NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PXBABNE: 4687 CORTLANDT. Entered ta Becond-Clau Matter, September 21, 1903, aft the Poet Office at Hew York, N. Y., trader the Act of Congress of March 3, 1879. TEUTON FI8ABNE: 4687 CORTLANDT NO. 204. — ŠTEV 204. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 30, 1916. — SREDA, 30. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Prvi spopadi ob meji. Rumunski bo sledila Grška. MED AVSTRIJCI IN BUMUNI SO SE ŽE VNELI NA 600 KILOMETROV DOLGI FRONTI VROČI BOJI. — BOLGARSKE ČETE SO ZASEDLE KAVALO. IN SERES. — RUMUNSKI KRALJ FERDINAND NA FRONTI. — ZNAČILNA VENIZELOSOVA RESOLUCIJA. — VENIZELOS JE ZAHTEVAL, DA NAJ SE ODSTRANI VSE OSEBE, KI IZVAJAJO SVOJ U PLIV NA KRALJA. London, Anglija, 29- avgusta. — Danes, dvanajst ur po napovedi vojne, je dospelo sem prvo poročilo o spopadih med avstrijskimi in rumunskimi četami. Rumunom se je pridružilo precej ruskega vojaštva. Glavni cilj novega zaveznika je, zavzeti prelaze, ki vodijo preko jugovzhodnih Karpatov ter dospeti v Ogrsko nižino. To se jim bo brezdvomno posrečilo. Bojna fronta je dolga 600 kilometrov (375 milj). Iz Bukarešta poročajo, da je odredil kralj Ferdinand splošno mobilizacijo. Takoj zatem je zapustil mesto in se podal v glavni vojni stan, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo nad ru-munsko armado. Ko je odhajal iz mesta, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Soluna poročilo, da so zasedle bolgarske čete Seres in Ka-valo. Seres, Kavala in Drama so tri grška mesta, glede katerih so Bolgari obljubili Grkom, da jih ne bodo zasedli. V Petrogradu so vsi prepričani, da bo vzgledu Ru-munske sledila tudi Grška in se pridružila zaveznikom. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Do polnoči ni tukajšnje bolgarsko poslaništvo dobilo še nikakega poročila, če je Bolgarska že napovedala Rumunski vojno ali ne. Tozadevno poročilo mora vsak hip dospeti. Dunaj, Avstrija, 29. avgusta. — Oficielno poročilo avstrijskega vojnega ministrstva se glasi: — Ob vseh gorskih prelazih, ki vodijo v Transilvanijo, s<* vrše izvanredno vroči boji. Na nekaterih točkah je bil sovražnik v taki premoči, da smo se morali umakniti na svoje boljše pozicije^ London, Anglija,, 29.. avgusta. — Tukajšnji "Times" je dobil iz Bukarešta brzojavko, da so avstrijski monitorji obstreljevali ruraunsko mesto Verciorovo ter Giurgevo. Povzročena škoda je precejšnja. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Danes so bile razglašene sledeče podrobnosti o bojih med Avstrijci in Ru-muni: — V nedeljo se je posrečilo dospeti dvema rumun-skima bataljonoma do prelaza Črve na veža (Rotenturm-Pass), preko katerega vodi železnica v Sibinj (Hermann-stadt). Ko so hoteli Rumuni razde jat i razne ovire, je začela streljati nanje avstrijska artilerija in jih je čisto razkropila. Pri drugih dveh prelazih je zadela sovražnika ista usoda. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Avstrijskim vojakom, ki se nahajajo na fronti proti Rumunom, poveljuje avstrijski prestolonaslednik Karol Franc Jožef. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so prepričani ,da ne more Rumunska poslati na bojišče več kot 400,000 vojakov, ki so samo za nekaj tednov preskrbljeni z munieijo. Predno bodo začeli dobivati munieijo iz Rusije, bo prešlo še precej časa. Pariz, Francija, 29. avgusta. — Včeraj je dospelo sem poročilo, da je poslala zadnje dni Rusija velika oja-čenja v Bukovino. Atene, Grško, 29. avgusta. — Posebno odposlanstvo je izročilo grškemu kralju Konstantinu Venizelosovo resolucijo, ki ima približno sledečo vsebino: — Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je nekaterim ljudem posrečilo prepričati kralja, da bo Nemčija zmagala. Kralj je vstrajal na svojem stališču in s tem preprečil, da ni Grška dobila ozemlja v Traciji in Mali Aziji ter da preti severnemu Epiru velika nevarnost. Mi zahtevamo, da naj se takoj odstrani vse osebe, ki izvajajo svoj upliv na kralja. V slučaju, da kralj ne bo vpošteval te resolucije, bo ljudstvo storilo svoje korake, ki bodo vprid celemu grškemu kraljestvu. Dozdaj še ni podal kralj na to resolucijo nobenega odgovora. Z lahkoto se da trditi, da se bo morala pridružiti Grška zaveznikomj če tega ne bo storila, bo izbruhnila revolucija Koenig in modfarc na korita pri kajaarjn. Berlin, Nemčija, 30. avfninta. — Glasom uradnega naznanila, je kajzer sprejel v svojem glavnem stanu kapitana Koeniga, moštvo trgovskega sub marina "Dentsch-landa" in ej?*£* ravnateljev doti n* družbe, ki laatuje submarin. Kajser je iajimi kosit Kajzer je radodaren s križci. Vodanj, Danska, 30. avgusta. "Kiel Zeitung" pravi, da je bilo v Nemčiji dozdaj razdeljenih 430 tisoč železnih križcev, izmed kate rili je bilo 420.000 drugega razre da. Vsak je tehtal 18 gramov in I narejen je iz polovice železa in polovice srebra. Madžari. Od vsepovsod. Z dveh front. Ogri se boje Rusov in protestirajo)Postojnski župan g. Fr. Lavren&č Na z&padni fronti so Haigove čete proti Avstriji, ker je poslala toii- je v zaporu radi srbofttrtva. — Nje. napredovale. — 15,468 v jetnikov. ko vojaštva na Primorsko. Bern, 29. avgusta. — Iz Budimšpete poročajo, da je imel v petek grof Albert Apponyi v o-grskera parlamentu dolg govor, v katerem je zelo napadal avstrijsko vlado. Apponyi je rekel, da namerava skleniti Avstrija z Nemčijo neko trgovsko pogodbo, vsled katere bodo interesi Ogrske zelo odškodovanj. Grof Karolyi, predsednik ogrske neodvisne stranke, je začel kritizirati avstrijski generalni štab. Po njegovem mnenju bi Avstri-na namreč ne smela poslati na Primorsko toliko svojih vojakov, ker je ogrska meja zelo pomanjkljivo utrjena in se je vsak čas bati ruskega vpada. Naravnost krivično je, da se pošilja ogrske vojake na druge fronte, namesto, da bi jih pustili doma kot stražo domovine. Več poslancev je zat?m izjavilo, da je napravila avstrijska diplomacija veliko napak, ki bodo imele posebno za Madžare zelo slabe posledice. Kolera na Japonskem. Tokio, Japonsko, 29. avgusta. — V Tokio se je pojavilo deset slučajev azijske kolere. V Magasaki je tudi že več slučajev te strašne bolezni. Potres. Tokio, Japonsko, 29. avgusta. — V južnem delu otoka Formose je nastal močan potres. Petsto hiš je porušenih, več ljudi je izgubilo življenje. Rusi v Bumunski. Dunaj, Avstrija, 29. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je dospelo v Rumunsko veliko število ruskih vojakov, ki so se odpeljati proti rumunski meji. Njihova naloga je prekiniti železniško zvezo med Nemčijo in Turčijo. Srbi. Solun, Orška, 29. avgusta. — Iz glavnega stana zaveznikov poročajo, da so si Srbi priborili več zelo lepih uspehov na fronti pri Vereniku. Bolgari so se morali z velikimi izgubaiui umakniti. Zaroka. Včeraj se je zaročil v Brooklynu, Y., Mr. Rudolf Škrajncr z gdč. Pepeo Češark. Zaročenca sta doma iz Ribnice. — čestitamo. DENAB SE LAHKO ODPOftLJZ ▼ 8TABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BBZOJAVT. Cena kronam je Ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; a ko bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa poSljejo denarne nakaznice po poiti na zadnje mesto. Natančno smo poirredeli, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ee ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora n a* tančno napisati naslov in dodati: poflje nad m po Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Ordero ali pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potom privatnih čekov. gov sin vjet. "Slovenski Narod", v Ljubljani z dne 24. julija javlja, da je bil prijet župan Postojne Frantjo Lavrenčič radi srbofOstva. Izjavil se je, da so Srbi boljši prijatelji Slovencev kot Nemci. Njegov sin je v Italiji vjet. Usoda centralnih držav. — Pariško mnenje. Pariz, Francija, 29. avgusta. — Ko je Rumunija napovedala vojno Avstro-Ogrski, je nastalo v Parizu veliko vrvenje; še veliko bolj kot dan poprej, ko je prišel glas, da je Italija napovedala vojno. Splošno mnenje je, da sta te dve državi — Italija in Romunija — stopili na stran zaveznikov, ker sta bili prepričani, da je poraz centralnih držav zagotovljen, da je zmasra zaveznikov zagotovljena. Pred romunskim konzulatom in pred poslopjem, v katerem se nahajajo uradi romunske legaeije se je zbrala navdušena množica. Aleksander Lahovary, romunski vladni zastopnik v Parizu, je dal časnikarskim poročevalcem izjavo, katero pa cenzor ni pustil, da bi šla naprej. — Poročila iz ftvice se glase, da je italijanska in romunska napoved vojne povzročila veliko senzacijo. Grška množica pred Venizelosom. Atene, Grška, 29. avgusta. — Pred hišo bivšega grškega ministrskega predsednika se je zbrala velika množica — baje 50,000 ljudi, — ki je zahtevala od njega, da pod vzame kak korala On jim je rekel, da naj gredo h kralju. Rusija bo oboroževala Romunijo. Prof. Louis G. Michael, ki je bil nekoč pri Iowa State College of Agriculture, ki se je pred par meseci vrnil iz Besarabije, kjer je vodil neko poljedeljsko propagando, je izjavil, da ni popolnoma nič presenečen, da je Romunija stopila na stran zaveznikov. Končno je še omenil, da bo Rusija brezdvoma zaklada Romunijo z orožjem in munieijo. — Še prej predno je Romunija napovedala vojno Avstriji, ji je bila Ru: :ja poslala veliko množino vojnega ma-terijala. Nemško mnenje o romunskem koraku. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Novico o napovedi vojne med Romunsko in Avstro-Ogrsko se je tukaj hladnokrvno sprejelo. V državnih krogih so to novico pričakovali. Na borzi ni imela novica nobenega upliva. Poluradne izjave se glase, da ne bo imelo to na- nemški hranilni problem nobenih posledic. 'Lokal-Anzeiger' pravi: — "Mi moramo pričakovati, da bo ta korak Romunske imel tudi gotov vpliv na odločitev Grške. — Nemčija in njeni zavezniki se bodo pa borili do konca z zavestjo, da bo končna zmaga njihova. "Tageblatt" pravi, da so romunsko napoved vojne pričakovali, ravnotako kot se, lahko pričakuje nevihte, ako nebo zatemni. Dalje pravi, da se vsak, kdor vidi, da se bliža nevihta, presrkrbi z dežnikom, tako se je preskrbela tudi Nemčija s svojim "dežnikom". Drugo časopisje pa nazivlje Italijo in Romunijo kot orodje Anglije, Francije in Rusije. Londonsko časopisje o Romuniji. Italijanska fronta. V . 1 London, Anglija, 29. avgusta. — Vse londonsko časopisje je velik del svoje editorielne strani posvetilo Romuniji ter razpravljalo o ekonomičnem, političnem in moralnem pomenu napovedi vojne med Romunsko in Avstro-Ogrsko. Iz vseh se da sklepati, da je angle ško mnenje, da je Romunija nekak "božji blagoslov" na operacije zavezniških armad. Sploino mnenje je tudi, da bo to vplivalo na Grško. da bo Bpl avoje staliftče. London, Anglija, 29. avgusta. — Te dni divjajo na zahodni fronti veliki viharji z gromenjem in tre skanjem, toda angleške čete so kljub temu še vedno napredovale naprej proti Ginehy-jn. Tradno poročilo danes javlja, da so Angleži napredovali pri Delvil le in Foureauxn. Današnje posebno poročilo vojnega urada pa naznanja, da so angleške čete tekom te ofenzive vje-le 266 častnikov ter 15,203 mož; dalje so pa zaplenile tudi 36 velikih topocv in 160 strojnih pušk. Pariz, Franeija, 29. avgusta. — Francozi so glasom uradnega porodila francoskega vojnega urada, napredovali na verdnnski fronti; zavzeli so več postojank pri Thiau-montu. Tudi na francoskem delu somme-ske fronte je slabo vreme oviralo operacije. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Berlinski vojni urad pravi, da so nemške čete vse sovražne napade odbile in povzročile sovražniku velikanske izgube. Lahi so zavzeli Monte Cauriol. Rim, Italija. 29. avgusta. — Italijanski vojni urad danes poroča, da so laške čete zavzele Monte Cauriol, 8000 čevljev visoka, v Aviso okraju. Boji se vrše tudi na drugih točkah tirolske fronte. Dalje pravi poročilo: "Ko so naše čete zvedele, da so dobile novega zaveznika — Romunijo — so zagnalejiavdušen krik, na katerega je sovražnik odgovoril s hudim ognjen?." Na soški fronti ni bilo drugega kot hombardiranje. Dunaj pripozna izgubo. Dunaj, Avstrija, 29. avgusta. — Avstrijski vojni urad je izdal u-radno poročilo glede bojev na laški fronti, v katerem pravi, da je sovražnik po hudem boju zavzel goro Cauriol., toda imel jc prej velikanske izgube. Pozor pošiljatelji denarja! ▼ded negotovega dostavljanja poite, Id jo namenjena Is Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, »prejemamo denarne poiiljatve do preklica le pod pogojem, DA 8S TILED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAE NE BO V NOBENEM SLUČAJU [ZGUBLJEN, ampak nastati aa morejo le zamude. BO Jamčimo na rsako denarno pojfljator toliko feaat da se izplaSa na dolodenina. »lov. Iitotako nam jam&jo sense Ijive ameriške banket g katerimi smo sedaj ▼ zvezi sadi vojno in radi popolno pri poH- U«jm denarja. Oene • • K f K f .85 1 120.... 16.20 10.... 1.50 1 130____ 17.55 15 m • m m 2.20 1 140____ 18.90 20.... 2.85 1 150.... 20.25 25.... 3.55 1 160____ 21.60 30•«•• 4.20 170____ 22.95 35»••■ 4.90 1 180.... 24.30 40.... BJSB 1 190.... 25.65 45.... 8.25 1 200.... 27.00 50.... 6.90 1 250____ 33.75 55.•.. 7.60 1 300.... 40.50 60..•. 8.25 1 350.... 47.25 65.•.. 8.95 1 400.... 54.00 70.... 9.60 1 450.... 60.75 75.... 10.30 1 500.... 67.50 80.... 10.95 1 600.... 81.00 85.... 11.65 1 700.... 9L50 00.... 12£0 1 800*••• 108.00 103.... 13.50 1 900.... 121.50 110.... 1485 1 1000.... 132.00 Ker ae adaj oi m« lesarja i karaj vsak dan menjajo, no prin korani Predsednik je za 8-urno delo, toda odločno proti stavki. WILSON PRED KONGRESOM. — NJEGOV PREDLOG ZA NOVO POSTAVO OBSEGA SEST TOČK. — DELAVSKI VODITELJI PRAVIJO, DA JE STAVKA NEIZOGIBNA, AKO SE JIM NE PRIVOLI OSEMUR NEGA DELA. — Z WILSONOVIM PREDLOGOM, DA BI NE BILO VEČ STAVK, NISO ZADOVOLJNI. — OPOZICIJA V KONGRESU. — MNENJE KAPITALISTOV. — IZJAVA RIPLY-JA. računati po najnovejiOi cenah in bomo tudi nakasovaH po njih. — TUh se bo cgodfib, da dobi » slovnik kaj ve2, vfiaalh pa tndl kaj anj. Ust Washington, D. C., 29. avgusta. — Danes popoldne se je pred kongresom pojavil predsednik Wilson in zastopnike ter senatorje pozval, da upeljejo postavo, ki bo preprečevala vse nadaljne večje stavke, da mu bo tako mogoče preprečiti tudi sedajno pretečo železniško stavko.— Predsednik je predlagal, da bi postara vsebovala sledeče točke: Prva: — Da se poveča 111 reorganizira Meddržavno trgovsko komisijo, ki bo lahko zdaj, ko preti deželi velika kriza, stopila v akcijo. Druga: — Odrediti se mora, da bodo delavci na železnicah, ki vozijo po Združenih državah, dobili osemurno delo. Tretja: — Da se predsednika pooblasti, da bo imel pravico v slučaju kake preteče velike stavke imenovati nekaj mož, ki bodo stvar preiskali in ljudstvo obvestili. Četrta: — Da se v slučaju, da bi Meddržavna komisija uvidela potrebno, da železniške družbe povišajo prevozne stroške, vsak korak Meddržavne trgovske komisije odobri. Peta: — Da se spremeni federalno štatuto, ki določa posredovanje in razsodišče v takih kontraverzah, nem-reč, da bi, predno bi prišlo do kake stavke, imela javnost pravieo izvedeti kaj je na stvari, nakar bi se na eno ali drugo stran toliko pritiskalo, da bi ne prišlo do stavke. Šesta: — Da ima predsednik v slučaju vojaških potreb pravico železnice vporabljati za vojaške svrlie. ako bi nanesle okoliščine, da bi bilo to v kakem slučaju potrebno. Predsednik je izjavil, da je potrebno, da se postavo vpelje najkasneje do prihodnjega pondeljka. Še predno je predsednik nehal citati svoj govor, so zastopniki in senatorji vedeli, da imajo pred seboj velik problem. Potem ko je predsednik zapustil zbornico, se je razvila huda debata in opažati je bilo veliko opozicijo. Nekateri so izjavili, da je vsekakor potrebno, da se stvar nekoliko podaljša, češ, da je do pondeljka vse to nemogoče rešiti. Republikanski člani senata so rekli, da je potrebno, da se celo stvar natančno preišče, predno bi se upelja-lo kako postavo. V zbornici pa je velika opozicija na demokratični strani. V obeh delih kongresa je pa mnenje, da so predsednikovi načrti prestrogi, da jih bo treba nekoliko spremeniti. Železniški magnati so Washington zapustili ne vsi, toda večina, ter so bili vsi prepričani, da je stavka neizogibna, vsled česar so se podali domov, da bodo pričeli s pripravami. Delavski predsedniki, ki so predsedniku Wilsonu že povedali, da je stavka že takorekoč določena za 4. septembra, so ponovno izjavili, da je nemogoče, da bi se stavko preprečilo drugače, kot da se delavcem da osemurno delo. V vladnih krogih je pa mnenje, da bodo delavci še nekoliko počakali. Delavski voditelji, ki so še ostali v Washing!01 ui. so se nad predsednikovim predlogom, da bi se upeljalo postavo, da ne bi mogli delavci stavkati, zgražali, češ, da bi bila to razven odpravljenega suženjskega sistema največja nezaslišnost v zgodovini Združenih držav. Bilo bi namreč isto kot imajo v Kanadi, da se obe strani lahko prisili, da se podvržejo preiskavi, nakar se potom posebne komisije odloči. Izjava delavskih voditeljev, ki je podpisana od štirih unijskih predsednikov, se glasi, da bi bila ta postava za delavce zelo neugodna, ker bi jim vzela pravico do stavke. E. P. Ripley, predsednik Santa Fe železnice, je rekel, da predsednik Wilson sploh ne ve, kaj dela in kaj govori. S prvo točko so magnati zadovoljni; z drugo se ne strinjajo, ker to je ravno tisto, za kar se delavcem gre. Tretja točka jim je pogodu, ako se bo upeljalo osemurno delo. Glede četrte točke so v dvomu, češ, da bi kaka taka komisija ne delala docela pravično, namreč v njihovem interesu. S peto točko so seveda popolnoma zadovoljni. Ravnotako tudi s šesto. Stavka je pričel^ zelo skrbeti zastopnike zavezniških držav, ki preskrbujejo munieijo in orožje, kajti, ako bi ameriške železnice samo za par dni prestale, bi se zavez-niskiindržavam zelo poznalo. Bojiki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežev / GLAS NARODA, 30. AVG. 1916. "GLAS NARODA"! fPtoSHri* Deti?,} «1 ruBLxsmm C*" PLOVUIG £* fa f LOUIB BBN1DIK, 00. yiiw of BqiIbm of tka wpottw ud addreMM of «ba*a P Oortlandt BtfM _ kattarn. I«v Torf OH. M T 1» «ei* leu TftUa Ust Ciotd« • M i*ta----- « frelo lato aa a intH aa d # **LAB NAHODA" la&aja mM < iwfwemM nedelj Is prMolkor it L A I NilODI' ("Yd* afl tta PmbW) f i Hoddaya. MaerfpClaB yearly W.H Dallas ftraa »odplaa 1» pftoMcfeJ* 4HU fl«i ai UicotoU ltoawy Order, -trt qitaiaW kraja narofelfer ftnM, da ae hub tudi prejiatja M-Mialliia aatanl, da hitreje ae^ Ae— aaalorniam._ la poWJatraaa 1EAI H ABO DA" B? ■Wtewdt St., Now Tort CK» reiefoa 4087 Oortlaadt COPVtUfiMT • OCX, * OOOCMWQOQaCO a ukchr^Q^Q. M V. AMERIŠKI ČLANI POSREDOVALNE KOMISIJE ZA MEHIKO:F. K. LANE, DR. J. R. MOTT, GEORGE GRAY. Iz zgodovine intrig in nepostavnosti. L Koncem julija leta 1914 je napovedala Avstrija Srbiji vojno. Da je bila ta vojna iz trte izvita, ve vsak, kdor je količkaj informi ran o političnih razmerah v Evropi. Avstrijska diplomacija kot taka in negledc na dobrobit politike same in njenih narodov, je smatrala Srbijo, njene diplomate ter politike kot največjo oviro za vresniče nje svojih dalekosežnih načrtov glede Orienta. V eni sapi pa je treba pripomniti, da niso bili ti načrti avstrijskega temveč nemškega izvora in da je avstrijska diplomacija poslovala le kot verna in v vsakemu slučaju ubogljiva dekla veleneraške vlade. — Da je to res tako, je najboljši dokaz, da si nemška vlada ni prav nič prizadevala preprečiti svetovni požar in to kljub temu, da se zdaj, po dveb. letih vojne z nemške strani zatrjuje, da ni hotela ofi-eielna Nemčija vojne, temveč, da je bila le vsled svoje medsebojne pogodbe z Avstrijo prisiljena prijeti za orožje ter varovati svojo zaveznico. Ko so se diplomati centralnih o-blasti, to je Nemčije in Avstrije, avgusta leta 1914 odločili za vojno, si niso niti izdaleka predstavljali, kako razsežnost bo zavzel po žar, katerega so tako svojevoljno zanetili. Zelo veliko se je govorilo o oporoki pokojnega angleškega kralja Edvarda V. Z nemške in avstrijske strani so venomer zagotavljali. da je bil on oče takozvane ob-k rože val ne politike, katere namen je bila izolaeija Nemčije in Avstro-Oprr*ke v prid Angliji, Franciji in Rusiji, Ta pokojni kralj je baje začel to politiko z ozirom na orientalsko vprašanje, z ozirom na vedno večje stremljenje Nemčije, da najde izhod proti Orientu. To so bili vzroki sedanje svetovne vojne. Vzrok ni bila niti Srbija niti nobena izmed ostalih manjših držav. Nemčija je hotela izvesti svoj program in pri tem je smatrala Avstrijo le kot pomočnico, ki pomaga, toda ni deležna končnih u- spehov. Ko se je razvil boj, je bilo sprva videti kot da sta centralni velesili dosti močni, da zmoreta vse nasprotnike in naj jih je že toliko. Resnici na ljubo je treba priznati, da se bojuje Nemčija dozdaj še vedno na tujih tleh. To pa je ravno, kar tvori njeno usodo. Čimveč j« je bojna fronta, čim* več sto metrov je treba šteti, kamor naj se postavi vojake, opremljene z vsem potrebnim in to ne le z mnnieijo temveč tndi živežem in obleko, tem več je ovire se stavijo dot i č ni državi nasproti. vse kazalo, da je sila r primeri z organiza torično močjo centralnih zaveznikov pomanjkljiva in da se ni bati porazov, kojih posledica bi bil sramoten ali vsaj škodljiv sklep miru za Nemčijo in Avstrijo. V pričetku vojne so bili nemški in vsled tega tudi avstrijski diplomati prepričani, da se bo borila Anglija le toliko časa, dokler ne izčrpa takozvanega dispozieijskega fonda, to je svote denarja, katero ima vsaka država na razpolago za vse slučaje. To mnenje nemških diplomatov so utrjevali različni šovinisti, ki so neprestano klicali, da je Angli ja kramarska dežele in da ne bo žrtvovala niti centa, če ne bo prepričana, da dobi za ta cent toliko in toliko odstotkov dobička. Vojna se je izkazala tudi v tem času kot najboljša učiteljica narodov. Angleži, kot skrajno trgovski narod so šli v boj z upanjem, da bo vihra, ki je zadivjala nad Evropo, kmalo končana. Od te vihre so si obetali največje dobičke, predvsem seveda ponižanje Nemčije, najbolj opasne tekmovalke na trgovskem in industrialnem polju. Te nade oficielnih angleških krogov se niso izpolnile, in Anglija je stala pred odločitvijo: ali naj sramotno podleže ali pa napne vse sile ter izkaže čast zgodovinsko u-trjenemu slovesu tega velepo-membnega naroda. Tako se je zgodilo, da je uvedla ta demokratična država, v kateri tiima kralj nikake vstavne pravice, temveč predstavlja državo kot tako, prisilno vojaško službo, seveda z gotovimi izjemami z ozirom na Irsko in kolonije. Moč, ki je vzrasla Angliji na podlagi tega novega zakona, je ne-preračunljiva; njo morajo vpošte-vati v prvi vrsti Nemci na zapad-ni fronti, kjer morajo napenjati vse sile. da vzdrže postojanke, katere so bili zasedli pred dvemi leti. Glavni namen angleških oficielnih krogov pa ni bila le vstanovi-tev velike narodne armade, temveč pridobitev novih sovražnikov, ki bi s svojim orožjem in svojo svežo močjo pripomogli h končnemu porazu centralnih zaveznikov to je Avstrije, Nemčije in drugih njunih manj pomembnih priveskov. —k. dolgo, na&ar senu se 13. maja javil štvu ''Kraljica. Alajnika" št. 1T»7 društvu bolnega. Jaz sem član J. K. S. K. .1. Ranjska zapušča tu-S. K. Jednote. senn ijjmeriški dr- kaj svojega soproga, enega sina, življan, pa še nisem noibenkrat ka- očeta in mater t»-r eno sestro. Stake podjvore zahteval od društva, ra je bila šele V.} 1« L pa se je moker mi tudi ni bilo treba, ker sem raia že ločit od nas. Lahka naj ji bil vedno zdrav in močan. Moje bo zemlja! Pokopal jo je g. o. F. mnenje je, da j<- kapitalizem .kriv, M. Kazimir Za krajša k, ki se je da sem tako obolel. Meni so ved- ravnotakrnt. mudil v tem kraju. no dajali delo v slabem zraku, po-leg tega so me pa še vedno priganjali k čezurnemu delu, kot bi bil iz samega železa. — Dragi rojaki, ki delate v premogorovih, tukaj imate v meni vzgled, da se mora človek ogibati slabega zraka, in, ako mii je le mogoče, da se ogib-lje tudi prem o gor o vov, da si človek ne nakoplje prezgodnje smrti. .Rojaki, idite na farme! — Kar se tiče konveneije J. S. K. J., naj kot član tudi par besed napišem. Centralizacija naj ostane, ker ta sistem je najboljši za napredek Jednote. Pravila naj bodo bolj obširna, bolj ostra in jedrnata. Podpora in smrtnina naj ostane tako kot je, lahko se še vsta-novi en razred za $2~>0. v katerega bi se sprejemalo člane od 45. do 50. letti. Dnevne podpore bi se članom v tem razredu ne dajalo več kot $1. Kandidate je treba prej dobro zdravniško preiskat, p red no Se jih sprejme, zlasti za pljuča. — Kar se tiče glede zavetišča. bi jaz rekel, da je boljše, da se ne napravi, ker to bi preveč stalo, kajti treba bi bilo še več uradnikov, zdravnikov in streža-jev. V Ameriki je dovolj sanato-rijev. sirotišnic, državnih bolnic itd., kjer vsakega državljana radi sprejmejo, pa tudi nedržavlja-na, ako je priporočen po kakem znanem možu. Priporočal bi tudi, da bi se onim članom, ki prene- Gospodu se najlepše zahvaljujem. — Jožef Baš. Ely, Minn. — V tukajšnjem rudniku se je pripetila nesreča. Janez Ales j.- .šel malo pred dvanajsti uro po dinamik Kaj in kako je delal, da se je ponesrečil, ni nikomur znano. Slišalo se je le grozen pok po celem rudniku. Fant je bil doma iz vasi Lah o ve e fara Cerklje na Gorenjskem. Tehtal je 17."» funtov, toda dinamit ga je talko ra/nesel. da so dobili po rudniku 63 koščkov mesa, ki •so tehtali 44 funtov. Žalostno! — L. M. Perožek. Konvencija društva sv. Barbare. Naj mi bo dovoljeno, da kot bivši delegat zadnje konvencije napišem parJj^sed. Tudi zdaj paz no za si t. datjem vsa raamotrivanja, ki bodo prišla, na glasovanje pri peti konvenciji. . Zatoraj. bratje delegat je, upam, da. boste kaj boljšega ukrenili kot se je na zadnji konvenciji, da vam ne IkhIo mogli potem člani predbacivafi, da niste nič naredili. kot se je .predbatnvalo nam. Več člankarjev se je že zaletelo Dopisi. Mont Alt o, Sanatorium, Pa. — Tukaj smo imeli hudo vročino, zlasti zadnje dni, t&ko, da smo jo komaj predajali. Kljub temu, da je tukaj zelo dober zrak, sta se vseeno dva bolnika na drug svet preselila. Rodom sta Irca, ki sicer sta umrla vsled bruhanja, krvi. Tukaj nas je okoli 1,200 bolnikov za tuberkulozo. Največ je Židov, poitem Amerikancev in Litvinov, kaikor tudi drugih Slovanov; Slovenca sva dva, Rusov je osem itd. Tudi Itailijanov je veliko, saj teh ljndi je menda povsod, dovolj. Mont Al t o je prijazen kraj, stoji na hribu med drevjpon in malo na bregu. Visočine hna. 1,625 čevljev nad morsko gladino, toraj nismo posebno visoko. Kresson Sanato- v zadnjo delegacijo, zlasti g. J. hajo biti člani Jednote. na primer prostor od postaje št. 6 iz Cleve-vsled starosti, izplačalo kako pod-landa, Ohio. Pa smelo trdim, da, poro. — Pozdravljam vse člane £e prav on bil poieg. ne bi bilo J. S. K. J., gg. deUgatom na 30. nič boljše. Nekateri člani pravijo, gl. zborovanju pa želim, da bi ve- da je boljše, da se k vsaki kon-liko dobrega ukrenili za korist veneiji drugega delegata pošlje. Jednote. —.Frank Jakopich, član ker. ako se pošlje enega dvakrat, društva sv. Alojzija št. 36, Cone- Se spoznajo in se pustijo potem maugh, Pa. — Moj sedajni naslov za kozaree piva prodat. Kakor pa je pa: Frank Jakopich, Mont' jaz vidim, bi se ravno tisti še za Alto Sanatorium, G. 16, Pa. Waukegan, 111. — Naznanjam, da bo 3. septembra pra-znovalo pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica" desetletnico svojega obstanka. Ker je to velepo-membno za društvo, 'kakor tudi za celo naselbino, bo napravilo društvo 3. sept. koncert. Slovenska pevska, kakor tudi druga društva so vljudno vabljena, da se bodo veselice udeležila, in je upati, da se bodo povabilu tndi odzvala; kajti zabave bo dovolj. — Tem-potom poživljam članstvo Aru-štva "C. O. F.", ki je na zadnji seji sklenilo, da se bo veselice vde-ležilo, da se res v velikem številu vdeleži, kajti prihodnje leto bo to društvo na istem mestu kot je letos "Ljubljanica". Prosim člane društva "C. O. F.", da se vsi vde-leže seje, ki se bo vršila 3. sept. ob 9. uri zjutraj v Mat. Slanovi dvorani. Ker bo volitev novega odbora za leto 1917, tempotom o-pozarjam, da bo vsalk $1 plačal, kdor se ne bo seje vdeležil. Zato-raj vsi nasejo 3. sept.! — Frank Smrtnik, predsednik C. O. F. Sheboygan, Wis. — Z delom se ne morem posebno pohvalit. Dela se sicer s polno paro, toda a pla- rium je višji, namreč 2,530 čevljev, Hamburg Sanatorium je pa! čami je bolj slabo. — Naznanjam 540 čevljev nad moijem. Tam je | žalostno novico, da je umrla hči za talke bolnike, ki morajo bitij mojega brata Antona Basa. Fran vedno v pcnstelji, ki so preslabi, da bi okoli hodili po ostrem zraku. Jaz sem bil že nad leto dni bolan, pa seen še vedno opravljal svoje delo, ker sem mislil, da to ni nič, ako malo kri bruham, in kaši j aim. Končno sem pa popolnoma opešal, da sem moral ostati doma, kjer sem bil od -novembra, lanskega leta, pa do aprila* t. L, ko sem Sel t ofluj na dalo, toda ni slo čiška Modie je bila rojesna 15. oktobra 1.1897 na Nemškem v Bor-beekn. Šele lansko leto na Zahvalni dan se je poročila s Frankom Modie cm. Torej je imela zelo kratko življenje v zaikonnkem stana. Bolna je bila pet mesecev, in sicer na vnetja črev. Kako je ■bila priljubljena tukajšnjemu naroda, je najbolj pričal pogreb. Francka Modie je bila pri drn- Vi pol l^ozarea prodali. Dalje sem tudi videl, ko je nek član vprašal, zakaj pa ni vaša postaja poslala delegata. Odgovor je bil, da bi ga že poslali, toda ni vredno, ker delegati tam samo sede, čes, zaikaj bi mu $4 na dan plačevali za sedenje, naredi pa nič, saj to bodo lahko drugi naredili. Toda, dragi bratje, to ni tako, kajti že star pregovor pravi, da veliko ljudi veliko ve. To sem zato zapisal, ker hočejo nekateri visoko sedeti, pa mogoče pride, da bodo zelo nizko sedli. Peti konvenciji ipa želim, da kaj dobrega vkrene za procvit društva. Večletni član in bivši delegat iz Pennsvlvanije. Ji Si Ki Ji Prosim malo prostora, ker je že zadnji čas, da se oglasim, ker sicer bo prepozno. Drugi so se že vsestransko izrazili, jaz naj le še nekoliko omenim glede delegatov. Veliko manjših društev protestira, ker nimajo pravice poslati delegata na konveneijo. Jaz mislim, da bodo še bolj protestirala, ker zdaj se jim očitno krade pravico. Pravila govorijo, da manj kot petdeset članov brojeee društvo ne sme poslati delegata, toda društva sto Članov broječa pa lahko dva; zakaj tako, pravila ne povedo in tudi člani večjih društev se tega ne zavedajo ter ne vpoštevajo. Pravila pravijo, da če ima društvo v sVoji sredini gl. odbornika, ga pošlje kot delegat; to velja za vse, rasyen za predsednika, tajnika, bla ga j n i ka in prvega nadzornika. St. IS. ima pa v svoji sredi drugega porot inka g. Jožet a Pišlerja. Za- noti. pa bi se hoteli za kako višjo zaveznikih jako opekla svoje "pr-svoto zavarovat, bi se morali dati ste. Doibro pripominja "Hrvatska od zdravnika vnovič preiskat.. |Riječ*\ ko piše: Italija s svojo "Centralizacija naj ostane, s pri- ofenzivo ne more ničesar osvojiti, pombo, da se bolnike bolj nadzo- in kakor se vidi. niti svojih ?a-j ruje. Priporočamo, da bi bil vsak veznikov nima na svoji strani. ! bolniški nadzornik notarsko zapri- 'Irenko j«* to. ali zasluženo, j seže i, ki naj bi bil od Jednote vsa-' kega pol leta plačan, seveda bi mo-' Slovenski šolski nadzornik o ral biti tudi pod Jednotino kontro- srbskem šclstvu. lo. Vse informacije bi moral dobivati iz glavnega urada. On bi moral vsak teden enkrat bolnika obiskat. Ako bo f«. N. še ostal kot naše glasilo, naj posveti vsak teden v eni številki eno stran za Jednoti ne svrhe. Tiskajo naj se ."lanki in dopisi, in sieer to le v korist Jednote. Tndi zdrava kritika ne škoduje. V slučaju pa, da bi bratje delegat je uvideli potrebo za lastno jrla-silo. smo pa tudi zadovoljni, ako hi stvar ne bila preveč draga in v preveliko breme članstva. Priporočamo tudi, da je g. Rro-hn.°-l,,v *%dina država i»a svetu, zieli še nadalje glavni tajnik. j kjer so kme.-ki poslanci zahtevali V glavni odbor naj se voli može,lv,v* 7:1 šelstvo kakor pa sani mi- *•.Slovenski Narod" v Ljubljani z dne 15. julija poroea s!»*de-<"-e: C. kr. nadzornik j«* preštudiral srbsko šolstvo m je podal o njeni sledeče poročilo; **Kara-djordjeviči so teli trikrat, a Obre-noviči dvakrat na prestolu. Toda napredek šolstva v šrhiji jr» l.'k. Tenni je pomagal sam srbski narod, ki v principu ni proti šoj i »n izobrazbi. Pole0 ,viani pravico poslati de-ko da bod trije na more čudit, da člani protestirajo, saj imajo vendar vzrok, saj vendar dobro vidijo, da se jim jemlje pra-vieo. Glavni odbor pa t^ga uo«V videti, kiju btemu, da dobro ve, da pride od* št v. IS. eden preveč na konvencijo. Bratje delegat je, z zadevo glede društva št v 12 ( i— mogoče misli pisec tega članka štv. 18?) na dan. Kje so pa vožnji stroški? — Kdor misli, da nimam prav, naj pa pogleda v pravila na 186 o volitvi delegatov, pa se bo lahko vsak prepričal. Mogoče mislijo glavni uradniki, da je članstvo slepo ? Naj se pokažejo. kakršni so, namreč, da jim za napredek Jednote ni nič mar, tem-več le za mestne plače. Pan a j bo za danes dovolj, naj se pa še kdo drogi kaj oglasi o tem. Želim, da ostane G. N. še naprej naše glasilo in nja bo odprt vsemu članstvu, ne pa, da bo samo tisto notri prišlo, kar bodo glavni uradniki odobrili. Uradniki ne smejo imeti pri glasilu nobene besede več kot kak drug član. Naj g. tajnik ne misli, da je v Avstriji, da more on prej pogledat, če bo dobro za v javnost. Apeliram na člane, da u-krenejo. da bodo dobra pravila, pa, da bodo tudi za odbornike in ne samo za člane. Člani dr. sv. Barbare, št. 4. mster pros vete. Nemiri v Belgradu. do od enega društva karjle„ai ljudje presrkbe dobrega brinovca in ga naj dajo otrokom vsako jutro pred zajtrkom eno čajno žlico z vodo. In potem se bolezen ne bo več razširjala, vsaj tako jaz mislim. kajti to je najboljše sredstvo proti razširjenju vsake nalezljive bolezni. Ne vem, zakaj ne bi bilo dobro zoper razširjanje paralize. Jaz vem. da je to dobro, in sieer to izkušnjo imam iz stare domovine, ko se je razširjala vročinska bole-zen.'Kdor si pa ne more brinovca preskrbeti, naj si pa kupi brinja iu naj da vsako jutro otroku par jagod s kakim jedilom. (Za ta nasvet ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti). BEAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! DAROVI ZA REVEŽE V STARI DOMOVINI. Joiin Kambič, Osage, Okla., $5; Kari Strniša -ti. — Dozdaj je bilo nam poslanih $26 v ta namen. $25.00 NAGRADE! Rad bi zvedel, kje sta JAKOB LVZEV1C in moja nepoštena žena MARTA BUTAL1Č. On je srednje postave, okroglega obra- za, črnih las in precej visoko ple>-Srbijo in je .še skoro" premalo* če ^ te.r z. eno> mal° šeP^ noče ljudstvo umreti lakote. Vendar je avstrijska vlada znaten del tega pridelka vzela iz Srbije in ga podelila "Kriegsgetreide" za avstrijsko uporabo. Avstrijska justica v Belgradu. "Beogradske Novine" poročajo z dne 17. julija: 401etni kmet Musel Žumerovič jo obdržal pu- f ava,|n. K Ško, dasi so oblasti zahtevale od'vehke nadl0^ civilnih oseb, da oddajo vse orožje. Raditega je bil obsojen na smrt z ustreljen jem. Doma je iz Cerkelj na Gorenjskem. Ona je tudi srednje velikosti. prceej močne postave, rumenih las in doma iz Galicije, po narodnosti Poljakinja, ter govori slabo slovenski, nemški in angleški jezik. Prosim cenjene rojake, če ju kdo pozna, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker tudi 1 njemu plačam nagrado, ker me ja Srbija in Italija. Tržaška "Edinost'' z dne 14. julija poroča: Med Srbijo in Italijo je prišlo do prepira radi Jadranskega morja. Iz cele polemike se vidi, da so Rusi, Francozi in Angleži na srbski strani. Ker se govori o novem potovanja Pa-vali za tri dolarje na dan. To bi šiča v Ritn, se iz tega sklepa, da bilo namreč za manjše, na novo' se bodo vršili ponovni dogovori n stopile člane. I med srbsko in italijansko vlado. Gregor Butalič, Box 261, • Tooele City, Utah, Člani, kateri bo le idaj v Jed- Na vmAl način pa ai je Italija pri (29-31—«) Želim zvedeti za naslov svojega prijatelja FRANKA SLAP-SAK. Doma je iz vasi Telce, fara Št. Kocjan, na Dolenjskem Pred dvema letoma sva bila v Shebovganu, Wis., in pozneje se je preselil v CaJumet, Mich. Poročati nm imam zelo važne stvari iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Janežič, 702 Holraea Ave., Indianapolis, Ind. Jlgislonnsk! Kitil. Jidniti B lokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež t ELY, MINNESOTA. fLiVfll UBADHH3S H Vfidsednikt 7. A. QKKM, 601 Cheny Way ot fo« 17, dock. Pa. »odpredsedniki ALOIS BALANT, Box 106. Peafl Avl, Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, llfaa. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Bos 105, Ely, KhuL laupnik: LOUIS COSTELLO, Box 688, 8alida. Oob, TOHOVm ZDliVXH: 1%. MABTIN IVEG, 900 N. Chicago St., Joliet HL > MSKS ZUNTCH, 421 *-> 7tk Calnmet, MlaL PETEK ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KKtlfiNIK, Boute 2. Barley, Idaho, POROTNIKI: VftAK JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. ^ JOSEPH PISHLAB, 308—6th St., Bock Springe, Wye* ft. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOS: JOSEPH MERTEL, od droitva «r. Cirila in Metoda, PUV, f, Ely, Minn, LOUIS CHAMPA, od droitva it. Srca Jesnaa, *tev. 2, Ely, Minn, JOHN QBAHEK, »t., od droitva Slovenee, itev. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi, tikajo« ee uradnih aadev, kakor tudi denarni ioiiljatve, naj er* Bol star. r očali, da so vjeli par bolgarskih svojega vojaštva resit L Toda to Indianapolis, Ind.: Alois Knodwmrd* in •kollcm: ,'ulrM ■ . , . . 1 " I Podbregar. zdTavljajo in s cvetjem obsipajo 1 turške čete, ki prihajajo v Galiei-'Avstrija je "gotova"; je mnenje jo na pomoč Avstriji. I v Rimu. Niti najmanjšega dvoma ni, da' Rim, Italija, 29. avgusta. — V Aurora, m.: Jernej B. TerUl Chicago, III.: Frank J »'rjoveč. Depue. 11L: Dan. Badovinac. Joliet, D!.: Frank Jjiurleb, John .'Za- je dames prKel čas, ko Turki bra- vseh italijanskih krogih se priča-'ietel ln Frank Bambieh. T Sri« , - ..ni kT'd" bo*\Arr'jci , V' Sth^V Polkovnik Seeretan pise v "Ga- je Romunija Avstriji napovedala'gbek. zette de Lausanne": "Ako Jan vojno, zapustili Ornogoro in Al- So. Chirago, I1L: Frank Čeme Sobieski, ki je nekdaj branil Du- banijo. Tega mnenja so tudi voja- Springfield, I1L: Matija Barborič. naj, z neibes vidi. "kaj se zdaj godi, tiki kritiki. je gotovo presenečen." j Večina italijanskih vojaških Da so morali Avstro-Nemci po- ekspertov se strinja v tem, da bo klicati na pomoč Turke, je brez- konec letošnjega leta prinesel ko-dvorana neovrgljiv dokaz, da jim nec dvojne monarhije, primanjkuje vojakov, zlasti, kar" Kljub temu, da dunajska vlada se tiče Avstrije. J odločno zauikuje, se je vseeno /.a- Iz tega se tudi vidi, da poročilo gotovo zaznalo, da je Avstrija te-ge.nerala B rušilo va, da so ruske kom zadnjih »iestih tednov poteg- čete v zadnji svoji ofenzivi vjele, pobile, oziroma ranile, 750.000 sovražnih vojakov, ni bilo pretirano. Italijanski general Corsi, ki je zanesljiva avtoriteta, je skaLkutiral, da so Avstrijci od 4. julija, ta-krat, ko so Rusi pričeli s svojo ofenzivo, pa do 24. julija izgubili 6,500 častnikov in 300,000 mož. Tekom istega časa so imeli pa Avstrijci tudi na italijanski fronti velikanske izgube. General Corsi je dalje naraču-■nal, da so Avstrijci izgubili 600 topov, 1,000 strojnih pušk in veliko drugega .materijala. Od 24. julija naprej pa gotovo tudi ni bilo brez izgub. (Gori navedene izgube so najbrže nekoliko pretirane, kot je to že navada, vendar veliko skoro gotovo ne bodo. Op. ured.) Skoro va moški so vpoklicani. Te številke najbrže niso daleč od resnice. Avstrijci sami pripo-znajo. da so pri Gorici imeli 30,000 mrtvih in ranjenih vojakov, 17,000 iso jih pa (pogrešali, kateri so najbrže vjeti. Ako se vpošteva, da. so Rusi tekom prvega leta vojne vjeli 600 tisoč vojakov, je lahko razumeti, da položaj Avstrije ni ravno sijajen. Jasno je toraj, da Avstrija na vsak način potrebuje pomoč svojih zaveznikov. Avstrijci, ki se nahajajo -zdaj v Švici, pripovedujejo, da je Avstrija že davno mobilizirala vse može, ki morejo staiti, ali pa, ki jih ne potrebuje kot delavce v tovarnah, ki izdelujejo blago, ki je neobhodno potrebno za nadaljevanje vojne. Vse je notri do 55. leta. Dvomi se lahko, ako bodo turške čete zmožne rešiti Avstrijo; največ, kar lahko storijo, je to, da poraz začasno preprečijo, toda polom je kljub temu zagotovljen, in to v zelo kratkem času. Koliko je zdaj v Galiciji turških čet. ni zagotovo znano. Nekateri jih cenijo na dvajset divizij, drugi jih cenijo nižje, nekateri zopet višje. Pomoč od Nemcev. -Pri tem se pa ne sme pozabiti, da Avstrijci še lahko od Nemčije dobe pomoč, ne oziraje se na izjave, ki se glase, da je to nemogoče. Nedavno so Netoci poslali na mejo v Transilvaniji več regimentov, da so ojačili avstrijske čete. Poroča se, da tam poveljujejo le nemški generali, tudi avstrijskim Četam. Da pa raditega ne nastane med avstro-ogrskim vojaštvom nezadovoljnost, poveljujejo nekemu zboru, ki se sestoji iz nemfikih nila iz Albanije in Črn ego re v»*!i ko armadnih zborov ter jih poslali proti Rusom. Nova nevarnost na transilvanski fronti bo Avstrijce prisilila, da bodo morali čisto zapustiti Črnogoro in Albanijo, tako, da bodo imeli samo še Bolgari priliko zoperstavljati se Italijanom. Povsod se pričakuje, da bo napad Romunije na Avstro-Ogrsko imel posledice, da bo prišlo do no-trajnih nemirov v Avstriji, kajti nezadovoljnost je velika, ker so ekonomične razmere iže neznosne. Vse je mnenja, d;l bo Romunija zadala zaduji udarec. To in ono iz vojne. Kitajci bodo delali v francoskih municijskih tovarnah. Pariz, Francija, 29. avgusta. — V Lyons je dospelo 1000 Kitajcev, ki bodo delali v francoskih municijskih tovarnah. Baje jih bo Francija dobila še kakih 50,000 ali 100.000, kajti na Francoskem zdaj delavcev zelo primanjkuje. Delali ne bodo samo v municijskih tovarnah, temveč tudi v dru-eih industrijah, kakor tudi na kmetijah. _ « . i Odgovor Francije na pismo predsednika Wilsona glede Poljakov. Washington, D. C., 29. avgusta. Francoski poslanik v Washingtonu je danes dostavil predsedniku Wil-sonu odgovor Francije na njegovo pismo, tikajoče se pošiljanja hrane iz Amerike na Poljsko. Eksport v Rusijo. Department za zunanjo trgovino New York Nation City Bank-e je naznanil, da se zadnje tedne odpošlje v Rusijo vsak dan za preko $2,000,000 blaga. Zavezniki so kupili v enem tednu 1200 koqj. East St. Louis, 111., 29. avgusta. Zastopniki zavezniških držav so zadnji teden v tem mestu kupili 1200 konj za njihove armade. Kupijo jih povprečno vsak teden toliko. Vlada Združenih držav jih kupi pa povprečno 800 tedensko. Odkar je vojna, so jih zavezniki kupili okoli 215,000 za približno $39,000,000. Cene žita padajo vsled romunske ga koraka. Chicago, 111., 29. avgusta. — Cene ameriškega žita so pričele znatno padati, ko je prišla noviea, da je Bomunija stopila na stran zaveznikov. in avstrijskih čet, avstrijski ge- Velike isgobe savenrikov, nerali in čairtniki. Toda to je le za Pred dvema dnevoma je prišel v i®*- . New York s parnikom 'New York'. Nedavno mo me tafcaj po Švici I ameriške črte. Mr. James M. Beck, govonee, da je eesarlbivii pomožni generalni attorney Jl^M MMMUJLS t^SiftsMMl m mm % • « « « Cherokee, K&ns.: Frank Kežlmlfc Ojrlesby. 111.: Matt. TIri be rnl k Waakegan, I1L In okolica: Fr. Pet- kovček In Matb. Ogrln. Columbus, Kana.: Joe Knafelc. Franklin, Kana.: Frank Leskovec. Frontenar, Kaos. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schnoller. Mineral. Kans.: Jotin Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmilier, Md. in ok o lira: Frank Vodoplvcc. Calumet, Mlrh. In okolica: Pavel Shaltz, M. F. Kobe in Martin Rade. Manistiqof, Mich, in okolica: Frank Kotzian. So. Ranee, Mich, in okolica: M. TJ. Likovtch. Cbisholm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob Petrich. Dulnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goate. Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveieth, Minn.: JurJj Kotze. Gilbert, Minn, in okolirm: K Vet el. nibbing, Minn.: I van PuuSe. Kitzvilic, Minn, in okolica: Joe Ada-xnlch. Nmsbwank. Minn.: fieo. Manrln. New Duluth. Minn.: Jobn Jerlaii. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike (Jrabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobe*. Great Falls, Mont.: Matb. Urlclt. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Gowanda, N. Y.: Karl SternUa. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Matb Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Siapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, Jt MarinCič, Cbas. Karllnger, Jakob Uea^ nlk, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. in okolica: J. Komite ln Louis Balant. Niles, Ohio: Frank KogovSek. Yonngstown, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K la rich. Ambridge, Pa.: Frank Jakde. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem-Sar. Canonsburg, Pa.: John Kokllch.. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vld Rovansek. Claridge, Pa.: Anton Jcrlna. Brougbton, Pa. in okoiira: A Dem-fiar. Darragb, Pa.: Draguttn Slavic. Dunio, Pa. in okolica: Joseph Srihor. Export, Pa.: Frank Trebetx. Forest City, Pa.: K. Zaiar in Frank Leben in Math. Kamin. Farell, Pa.: Anton Valentlnčlč. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Irvin. Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-aolnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoUea: Z. Jakshe, L Podvasnik, I. Magister in U. R. Ja-kobich. Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-privfiek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Joelp Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-net Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterqnarters, Utah: L. Blažleh. Black Diamond, Wash.: Q. J. Po- renta. Davis. W. Va. in okolica: J. Broiich. Ibmaa, W. Va. in okoUea: Frank Kodjan in A. Korenchan. Wis.: Aleksander Ffcsdir. Wis.: Josip Tratnik to Aug. CoUander. Wis.: Heroctm Svetila In Martin Kos in John 8tampfeL W«st Atts, Wis.: Wank Skok. A. Jostta, VaL ^^J^ABODA, 30. AVQ. 1916. ootfr. (MiStw sntf Vtrtora ZA ZIDU1IENE DRŽAVE «£VKRNE Sedmi: FQRBST CITY, PA. let •ryarhM 4a« 21. juMiji 1»02 w d,Š*wi SLAVNI URADNIKI) JOŽEF PETERNUL, Box 00 Wlilock, Pa. I podpredsednik: KAilOL ŽALAH, Box 54?. Forest CSty, Pa. H. podpredsednik: LOG IS TACCHAR, Box 836, Bock Sprla** Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL ««iotk: JOHN OSOJLIN, Box 402, Forest City, Pa. Hacajnlk: MAKTIN MUHlC, Box 637, Forest City, Pa. Fout'aidefittc: JOSIP ZA LAB. 1004 North Cblcago St, Jollet, DL TKH0YN1 ZDRAVNIKI Dr. KAKTIBI rv»C. 900 Qblca«e St., JoUat, III, NADZORNI ODBORI Predsednik: IfJNAC PODVASN1K, 6325 Station St E. E., Pittsburgh, Pa. t aadaornlk: JOHN TOKNlC, Box 622, Forest City, Pa. IX nadcoralk: FRANK PAVLOVČ1Č, Box 706, Cooemaagli, Pa. III. aadMoralk: ANDREJ SLAK. 7713 Iseler Are., ClereUnd, Okla, POROTNI ODBORI Pre/lsetfulk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Beat Mineral, KaML t porotnik: MARTIN fiTEJfcANČIČ, Box 78. Franklin, Kaaa II JWotnl*: MIHAEL KLOPClC, 628 Dtvaon Are.. R. F. D. L « ftold, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR S Predsednik: ANTON HOČEVAR, R, p. d. Na 2 Box 11%, L apravnlk: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bmogbton, Pa. Q. upravnik: PAVEL OB REG AR. Box 402, Witt, 111. Dopisi naj m poilljajo L tajntkn Ivan Telfau, P. O. Box Iff. rxitvu .>u dU lj« njih letih brez izpremen.be eno- sall0 v jc zdrav Na gradu. Milan Pugelj. V tisti sobi na gradu, kjer drže tri okna na vrt, sedi današnje poletno popoldne priletna gospodarica graščakinja Tereza in lisi a po knjigi. Njena ženska doba se obrača proti štiridesetim letom, lasje so pričeli polagoma siveti, koža se je nabrala zlasti okolo oči in po čelu v tisočere gube in gubice, ki se vedno množijo in večajo, a — ona je še vedno gospodična. . < Po njenem uuienu je tega kri- g. dr. Lovro Kociper, jo je že držal nekoč v sobi okoli pasa in ravnokar je bil pričel razkrivati svoja čuvstva, ko je planila v sobo rajna sestra Vineencija in zakričala : — Pojdita dol, hlapec Jure se je obesil! Hlapec Jure, ki je bil velik pijanec, se je res obesil. Konec ga je bilo, ali tudi tako ugodnih situacij z mladim doktorjem ni bilo več. Bilo je, kakor da je kdo odkrite in tople besede zaplašit. Pozneje nekoč spomladi je govorila mnogo z veleposestnikom Jurco. iz Primorskega. Spomladansko popoldne sta tako pred leti stala pred gradom Pa hi stopili malo k nam doli. k družini. Tak ravs in kavs je vedno. da ima človek res dosti poslušali. * — No, le pojdi, pa prinesi I — ukazuje gospodična. Marjeta gre in se kmalu vrne s polno steklenieo in kozarcem, postavi vse skupaj na mizo in o-dide. Vino je tako. kakor bi stopili cekine, pa jih zlili raztopljene v steklenieo. Pri točenju se iskri in peni in kar zvezde se pode po kozarcu. Gospodična Tereza nagne kozarec in ga izpije do dna. Sedi naprej, natoči novega in njene misli f?o kmalu vedre in vesele, — brezskrbne in mlade in tudi dovzetne in pogumne. Se drugo ča-šo izprazni, nasloni se nazaj na zofo. smehlja se prav prijetno in polahko zapre oči. Ne sedi bogve kako dolgo, pa se začujejo zunaj na hodniku koraki, nekdo se ustavi pred vrati in nalahko in vljudno potrka. — Naprej! — veli gospodična Tereza, vrata se odpro in v sobo stopi jako zaokroen črno naprav- tesarkoli. i Ijen gospod v najboljših letih. Ob sebi Te in dohro spoznava. | Spiv,,aj ima vestjo na loWko da nima sreče. Na gradu samota-, isi na Siroko izrezano, ,Ta-se sveti n, izplaeuje delavce, ki ji obde-!|uUl sraj(.a po vsi sobi na ,av| ujejo polje m vinograd, najema; ^ okl , iu ozUokrajeu j. lh 111 nrinilui'il nil tal-n vin .lol 1,1 i ... . . . y , .' cilinder, k t ga je ze vljudno snel in ga drži v roki, lase nosi majhne in gladko na vsako stran poče- vo življenje in zlasti razni sluča-,~~ ji. Zdravnik iz bližnjega mesta, sušca meseca ^e bilo, ravnokar je' lično. Danes je vse tako, kakor j bilo včeraj, jutri ho vse tako, k.:-kor je danes. Dolgčas je torej. Zunaj na vrtu cveto rdeče vrtnice in njihov vonj prihaja v sobo kakor nekaj opojnega in o-mamnega. Zadaj za vrtom se po-rmče kmetiški voz. kmet Lukee gre z bičem v roki tik konja in pokimava, za vozo mteko po poti otroci in eden izmed njih kriči: — Oče. oče. glejte, kolo se vrti! Lukee pljune v stran in odgo vori: — Pa jezik postavi! Zoprno je, zoprno. Zlasti take polelne popoldneve. Zunaj vročina. znotraj sopariea. povsod puščoba in dolgčas. Gospodična Tereza zinišlja nekaj časa. pa stopi počasi do vrat. odpre jih in zakliče po hodniku : — Marjeta. Marjeta! Zapre zopet vrata, sede nazaj na široko rožnato sofo. in kmalu pride tudi Marjeta, stara in košata grajska dekla. — Uh, uh, — se pritožuje. — ta naš mladi pastir Petere ima pa le take besede, da človek ne ve, kam bi pogledal, ko ga siši. Še mene, ki sem stara, je tako sram. da nikoli tega. — Tamle, — kaže gospodična Tereza, — na omari je ključ od male kleti na levi. Iz tistega soda natoči,. ki je v njem starina, pa prinesi polno steklenico! '— I, — misli Marjeta. — kaj bodo pili?* — Vroče mi je, — pojasnuje gospodična. ^ — Po tisti starini preklicaui jih bo šele kuhalo in jih bo! — jo onika deklica in kima z glavo. — Pa dolgčas mi je! — doda gospodarica. I, — jeene zopet Maijeta. — in poln. pod nosom mu rastejo črn" brčiee, ki jih z levioo kratkočasilo gladi, bolj je debel kakor suh in bolj majhen kakor velik. Gre proti gospodični Terezi. einca poredno zdaj malo na de. sno. zdaj malo na levo, smehlja se prav zadovoljno, gleda z rne-žikavimi in črnimi očmi v gospodično in se ji prav globoko prikloni. — Jaz sem gospod Alkohol! — izjavi. — Izvolili ste me sprejeti in jaz sera že tukaj. Velika čast mi je. spoštovana gospodična! Došlec lepo izpodvije svojo roko. einca še vedno sem in ta, — smehlja se in v obraz je rdeč in zdrav kakor sveže jabolko. Gospodična Tereza mu seže v roko in prav zadovoljna je s po-setom. Prišlec se ji zdi jako ličen. prožen in galanten, posebno pa ji ugaja dobrovoljnost in smeli, ki ga je vedno polno njegovo obličje. — Sedite! — mu prijazno ponudi stol, sama se nasloni nazaj in si podpre, kolikor je mogoče koketno. starikavo glavico. Z le-vieo naglo seže nazaj v frizuro, da se uveri, če so lasje v redu. — Vse je dobro. Gospodična Tereza prekriža suhljata kolena in prične z gospodom pomenek. — Odkod pa, prosim, če smem vedeti? — z zanimanjem povpraša. — Ho. — pravi veselo gospod. — Kar tukajle spodaj sem bil pod vašim gradom v Jurmanovi krčmi. Kovač Pelinko se je tako napil, da sta ga nesli mati in hei na nosilih domov. Žena je vpila: — Mrcina nesramna, klada pijana! — Hči je dodajala: — Sram vas bodi, fej, sram. sram! — On pa je krožil rokami po zraku, po-mežika val v solnce in prepeval: ~ - - , i . 1 ........ «»-». in« tiiitnmueeii prizor v pri- dlanrm po kolenih in popravi svo- sotnosti devetnajstih nemških in HXtknil!:0\ avstrijskih generalov. Takrat je rudi gospodični se zdi smešno.' v sobo poseben poslanee ce- na ves glas Se zasmeje in zaplo- sarja Viljema, princ Leopold Bavar ska po zraku z rokami. Uki. ki je izročil feldmaršalu Ma- -- Kod pa kaj vi najrajši hodi- ekensenu osebno pismo od kajzer-to. — veselo pvpraša. ja. Fehlmaršal je pismo sprejel str,. — Ho, — pravi gospod. — Pov-1^ „a prebral ter ga nato za/~al sod me je dosti. Na Gorenjskem in poteptal pepel. Princ Leo,1old"hi napravim tako homotanje, ka-^,,^,; sa pričakovali. da ho dal mor pr,dem^ da hi komaj človek Maekensen fciko pojasnilo, toda verjel. Nedavno rega sem sedel feldmarša! je vse iavrnil. v neki gost,l,n. pa je bilo naen- -Toda. avstrijski jrenerali so pa nf^T P TV' T' da na VSak vedeti, kaj je n ostal en stol cel i„ n,d. enajza to stVarjo. da se Mackensen ta glava ne. Saament. to so se daja- ka obna&1 Nemški poveljnik jim b! Nekemu fantu so kar nas od-'je odgovoril, da m^e njihovo Z? '' ! ,°=no n" na levo. Odločeval in razpolagal ni samo z avstrijskimi častniki, temveč tudi kar s celimi armadami. Ogrsko kavalerijo je poslal domov, na O-grsko, češ, ti bodo svojo domovino hrabro branili, ako bo v nevarnosti. — Cehe in druge slovanske vojake | je na odločil za preskrbovale po-: trebščin, kajti ti narodi so ie več-[k,*at pokazali, da so njihove sim-patiie z Rusi. CENIK KNJIG katera ima ? zalogi SLOVENIC PUBLISHING CU 82 CORTLANDT ST. NEW TOR¥, HI T BiliMgiaiaiiUSllBIBIBIB^^ in poljubita prav presrčno enkrat od leve in enkrat od desne. Potem reče gospod: — Jaz mam tebe tako rad, kakor slavček pesem! Ona pa odgovori: — Jaz imam tebe tako rada, kakor grlica gnezdeče! In zopet on: — Jaz te tako IjuBim, kakor pijanček vino! To ji pove, poseže » roko zadaj poti njeno desno pazduho, pa jo pošegače, da ona vzkrikne in se mu vrže v naročje. Gospod Alkohol prične pripovedovati o svojih najljubših prijateljih, gospodična Tereza mu sedi prijetno v naročju in zato ga še mnogo rajša posluša. (Konec prihodnjič). Prevaljena. Saj se nisem nikdar silil, da bi tvoj prijatelj bil; kaj bi zdaj se tebi smilil, če sem zadnjic solze lil! Kaj bi zdaj me v pismih tešil, klkjal prejšnji čas nazaj, kaj bi zdaj se rad odrešil bridke moje sodbe — kaj? Ti pre varjen, jaz prevar j en: mirna seziva v roko; kdo je huje bil ndarjen, ve nad nama naj nebo! Anton Medved. Nemci ie Avstrijci. Posebni dopisnik newyorskega lista 'Globe* in chicaškega * Daily News'-a je poslal iz Petrograda sledečo brzojavno poročilo: Petrograd, Rusija, 28. avgusta. Med stotisočimi vojnimi vjetniki, katere so Rusi vjeli tekom svojih operacij, je tudi par avstrijskih častnikov, ki so bili v avstrijskem generalnem stalni. Ti moije »o bOi v štaba, kot sami voljno priposnajo, kot nekaki "nsbodijihtreb*' \ Pripovedovali so, kako oblastno se obnalajo Nemci pod feldmaraa-lom von Mackensenom. Zlasti brezobzirni so bili nemški častniki in generali tekom sadil je ruske ofenzive, Id se vrii pod vod-stvom generala Bnuflora. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri račun ar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.- slov. slovar Slov.-angl. in angl.-slov. var Trtna uš in trtoreja Življenja trnjeva pot „ 25 ^ slikami meata New Torka —.50 Umni kmetovalee Veliki slovensko-angleški tolmač —.50 —.40 —.70 --.40 —.50 $1.00 —.20 —.25 —.50 slo-1.50 —.40 —.50 —.50 $2.00 ZABAVNE iN BAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem 1 Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zve«. $1.85 Zgodovina c. in k. peš polka it. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju »—.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek (—.40 Zlate jagode, ves. ,—.30 po — 2® 8PILMAN0VE POVESTI: —.50 —.15 -—.20 —.20 —.80 —.20 !—.15 r—.30 —.25 —.50 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 4 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza RAZGLEDNICE: Newyorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New York a a krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih driav 15vrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika atenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svat -.20 —.20 —.25 —.03 —.25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.29 —.25 —.10 —.50 —.25 $1.50 — t0---j - i H ■ s «W - - OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni 'nakaznici, ali poutnih znamkah. Poštnina je pri vseh eenah še vračunana Pozor rojaki! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven« ska knjiga: t SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom y Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio. Vrt, vrt! Poveet. — Spisal I. BtrokelJ. (Nadaljevanje). VIII. TVmna, viharna noč jo nt inula. — +_ GLAS ^UlRODJL, 30. A^^Igjg. videi, pa ga. je imel le precej, zato je dobro dolgo spal. Šele ftimen mu je povedal novica o znamenju. "E, če hujSe-ga ni. to sc bo hitro popravilo! Kd.ij seru žc mislil, d»a bi siitn vrgel streho doli,t P& je še do-bro izpolnjevala! svojo nalogo." ! Tako jc govoril K.»šček imenit- Marsrkartcri Robidovčan sc je bal no in ne m;i &e vredno ni zdelo ni *a srreho, pa čeprav je tulil veter'glodat znamenja, m upiral vanjo, odnesel je ven-| Prejšnja dva možaka sta pa dar ni. To je vsakdo ze ponoči *meJa vrč jo »ki h — no. Košček je vedel, da Ima streho še celo, toda kmalu dejal: večjo sitnost za zna-tfga »n onega j* mikalo, kaj bo menje. H Koščku sta prišla in ga pri sosedih. Zato je bilo zjutraj jeJa izpraševati. kaj namerja. w zunaj, vse je o*r!rtdova*o. Kaj-j "Kaj namerjam?" je ponovil pa k je biki treba o«'- i precej nape- in kazal, da milje nekaj všeč, ne-njati, hiše so dokaj raztrae- kaj pa tudi ne. Všeč, ker sta s te-ne. Na pa ni bilo nikjer posebne mi besedami izrekla njegovo pr-rn^re,-e. | venstvo, pa tudi ne všeč, ker sta ".laz sem se bal hujšega", od- ga prišla nekako priganjat in dahnil s.- je eden gospodarjev. nadzirat. "Težko je reči, kaj naj Kakor l.ilo hudo, smemo storim. Vsatk bo Imiei knati po hiti -e vevli". bil je zadovoljen svoje, že poznam ljudi, prav do- jbro. Z opeko borno pokrili, pa bo; "Pa včasih i» bilo takih vihar z desknini vdaj nihče več ne po-i*^«'^ i kriva pa jih tudi ui kje dobiti. "Kar jaz pomnim, nikoli." i Pa saj se še ne mudi tako. V ne- "Vedno liuj-U- je na svetu." deljo se bomo pogovorili, pa bo "Saj j«> j>ii tudi s*\et zmrrom najbolj pametno." I hudobnejv." j *H'e ho pa ta čas že deževalo?" "Kaj pa otnwi tauikaj-le tako" *koda..."' vrišče "Pa res — na Koščkov vrt kažejo." "Najbrž je kako drevo polomljeno. Bržkone.*' "Poglej no, ftftddj so jo pa udrli.' "No. pa vidva pokrijta kar ta ko*. če«wjreta! Ali nosim jaz ope-* ko v žepu?" odrezal se je sč« k. ki j«- bil že skoro hud. Ko- Mi damo prednost boljši kakovosti! kupite Prince Albert tobak za pipo ali cigarete* kupite KAKOVOST — ne pa kuponov ali premij. Teh ne dobite s Prince Albert. Niti narodna ali državna omejitev rabiti premij ali kuponov ne more ovirati prodaje. Prince Albert ne peče in ne ščegeta. Vse to, kar povzroči, da tobak peče in suši je odvzeto takrat, ko se Prince Albert dela na patentovani nacm. i "Tisto seveda ni mogoče, ali..." "Prej ko prej..." "Jaz sem skrhal za znamenje SENATOR W. G. HARDING, PR EDSEDNIK REPUBLIKANSKEGA NARODNEGA ODBORA. Jaz h> m i vem tako moder, sedem let", govoril je mož, ki ni bi ga mogel pokazati." da! "Mogoče, da prinese nazaj jela sta sedaj tolažiti Koščka, pa .j«- iflj.v na ivuw-Ka zvrnil Krivtio. nazoa ne gre od srea in sama ne J "O, zapiram, pa — o, ti sam upata, kar pripovedujeta, bodisi > včasih črni!" Košček je za hip kar ob- da ga je tako bolela Izguba _de-t do zi- stal. "'Kje je pa ključ?" Segel je narjev. skratka: skoro oštevati" ju Nekaj posrhn^ga mora bit;." hotel sosedov kar nič več posluša-1 "Š,- sumili sa je težko..." saj lahko pogledara." |ti. "pa se ni podrlo, pa se tudi' "Kaj. če bi bil — Andrej!" za-"Prav govoriš, čemu bi ugi- sedaj ne bo! Le brez skrbi bodita,1 vpil j.- Košček holj kakor izgovo-l):,!a'" j malo desk in slame že še premo-1 ril. m oči so se mu posvetile in Moža sta šia proti prostoru,' rem, za prvo silo bom že pokriL" kar streslo ga je. kjer ko stali poprej otroci, pa sta* Zaradi denarja si pa nista upa-] "Kako ; — Andrej ie v Ljub s-i kmalu razložila, kaj je biio o- la nobene ziniti, zakaj Košček je ljani/' t rokom. Vaško znamenje konec til očitno slabe volje. Uganila sta| "Samo krast ni prišel domov; Koš' kovega vrta je bilo brez prav lahko, da je na1 jm odre je, če pa saj ga tudi ni videl nihče, kdo •ttt^he.^ ( odideta; zato sta šla. Odhaja je4 drug je", menila sta moža, ker si Saj s.-m deja! da ne ho brez prvi zadr-ne z nogo ob skrinjo, pa'nista upala brez dokazov dolžin •i kode." pokrov zaropotal, ker je bil'Andreja. "Ej. tu o 3kodi skoro ni govo- slabo prislonjen. "Morda tatu kje dobe." riti! Ta streha je že davno pro-' "Pa slabo zaklepaš! Ali se nič sila popravila." ne bojiš tatov?" Mož ni hotel to- Za nič ni bila, pa je le odlegla žiti s^be, da je neroden, temveč'bodisi da je ta vedel, da jima to-k^kor nova." :je rajši na Koščka zvrnil krivdo. Ilažba ne gre od srea in sama ne "Zid menda še ni trpel." * "mi-am ™ _ « +; ''O, nič še ne! Pač je do/niea hotela poiskati pot vi« »i«.. xxjr JC mjul otrgei jc.uarjev. sKrarsa: sKoro oštevati j da, pa je Košček vselej o pravem za zglavje v tisti kot proti steni je začel, češ, kaj bi mi to pravila! Času podtakni! kako d<*čieo, pa in ga dobil. "To je čudno!" I Če bi bil tat mislil denar meni pu-je bilo še za pilo." 1 Seveda sedaj nista vedela, ali st it i, čemu bi si ,pota napravljal! A sedaj, ko je streha na tleh,1 bi ostala, ali bi šla, pa radoved- Seveda na.i pop rej bo jemal, potem ne ho več za nazaj." ,uost je zmagala. ' Seveda ne, saj se je gotovo "Skrinjo imam vedno zaklenje-vsa razsula." . uo", pripovedoval je Košček, pa Kajpak drugega. .Saj se ves1 n* več prevzetno, ampak v stra-jjo čudno pri nekaterih ljudeh! kaj so stare trhljene de*k*\" | hu, in vroče mu je bilo, "nič ne Prava, dobra misel jini pride vse-" Dokler se jih ne dotakneš, »o1 vem, kaj je to." lej prepozno v glavo. Tako lepo že še, a če jih premakne«, potom! "Poglej, kako je notri!" sveto-pa !♦•> išči novih." , val mu je drugi mož. "K. vrš kaj, dosrti grda je že Odklepati ni bilo treba, zato je bila stara streha; sedaj bomo zna- Košček hitro privzdignil pokrov,® men je, ali ne, pa se nista domisli-m-nje prebarvali in pokrili z oj>e- pa je takoj vedel, da je bil nekdo'la. Komaj sta pa storila nekaj ko-liit, pa bo tako, da ga daleč na'pri njegovi obleki in pri njego-J rakov od Koščkove hiše. zaskrbo-okoli ni takega." | vem bogastvu. Obleka je bila vsa'la ju je ta stvar. "To je naša sr šk;;«!i;i!i f.i i .. 10<\: ali pa \ —-lah -n • I! i»«>! finim, ki imajo i,a \ ; ->i'i izvkižRi><' z K-.ti Na zadnji strani t« rdeče Skutljo hot^ čilali: I'roi.-ss Patented July 30. 1307. the national joy smoke nadomesti vsako cigareto ali pipo, ki jo želite in ki ste jo kedaj imeli, ima tako fin okus, da se vam vedno bolj prikupi čimbolj ga kadite. Tobak gori počasi in vsak ie ž njim zadovoljen- Prince Albert se lahko vije, ker je zato tudi rezan. Vi ne izgubite prav nič, ko vijete cigarete. Vasa lastna dolžnost je, da poskusite to tobak, ker še le potem bo^ dete uvideli, da je Prince Albert res tako dober. Potem boste tudi upre videli, zakaj kadi Prince Albert danes vsak mož na svetu — ie hladen in prijeten. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO„ Winston-Salem* N. C. VABILO na PLESNO VESELICO, ki jo priredi društvo sv. Antona Pad. št. 15« K. S. K. .1. v Hostetter, Pa., dne 2. septembra v kompanijski dvorani na Whitney, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1 in samo za ples pa le 50r. Tempotom vabimo vsa sosednja društva J. S. K. J., S. D. P. Z. in društva sv. Barbare, da se naše veselice polnoštevilno udeleže. Toraj, rojaki in rojakinje, pokažite svojo rojaško ljubezen in pomagajte nam k boljšemu uspehu. Igrala bo slovenska godba in vsakovrstne druge zabave ne bo manjkalo. Za dobro postrežbo bo skrbel v to izvoljeni odbor. (29-30—S) OPOMIN. Vse ««ne, ki mi kaj dolgujejo. pro>Lm, tla poravnajo svoj dolg. ker inaee sem primoran iskati drugim potom. Jaz sem posodil gotov denar \ potrebi in njim pisal. pa (.di!'»vora nisem prejel. Toliko v naznanje, da se ne bo kdo jezil, ako bom drugače postopal. John Knafel. 297 Oreenlmsh St., Milwaukee. (;J0-:il—S) AVis. NAZNANILO. Dne H>4 Daljno znanstvo. — Kako? — Ali vi ne >oznate »os pod a sodnika? — bila vendar skupaj v šoli. — Seveda sva bila. — Jaz sem bil eden zadnjih, on pa eden prvih; potemtakem se nisva mogla natančnejše seznaniti. — Pepček, ali mi veš povedati, kdaj je bilo mesto Pompeji vpepe-Ijeno? — Na pepel nično sredo. Uganka. — Kaj je igralec? — Človek, ki živi, da bi se drugim dopadel in se mora drugim dopadati. če hoče živeti. Rada. bi zvedela za naslov svoje prijateljice MARIJE BAU-MAN. Jaz bi jo rada obiskala s svojim možem in ne vem za nje naslov. Vem Je toliko, da je v Pittsburgh!! oziroima v Allegheny, Pa. Prosim jo, da se mi oglasi. — Mrs. Mary Modrijan, 14614 Pepper Ave.. Cleveland, Ohio. ne bil za to?" "Zaikaj ne! — Da se mu taka pripeti! Nima sreče, nikjer ne, ne pri ženitvi, ne sicer." "Četmu pa toliko pije! Kadar j bo vse popil, potem bo mir. Na-j šla ga bo sreča in pamet." "Ni svetnik, pa se mi le smili." "Ali jaz pravim, da se meni ne? Ali kar je. pa je." "Zelje bo že mrzlo in postano", klicala je prvega žena izpred prar ga, "stopi no, kaj te bomo celo ključ in mu je ibilo tudi vse zna-j večnost čakali? Pa včasih meni no..." ugibaia sta moža. [očitaš, češ. ženski jeziki pa babje "Nekaj bi dal, saimo da. bi ga klepetanje: ali ste traodki kaj bolj- čer je hil zopet mato t "rožah",'poznaj, če bi tudi nie nazaj ne do- ži? Še enkrat mi kaj reci! Kdaj ši Matere Božje skozi «trop neer ni bil. O, ti..." _______ ti mene tako dolgo čakalt" Dr. LORENZ, frwlalW mofldh botesaL Jaa sem edini hrvaSko p>i«» a Specialist moških bolead ▼ Pittsburgh o. Pa. MLUttKNL Ml ta At. II. nadat. an allc*. Uradne ore: dnevno od 9. dopoldne do & ure neto. V pet. od 9. dopolne do 2. popoldne. PRIPOROČILO. Dr. Niko Zupanič, ameriški odposlani k Jugoslovanskega odbora v I^ondonu, pošilja za slovenske vjetnike v Rusiji večjo pošiljatev pod varstvom zavezniških držav. Ce želi kdo od Slovencev kaj poslali koj<-iriu od svojih dragih znancev, lahko to stori preko dr. Zupaniča. (Naslov: 1369 East 40. St., Cleveland, Ohio.) Rok je odločen samo za kratek čas, osem dni. Torej požurite se, Slovenci! Najprimernejše darilo za vjete Slovence na Ruskem bi pač bila knjiga "Slovenija vstani!", ker druga knjige bi prišle pod cenzuro in se dotičnim ne bi izročile, če niso pisane v slovenskem in Rusom prijaznem duhu. Denarja se ob tej prili)ki ne bo pošiljalo, ker se to lahko stori preko bank, posebno preko banke Frank Sakser, ki je poslala v Rusijo že veliko denarja in so ga dotični vjetniki tudi resnično dobili. Dr. Zupanič se je krepko zavzel za naše vjete fante v Rusiji in sedaj se jim veliko bolje godi, kakor pa v začetku vojne. Če ima kdo izmed Slovencev 5e kako posebnost glede svojih v Rusiji ali pa v srbskem vjatništvu, naj piše g. Zupaniču, ker on bo gotovo pomogel, kolikor je v njegovih močeh. ifvo "Jugoslovan" št»"\ Ju gos! o v. Ivat. Jednote priredi dne 4. septembra VELIKO VESELICO v proslavo svojega petletnega obstanka. Veselica se bo vršila v Narodni dvorani na Racine St. in 18. cesti, Chicago, 111. Začetek točno ob pol treh popoldne. Rojaki in rojakinje, na svidenje na LABOR DAYJ * tft£[ Veselični odbor. HiSE NA PRODAJ nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote In farme. Zavarovanje proti ognja. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd„ Cleveland, Ohio NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Denarne pošiljata za ujet* Lahko m poflj« kom, prijateljem in teri m nahajajo r Svdji ali Italiji Potnbno K dar m um denar poilj«, m priloži tudi ujetnikom ali piano in m pravilno —taiiil aador. Ako namvavato ujetnika, pofljtte g» Moj, •prejmete njegov sulor, k« M odlašali, U m lahko dogodi!* Rad bi zvedel za naslov svojega brata GREGORJA CANKAR. Jvakor mi je znano, je prišel iz starega kraja v Waukegan, JU. Prosim ee jene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Thomas <'au-kar, Box :i7. Sartell, Minn. (2*)-30—8) Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepa-Tjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v natnralizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ili rojaki v vseh ozi-rih na roko. Uredništvo. HARMONIKE bodlal kakršnekoli vrste lsdelojem la popravljam po najnižjih cenah, a delo irpsrfco In zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo poSlJe, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doom. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo sahteva bres nadaljnlh vprafian). JOHN WINZIL 1*19 Best «2nd 8L. On Dr. KOLER, '638 Penn Are., Pittsburgh' P«. r>r. Koler je najstare.i61 slovenski zdravnik, špecijalist v Piltabur^hu, ki ima 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo škin bolezni. Sifilis ali za-. utrupljenje krvi ________ . . '/ zdrahi s slasovl- tim 606. ki ga. je izumel dr. prof. Erlich Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu;'v grla.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izcistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per in tudi vse dru^«* posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Rušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Ilydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez Operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in lirbtu in včasih tudi pri sptiAoanju vode, ozdra%im s goto-vojst vo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, žkrofle In druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času In nI potrebno ležati. Zadnja novost Vaške vrste Žganje, brinjevec, slivovee, tropino vec itd., kakor radi rune likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, bres kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic zs $1.00 in iz vsake stekleniee si lahko nar^ite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-ie in več kot polovico cenejie pijače, kot? jo pa sedaj kupujete pri saloneriih F. P. Barton pile: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se ram zahvalim in vam potrjujem, da je res tako bistro kakor ste vi trieaa. Po«iite ie itd." Takih tn enakih pisem, dobim vsaki dan, kar jo jasno, 4a je blaj^VMOuci hvalevredno. Z. JAKSHE PITTSBURGH, PA. Kako je v starem kraju? TV dni se je /glasil v našem nrednfttvu rojak, ameriški držav Ijan. ki je pri&^L iz starepa kraja. K<*r nam povedal marsikaj zanimivega, smo prepričani, da bo to zanimalo tudi naše čitatelje. — Kako je zdaj v starem kraju? — smo ga vprašali. — Hm — se jo nasmehnil Ljubljančan. — Slabo, hudo, strašno; pravzaprav nimamo Slovenci pripravne besode, da bi označili žnjo ta-mošnje razmere. — Tja sem prišel par dni pred izbruhom vojne. — Kovčeg sem bil pustil v Bazlu. v kovčegu pa ameriške državljanske papirje. — Po izhruhu vojne sera imel precej sitnosti. Ker je bil v Avstriji vsak mož dragocen, je umevno, da so začeli tudi mene snubiti. — Hvala Bogu, da in<- niso. — Nevesta-vojna se mi ni ničkajj dopadla. — Precej sitnosti sem imel, preduo sem se otrese! vsiljivih snubačev. Bil sem skoraj neprestano v Ljubljani. Ker sem imel čas, sem vse natančno opazoval. CVsar hi m nikdo ne mislil, se je zgodilo kmalo po izbruhu vojne. Liberah-i so se vdinjali vladi, njihov vodja. ljubljanski župan dr. Tavčar, ne ve. kako bi oblizal vladi pete. Tudi Nuštarčič se je od začetka zelo repenčil. V tistem svojem slavnem govoru prod deželnim dvoreem je na predvečer vojne s Srbijo na vse pretege kričal, da ''bomo Slovenci pisali s krvjo slavno zgodovino avstrijske monarhije". Ko je bil njegov sin to zgodovino podpisal s krvjo, je očetu otrpni! jezik. Zdaj hodi ves pobit po Ljubljani in gotovo premišljuje, d« je la/je govoriti fraze kot pa občutiti na lastni osebi težke udarce usode. Bivši župan Hribar je interniran nekje na N'ižje-Avstrijskem. Vsi naši ljudje so pod polieijskim nadzorstvom. Od za«*etka je bilo povsod silno navdušenje, ki je pa z vsakim dnem bolj ponehavalo in je slednjič popolnoma jxdeglo. Tedaj, ko so Avstrijei zavzeli Belgrad, je bilo tako zvonenje, da bi se kmalo vsi ljubljanski stolpi podrli. Dva dni kasneje prišla kdove na kakšen način v Ljubljano no-viea. da se je par deset tisoč Avstrijcev napilo Drine in Save ter da je Belgrad zopet v srbskih rokah. Tedaj so ljudje skrivnostno šepetali med seboj in začeli dvomiti, če bo šlo vse tako gladko kot so si mislili v začetku. Sprva je bilo vse navdušeno za ranjence, zdaj pa skoraj nikdo ve«** ne ^impatizira žnjimi, nikdo se ne zmeni zanje. Ne trdim preveč, če rečem, da je zdaj v Ljubljani do štiritisoč žensk, ki se prodajajo vojakom in častnikom za denar. Skoraj vse imajo dosli denarja, nekatere eelo po več tisočakov, in skoraj vse so spolno bolne. Prigodili so se že slučaji, da je šel vojak nalašč k bolni ženski, samo d* je iztaknil bolezen in dsi mu ni bilo treba iti par mescev na fronto. Zadnje mesece sem malokdaj videl vojaka sedemnajstega polka. Ljudje ne upajo izraziti svojih misli, toda vedo, kako strašno je kosila smrtna kosa naše fante v Galiciji in Karpatih. Govoril sem z nekim podčastnikom, ki mi je pripovedoval sledeče : — Na onem delu gališke fronte, kjer sera se nahajal jaz, je bilo pred strelnimi jarki trinajst različnih ovir (bodeče žice. priostreni koli, jame itd.). Ruska artilerija je začela strašno streljati. Lahko se reče, da je padlo na vsak kvadratni ineter po deset izstrelkov. Šele ko je izginila zadnja ovira, je začela prodirati sovražna infanterija in nas pregnala iz strelnih jarkov.... Draginja je strašna. Kila masti stane do osem kron, toda masti se ne more nikjer kupiti, ker je ni. 01 ie je malo ceneje, pa piše, da so se Avstrijci umaknili na boljše pozicije, je znamenje, da so bili strahovito poraženi. — Če piše, da so Rusi zavzeli par brezpomembnih avstrijskih postojank, so gotovo najmanj za par kilometro napredovali. Značilno je to, da v slovenskem časopisju niso Avstrije?! nikdar poraženi, ampak da neprestano zmagujejo. Slovenskih zastav se ne vidi po Ljubljani. — Prevladujejo pruske in črnožolte, pa tudi nekaj turških je vmes. Kar je inteligentnejših ljudi, so vsi za zvezo s Hrvati iu Srbi. Italijana se ne boje veliko. Cele Primorske ne bo mogel potujčiti, ker Slovenci, kar se tiče zavednosti in izobrazbe, Italjaua visoko nadkri-ijujemo. | 1 < ;; rj| Upor v avstrijski armadi je nemogoč. — Vojake so tako spretno pomešali, da je skoraj pri vsaki stotniji po pet ali Šest narodnosti. Na najboljšem stališču je se kmet, ki ima kaj zemlje. Res je, da mn veliko vzamejo, toda vsega mu ne morejo vzeti. Največja reveža sta meščan in priprost delavec. Tema dvema je vojna šiba, ki ju je do krvi zbičala. Ko sem odhajal v Ameriko, so mi vsi zavidali. ifed^ii J.,' - I/jI i komisar v Ljubljani mi je pred odhodom v Ameriko naročil, da naj povem tukajšnjim Slovencem, da morajo ljubiti svojo domovino Avstrijo ter ohraniti do groba ljubezen in zvestobo svoji avstrijski domovini in njenemu cesarju. Jaz sem rekel, da bom že povedal, v srcu sem pa mislil drugače. POZOR ROJAKI! asdalj in po-GLAS HAEODA" H dobita todansko M strani borila, ▼ 166 strani, aH 894 strani v fttirik 'GLAS HARODA" dnevno poročila s bojišča ta rasna »lika. Maj ga ilshsrni dan raspoiUjama 1*0001 — Ta itorUka Jasno govori, da Jo Ust salo raxiirjaa. osobjs Usta Jo organizirano tat spada v strokovna valja. k&kar tudi '» brado. (M tava —tli zrsa»jo , rateifc kraMi (Ml te ddp laafe kakor tndi ■nltte kmii brki im brate 1» Tim. na*, opat lift*, tate nn, kmM te črtat«, patna bos« kurje otet, naakhaa v par dnrfe pa-Poteo«p» odstranim. Kdor bi Mja adiaiiU bras uftpaua rabil mu iaatin za SS'M. PUitn lakaj po . cenik, ki ca takoj pa&liam mtamj. I JJLOOM WAH0I6, 0703 Bonna Ave., Cleveland, Oblo. ■ . .A r> - ..C--V IACS BE OOZDARJS Za delati drva; $1.35 od klaftr- ia rezati kemični le«. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha aezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logao. ste-jbre, trame, svelarje itd. Za aplošuo delo v gosdn; najvišja plača. Stalno delo akozi eelo leto. '1. STEPHENSON CO.. Trustee* ifll_7vdl WMia. Mich. M AZKAHILO IN PUPOftO- ČILO. _ Cenjenim rojakom ▼ Clevelan do, Ohio in okolici naznanjamo, da jib bo obiskal naš potovalni saatopnik v C > f.r/s v .• i -ir ■ - - X^N, << . * . v Jr f r v«. ^__; _ : - ^-Ss * * / . J'' yC^1 i < ;» r^ 'v? A - V ^ / -s » / • **> • v . 'Av ■ '"V > i ' ' ■ <» < ^ it »t\i JS, jtr-. - 't Kadar Je Itako druStvo namenjeno kupiti banitere, zastave, regalje, godbene In-štnuneote, kape Itd.. a)l pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, • prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za eene vprašate. OpraJanje Vai atane le 2c. pa al bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst poMljamo brezplačno. PIPI te ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. IsČE SE DELAVCE za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric and Manufacturing Coinpaay, East Pittsburgh, Pa. (19—S v d) NAZNANILO. Izšla je bročura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Čisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji Zvezek te brošure velja 50^. irsa tako nabrana svota bo izro-f cena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče dike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Frane Jožef, avstrijski prestolonaslednik m poveljnik našega tretjega armadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci bo zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih fnnžntfa plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi — Vnuk Andreja Hofferja. •<— Avstrijska artilerij ska postojanka v Srbiji. — Zavset strelni jarek v Gorlieah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Mackense-nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec m strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na reko Ban. — Oddelek konjenice v Oolieiji — Vojaška, maša na prostem, avstrijskih čet v Srbiji Naročila na hroioro naj so blagovolijo poditi: VICTOR J. XI kateri je pooblaščam pobirati na ročnino na naš list, knjige in drago v našo strogo spadajoča posla ter izdajati pravoveljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda" EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, H. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaško prošnje in daje potrebms nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja sli imena parnika, Obrnite se sanpno na njega, kjer boste točno in solidno po- Kaj pravijo pisatelji, uSenJaH In dfiavatkl o kaflal "Doli z orožjem P Les NlkataJevM TolsUJ ja pisal: Kajfeo m s prebral ln v njej nafiel veliko koristnega. Ta vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih Friderik pL Badenstedt: Odkar jo umrla bilo na sveta tako »lavne pisateljica kot Je Bottnecjava. Pral. dr. A Dodel: Doli s muSJerf Jo pravo t1**!^ ga Cul Ko človek prečita to knjigo^ ee bližajo človeštvu bolj SI čaaL Kratkoanlo: ado dobra Or. Lad. JakabovsU: To knjigo M Oovek aajiajb V dno srca me Je pretrealo, ko sem Jo feraL Štajerski pisatelj Peter »Min« pito: Sedaj M v gosdn pri Grleglacb ln aent bral Jemr Prebiral sem Jo dva dneva nepna&boatt In rečen, da Ms ta dva dneva nekaj posebnega v Ko aem jo prebral, aem aeietel. da bi aa prestavilo knjiga v vas kulturne Jealke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da M Je v ■oiah ne smelo manjkati. Na sveta so drafiM, ki msOrisJo Svete Plana. Ali bi ee ne moglo aatenovttl draEbo, kk M knjigo? — Ta Js najbolj očarljiva ssn SodjlTkl" se torijSTia svetoma mir. ■ana Land (na atioda, katerega Ja He bom slavil knjiga, aaao tminiaJ Jo aodlL Naj bi todl ta knjiga in nem n v poalanail sbornlrt: Saj Js Min pretresljiv nafta vojna. KaJ^e ni d*isvnlk, paB pa Vna^ MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NARODI vsakovrstne tiskovine izvršuje po nizkih cenah. delo okusno. izvršuje prevode \ druge jezike. te j>J i«, i« unusko organizira: POSEBNOST SO: društvena pravila, okrožnice — pamflete, ceniki l t. d. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost Jo pri 28 palcih« M Cena 15 centov. Qf a Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driuva, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V salogi imamo tndi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zj«di-nje »e države in na dragi pa cen sr««^ ^r** m.50. zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije s mejo Avstro-Oerske »SltaUjo. Cena je 15 cm tov« Veliki vojni atlas ? ink«iofih ** wnminh drta? n pa kuUmi -