spuhlje 69 je krava poškodovala nogo. Anica Lubej (roj. 1952) iz Zlatoličja 96 je prevrnila lonec vrelega mle- ka in se močno popekla. Alojz Rep iz Sakušaka je v pijanosti pretepel svojega sinčka Alojza in ga občutno poškodoval. Janez Kolarič iz Nove vasi 31 je padel z voza in si poškodoval desnico. Ivana Markeža iz Placarja 3 je vlekel podivjan konj, pri čemer je dobil močne poškodbe. SAMO SE PET DNI JE DO ŽREBANJA JUGOSLO- VANSKE LOTERIJE Za 100 din lahko dobite do- bitek — milijon dinarjev. Srečke so na razpolago v omejenem številu v PROD.^^JALNl SRECK Ptuj. Lackova ulica 12 MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 18. do 21. junija 1954 ameriški film »SA- MOTNA ZVE'/5om v de- lovni knjižici. Podjetje izplačuje še terenski dodatek in sicer za kvalificirane dlavce (samske) 100 din na dan, za kvalificirane (poročene) pa 150 din na dan. Poikvalificiranim delavcem (poročenim) plačuje 80 din in samskim 50 din dnevno. Poleg tega prejemajo nekvalifi- cirani delavci na gradbišču Avtoceste terenski dodatek v obliki ene nadure dnevno, ki se jim prizna kot čas, potreben za prihajanje in odhajanje na de- lovno mesto. Pri povprečnem ne- kvalificiranem delavcu znaša to okrog 50 din dnevno. Gradbeno vodstvo GRADIŠ — GROSUPLJE MALI OGLASI PRODAM HiSO na Vičavi. — Naslov v upravi lista. PRODAM N.nVO v bližini Ptu- ja. Hrga Frančiška, Ptuj, Lju- tomerska 9. PRODAM 2 ha travniške koše- nine. Kmetec, Vareja 47, Vi- dem PROD.^M 60 leposJo'/nih in 10 strokovnih knjig. Naslov v upravi. IZID ŽREBANJA V. KOLA TOMBOLE CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE v Zagrebu, dne 13. junija 19t)-l 1 premijo za 500.0000 din je dobila tablica štev.: 936645 5 premij po 200.000 din so do- bile tablice štev.: 159912 235161 256131 422706 531254 10 premij po 100.000 din so dobile tabbce štev.: 042790 203409 305185 352065 378444 389657 429392 4964;j3 922110 929641 Tablice, ki se so zadele končujejo s spodaj dobitek" označenimi števil- dinarjev: kami: 331.396 dobitkov v skupnem znesku 32.500.008 dinarjev, V navedenih zneskih vezani dobitki niso upoštevani. Vsi do- bitki se izplačujejo samo na podlagi uradne žrebne liste. Dobitke do 50.000 dinarjev iz- plačujejo zastopniki za prodajo srečk Jugoslovanske loterije. Premije pa 100.000, 200.000 m 500.000 dinarjev iz3>lačujc cen- tralni odbor Zveze gluhih Ju- i^oslavije, Beograd, Maršala Tita št.6-1. rrinesitelju osebno ali po Narodni b? nki. Komisija za razpis direkto"- skih mest novoustanovljenih pod,jetij na področju okraja Ptuj razpisujejo po 90. čl. uredbe o ustanavlja- nju podjetij in obratov (Ur. 1. FLRJ štev. 51-424'53) mesta direktorjev za naslednja podjetja: 1. Kmetijsko gospodarstvo Cirkulane; 2. Kmetijsko gospodarstvo Gorišnica; 3. Kmetijsko gospodarstvo Trnovska vas; 4. Kmetijsko gospodarstvo furšinci; 5. Kmetijsko gospodarstvo Slovenja vas; 6. Opekama »Zabjak« pri Ptuju; 7. Opokarna v OmK»žuu Pogoji: a) za direktorja kmetijskih gospxxlarstev: Inženir agrono- mije s 5-Ietno prakso ali kme- tijski tehnik z 10-letno prakso ori vodstvu kmetijskega gospo- darstva; b) za direktorja opekam: Ko- mercialist z 10-letno komerd- dno prakso, od toga 5 let ape- kamiške prakse. Prošnji je treba priložiiti živ- ljenjepis, dokazila o .^olslki in trokovni izobrazbi ter poteku 1o>5edan.^e zaposlitve. Pravilno kolkm^ane nrošnje e vlo?iti pri t^jniSlnni OLO Ptuj. do vključno 10. .julija 1954, ^irrtn 4 Ptuj, 18. junija 1954 § P O i« T R'o!) za Konskiš9orlJrava"vPloiD je v nedeljo, 13 t m. priredil ca dirkališču na Turnišču letne konjske dirke. Prireditev kot taka je bila svoji zamisli dobro pripravljena. Nastopajočih ude- ležencev je bilo lepo število. Poleg domačih so nastopili tudi jahači JLA, klubov iz Maribo- ra, Cakovca, Gor. Radgone in kmečki jahačL V vožnjah so se udejstvovali kasači kobilarne Turnišče ter klubov Ljutomer, Maribor. Le- nart in Gor. Radgona. V enovprežni »heat« vožnji je zmagala kobila »Proja«, last Jožka Slaviča iz Ljutomera s kilometrskim časom 1.28. Drugo in tretje mesto sta si delili ko- bili »Rojka«, last kobilarne Tur- nišče, in »Finejša«, last Ludvi- vika Slaviča iz Ljutomera. V enovprežni dirki 3-letnih konj je odnesla prvo mesto »Frajlica l. ne prestane. Ta hip je pritisk zraka, merjen v man- šeti s stolpcem živega srebra v milimetrih, enak krvnemu pritisku v ž!li. Normalni pritisk znaša povprečno toliko milime- trov živega srebra nad nad 100, kolikor le^ je človek star torej pri 20 letih 120 milimetrov, pri 50 letih pf» 150 milimetrov itd Ce je pritisk pod 90 mm. je to že tako zvana hipotonija, torej bolezensko znižanje pritiska; če pa je nad 160 mm, pa za bole- zensko zvišanje. Izkušnja je po- kazala, da je vedno nevarnost snurti bližja, če je tlak za 15 mm in več višj od normalnega. Krvni oritisk se pri sicer brezhibnem srčnem in žilnem aparatu zniža zlasti pr; nera- stenikih; oalje se tc pojavlja pri infekcijskih boleznih, po- sebno pri hiipi, vnetju jeter, si- filidi in pljučni tuberkuiOzi, kjer je hitro zviševanje priti- ska znak preteče nevarnosti. — Zvišan krvni pritisk se pojavlja pri nevrastenikih pri sicer zdra- vih žilah; najbolj znan vzrok zvišanega krvnega pritiska je apnenje žil, pa tudi obolenje ledvic, nekatere ženske bolezni in bolezni ščitne žleze itd. Zdravila in zdravljenje viso- kega krvnega pritiska predpi- suje in nadzoruje izkljui^o zdravnik VOZNI RED AVTOBUSA FELDBACH — FEHRING — RADKERSBURG — GOR. RAD- GONA — SLATINA-RADENCI — PTUJ — ROGATEC ~ RO- GAŠKA SLATINA Avtobus prispe v Gor. Radgono ob 9.20 iz Gor. Radgone odhaja ob 9.40 iz Slatine-Radenci . . ob 9.50 iz Ptuja......ob 10.35 iz Rogatca .... ob 11.10 iz Rogaške Slatine . . ob 11.20 Povratek avtobusa: Rogaška Slatina ... ob 16.30 Ptuj ...... ob 17.05 Slatina-Radenci ... ob 17.55 Gor. Radgona (meja) . ob 18.05 Avtobus vozi za sedaj samo ob nedeljah. Naši potniki lahko plačajo vožnjo v dinarjih, prav tako tudi lahko plačajo vožnjo v dinarjih naši potniki, ki po- tujejo s tem avtobusom v Av- strijo. Iz zgodovine pmjsiega okraia Prof. Jože Maučec: (Nadaljevanje y srednfem veku Panonija — središče političnih gibanj slovenske zemlje v 9. stoletju Madžari so kakor pred njimi Huni in Obri pridrli iz azij- .skih step preko južne Rusije ter se ustavili v srednjem Po- donavju Niti Moravci niti Nem- ci jih niso mogli zadržati. Raz- meroma lahko so uničili nem- ško oblast v nekdanji Kocljevi kneževini, pa tudi velika Mo- ravska jim je kmalu po Sveto- polko^'! smrti podlegla in pro- padla (907) Iz Podonavja so za- čeli Madžari napadati preko južnih slovenskih dežel v Ita- lijo, ob Donavi navzgor pa da- leč v notranjost Nemčije. Pol stoletja so preko slovenskih kra- jev divjale sovražne vojske, ki So ubi.jals. ropale in požigale po