103. številka. Ljubljana, v petek 5. maja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ivečrr, izimsi nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za a v st r ij s k o-oge rske dežele za vse leto 16 pld., za pol leta S gld.. za cctrt leta 4 gld. — Za Lja bij aH O brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za 6«ni leta 3 gld. ao ki-., za jeilen mesec 1 gld. 10 ki\ Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po BO kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., čc se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frmskirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka -1..11 >;i-. U p ravn i štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 protisemitskem gibanji. i. Vse evropsko časopisje polni svoje predale s poročili o zločinih in grozodejstvih, ki se neki dan za dnevom vrše proti Židom v Rusiji živečim. Da je na tem nekpj resnice, ne bode zanikaval nikdo, da se pa stvar neprimerno pretirava, to jt; jasno vsa-cemu, kdor ve, da je skoto vse evropsko časopisje t židovskih rokah in da je temu časopisju najslavnejša svrha, hujskati javno mnenje proti Rusiji, proti mlademu orjaku. Znamenito pri vsem tem pa je, da se večina evropskega prebivalstva nasproti vsem židovskim klicem „na pomagaj" jako hladnokrvno obnaša, kakor bi hotelo tako izražati svoje prepričanje, da nij vse tako, kakor se poroča, in da je Bizvoljeni rod" temu silovito pojavljajočemu se sovraštvu sam kriv. Da, celo v družin državah živeči zidovi ne zavzimajo se posebno iskreno za svoje brate po krvi in veri, čujejo se pač ostre besede v židovskih list'h, a dejanja in denarne podpore je bore malo in mogočno židovsko društvo nAlliance israelite" iztišalo je do sedaj le nekoliko tisočakov. Iz tega sme se sklepati, da so zidovi v Rusiji svojo usodo in občni gnjev sami zakrivili. Kakor znano, se zidovi s poljedelstvom nij so nikdar pečali. Njih vera jim to naravnost zabranjuje, kajti v „Tal-mudu" prestavljenem po dru. Avgustu Rohlingu se čita: „Če kdo 100 srebernjakov da v kupčijo, more vsak dan imeti mesa in vina, kdor pa za poljedelstvo izda 100 srebernjakov, mora vsak dan le sol in zelje jesti." (Tr. Jeb. f. 63,1.) Iz te verske zapovedi, Se bolj pa iz specifično židovske posebnosti, ogibati se vsacemu težkemu delu, mora se izvajati faktum, da so zidovi od uekednj pečali se le s trgovino in barantijo. Tako je prišlo, da so si zlasti mej Malorusi in Poljaki osvojili skoro vso kup čijo na drobno in na debelo. liazen tega pa so vse krčme in žganjarije v njih rokah. In to svoje krčma renje so zlasti v Galiciji tako zlorabili, da je v državnem zboru sklenena postava proti pijanstvu v prvej vrsti obrnera proti židi>m, kajti v tej postavi se prepoveduje, osobi, katera je jedenkrat v krčmi dolžna ostala, še kdaj dati jedi in pijače na upanje, ker se je le pogosto zgodilo, da se je poljska lehkoživnost pri pijači zlorabila in je marsikateri tako dolgo pil na upanje, da je zapil ves svoj imetek. Da zidovi pri svojih sredstvih nijso bas izbir-Ijivi, temu bode pritrdil vsak, kdor je čital v listih, da so nRabbini" v Galiciji za 10 gold. izstavljali smrtne liste onim židovskim mladeničem, ki so nastopili dvajseto leto in bi morali iti k vojaškemu naboru. Namestu mladeniča, kateri je šel za nekaj časa v Rumuusko ali kam drugam, prišel je njegov „tati" k vojaškej komisiji in predložil smrtni list in mladenič, ki je mej tem vesel prodajal tam doli kje stare hlače, vpisal se je v zapisnik mej mrtve, in nij mu treba nositi težke puške. Taki in jednaki dogodki ne pospešujejo baš tolerance proti Židom, kateri so za dober denar pri vsakem še tako predrznem in nevarnem podjetji. Ne bodemo razlagali na široko, da so v zadnjem rusko-turškem boji židovski liferantje državo oslepa-rili za več nego 20 milijonov rubljev — kar se je itak v vseh nemških časnikih čitalo — tega pa ne moremo prezirati, ker je uže tolikrat koustatovano, da je mej nibilisti največ Židov, da je vse nihilistično gibanje od Židov osnovano in vzdržano. Ljudje izredno visoko stoječi, katerim je na tem ležeče, da severni gigaut ne more razvijati svojih sil, kakor bi rad, skrte za to, da plučna vnetica v podobi nihilizma ne prestane. In kdo bi v ta namen služil bolje, nego podjetni iu smeli rod Abrahamov. Iz tega uzrok-L čitamo mej nibilisti toliko nemških in židovskih imen. To je tudi uzrok, da Itmatjeva, kateri je pravemu izvoru te notranje bolezni prišel na sled, tako strastno napadajo in bi ga na vsak način radi vrgli raz mogočni in velevplivni sedež. Nihče ne more in ne sme odobravati iz-rodkov surove sile, kakeršni se pojavljajo proti Židom v Rusiji, a kdor preudari le to betvo, kar smo o tej zadevi napisali o zidovih, kdor pozna n;ih nenasitljivo lakomnost, brezozirnost in podlost v dosegi dobička in užitka, pripoznavati bode moral, da je le njih obnašanje in izsrebavanje ljudskih žuljev razvnelo strasti in pouzročilo boj za obstanek. Žalostno je, da se v našem napredovalnem stoletji gude take reči, v stoletji, katero se tako rado ponaša s humaniteto. A ravno zidovi so največ grešili proti humaniteti, v svojej večnej domišljiji, da so v resnici „izvoljeni rod", da je njim vse dovoljeno, odirali so brez usmiljenja in na vse možne nnčine svoje raznovrstne sosede iu polnili si žepe, kajti k temu jih nagiblj<» stoletja stara navada in njih verska načela, katera bodemo naveli v prihodnjem čianku. Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani 5. maja. Poslanec grof Coroiiini baje namerava predložiti načrt zakona, po katerem bode o volitvi državnih poslancev, proti katerim se vlože protesti, odločil posebni sodni dvor, sestavljen iz članov najvišjega sodnega dvora, državnega in upravnega sodišča. Državni /bor nadaljuje debato o carinskem tarifu. Glasovanje o posameznih točkah je zelo različUO. Pri tem obravnavanji pa se stavi tudi silno mnogo predlogov o spivmenitvi zakona. Kakor se poroča iz Peste, priporočil je Szlavv baje cesarju Ludovika Tinv.o kol. državnega finančnega ministra; ta pa (U kaže malo volje sprejeti tako mesto. LISTEK. Trinajsta hči. Noveleta, Iz francoskega preložil D. M. Doktor Sorbier je sila ljubezniv in zgovoren mož; veselje ga je poslušati, kadar pripoveduje raznovrstne svoje pravljice. Ali on ne govori kar tja v jeden dan, temveč skuša s svojimi pripovestmi ganiti svojih bolnikov duh in srce. Prišla sva vkup nekoč zvečer pri gospej, katera ga je dala zavoljo slabosti nemudoma poklicati. Ta gospa je imela najlepše in najredkejše lastnosti na svetu, le jedna sama senca je zatemnjevala njene v istini sijajne kreposti. ImeJa je namreč četvero otrok, ali škoda, da je jednega izmej teh menj lju bila, nego druge tri in je časih vsled tega ž njim prav krivičuo ravnala. Doktor je dobro vedel za to gospejino napako in ko smo ga taisti večer prosili, naj bi nam za kratek čas povedal, katero svojih preljubih povestij, pričel je to-le: Jaz sem nekaj let uže svojo doktorsko čast užival, kar pridrvi 1832. leta kolera v Pariz in skoro vsakega desetega v mestu pobere. Le tisti, ki kugo prav od blizu opazuje, zamore si njena pokonče-valna, jadrna in grozovita dela misliti, in kolikor dolgo še živim, strašne podobe, ki jo je tačas naše stalno mesto imelo, nikdar pozabil ne bom Le pomislite, naši mrliči so se po noči skrivaj odnašali; nam zdravnikom se je zapovedalo, resnično "število žrtev zamolčavati, da bi strah še večji ne bil; sij je itak več ljudij iz strahu umrlo, nego li za pravo boleznijo. V onem ogromnem poslopji, kjer se navadno stvari za vojaške potrebščine shranjujejo, sem imel jaz opraviti. To velikansko poslopje so bili v vsej □aglici izpretneniii v bolnišnico, a komaj je bilo za vse, mah na mah prihajajoče kužne bolnike prostora; kakor hitro je bila postelja prazna, takoj so položili vanjo druzega bolnika, ki je izmej mnogih čakajočih ravno prvi na vrsti bil. Jednega jutra, ravno sem bil obiskal sebi izročeno sobano 8 33 posteljami, začujem slugo kli-čečega po prostem zdravniku. Takoj sem šel k njemu in on mi vroči listino s tem le napisom: „Mr. Du-midge, rue Culture Saint Catharine." Stopil sem urno na voz in v desetih minutah sem bil v prvem nadstropji jedne najlepših hiš omenjene ulice, v prekrasnem stanovanji. Stopiv.ši v salon, najdem petnajst osob, ki so, kakor obsedene, kričale, si roke lomile in gori pa doli letale. Strašni ta hrup mi? je vsega zmešal, skoro bi bil pozabil, po kaj sem prišel. Kazen tega pekleQ8kega trušča, je bilo še nekaj posebnega, gledati te kričeče in divje ljudi. Ko bi mi voznik ne povedal, da me popelje k bogatinu, gotovo bi si mislil, da sem zašel v kakšno dekliško šolo; kajti naštel s<-m dvanajst popolnem jednako opravljenih mladih deklic v salonu. Dasiravno nij verjetno bilo, dejal sem si ven-der, da je moralo vseh trdi dvanajst plavulasih, jednako velikih gospic na jeden in isti dan zagledati luč sveta, da so to zgolj sestre, — kajti bile so si čudno podobne! Ko so me v salonu ugledale, jel se je vihar polegati. Mr. Dumiege iu soproga sta me prijela za roko ter vedla k gospici, katere poprej še uijsem videl. Dete je ležalo na divanu, vse otrpnelo, kakor da bi jo krč vil, obličje je bilo popolnem višnjevo, usta prekienjena, oči so bile v jamah upale in oste-kleuele. Pri tem pogledu sem se uže bal, da sem Iz Boke se poroča o razmerah na Jugu: Nekaj dnij sem prikazujejo se v jugovzhodno od tu ležečej občini Župi vstaške čete. Kaže se, da nameravajo iz Krivošij pregnani vstaši svoje delovanje razviti zdaj mej Boko in Buduvo. Vnaiij „ 1'rior. oblig Klizabetino zapad. železnico 99 „ Prlor. oblig. Ferdinandov«; sev. želoznice 106 „ Kreditno srečko.....KM) gld. 17B „ Rudolfove srečko..... 10 „ 20 n Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ 120 „ Trauuuway-druât. vel j. 170 gld. a. v. . . 227 „ 60 46 r>r> kr. štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dn nava rog. srečke b*L . . 100 7f> 05 68«/, 68 70 7f> 75 66 (i i 96 05 75 00 20 60 60 50 70 25 „Kaj .... kaj ste rekli?" jecljal je, a ne več z ministerskim baritonom, nego z jako priprostim glasom. „Rekel sem, da je vaš svak zaprt in uklenen. — Ko sem to doznal, najel sem si voz iu prihitel vam to javit. — Mislim, da sem s tem ustregel i vam i onemu nesrečnežu, katerega spasiti je v vašej oblasti. ** „Jaz sem vam jako hvaležeu,** rekel je istim slabim glasom Sipjagin in tako zvoniti začel, da se je po celej hiši culo. „Jako hvaležen," ponavljal je v drugo ali uže ostreje. — „Ali znajte, človek, ki se odloči vse božje in človeške uredbe spremeniti — in naj si bode stokrat moj sorodnik — ta v mojih očeh noben nesreč- než ni i nego ztocinec Sluga vstopil je hitro v kabinet. jjEkseelenea, ukažete?" „Ukaži, da se voz upreže s štirimi konji! Jaz grem v mesto. Filip in Stepan gresta z menoj!" Sluga odšel je hitro. „Du, gospodine, moj svak je zločinec! Jaz se peljem v mesto, a ne, da ga spasim! O ne!" ,.Ali ekscelenca . , . ." „To so moji principi in prosim vas, da me ne nadlegujete z daljšimi ugovori." Sipjagin začel je po sobi hoditi, a Paklin gledal ga je debelo. „Fej te bodi," si je mislil, „o tebi se govori, da si liberalen. Ti si kakor tuleč lev!" Vrata so se odprla in Valentina Miha j lovna in Kolomejcev vstopila sta hitro v sobo. „Kaj pomeni to, Boris? Ti si upreči ukazal? Ali se pelješ v mesto? Kaj se je pa zgodilo V" Sipjagin stopi! je k svojej ženi ter jo prijel za desno roko in sicer mej roko samo in komolcem. „11 faut vous armer de courage, ma chere. Tvojega brata so zaprli." „Mojega brata? Sergeja? Zakaj V ,.Ker je mej kmeti širil socijalistične teorije (Kolomejcev zacvilil je tu nezadovoljno.) — On pri-digoval jim je revolucijo in jih puntal! Ali oni so ga zgrabili in izročili — policiji . . . „Bedak! A kdo vam je to povedal?" „Tu gospod tu ... . gospod .... gospod Ko nopatin." Valentina Mihajlovna pogledala je Paklina, ki se je pred njo globoko priklonil. — („ Ah ! kako krasna je ta ženska!" si je ta mislil. — Ah, kako je Paklin čislal se v tem hipu žensko lepoto!) „In ti se hočeš v mesto peljati — še tako pozno ?" „Gubernator gotovo še bedf." „Nijsem li jaz vedno dejal, da se bode ôtvar tako končala," umešal se je Kolomejcev v razgovor. „Saj to nij bilo drugače mogoče. Kako krasni dečki so naši kmetje. — Pardon, madame, c' est votre frère! Mais la vérité avant tout!" „Ti pojdeŠ torej na vsak način?" vprašala je še jedenkrat Valentina Mihajlovna. nJaz sem trdo uverjen," nadaljeval je Kolomejcev, „da je tudi tisti učitelj, gospod NeždanOT, v to stvar zapleten. I' en mettrais ma main au feu. — To je vse jedna ter ista druhal. Ali tega nijso zaprli? Znate li kaj o tem ?" Sipjagin odkimal je zopet, kakor uže prej. „Ne vem — in tudi vedeti nečem! Ah, da,K rekel je proti svojej soprogi, „ir parait, qu'ils sont maii(5s-U (Dalje prihodnjič.) Darila za Narodni dom". Prenesek . . . 1413 gld. 86 kr. Na razatanku prijateljev pri Pečariču v Metliki............ 4 . — m Vesela it rež h a v G......... 1. — • G. Križnik GaSpar iz Motnika .... 1 , — » Iz Ljutomera: G. Anton Slamberger, c. kr. notar ... 10 gld. — kr. G. Radoslav Kovačič, učitelj...... 1 n 50 n G. F. Sršen, trgovec ._2 , — ~ V k upe . ! r 18 i SO a G. Fran Kovač v Ložu....... 4 „ 94 „ G. Kazimir Jelušič v Kastvu..... 2 , 1 „ Iz puŠice v havarni „Merkur" .... t> „ 20 „ Pri jour \\x\\ tSokola" dne 29. aprila nabranih ............ ° » - n Gg. uradniki banke ,Slavijeu..... 8 „ 12 „ Iz Zagr eba: G. Vinko Sevnik, več- nik banakega stola . !i gld. — kr. G. dr. Josip Kopač, odvetnik ..... 5 , — „ G. dr- Lovro Vidrič, odvetnik ..... 5 „ — „ G. F. Crnovšek, upravitelj teleg. urada . . 3 „ — „ G. Ivan Jazbec, kontrolor teleg. urada . . 2 „ — „ G. M. Arko, trgovec . 2 „ — „ G. A. (mezda, trgovec . 2 „ — „ G. Ilija GuteŠa, trgovec 2 „ — „ G. Anton Kos, tajnik banskoga stola . 2 . — » Vkupo ... 28 » — „ G. Bogolin Miha, župnik v Ajdovici . . 1 „ — „ Iz Krope: G. J. Magušer v Kropi 5 gld. — kr. G. M. Kovžca „ „ — „ 30 „ G. J. K Supan „ „ 1 „ — „ G. T. Sušteršič „ 1 „ — . G. J. Kapus „ 2 „ — „ G. F. Vari „ „ 1 „ — „ G. M. Supan „ l „ — „ Narodna družba „ „ 2 „ 20 „ Gospa M. Jalenova v Kropi...... 1 n — n Iz pušieo pri g. F. 1'ircu v Kropi..... — „ 40 „ Več narodnjakov v Kropi 3 n 6 „ G. L. Urnik t Kamni gorici...... B „ — „ G. M. Pesjak v Kamni gorici...... 2 „ — „ G. A. pl. Kappua v Kamni gorici...... 10 „ — „ Družba pri Tomaževih v Kamni gorici . . — „ 40 „ Narodnjak v Kamni gorici...... — gld. 2 kr. Narodnjak v Kamni gorici...... — n 10 „ G. Jakob Aljaž, na Dobravi ...... 1 p — , Gospdč. M. MaguSar v Kropi..... — ■ 60 . \ kupo . . 88 , P8 g Vkupe . . . 1525 gld. lil kr. Poslano« Po svojih prijateljih posvedeJ sem, da ae je dne 20. do -■>. aprila po Logatci pijan tuj dimnikar klatil, kateri se je kot mojega pomagača predstavljal ter računi! dvakrat vise, kakor je navadna cena za snaženje dimnikov. ()pozoru;em častite gospode posestnike v Logatci, Cerknici, Loži in sploh povsod, kjer je znano, da dimnike jaz podpisani snažim, da moj pomagao vedno moje knjižice za delo kot »pričalo seboj ima, — in da naj se, kakor do zdaj navadno, dovršeno delo vselej v knjižici potrdi. Na Vrhniki, dne 4. maja 1882 Fran Malavašid, (293) dimnikarski mojster. Zahvala. Za vsestranske dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in o smrti nepozabljivega mi moža Frana Štruklja, hišnega posestnika in podpredsednika čitalnici, kakor tudi za izvenredno spremstvo pri pogrebu, za mnogo darovanih lepih vencev, posebno pa Se slavnemu moškemu pevskemu zboru Šišenske čitalnice za miloglasno pttje, izreka najtoplejšo zahvalo (294) M. Štrukelj, soproga. Imam čast naznanjati čestitcnui občinstvu, da bodem svojo zalogo ». uiaja z Mestnega trga v Špitalske ulice v Schrejrerjevo hišo preložila. Prosim čestito občinstvo, da me tudi v novej zalogi pogosto obišče, jaz bodem natančno skrbela, da bode vso po volji postreženo. Spoštovanjem (272—3) Marija Podkrajšek. Hiša v najem se da na Vrhniki, v sredi trga št. 30, v katerej je bila, ko še nij bilo železnice, velika in stara krčma. Hiša ima pritlično dve sobi, kuhinjo, drvarnico in dve izvrstni kleti; v prvem nadstropji 4 lepe sobe s kuhinjo, poleg hiše pa hlev z izvrstnim prostorom. Hiša je za kako kupčijo jako pripravna. — Adreso pove iz prijaznosti upravništvo „Slo-venskega Naroda". (297—1) Na prodaj je na itr.nlu mi*OOOOOCOCOOÖOOOOOOOQOOOOO« s s 8 v v I » Naznanilo. P. n. gospem naznanja podpisani, da jo odprl štacuno z blagom za gospe ■F ter jim nudi priložnost, dobro blago po prav nizkej ceni kupiti, ker ga po 8 snižaoej ceui prodaja in sicer: plašče za dež po gld. 4-80 do 16 gld., poprej po gld. 8 do 21 gld., gospejne jopice „ „ 280 „ 10 „ n „ „ 5-50 „ 18 „ vsakovrstne mantlete „ „ 7.— „ 45 „ „ „ „ 10'— „ bO „ Daljo ima veliko zalogo španskih zobcev Cšpie) črnih, belih in crein; modercev itd., veliko zalogo vsakovrstne priprave za obleko za gospode in gospe; lino trakuTJe in traužu iid. itd. p« naj- * * V V g P. n. gospem in gospodom se v obden ob;sk najuljudneje priporoča Veeeslav Bilek, (279—3) v Ljubljani, Mestni trg št. 9. Na mnogostransko zahtevanje še jedenkrat: Zaliv NapuljskL — Veliki požar v Moskvi leta 1812. (296) V ponedeljek predstava. Spoštovanjem mlajši. Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin. Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-[ionej barvi z bogatim vkusnim lišpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene Na telegrafično naročilo z naznanjeno dolgostuo mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekorirauje in pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje vence in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličov na vse krajo to- in inozemstva in so priporoča v ceno oskrbovanje. (701—22) lzdatelj in odgovorni urednik Makso Arinič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".