103. številka.
Ljubljana, v petek 5. maja.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan ivečrr, izimsi nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za a v st r ij s k o-oge rske dežele za vse leto 16 pld., za pol leta S gld.. za cctrt leta 4 gld. — Za Lja bij aH O brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za 6«ni leta 3 gld. ao ki-., za jeilen mesec 1 gld. 10 ki\ Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po BO kr. za četrt
leta  — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., čc se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frmskirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka -1..11 >;i-. U p ravn i štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 protisemitskem gibanji.
i.
Vse evropsko časopisje polni svoje predale s poročili o zločinih in grozodejstvih, ki se neki dan za dnevom vrše proti Židom v Rusiji živečim. Da je na tem nekpj resnice, ne bode zanikaval nikdo, da se pa stvar neprimerno pretirava, to jt; jasno vsa-cemu, kdor ve, da je skoto vse evropsko časopisje t židovskih rokah in da je temu časopisju najslavnejša svrha, hujskati javno mnenje proti Rusiji, proti mlademu orjaku. Znamenito pri vsem tem pa je, da se večina evropskega prebivalstva nasproti vsem židovskim klicem „na pomagaj" jako hladnokrvno obnaša, kakor bi hotelo tako izražati svoje prepričanje, da nij vse tako, kakor se poroča, in da je Bizvoljeni rod" temu silovito pojavljajočemu se sovraštvu sam kriv. Da, celo v družin državah živeči zidovi ne zavzimajo se posebno iskreno za svoje brate po krvi in veri, čujejo se pač ostre besede v židovskih list'h, a dejanja in denarne podpore je bore malo in mogočno židovsko društvo nAlliance israelite" iztišalo je do sedaj le nekoliko tisočakov.
Iz tega sme se sklepati, da so zidovi v Rusiji svojo usodo in občni gnjev sami zakrivili. Kakor znano, se zidovi s poljedelstvom nij so nikdar pečali. Njih vera jim to naravnost zabranjuje, kajti v „Tal-mudu" prestavljenem po dru. Avgustu Rohlingu se čita: „Če kdo 100 srebernjakov da v kupčijo, more vsak dan imeti mesa in vina, kdor pa za poljedelstvo izda 100 srebernjakov, mora vsak dan le sol in zelje jesti." (Tr. Jeb. f. 63,1.) Iz te verske zapovedi, Se bolj pa iz specifično židovske posebnosti, ogibati se vsacemu težkemu delu, mora se izvajati faktum, da so zidovi od uekednj pečali se le s trgovino in barantijo. Tako je prišlo, da so si zlasti mej Malorusi in Poljaki osvojili skoro vso kup čijo na drobno in na debelo. liazen tega pa so vse
krčme in žganjarije v njih rokah. In to svoje krčma renje so zlasti v Galiciji tako zlorabili, da je v državnem zboru sklenena postava proti pijanstvu v prvej vrsti obrnera proti židi>m, kajti v tej postavi se prepoveduje, osobi, katera je jedenkrat v krčmi dolžna ostala, še kdaj dati jedi in pijače na upanje, ker se je le pogosto zgodilo, da se je poljska lehkoživnost pri pijači zlorabila in je marsikateri tako dolgo pil na upanje, da je zapil ves svoj imetek.
Da zidovi pri svojih sredstvih nijso bas izbir-Ijivi, temu bode pritrdil vsak, kdor je čital v listih, da so nRabbini" v Galiciji za 10 gold. izstavljali smrtne liste onim židovskim mladeničem, ki so nastopili dvajseto leto in bi morali iti k vojaškemu naboru. Namestu mladeniča, kateri je šel za nekaj časa v Rumuusko ali kam drugam, prišel je njegov „tati" k vojaškej komisiji in predložil smrtni list in mladenič, ki je mej tem vesel prodajal tam doli kje stare hlače, vpisal se je v zapisnik mej mrtve, in nij mu treba nositi težke puške.
Taki in jednaki dogodki ne pospešujejo baš tolerance proti Židom, kateri so za dober denar pri vsakem še tako predrznem in nevarnem podjetji. Ne bodemo razlagali na široko, da so v zadnjem rusko-turškem boji židovski liferantje državo oslepa-rili za več nego 20 milijonov rubljev — kar se je itak v vseh nemških časnikih čitalo — tega pa ne moremo prezirati, ker je uže tolikrat koustatovano, da je mej nibilisti največ Židov, da je vse nihilistično gibanje od Židov osnovano in vzdržano. Ljudje izredno visoko stoječi, katerim je na tem ležeče, da severni gigaut ne more razvijati svojih sil, kakor bi rad, skrte za to, da plučna vnetica v podobi nihilizma ne prestane. In kdo bi v ta namen služil bolje, nego podjetni iu smeli rod Abrahamov. Iz tega uzrok-L čitamo mej nibilisti toliko nemških in židovskih imen.   To je tudi uzrok, da Itmatjeva,
kateri je pravemu izvoru te notranje bolezni prišel na sled, tako strastno napadajo in bi ga na vsak način radi vrgli raz  mogočni   in velevplivni sedež.
Nihče ne more in ne sme odobravati iz-rodkov surove sile, kakeršni se pojavljajo proti Židom v Rusiji, a kdor preudari le to betvo, kar smo o tej zadevi napisali o zidovih, kdor pozna n;ih nenasitljivo lakomnost, brezozirnost in podlost v dosegi dobička in užitka, pripoznavati bode moral, da je le njih obnašanje in izsrebavanje ljudskih žuljev razvnelo strasti in pouzročilo boj za obstanek. Žalostno je, da se v našem napredovalnem stoletji gude take reči, v stoletji, katero se tako rado ponaša s humaniteto. A ravno zidovi so največ grešili proti humaniteti, v svojej večnej domišljiji, da so v resnici „izvoljeni rod", da je njim vse dovoljeno, odirali so brez usmiljenja in na vse možne nnčine svoje raznovrstne sosede iu polnili si žepe, kajti k temu jih nagiblj<» stoletja stara navada in njih verska načela, katera bodemo naveli v prihodnjem čianku.
Politični razgled.
Notranje dežele«
V Ljubljani 5. maja.
Poslanec grof Coroiiini baje namerava predložiti načrt zakona, po katerem bode o volitvi državnih poslancev, proti katerim se vlože protesti, odločil posebni sodni dvor, sestavljen iz članov najvišjega sodnega dvora, državnega in upravnega sodišča.
Državni /bor nadaljuje debato o carinskem tarifu. Glasovanje o posameznih točkah je zelo različUO. Pri tem obravnavanji pa se stavi tudi silno mnogo predlogov o spivmenitvi zakona.
Kakor se poroča iz Peste, priporočil je Szlavv baje cesarju Ludovika Tinv.o kol. državnega finančnega ministra; ta pa (U kaže malo volje sprejeti tako mesto.
LISTEK.
Trinajsta hči.
Noveleta, Iz francoskega preložil D. M.
Doktor Sorbier je sila ljubezniv in zgovoren mož; veselje ga je poslušati, kadar pripoveduje raznovrstne svoje pravljice. Ali on ne govori kar tja v jeden dan, temveč skuša s svojimi pripovestmi ganiti svojih bolnikov duh in srce.
Prišla sva vkup nekoč zvečer pri gospej, katera ga je dala zavoljo slabosti nemudoma poklicati. Ta gospa je imela najlepše in najredkejše lastnosti na svetu, le jedna sama senca je zatemnjevala njene v istini sijajne kreposti. ImeJa je namreč četvero otrok, ali škoda, da je jednega izmej teh menj lju bila, nego druge tri in je časih vsled tega ž njim prav krivičuo ravnala. Doktor je dobro vedel za to gospejino napako in ko smo ga taisti večer prosili, naj bi nam za kratek čas povedal, katero svojih preljubih povestij, pričel je to-le:
Jaz sem nekaj let uže svojo doktorsko čast užival, kar pridrvi 1832. leta kolera v Pariz in skoro
vsakega desetega v mestu pobere. Le tisti, ki kugo prav od blizu opazuje, zamore si njena pokonče-valna, jadrna in grozovita dela misliti, in kolikor dolgo še živim, strašne podobe, ki jo je tačas naše stalno mesto imelo, nikdar pozabil ne bom Le pomislite, naši mrliči so se po noči skrivaj odnašali; nam zdravnikom se je zapovedalo, resnično "število žrtev zamolčavati, da bi strah še večji ne bil; sij je itak več ljudij iz strahu umrlo, nego li za pravo boleznijo.
V onem ogromnem poslopji, kjer se navadno stvari za vojaške potrebščine shranjujejo, sem imel jaz opraviti. To velikansko poslopje so bili v vsej □aglici izpretneniii v bolnišnico, a komaj je bilo za vse, mah na mah prihajajoče kužne bolnike prostora; kakor hitro je bila postelja prazna, takoj so položili vanjo druzega bolnika, ki je izmej mnogih čakajočih ravno prvi na vrsti bil.
Jednega jutra, ravno sem bil obiskal sebi izročeno sobano 8 33 posteljami, začujem slugo kli-čečega po prostem zdravniku. Takoj sem šel k njemu in on mi vroči listino s tem le napisom: „Mr. Du-midge, rue Culture Saint Catharine."
Stopil sem urno na voz in v desetih minutah
sem bil v prvem nadstropji jedne najlepših hiš omenjene ulice, v prekrasnem stanovanji.
Stopiv.ši v salon, najdem petnajst osob, ki so, kakor obsedene, kričale, si roke lomile in gori pa doli letale. Strašni ta hrup mi? je vsega zmešal, skoro bi bil pozabil, po kaj sem prišel. Kazen tega pekleQ8kega trušča, je bilo še nekaj posebnega,
gledati te kričeče in divje ljudi. Ko bi mi voznik ne povedal, da me popelje k bogatinu, gotovo bi si mislil, da sem zašel v kakšno dekliško šolo; kajti naštel s<-m dvanajst popolnem jednako opravljenih mladih deklic v salonu.
Dasiravno nij verjetno bilo, dejal sem si ven-der, da je moralo vseh trdi dvanajst plavulasih, jednako velikih gospic na jeden in isti dan zagledati luč sveta, da so to zgolj sestre, — kajti bile so si čudno podobne!
Ko so me v salonu ugledale, jel se je vihar polegati. Mr. Dumiege iu soproga sta me prijela za roko ter vedla k gospici, katere poprej še uijsem videl. Dete je ležalo na divanu, vse otrpnelo, kakor da bi jo krč vil, obličje je bilo popolnem višnjevo, usta prekienjena, oči so bile v jamah upale in oste-kleuele.   Pri tem pogledu sem se uže bal, da sem
Iz Boke se poroča o razmerah na Jugu: Nekaj dnij sem prikazujejo se v jugovzhodno od tu ležečej občini Župi vstaške čete. Kaže se, da nameravajo iz Krivošij pregnani vstaši svoje delovanje razviti zdaj mej Boko in Buduvo.
Vnaiij<k države.
Iz IVtrojjraila se poroča, da je minister-ski komite predloge Ignatijeve glede židovskega vprašanja jednoglasno sprejel. Sklenilo se je, natanko preiskovati nemire proti Židom, krive občutljivo kaznovati, storiti resne korake, da se zapre-čijo daljni izgredi. Glede pravic Židov se je baje sklenilo, da se omikanim ž<dom razširijo pravice, na drugej strani pa da se skrbi za to, da ne bodo židje več izsesavali kristijuiov. S temi sklepi bodo menda vender zadovoljni najiskrenejši zagovorniki zidov.
Kakor se poroča iz Pariza v „Wiener Allg. Ztg.tt, zaukazal je car po Giersu mu predloženo knjigo: „Nibilisti in revolucija v Rusiji" uničiti. V knjigi tej slavi se Ignatijev. V knjigi tej se glasi: „Ignatijev je zdaj prvi minister. Berolinski mir je samo etape. Ignatijev ie Slovan, Giers Finec. Govori se denes v Evropi z neko razburjenostjo o panslavizmu. Rusija pa mirno pusti, ali celo lehko panslavizem zauikava, vender je blizu dan, ko bode slovanski rod s starajočimi se rodovi srednje Evrope moral prestati velik boj."
Iz Biel grada se poroča, da sprejemajo kralja, kamor koli pride na svojem potovanji, zelo slovesno m navdušeno.
Razmere v Bolgarske J so silno kritične. Če smemo verjeti poročilom nemških listov, nopravljaj o liberalci upor in vladajoča stranka skuša nejevoljo naroda obrniti na zunaj. Pred očmi vlade delajo zelo marljivo Pan-Bolgari; oni zbirajo orožje in nabirajo prostovoljce. Nova narodna pesen: „V Macedonijo gremo, v Macedonijo gremo" se poje po vsodi. Vlada postopa pa vedno ostreje proti libeialcem. Več odličnih udov te stranke sestavilo je spomenico na kneza, v katerej se potreba zopetne upeljave ustave dokazuje. Ti možje hoteli so avdijenco pri knezu, a on jim je sporočil, da takih deputaeij ne sprejema, a ukazal je, naj se ti liberalci ostro nart zorujejo in pred njihove hiše postavila se je žan-darmerija.
Iz Carigrada se poroča, da je suitan od pustil Said-pašo iu na njega mesto poklical A b-d u r r a h mana -paš o. Nekateri listi hote vedeti, da se je ta sprememba izvršila vsled nemškega vpliva na turškem dvoru, kajti slednji je velik pr jatelj Nemcev. Ker se je tako pomnožil nemški vpiiv pri sultanu, hote dokazati, da je to tudi dobro za avstrijske interese. Slednje ne verjamemo prav radi, kajti znano je, da, kjer ima Bismark svojo roko, ne more Avstrija iskati dobička.
V F'raiicoalic1.! vršile so se volitve mairov (županov) iu pri teh volitvah izgubili so republikanci okolo 300 mest. Volitve izpale so zaradi tega tako slabo, ker so se volilci zelo vzdrzavali volitev. Neprijatelji republike trdijo, da narod nij posebno zadovoljen z zda njim vladnim zistemom, osobito pa ne z afriško operacijo« Nu, istina je, da je izid teh volitev zelö neprijeten dogodjaj, a republika zaradi tega mj omajana.
V iit*i«š8i«.»iri državnem zboru stavili so so-cijalisti združeni z napredno stranko predlog, naj se odpravijo vsi i z i m n i zakoni. K tem spada razen zakona o Bocijalistih zakon o izganjanji jezuvitov, o
nedopuščenem izvrševanji cerkvenih uradov, o diktaturi v Elzas-Lotaringiji, kakor tudi kancelarjevi paragrafi. Pri tem predlogu so socijalisti moogostran ske podpore gotovi.
Znano je, da se bodo razmere mej Angleško in Irsko vender le uravmde; Parnell je zmagal, in angleška vlada je voljna poslušati in izpolniti želje Ircev. Glavne zahteve irske deželne lige so: Vlada plača naj zaostalo najemščino in sprejme naj načrt, kako bi postali najemniki lastniki svojih najetih zemljišč.
Na škotskem otoku Skye pričelo se je agrarno gibanje. Zaprli so uže pet glavnih vodij gibanja, kateri so sodnijskemu uradniku odvzeli ek-sekucijske ukaze in jih uničili. Vsi najemniki se branijo plačevati najemščino, dokler jim lord Mac-donald, posestnik otoka, ne dovoli rabo nekaterih pašnikov, kateri so se jim pred nekaj leti odvzeli. V Skotskej zavzimajo se sploh zelo za revne najemnike, ki komaj toliko v potu svojega obraza pridobe, da se prežive Lord Macdonald dobiva od svojih posestev (50.000 funtov sterlingov, kateri dohodki pa so se po gori imenovanih pašnikih pomnožili za 24 tisoč funtov šterlingov.
Dopisi.
Iz gorenje savinjake doline 4. maja. [I/v. dopis.] (Slovensk tabor v Cel j i.) Kakor hitro je prinesla stara tetka rTrtgespošta" glas, da hočejo kolovodje in kričači laži-liberalne Btranke v Celil svoj rParteitag" — na katerem bi po svojej Staraj navadi na nas miroljubne Slovence psovali — imeti, polastila se je vsacega, količkaj se zavednega Slovenca pravična nejevolja, in ,,Slov. Narod" je vsem štajerskim Slovencem iz srca govoril, ko je tako početje „predrzno" imenoval. Slovenec je vsemu svetu znan kot pohleven in tih človek, on sovraži vsak prepir; posebno se pa v političnih stvareh vsakemu pričkanju s svojim rad ogiblje. To je v resnici za nas prav lepo in čedno, ima pa, kakor vidimo, zopet tukaj slabe nasledke. Spodnještajer-skim nemškatariem in privandranim Nemcem — koji so uže jedenkrat hoteli v Celji imeti svoj „Par-teitag", a jim ga je tedanja vlada prepovedala — zrastel je sedaj bolj greben, oni hočejo po vsej sili v sredini štajerske slovenske zemlje na nas pluvati, mirne njene prebivalce grditi in sramotiti!
Radostnega srca pozdravili smo tedaj glas vrlih celjskih narodnjakov, da hočejo na ravno tist dan, ko bode rfakcijozna opozicija" imela svoj „Partei-tag" — tik celjskega mesta sklicati slovensk tabor. Na noge tedaj! Udeležitev tabora naj bode tako velikanska, da se ga naši nasprotniki morajo ustrašiti. Povedali jim bodemo v obraz vse židovsko-liberalne grehe! Gorenja savinjska dolina poslati hoče v mnogobrojnem številu najodličnejše svoje sinove na tabor, da pomagajo v krepkej besedi glasno protestovati proti nakanam in psovkam Michelitschev, Rakuscbev et Comp.
Z Dunaja 3. maja. (Izv. dop.] (Iz državne zbornice. Grof Coronini — nasled-
nik Szlavvjev. O jezikovnej nared bi.) Včeraj bila je v državnem zboru razprava o žitnih carinah. Pri tej pripetilo se je nekaj, kar je res omene vredno. Oba generalna govornika za in proti carini za žito sta U stranke avtonomistiške — grof D / i ed u s xv c k i govoril je za to, da se od vlade postavljena carina za žito sprejme, dr. Klaič pa je govoril za to, da se žito sploh te carine oprosti. V svojem govoru dokazoval je tudi, kako žalostno je stanje dalmatinskega prebivalstva sedaj, ko se v Dalmaciji za uvažanjo žita še ne plačuje carina. Kaj pa bode še le potem, ko se bode vsled carine za Dalmacijo žito še bolj podražilo. V dokaz svoje trditve kazal je v zbornici kos črnega kruha, ki ga zauživa Dalmatinec sedaj. Ta je res grši nego vojaški komis-kruh. Pri tej točki stavljenih je bilo 14 predlogov. Klaičev predlog o popolnem oproščenji žitne carine je propal, kajti zanj so glasovali le Dalmatinci in del levičarjev. Ko se je glasovalo o II al lv ich o vem predlogu, naj se kraji na mejah proti Italiji, Nemčiji, kakor tud luke v Istri, Dalmaciji in Hercegovini o proste žitne carine, po imenih, omedlel je najstarejši poslanec v zbornici rnsgr. Negre H i. Slišijo se klici: vode, vode! Nekaj poslancev nese omedlelega iz zbornice v bii6 predsednikov. Czerkavrski in drugi poslanci, ki so zdravniki, so koj pri omedlelem. Seja se pretrga za deset minut in zbornica bila je v trenutku skoro čisto prazna. Ko se je naznanilo, da je Negrelliju uže bolje, pričelo se je zopet zborovanje. Predlog Hal lw ich o v bil je sprejet s 162 glasovi proti 145 glasov. S tem je carinskemu cenilniku prizadeta prva potežkoča, ki baš ne bode imela prijetnih posledic. Dokazano je pa s tem tudi, da so se stranke o tej razpravi grupirati začele na podlogi narodno-gospodarskih, a ne kakor do sedaj, političnih načel.
„N. Fr. Pr." iznenadila je političen svet s popolnem izredno novico. Na mesto odstopivšega splošnega finančnega ministra nijma priti Magjar, temveč — grof Coronini. Če se ta vest obistini, bode za Magjare hud udarec. Ogrski vpliv bil bi po tem takem strt, kar bi bila velika sreča za daljni razvoj avstrijske politike.
Jednemu čeških listov se poroča, da bode jezikovna naredba, kakor jo je minister dr. Pražak izdal za Slovence v Štajerskej, Kranjskej in Ko-roškej, polagano tudi za Goriško, Istro in Žlezi j o proglašena.   Ljubljanski dopisnik piše „Vater-
kndu",  da je tudi „Narodov"
dopisnik, ki
je ministru Pražaku večkrat očital neodločnost in preveliko mehkost, pohvalil nenavadno odločnost po-\ slednje jezikovne naredbe.
Domače stvari.
— (Fran Hlavka f.) Danes v jutro ob 2. uri umrl je v Ljubljani Fran Hlavka v 29. letu svoje starosti. Hlavka poznat je našim čitateljem po
prepozen; zavoljo gotovosti sem še poskusil kri puščati in v svoje začudenje sem videl, da se je bolnica jela gibati; obraz se jej je oživil in žila je začel:: biti pravilno.
„Prosim," rečem materi, „položimo gospico urno v posteljo, preveč je ne smete odeti, dajte mi, prosim, pero, črnila in papirja, da zdravila zapišem."
„Gospod," me vpraša mati, „pa ne da bi imela celo kolero?-4
„Se ve da! Kaj tega nijste vedeli?"
Komaj sem to izgovoril, kar jame madama Dumiege strašno vpiti, kakor da bi bila obdivjana.
„KoJera! kolera!" je tulila. „Brž ven iz h še ž njo . . . Moje hčere! urno v spalnico . . . Salon je okužen . . . Kolera! ... Ta nesrečnica mi ubije še moje otroke! Ven ž njo !u
Pri tem se je obesila na zvonec ter kričala na deklo: „Ven ž njo, proč jo peljite, brž, brž! Proč ž njo!"
Dekla je tudi bila pripravljena tako storiti, ali jaz sem se z vso močjo temu uprl.
„Otrok nikakor ne sme in ne more izpod Btrehe; to bi se reklo, jo v smrt poslati; takoj jo moramo v posteljo dejali."
„Ali, gospod, vi hočete, da se je vsi drugi nalezemo, bolezni ?u
Zastonj sem se trudil ljudem dopovedati, da kolera nij nalezljiva bolezen; gospa me nij poslušala ter v jedno mer kričala :
„Le proč. le proč! Ona mi še moje hčere ugonobi l"
Vprašam jo potem, kaj je z bolnico storiti. „Kar hočete!1' mi odgovori.    „V bolnišnico z
njo!"
„V bolnišnico? Kaj ta otrok nijma starišev v Parizu? Zakaj jo pa imate v niši?a
„Kaj da je V" reče madama Dumiege z glasom, ki se ne da posnemati, toliko sovraštva je ob jednem izrazil. „0na je v mojo nesrečo moja hči!"
„In vi lastnega svojega otroka v smrt obsodite? Hočete jo poslati v bolnišnico, kjer ne bode imela nikakeršne postrežbe in bo morala čakati, da je jedna postelja prazna ?tt
„Juz hočem tako!" odvrne mati, „ona mora v bolnišnico; ona bi mi moje hčere ubila?"
Zdaj sem bil prepričan, da bi bil nesrečni otrok v bolnišnici bolje preskrbljen, nego li v hiši take ne sramne matere.
Dal sem dve slugi z nosilnicami poklicati, položil vanje bolnico, jo skrbno odel in ko sem stopal iz hiše, se uijsem mogel premagati, da bi madami Dumiege ne vrgel teh le besed: „Šiba božja vas bode doletela, madama!"
Bolnico so v moj oddelek prenesli. (Konec prih.)
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Ma-lovrh^
XII.
(Daljo.)
„To me kar nič ne zanima, gospodine. Brez-pametno je vsakako, da sta to storila. — Ali prosim vas, recite mi vender uže, kaj je uzrok vašega prihoda."
„Ah, peklenski ti pisarski komandant," mislil je Paklin.   »Tvoja prevzetnost ti bode še prešla!"
„Brat vaše gospe soproge," rekel je glasno in vsako besedo poudarjaje, „gospod Markelov je po kmetih, ki jih je puntal, izročen policiji in je zdaj zaprt!"
Sipjagin skočil je drugič s stola.
zanimljivih člankih „iz učiteljskih krogov", glasbar-jem pa kot spreten in vešč skladatelj, čegar skladbe izdala je tudi nGlasbena Matica", katerej bil je odbornik. Mlado življenje uničila je jetika. V njem izgubili smo zopet na slovstvenem in glasbenem polji uspešno delujočo moč.   Naj mu je blag spomin!
— (Koncert na citre) priredi g. Matija Oz bič dne 7. t. m. na Štemarjih pred svojim odhodom na čast Ločanom. Program: 1. Uiulauf: „Brez prenehanja in počitka", za dvoje navadne in jedne Elegiecitre. 2. Htjdrih: „Pod oknom", mo^ki čveterospev. 3. Ecsedv : „Labudovo petje", z» dvoje citre. 4. Umlauf: „V večernem hladu", za dvoje navadne in jedne Elegie-citre. 5. Nedved: „Obla-kom", mešani Čveterospev. 6. Umlauf: ,,Aeolslurfni glasovi", za dvoje navadne in jedne Elegie-citre. 7. Umlauf: „Prav iz srca", za dvoje citre. 8. P. H. Sattner: „Na planine", mešani čveterospev z bariton-boIo. 9. Umlauf: ^Štajerski jodlerji", za dvoje ni-vadne in jedne Elegie- citre. Po programu splošna zabava, petje in igranje na tamborico s spremljeva-njem na kitaro. Vstopnina za osobo 20 kr. Ker je čisti dohodek namenjen za „Narodni dom", se večja darila hvaležno sprejmejo. Začetek ob 8. uri zvečer.
(„Akad. društvo Triglav") ima svoje prvo zborovanje v sledečem tečaji v soboto G. maja. Gostilna: alte B.erquelle (Badgiisschen.) Dnevni red : 1. ČiUnje zapisnika. 2. Predavanje g. Gabrona: ,0 početku književnosti slavj.inske". 3. Razgovor o ptujskem izletu. 4. Slučajnosti. Gosti dobro doSIi. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Duhoven s ke spremembe v 1 j u b-1 j an skej škofiji.) K sv. Jakobu v Ljubljano prestav-ljeu je za duh. pom. gosp. Josip Resni k iz Št. Ruperta. — V Mirni bil je preteklo nedeljo vpeljan novi župnik gosp. Pr. Jarec.
— (S. Gregorčičevih pesnij) prodalo se je do zdaj uže 1100 iztisov. Če pomislimo, da je preteklo se le dobrih 14 dnij, kar so izšle, je to v istini velik uspeh, kakeršnega nij dosegel do sedaj še noben slovensk pesnik. Ker se še mnogo znanih in odličnih rodoljubov nij oglasilo, nij dvomiti, da bode ta krasna knjiga kmalu razprodana.
— (Pravno terminologijo) izdeluje, kakor čujemo, g. H. Knjiga, ki bi obsezala okolo deset tiskanih pol, izšla bode koncem leta, če spisovatelj dobi založnika. Zdaj izdelana je uže do Blednjib treh črk. Da bode delo izvrstno, so porok možje ki mu pomagajo (jeden beležnik in dva jezikoslovca) izdelavati to težavno delo.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 5. maja. Pri procesu o po/aru gledališča na Ringu izjavil je Helmesberger starejši, da je, koj ko je ogenj nastal, govoril z Landsteinerjem in ga prosil, naj preskrbi luč za gledališče, ker so še ljudje na galerijah. Landsteiner zanikava te trditve. Helmesberger mlajši potrjuje, da je njega oča govoril z Landsteinerjem.
Kajiro 5. maja. Laži-prorok Mohdi je zopet pretepel egiptovske čete, se polastil Se-naarja, maršira proti glavnemu mestu Sudana, Chartumu, katero nij zavarovano. Po vsem Darfuru in Kordofanu razširjena je vstaja.
Meteorologičiio poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opH- i kovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v \ mm.
S	Ob 1. uri ijulraj •k l iri popilidn« •b i. uri vtitr	788*46 ram. 737Í13 mm. 73802 mm.	-1- 81»C -f-21-8° C -f-13-40 C	slabotfD uhotl znnTPn. jiisrn/ahod slabotni jllL'o/.ilIloJ	jasno jasno * doloma jasno	000 mm. dežja.
a	ob i. ari zjutraj »b !. uri pipMudlle »b 9. uri mttr	789*96 mui. 737:J2inm. 737-94 mm.	-f-10-4° C 4-22-4° C 4-l4-8°C	br«-fetrije inurui jugozahod bre?.-» .-trije	deloma jasno deloma JSJBJ jasno	000 mm. dežja.
3. maja	»b i. ari ijitraj •» ?. uri popoludni •a J. ari ii«Oer	738-84 mm. 786*86 786*74 uno.	4- ll-4°C -1-23-2° C 4- 16-7°C	slabotni juzoTzlind llabot^D jugozahod bm-rplrijo	jasno jasno jasno	000 mm. dežja.
a	ob T. uri zjutraj ob l. uri popoludno i »b 7. uri miti	73ö'86am. 734-14 Dim. J 732-90 mm. 1	+ 12'6°C + 22-7°C -4- IGO0 C	slabotna burja slabotru jnirozahod brn-Tftrije	jasao ddoma jasno jasno	0-00 mm. dežju.
terih posestnikov v Bledu, da bi bili  voljni golo hribevje okoli jezera z drevjem nasaditi,  da bi več neslo in da bi se okolica olepšala.  — V pospeševanje tega namena poslalo je c. k. gozdno nadzorstvo mesca marca t. 1. partijo mladih mecesnov na posestnika g. Mallner-ja,  ker so je radi tega ober-nil po telegratični poti do nadzorstva, in ker se on posebno briga za nasajenje okoli jezera,  ter ga je z dopisom od  20. marca  t. 1. štev. 310 naprosilo, da bi  poslaua drevesca  razdelil  mej  dotične posestnike — kar je g. Mallner tudi blagovoljno pre-skrbel. — Ako je omenjeni gospod nekoliko rastlin porabil za olepšanje svojega  pri  jezeru ležečega  vrta — zato c. k. nadzorstvo ne  more biti odgovorno, ker ne spada mej njegove dolžnosti določevati mesta, kamor naj bi se poslana drevesca sadila, in ker bi bilo tako nadzorovanje tudi ne-mogoče. Pri razdelitvi rastlin ne gleda c. k. gozdno nadzorstvo na osobo,  ampn.k  samo na namen; in tako se je letošnjo spomlad razposlalo mnogovrstnih rastlin na 25 posestnikov brez ozira na njih narodnost, ki so se oglasili o pravem času in neposredno pri c. k. nadzorstvu.
Mej gorenjskimi občinami bila je občina „Gorje" iedina, katera vsled svoje prošnje do c. k. nadzorstva nij dobila rastlin, ker se je šo le dne 30. marca t. 1. oglasila, torej v času, ko so bilo že vse rastline oddane. — Povabila se je torej omenjena občina z dopisom od 1. aprila t. 1. št. 379, da prihodnje leto ponovi o pravem času svojo prošnjo.*)
G. k. deželno gozdno nadzorstvo:
Goli.
V Ljubljani 2. maja 1882.
*) Kakor urno se iz posebnega razka/.ila prepričati, dobili so od c. kr. dež. gozdnega nadzorstva letos naslednji posestniki naprošena drevesca: A. Kohler in .F. Trpotec v Litiji; 1*. Zeman in Fr. Orešek v Ljubljani; J. Vidio v Podnartu; A. Zvaimt v Lozicah; Marko Crnič v Seutputru pri Kamniku: A. KoAcniua v Spodil jej Menici; P. Tomck v Rakovniku; F. Stare v Meneči; Marija (Jreselj v Trebnjem; F. Vičič v Postojini; .t. Tomšič V II. Kistriei; Marija Avcin v DrSkovci; Drenik v Ljubljani; .). Mallner v (i radii; Janko Kersnik na Brdu; .J Glohočnik v Zeloznikah; Fr. KuSar v Pravljah; A. Obreza, Anton KraSevec, A. VVerli v (Jirknici in Matej Turšič v Begunjah. Gospoda dopisnika, ki nam je dotično pritožbo poslal, nujno poživljamo, da m opraviči. Uredništvo.
P. n. gg. člani „Sokoia" vabijo se naj-uljudneje jutri v soboto dne 6. maja 1882 ob 8. uri zvečer v telovadnico k vaji za stopanje.
V Ljubljani, dne 5. maja 1882.
Odbor »Sokola".
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk se polagoma vzdihuje in je vsled tega tako jednakomerno razdeljen, da znaša razloček mej maksi-mom in minimum samo 5 mm. Vetrovi so bili splošno slabotni in precej spremenljivi. Temperatura se je povsod vzdignila in sloji precej oad notmaloin; pri vsem tem nij posebno ekstreinua, ker znaša razloček mej maksimom in minimum samo 10'0° C. Nebo je bilo povsod ali popolnem ali pa saj deloma jasno, vreme vsled precej visokega stanja baromc-trovega tudi precej stanovitno in gorko. Morje na dalmatinskem obrežji precej nemirno, pri Trstu pa skoro popolnem mirno.
Poslano.
ČestitO uredništvo „Slovenskega naroda**, Sadicevaje se na §. 19 tis zak. prosim, da proti opazki v „Slovenskem narodu" od dne aprila t. 1. Z gorenskega, v kateri se mej drugim na c. k. gozdno nadzorstvo stavi vprašanje: ,,ali ima c. kr. drevesnica namen, da se vzderžuje za olepšanje vertov nemčurjev na državne stroške" — v prihodnjo Številko „Slovenskega naroda" sprejme sledeči popravek.   Lansko  jesen čul sem od neka-
so •JO
ITD-u.rxa.5sl^a, borza
d né 5. maja. (Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna renta.......... 70 gld.
Srebrna renta.......... 77 „
Zlata renta........                                      . *^4 ,
18H0 državno posojilo .                ... 131 „
Akcije narodno banke....... 82.'t p
Kreditne akcijo......... 339 „
London............ 120 „
Srebro............ — „
Napol.............. b
('. kr. cekini........... 5 „
Državne marko...... 58 „
4°/0 državno srečko \% I. 1854    260 gld. 119 „
Državne srečke i/. 1. 1804 .   .     100   „ 17.{ „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 94 ,
Ogrska zlata renta 0u/0...... 119 „
n     4o/0...... 88 „
papirna renta fi0/,,..... 87 „
.   . 104 „
gld. 1L-5 „
Zemlj. oljč. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi  . lli> „
1'rior. oblig Klizabetino zapad. železnico 99 „
Prlor. oblig. Ferdinandov«; sev. želoznice 106 „
Kreditno srečko.....KM) gld. 17B „
Rudolfove srečko.....                        10   „ 20 n
Akcije anglo-avatr. banke .   .    120   „ 120 „
Trauuuway-druât. vel j. 170 gld. a. v. .   . 227 „
60 46 r>r>
kr.
štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dn nava rog. srečke b*L    .   . 100
7f> 05
68«/,
68
70
7f>
75
66
(i i
96
05
75 00
20 60 60 50 70 25
„Kaj .... kaj ste rekli?" jecljal je, a ne več z ministerskim baritonom, nego z jako priprostim glasom.
„Rekel sem, da je vaš svak zaprt in uklenen. — Ko sem to doznal, najel sem si voz iu prihitel vam to javit. — Mislim, da sem s tem ustregel i vam i onemu nesrečnežu, katerega spasiti je v vašej oblasti. **
„Jaz sem vam jako hvaležeu,** rekel je istim slabim glasom Sipjagin in tako zvoniti začel, da se je po celej hiši culo.
„Jako hvaležen," ponavljal je v drugo ali uže ostreje. — „Ali znajte, človek, ki se odloči vse božje in človeške uredbe spremeniti — in naj si bode stokrat moj sorodnik — ta v mojih očeh noben nesreč-
než ni i
nego ztocinec
Sluga vstopil je hitro v kabinet. jjEkseelenea, ukažete?"
„Ukaži, da se voz upreže s štirimi konji! Jaz grem v mesto.  Filip in Stepan gresta z menoj!" Sluga odšel je hitro.
„Du, gospodine, moj svak je zločinec! Jaz se peljem v mesto, a ne, da ga spasim!  O ne!"
,.Ali ekscelenca . , . ."
„To so moji principi in prosim vas, da me ne nadlegujete z daljšimi ugovori."
Sipjagin začel je po sobi hoditi, a Paklin gledal ga je debelo.
„Fej te bodi," si je mislil, „o tebi se govori, da si liberalen.   Ti si kakor tuleč lev!"
Vrata so se odprla in Valentina Miha j lovna in Kolomejcev vstopila sta hitro v sobo.
„Kaj pomeni to, Boris? Ti si upreči ukazal? Ali se pelješ v mesto?  Kaj se je pa zgodilo V"
Sipjagin stopi! je k svojej ženi ter jo prijel za desno roko in sicer mej roko samo in komolcem. „11 faut vous armer de courage, ma chere. Tvojega brata so zaprli."
„Mojega brata?  Sergeja?  Zakaj V
,.Ker je mej kmeti širil socijalistične teorije (Kolomejcev zacvilil je tu nezadovoljno.) — On pri-digoval jim je revolucijo in jih puntal!   Ali oni so ga zgrabili in izročili — policiji . . .
„Bedak!   A kdo vam je to povedal?"
„Tu gospod tu ... . gospod .... gospod Ko nopatin."
Valentina Mihajlovna pogledala je Paklina, ki se je pred njo globoko priklonil. — („ Ah ! kako krasna je ta ženska!" si je ta mislil. — Ah, kako je Paklin čislal se v tem hipu žensko lepoto!)
„In ti se hočeš v mesto peljati — še tako pozno ?"
„Gubernator gotovo še bedf."
„Nijsem li jaz vedno dejal, da se bode ôtvar tako končala," umešal se je Kolomejcev v razgovor. „Saj to nij bilo drugače mogoče. Kako krasni dečki so naši kmetje. — Pardon, madame, c' est votre frère! Mais la vérité avant tout!"
„Ti pojdeŠ torej na vsak način?" vprašala je še jedenkrat Valentina Mihajlovna.
nJaz sem trdo uverjen," nadaljeval je Kolomejcev, „da je tudi tisti učitelj, gospod NeždanOT, v to stvar zapleten. I' en mettrais ma main au feu. — To je vse jedna ter ista druhal. Ali tega nijso zaprli?  Znate li kaj o tem ?"
Sipjagin odkimal je zopet, kakor uže prej.
„Ne vem — in tudi vedeti nečem! Ah, da,K rekel je proti svojej soprogi, „ir parait, qu'ils sont
maii(5s-U (Dalje prihodnjič.)
Darila za   Narodni dom".
Prenesek   .   .   .   1413 gld. 86 kr.
Na razatanku prijateljev pri Pečariču v
Metliki............ 4   .   — m
Vesela it rež h a v G......... 1.   — •
G. Križnik GaSpar iz Motnika   ....        1   ,   — » Iz Ljutomera:
G.  Anton Slamberger,
c. kr. notar    ...      10 gld. — kr.
G.  Radoslav Kovačič,
učitelj...... 1   n   50 n
G. F. Sršen, trgovec   ._2   ,   — ~
V k upe   .   !   r    18   i   SO a
G. Fran Kovač v Ložu....... 4   „   94 „
G. Kazimir Jelušič v Kastvu..... 2   ,     1 „
Iz puŠice v havarni „Merkur"    ....        t>   „   20 „
Pri jour \\x\\ tSokola" dne 29. aprila nabranih ............ °    » - n
Gg. uradniki banke ,Slavijeu..... 8   „   12 „
Iz Zagr eba:
G. Vinko Sevnik, več-
nik banakega stola .       !i gld. — kr.
G. dr. Josip Kopač, odvetnik ..... 5   ,   — „
G. dr- Lovro Vidrič, odvetnik ..... 5   „   — „
G. F.  Crnovšek, upravitelj teleg. urada .   .       3   „   — „
G. Ivan Jazbec, kontrolor teleg. urada   .   .       2   „   — „
G. M. Arko, trgovec   .       2   „   — „
G. A. (mezda, trgovec .       2   „   — „
G. Ilija GuteŠa, trgovec       2  „   — „
G. Anton Kos, tajnik banskoga stola    . 2   .   — »
Vkupo   ...      28   »   — „
G. Bogolin Miha, župnik v Ajdovici   .   .        1   „   — „ Iz Krope:
G. J. Magušer v Kropi        5 gld. — kr.
G. M. Kovžca  „    „ —   „   30 „
G. J. K Supan   „     „ 1   „   — „
G. T. Sušteršič „ 1   „   — .
G. J. Kapus „ 2   „   — „
G. F. Vari       „     „ 1   „   — „
G. M. Supan „ l   „   — „
Narodna družba „     „ 2   „   20 „
Gospa M. Jalenova v
Kropi...... 1   n   — n
Iz pušieo pri g. F. 1'ircu
v Kropi..... —   „   40 „
Več narodnjakov v Kropi 3 n 6 „ G. L. Urnik   t Kamni
gorici...... B „ — „
G. M. Pesjak v Kamni
gorici...... 2   „   — „
G. A. pl. Kappua v Kamni
gorici...... 10   „   — „
Družba pri Tomaževih
v Kamni gorici    .   .      —   „   40 „
Narodnjak   v Kamni
gorici...... — gld.   2 kr.
Narodnjak   v Kamni
gorici...... —   n   10 „
G. Jakob Aljaž, na Dobravi ...... 1    p   — ,
Gospdč. M. MaguSar v
Kropi..... —   ■   60 .
\ kupo   .   . 88   ,   P8 g
Vkupe   .   .   .   1525 gld. lil kr.
Poslano«
Po svojih prijateljih posvedeJ sem, da ae je dne 20. do -■>. aprila po Logatci pijan tuj dimnikar klatil, kateri se je kot mojega pomagača predstavljal ter računi! dvakrat vise, kakor je navadna cena za snaženje dimnikov.
()pozoru;em častite gospode posestnike v Logatci, Cerknici, Loži in sploh povsod, kjer je znano, da dimnike jaz podpisani snažim, da moj pomagao vedno moje knjižice za delo kot »pričalo seboj ima, — in da naj se, kakor do zdaj navadno, dovršeno delo vselej v knjižici potrdi.
Na Vrhniki, dne 4. maja 1882
Fran Malavašid,
(293) dimnikarski mojster.
Zahvala.
Za vsestranske dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in o smrti nepozabljivega mi moža
Frana Štruklja,
hišnega posestnika in podpredsednika čitalnici,
kakor tudi za izvenredno spremstvo pri pogrebu, za mnogo darovanih lepih vencev, posebno pa Se slavnemu moškemu pevskemu zboru Šišenske čitalnice za miloglasno pttje, izreka najtoplejšo zahvalo
(294)
M. Štrukelj,
soproga.
Imam čast naznanjati čestitcnui občinstvu, da bodem svojo zalogo ». uiaja z Mestnega trga
v Špitalske ulice v Schrejrerjevo hišo
preložila. Prosim čestito občinstvo, da me tudi v novej zalogi pogosto obišče, jaz bodem natančno skrbela, da bode vso po volji postreženo.
Spoštovanjem
(272—3)
Marija Podkrajšek.
Hiša v najem
se da na Vrhniki, v sredi trga št. 30, v katerej je bila, ko še nij bilo železnice, velika in stara krčma. Hiša ima pritlično dve sobi, kuhinjo, drvarnico in dve izvrstni kleti; v prvem nadstropji 4 lepe sobe s kuhinjo, poleg hiše pa hlev z izvrstnim prostorom. Hiša je za kako kupčijo jako pripravna. — Adreso pove iz prijaznosti upravništvo „Slo-venskega Naroda". (297—1)
Na prodaj
je na itr.nlu mi*<m1( l.o^tUcu ležeča hi*a s hlevom vred, zraven vodotoka, kateri nikdar ne usahne, zraven cesarske velike ceste, primerna posebno za vsako tovarno ali tudi drugo obrtnijo. Dolgost ozidja je lb" sežnjev, širjava ti sež., 200 □ sežnjev sveta. Proda se iz lastne roke za 3200 gld. pri podpisanem.
Tudi se daje takoj v najem pri spodaj podpisanem več lepih sob s kuhinjo itd. vred zraven kolodvora v Dolenjem Logatci, posebno primerno za gospode, kateri želijo letni čas na deželi preživeti ali tudi za c. kr. okrajno glavarstvo. Več se izve pri
(273—3) C*o»tiai v Dol. Logatci.
Kava — Čaj,
naravnost iz Hamburga po pošti, poštnino prosto incl. zavitje, kakor znano v reelnej fino dišeOej robi v vrečicah od VB 5 kilo MM po poštnem povzetji.
Rio, lino močan............. 3.45
Santos, močan............. 3.60
Kuba, iL, zelen močan.......... 4.10
Nikaragua, zelo tin, mehak........ 4.90
Ceylon, modro-zelen, močan........ 5.—
Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20
Fortorloo, delikaten, fino vkusen...... 5.40
Perl-Kava, zelo lin, zelen......... 5.95
Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95
Menado, nij a v, zelo fin......... . 6.35
Java, I'*-, zelo plemenit, briljanten...... 7.20
Afrik. Perl-Mocca, prava......... 4.95
Arab. Mocca, prava, plem. ognena...... 7.20
Stambnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako
priljubljena.............. 4.95
Gaj pr. kilo. Congo ff........... 2.30
Souohong', ff.............. 3.50
Tonkay, tin, zelen............ 3.50
Družinski čaj, zelo fin.......... 4.—
Kiž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40
Obširne cenilnike gratis in franko.
(243—3)    A. B. Ettlinger, Hamburg.
Mi si jemljemo čast s tem naznanjati, da se začne iztluvmije našega piva «ln£ 8. maja a. c  in je bodemo na dalje notirali z nI ti. la.r.o per hektoliter netto kasa ad pivovarne, sodove franko tja nazaj,
gl«I. 1H.50 per hektoliter uetto kasa od naše zaloge — gospod iE^1. Scliedi'wy, Gradec, Anncnistrasne HS — sodove franko v Gradec nazaj. Naklonjenja naročil na ta izvrstni produkt prosimo spoštovanjem
(Ponatis se ne plača)
Meščanska pivovarna v Plznu,
uMtuuovlJcua IHI^!.
(289—2)
Tujci:
4. maja.
Pri Slonu: Klugmann, Schneider, Steiner, Praumüller 7. Dunaja, —Fischer iz Pešta. Führ iz Darmstadta.
Pri .TlitIi<-i: LavrenČič iz Gradca. — Novak, Lede* rer, Dcrnjač vsi z Dunaja. — Baron Wambolt z Dolenjskega.
— Einstein iz Monakova.
Pri Ki m1 riJNlteiu «Jesar ji    Brecelnik iz Ljubljane.
— Petrove iz Cemšonik.
L,
WERTH,
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
u me I a I ne zobe in zobovje
E.
Jutri v soboto zvečer ob 7! ... uri
"briljantna predstava. V nedeljo dve predstavi.
Začetek prve ob 41/«- uri popoludne, druge ob TVt« uri zvečer
dobro in brez bolečin.
(77—25)
X>OOOOOCOCOOÖOOOOOOOQOOOOO«
s s
8
v
v
I »
Naznanilo.
P. n. gospem naznanja podpisani, da jo odprl
štacuno z blagom za gospe
■F ter jim nudi priložnost, dobro blago po prav nizkej ceni kupiti, ker ga po 8 snižaoej ceui prodaja in sicer:
plašče za dež
po gld. 4-80 do 16 gld., poprej po gld. 8     do 21 gld.,
gospejne jopice        „    „   280 „ 10   „       n      „   „    5-50   „ 18 „
vsakovrstne mantlete „    „   7.— „ 45   „       „      „   „  10'—  „ bO „ Daljo ima veliko zalogo
španskih zobcev Cšpie)
črnih, belih in crein;  modercev itd.,   veliko zalogo  vsakovrstne priprave za obleko za gospode in gospe;  lino trakuTJe in  traužu iid. itd. p« naj- *
*
V
V
g
P. n. gospem in gospodom se v obden ob;sk najuljudneje priporoča
Veeeslav Bilek,
(279—3) v Ljubljani, Mestni trg št. 9.
Na mnogostransko zahtevanje še jedenkrat:  Zaliv NapuljskL — Veliki požar v
Moskvi leta 1812.
(296)
V ponedeljek predstava.
Spoštovanjem mlajši.
Pogrebna ustanov
Frana Doberleta v Ljubljani
priporoča svoje takozvane
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-[ionej barvi z bogatim vkusnim lišpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene
Na telegrafično naročilo z naznanjeno dolgostuo mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje.
Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekorirauje in pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje vence in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličov na vse krajo to- in inozemstva in so priporoča v ceno oskrbovanje. (701—22)
lzdatelj in odgovorni urednik Makso Arinič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".