URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

LETO X I L, Š T EV . 1 8 3 L ju b l j a n a , t o r e k 7 . a v g u s t a 1951 P O S A M E Z N A Š T E V I L K A 5 ß l H Vsemu svetu dajemo zgled, kako se je treba bojevati za svobodo M o sa P i ja d e S l o v a k o m j f l n e o d v i s n o s t v B a č k em P e tro v c u Tradicionalne slovaške slovesnosti, o katerih smo že poročali, so se začele v nedeljo z velikim shodom v Bačkem Petrovcu. Na shodu je kot prvi spre. govoril Janko Cmelik, sin slovaškega narodnega heroja, potem pa so zbrane slovaške množice pozdravljali p red ­ sednik glavnega izvršilnega odbora Avtonomne pokrajine Vojvodine, p red . stavnik vlade LR Srbije in bivši češko­ slovaški m inister Bohumil Laušman. Bivši češkoslovaški m inister je opozo. ril zborovalce, da domovina njih oče­ tov in dedov preživlja svoje najtežje čase kot sovjetska kolonija. Ob za. ključku svojega govora pa je poudaril: »Češkoslovaško in jugoslovansko b ra tstv o ni samo od tak ra t, ko so se v vzhodni Evropi pojavili tanki rdeče arm ade, in tudi ni bilo prekinjeno z resolucijo Inform biroja, k e r ga sploh ne more uničiti nobena sila.n Potem je navdušeni, pozdravljen na­ stopil član Politbiroja CK KPJ Moša P ijade. ki je sporočil slovaški narodni manjšini pozdrave CK K P J in maršala T ita ter v aučetku svojega govora poudarjal, da ni potrebno govoriti o tem, kako je naša P artija pravilno re_ žila vsa vprašanja nacionalnih m anj. Sin, ker tudi vsak otrok ve in občuti, kaj pomeni živeti v popolni svobodi in enakopravnosti z vsemi drugimi na­ rodi naše države. Potem je nadaljeval: Zadovoljen sem. k e r ste danes sli- la li od tovariša L aušm ana, kako je zdaj v Češkoslovaški, zlasti pa na Slo­ vaškem . Danes m orda ni v Ceškosto. vaški na prostem nit; enega človeka- ki je nekaj pom enil v vstaji zoper H itlerja. Vsi so že ubiti, ali p a so v taboriščih in ječah, k je r čakajo na svoj konec, da v njihovem k ra ju o tem nihče ničesar ne ve. K ar delajo agenti Moskve v Češkoslovaški, to delajo tudi v vseh sa telitsk ih ' državah. V Bolga. riti in R om uniji, na M adžarskem , v Češkoslovaški in na Poljskem , povsod so iz vodilnih krogov, političnih in dr­ žavnih, izginili ljudje, ki so med vojno živeli te r se bojevali v svojih deže. lah. Na njihova m esta so prišli tisti, ki so prišli v deželo z ruskim i tanki, avtomobili in letali. N ik jer ne trp i Moskva tak e g a človeka, ki je bil združen s svojim narodom in k i je užival ugled svojega naroda. Moskva p o trebuje samo pete kolone. Mi vsi se spom injamo, kako Je delal H itler, ko se je p rip rav ljal za drugo svetovno vojno. P rvo, k a r je storil, Je bilo to, da je v sam i N em čiji ob­ računal z vsem i, ki so predstavljali n apredek — s kom unisti, s socialisti in z meščansko dem okracijo. L eto za letom jih je pošiljal v taborišča, jih trpinčil in ubijal, h k rati pa je v ino­ zem stvu, k je r je mogel, u stv a rja l svo­ jo peto kolono te r se trudil, da bi zapletel v hude spere druge narode izven m eja svoje države. Poglejte, kaj dela danes Sovjetska zveza, kaj je začela delati že pred drugo svetovno vojno. V letih 1936- 1937 in 1938 je izginilo v Sovjetski zvezi nad 3 m ilijone ljudi. To ni bila buržoazija, ker je bila že p rej likvi­ dirana,- to so bili kom unisti, ruskih in raznih neruskih narodov. Vse, k a r se ni hotelo pokoriti S talinu, so likvidi­ rali pod imenom vohunov, fašistov in h itierjanskih agentov in ko jih je iz. trebil, se je S talin sporazum el s Hi­ tlerjem . Z njim je sklenil- trdno p ri. Jateljstvo in kupčijo, da sta si razde­ lila Poljsko in da si Je prisvojil Estoni m Litvo in L etonijo. Danes pa se trudi, da bi. k je r se le da. u sta­ novil svojo peto kolono ter v teh de­ želah zatrl vse napredno in samostojno te r si tako n apravil prip rav n o orodje za svoje osvajalne načrte. Da bi to dosegel, je iztegnil krvavo pest najprej proti Jugoslaviji, toda ta krvava pest je segla samo do naših mej in ni bila tako dolga, da bi nam napravila škodo. Pri poskusu, da nas zagrabi, je uničila neodvisnost Poljske ln Češkoslovaške, Madžarske. Romu. rije in Bolgarske, nam pa je samo po­ m agala. da vidim o, k a j so oni in kaj smo mi. da razum em o njihove prave nam ene, da vidim o kakšna nevarnost nam preti od njih, ko smo p re j v e r. Jeli. da nam bodo najboljši p rija telji. L ahko rečem , da še noben režim ni n a p rav il kakem u narodu take usluge, kak ršn o je Moskva po Inform blroju napravila narodom Jugoslavije s svo­ jim i napadi od leta 1948 do danes. Mi smo dali vsemu svetu zgled vztraj­ nosti ne zato. ker bi se hoteli postav­ ljati s hrabrostjo, temveč zato, ker smo se naučili b raniti svojo svobodo in svojo neodvisnost in k e r nočemo, da bi se nam krvavi in pohlepni im­ perializem predstavljal za socializem. Potem je omenjal Vojno.hujskašiki govor Molotova v Varšavi ter naglasil: Nas je imenoval fašiste tisti Molo­ tov, ki je podpisal z R ibbentropom pakt. tisti Molotov, ki je znan vsem neruskim narodom v Sovjetski zvezi kot ena izmed stalinskih pesti, ki duši sleherno gibanje za svobodo in ne. odvisnost, za nacionalno in k u ltu rn o svobodo te r za k u ltu rn i in nacionalni razvoj neruskih narodov. Morda si sovjetski mogotci dom iš ljajo, da bi mogli uresničiti, k a r se H itlerju ni posrečilo — nam reč osvo. jiti ves svet — m orda so takšrii tepci, d a to verjam ejo, m orda se p rip rav ­ ljajo na to, m orda je vsa ta agresiv­ nost zoper Jugoslavijo sam o košček poti po k ateri nam eravajo to doseči. T eda so še druge možnosti. Ne samo- da drži. k a r je rekel tov. Tito in k ar vidi zdaj ves svet. da je bil ta besni govor p ro ti Jugoslaviji nam enjen pred­ vsem Poljakom in vsem satelitom , da bi jih p restrašili, da ne bi storili tako. kakor* je storila Jugoslavija. N jim je ta besni n ap ad proti Jugoslaviji in proti jugoslovanski kom unistični p ar­ tiji potreben zaradi sam ega položaja v Sovjetski zvezi. Da bi mogli laže dušitj lastne narode, so hoteli doseči uspehe Izven m eja; hoteli so pritegniti kom unistične p a rtije izven m eja ter jih sprem eniti v peto kolono, da se iz njihovih v rst ne bi slišal noben glas zoper to, k a r počenjajo z last­ nim narodom . To Je skrivnost njiho­ vega napada na Jugoslavijo. Pred zaključkom svojega govora je oo-udarjal, da moramo paziti na vse. kar napadalne sile pripravljajo in na­ meravajo. Ne smemo nikdar pozabiti, da,lahko pride do*spopada. Ne verja­ memo pa. da bi bili tako zelo ob pamet, da bi sprožili akcijo, ki bi jih pahnila v tretjo svetovno vojno. Za­ vedati se moramo, da so naši nasprot­ niki tudi obupanci in da pri obupancu nikdar ne veš, kaj lahko od njega pri­ čakuješ. S toriti m oram o vse, d a bo naša država p rip rav ljen a, da na svojih m ejah pričak a in zavrne vsakega na­ padalca. Tako p rip rav ljen i se lahko posvečamo m irnem u življenju, m irni naši izgraditvi in veseli smo lahko, k er smo dali vsemu svetu zgled, kako se je treb a bojevati za neodvisno in svobodno življenje. Tov. Moša P ijad e je ob koncu svo­ jega govora izrekel češkoslovaškemu ljudstvu v naši državi čestitke ob njegovem velikem prazniku te r izrazil željo da bi se veliki v narodnem raz­ voju doseženi uspehi v prihodnjih le­ tih še povečali. Poslušalci so ves go­ vor večkrat prekinjali z vzkliki odo­ bravanja in iskreno so se govorniku zahvaljevali za ^čestitke. PERECE NALOGE NAŠE STROJEGRADNJE Elektrifikacija — industrializacija — boljše življfenje našega delovnega člo­ veka — to so bila glavna osišča, okrog katerih se je vrtelo razpravljanje na zasedanju delavskega sveta višjega go­ spodarskega združenja podjetij za stro­ jegradnjo Slovenije, ki je bilo preteklo soboto v Mariboru. V sindikalni dvorani tovarne »Franc Leskošek« se je zbralo 53 članov de­ lavskega sveta iz 10 pomembnih to­ varn, ki nosijo glavno odgovornost za elektrifikacijo naše države; iz »Lito­ stroja«, tovarne »Franc Leskošek«, to­ varne avtomobilov Maribor, iz tovarn »Iskra«, »Elma«, »Tela«, iz tovarne kmetijskih strojev v Mariboru te r iz podjetij »Orodje-Zreče«, »Elektrokovi- na« in »Hidromontaža«, Zasedanje je vodil predsednik delavskega sveta viš­ jega gospodarskega združenja Bogo Ju - Ustanovitev Nacionalnega odbora FLRJ pri Mednarodni trgovinski zbornici V Beogradu je ustanovljen Nacionalni odbor FLRJ za mednarodno trgovinsko zbornico. Člani tega odbora predstavlja­ jo za sedaj okoli 50 najvažnejših podje­ tij in organizacij iz vseh panog našega gospodarstva. Za predsednika je bil iz­ voljen Dušan Stankovič, ki je predsed­ nik Trgovinske zbornice FLRJ in gene­ ralni ravnatelj »Jugometala«. Naloga Nacionalnega odbora FLRJ mednarodne trgovinske zbornice je, da zastopa gospodarstvo naše države v Med­ narodni trgovinski zbornici, pripravlja gradivo i.n pošilja svoje zastopnike in strokovnjake na kongrese in druga zbo­ rovanja Mednarodne trgovinske zborni­ ce. V Mednarodni trgovinski zbornici so že včlanjeni zastopniki gospodarstva iz 50 držav. Zbornica ima več tehničnih odborov in komisij. Med njimi so komi­ sija za trgovsko in valutno politiko, ko­ misija za nalaganje kapitala v inozem­ stvu, komisija za transport, za varstvo industrijske lastnine itd. Inozemski brigadniki na progi Doboj-Banjaluka V našo državo so prispele skupine mladih brigadnikov, ki bodo delali na progi Doboj—Banjaluka, iz Francije. Italije in Zahodne Nemčije. V franco­ ski brigadi je tudi več brigadnikov iz raznih 'francoskih kolonij. -Po opravlje­ nem delu na mladinski progi bodo ostali tuji brigadniki nekaj časa v naši državi ter obiskali najlepše turistične kraje. Maršal Tito sprejel Aneurina Bevana B rioni. 6. avgusta (T anjug) Maršai Tito je sprejel člana angleškega p a r­ lam enta g. B evana in njegovo soprogo za. Johnny, k i sta n a oddihu v Ju ­ goslaviji. 21 ubežnikov se Je vrnilo v jugoslovansko cono Koper, 6. avgusta (Tanjug) Zadnji čas se je vrnilo v jugoslovansko cono STO 21 oseb. ki so odšle v Trst in Italijo. Po njihovih izjavah je glavni vzrok, da sn se vrnili, težko ekonom­ sko stanje in nemožnost, da bi našli zaposlitev, Ludvik Bassanese, kmet iz Nove vasi. je izjavil, da je bilo nje. govo življenje v Trstu neznosno, ker ni mogel dofoiti zaposlitve. Kmet An­ gelo Martinčič iz vasi Materada ter ribiča Ellio Grassi in Ivan Nežič iz Umaga omenjajo »boljše življenjske razmpre v jugoslovanski coni STO« kot glavni vzrok, da so se vrnili v istrsko okrožje. Ameriški vlreadm lral J o y (na levi), ki vodi delegacijo obo­ roženih sil Združe­ nih narodov na raz­ govorih v Kesongu, zapušča poslopje, kjer potekajo se­ stanki. Kitajski vo­ jak, ki Je na straži, mu izkazuje voja­ ško čast. «3*8 Spet prek in itev pogajanj v Kesongu Kmečka delovna zadruga »Osojnik« p ri P tu ju Im a velike in lepe nasade breskev. Sadje lepo so rtirajo ln pošiljajo n a razn a tržišča. - slik a nam kade, k ak o p ren ašajo zadružniki, zadru žnlee in njihovi otroci dozorele pripravljene za prodajo» v «tftnižno göüaiaiep ričkovič, poročala pa sta predsednik upravnega odbora F ranc Zgamk in di­ re k to r glavne direkcije strojegradne LRS S tan e B izjak. Iz n ju n ih poročil, kakor tudi iz živahne diskusije, k i se je zatem razvila, so bili razvidni šte­ vilni uspehi in neuspehi podjetij stro­ jegradnje, predvsem pa je zasedanje pokazalo odločno voljo, p rem ag ati vse težave. V prvem p o lletju so po d jetja stro je ­ gradnje po izvedenem rebalansu sicer izpolnila p lan po vrednosti, v en d ar pa so zaostala po količini in zlasti po v rsti izdelkov. K er je p lan proizvodnje v sedanjem drugem po lletju še za 10% večji, bodo m orali kolektivi n ap eti vse sile, da ga izpolnijo. Predvsem bo tre­ ba pop rav iti glavne napake, zaradi k a ­ terih ie trpelo delo že v prvem pol­ letju. Mnoga po d jetja niso m ogla iz­ polnjevati svojih nalog, k e r jim je p ri­ m anjkovalo k ritičn eg a m ateriala. Res je bil ta m aterial v glavnem predm et uvoza, v en d ar bi se dalo s pam etnim razdeljevanjem deviznih m ožnosti do­ seči več. »Litostroj« ni mogel dokon­ čati naročenih tu rb in in hidrom ehan­ skih delov, k e r ni bil pravočasno pla­ čan v inozem stvu naročeni k ritični m aterial. T ovarna »Franc Leskošek« j« m orala čak ati na dobave iz »L itostro­ ja«, p odjetje »Tela« z vsakim svojihi izdelanim relejem p rih ra n i devize, pa v endar še n i dobila p o treb n ih strojev iz inozem stva. Nam esto, da bi naročali m em brane za telefonsko proizvodnjo tovarne »Iskra«, so bile naročene v tu jin i m ajhne količine že izdelanih kom pletnih telefonov itd. P ri tem po­ staja razum ljivo, zakaj so se po pod­ je tjih nakopičili nedokončani lbdelki, ki gospodarstvu še ne m orejo koristiti. V to v arn i »Franc Leskošek« Je nedo­ končanih 67 objektov železnih kon­ strukcij, ki jim m an jk a oprem a, v »Elmi« im ajo za 194% nedovršene p ro ­ izvodnje čez norm ativ, v tovarni avto­ mobilov 152% (k a r je sicer delno opra­ vičljivo zaradi daljšega ciklusa pro iz­ vodnje), v to v arn i km etijskih strojev pa za 204%. Z asfija pa tudi že dovr­ šena proizvodnja, zlasti tam , k je r so prvotni naročniki p re k in ili pogodbe za­ radi novih previsokih p ro d ajn ih fak­ torjev. D elavski svet je vse te težave p re ­ gledal in sklenil, da bodo odslej veli­ k a p o djetja »Litostroj«, »Iskra«. .»Franc Leskošek« in TAM nastopali kot samo­ stojni izvozniki in-koristniki deviz. Ko­ m ercialno poslovanje bo olajšala izdaja posebnih p rodajnih katalogov za vsa podjetja strojegradnje, p a tudi novo podjetje »E lektrotehna«, k i bo proda­ jalo izdelke slovenskih elektrotehnič­ nih tovarn. Servisna, m reža tovarne avtom obilov se bo raztegnila čez celot­ no področje države In bo z dobavlja­ njem nadom estnih delov omogočila h itro popravilo kam ionov. Za p re s k r­ bo orodja dom ačim podjetjem direkci­ je bo ustanovljena p ri tovarni avtom o­ bilov posebna osrednja orodjarna. To­ varno km etijskih strojev v M ariboru bodo razširili, dosedanja to v arn a km e­ tijskega orodja v Z rečah pa se bo p re ­ usm erila na izdelovanje odkovkov za tovarno avtom obilov In avtom obilske­ ga orodja. K splošnemu napredku p ro - N adaljevanje na 2. strani Tokio, 6. avg. (Un. P r.) K er je neka kitajska četa v soboto v polni bojni opremi korakala mimo poslopja v Kesongu, k ier so pogajanja za skle­ nitev prem irja, je genera) Ridgway Izjavil, da se delegacija združenega, poveljstva toliko časa ne bo vrn ila v Keson g, dokler ne bo dobila zadovo­ ljivega pojasnila v zvezi s kršitv ijo nevtralnosti Kesonga. O tem je obve­ stil predsednika severnokorejske vla­ de Kirn Ir Sena in poveljnika k itaj­ skih čet na korejski fronti generala Peug Te Huaja. Delegacija OZN n* konferenci v Kesongu je danes odpotovala v Tokio na nujno konferenco z generalom Ridgwayem . V delegaciji so admiral Joy, trije člani ameriške delegacije in sedem oficirjev. Glavni štab generala Ridgwaya je danes sporočil, da se delegacija Zdru­ ženega poveljstva v Kesongu drži na­ čela, da je treba doseči soglasje glede vojaške črte, ki bi se lahko branila v prim eru obnovitve sovražnosti. Ta črta — kakor javlja United Press — je dejansko črta, ki jo drže sedaj čete Združenega poveljstva. General Matthew Ridgway je p re­ jel danes urad n i odgovor severno­ korejskega in kitajskega poveljstva o incidentu v Kesongu, zaradi katerega s», bila prekinjena pogajanja o p re­ m irju. Stab Združenega poveljstva še proučuje odgovor predsednika sever- nokoreske vlade Kirn Ir Sena in po. veljmka kitajskih »prostovoljcev« Peng Te Huaja. Ni videti, d a bi se delega­ cija Z druženega poveljstva takoj v r­ nila v Kesong, Odločitev glavnega poveljnika obo­ roženih sli Zdr. narodov 'gen. Ridg- waya so v W ashingtonu pozdravili z odobravanjem . P olitični krogi se stri­ njajo s stališčem adm irala T u rn erja Joyä in generala Ridgw aya, da je k r­ šitev n ev traln o sti Kesonga resno v p ra ­ šanje, v e n d ar poudarjajo, da general R idgw ay nim a nam ena, d a b i do­ končno ustavil pogajanja. Z astopnik am eriškega obram bnega m in istrstv a Je izjavil, da je general R idgw ay ustavil pogajanja v Kesongu v sporazum u z načelniki štabov am e­ riških oboroženih sil. D e l e g a c i j a z d r u ž e n e g a p o v e l j s t v a , j e o d p o t o v T o k io , d a s e p o s v e t u j e z g e n e r a l o m H id y t r a y e n i o p o l o ž a j u V krogih O rganizacije združenih narodov sodijo, da ustavitev pogajanj ne bo p rip eljala do končne p rekinitve pogajanj. Londonski dnevnik »Times« piše, da da je v krogih Združenih narodov p re. pričanje, da se bodo' pogajanja nada­ ljevala. ker obe strani želita, da bi =e dosegli pravični pogoji za prem irje. V nekaterih krogih celo mislijo, da Di začasna prekinitev konference celo lah­ ko omogočila pogajajočima se stran­ kama, da izdelata nove predloge glede točne’ črte in globine dem ilitarizira­ nega pasu. Med laburisti pa se opaža precej­ šen nem ir spričo razvoja pogajanj v Kesongu. Tako piše »Reynold News«, ki odločno podpira vlado v zunanji politiki da je prišel čas. da mora Velika B ritanija vnovič in odločno povedati svojo besedo za sklenitev miru. Časopis graja izjavo zastopnika Južne Koreje v Londonu, dr. Mio Muk L ija, češ da so pogajanja v Ke. songu »izgubljanje časa«. List tudi piše, da britanski narod, ki je lani po svojem predsedniku vlade dejal ameriškim vojaškim vodjem, da Veliko Britarvia nikoli ne bo podprla Atlant­ skega pakta proti Kitajski, tudi sedaj ne bo privolila v nadaljevanje vojne zaradi vprašanja, ki se da rešiti z dobro voljo na obeh straneh. Spopad na bojiščih Tokio, 6. avg. (Un. Pr.) Te dni je korejsko bojišče oživelo z večjimi akcijam i manjših enot obeh nasprot­ nih strank. V Tokiu sodijo, da so Se­ vernokorejci in K itajci skoro popol­ noma pripravljeni začeti novo sploš­ no ofenzivo. Njihove manjše enote že več dni izvajajo omjehe na.pade proti četam združenega poveljstva na raznih odsekih bojišča. Včeraj so Kitajci petkrat napadli am eriške postojanke jugovzhodno od Kumsonga. Vsi napadi so bili odbiti, dva šele po osemurni srditi borbi. Po poročilu osm e am eriške armade so izvedle čete združenega povelj­ stva v e č . napadov p ri Jončonu in Po začetnem p rep iru io k itajsk e In severnokorejs.ke oblasti le privolile, da sm ejo tudi no v in arji prisostvovati razgovorom v Kesongu. Slika kaže no v in arje obeb n asp ro tn ih stran k v živahnem . In ne preveč »bojevitem« razgovoru \ Luka Kardeljevo je dobila lastno elektrarno in vodovod V novi luki K ard eljev o ob Izlivu reke N eretve, k^er bo končna postaja velike norm alnotirne železnice S araje­ vo—Samac—K ardeljevo, je te dni za­ čela o b rato v ati lokalna električna cen­ trala. k i bo d a ja la električno energijo za potrebe novega naselja in luških naprav. N ekaj dn i p re j p a je začel obratovati nov, 4 km dolg vodovod, ki bo dajal dovolj vode za bodoče mesto z več desettisoč p rebivalci Se» daj, ko sta na razpolago elek trik a in voda, bo mogoče v znatno večji m eri izkoristiti novo luko. L adje se bodo lahko oskrbovale v luki z vodo, na- 8. OBLETNICA VI. SNOB »SLAVKA ŠLANDRA« PRVE BRIGADE NA ŠTAJERSKEM BO 1*. AVGUSTA NAD RAKITOVCEM (POD SIPKOM). NA MESTU, KJER JE BILA BRIGADA FORMIRANA. PRIČETEK OB 18. URI DOPOLDNE. NA JB L I2JI DOHOD OD PODKOZJAKA V TUH IN JSK I DOLINI, OSTALA DOHODA IZ KRAŠNJE IN BLAG OVCE kiadali in razk lad ali p a bodo lahko tudi ponoči; d b električni razsvetljavi in s pomočjo elek tričn ih žerjavov. Na gradbišču hidrocentrale Vinodol so prebili 3.5 km dolg vodni predor Velika hidrocentrala Vinodol h a Cri­ kvenici bo kmalu začela obratovati s prvim agregatom, ki bo izkoriščal vo. <v> iz umetnega jezera »Bajer« pri Fužinah. Hkrati pa- letos pospešeno gradijo nadaljnje naprave, da bo do­ volj vode tudi za obratovanje nadalj­ njih dveh agregatov te hidrocentrale. Tako gradijo veliko zemeljsko pregrado na reki Lokvarki, da bo nastalo drugo umetno jezero, mnogo večje od prvega. Te dni pa so m inerji prebili 3 in pol kilometra dolg predor, ki bo vezal obe umetni jezeri, Ker bo imelo je­ zero »Lokvarka« za 50 m višjo gladino od fužinskega jezera, bodo poz sje pred dotokom vode v jezero »Bajer« zgradili še eno manjšo hidrocentralo z zmogljivostjo 4000 kilovatov. Koreaneporiju, k je r so napredoval« več kot 5 km. Letalske sile in pomorske enote združenega poveljstva so tudi včeraj bombardirala letališče in druge voja­ ške objekte na ozemlju Severne Ko. reje. Sevefnokorejski glavni štab sporo­ ča, da so bili zavrnjeni poskusi čet združenega poveljstva, da bi prešle v večjo, ofenzivo. Včeraj so korejske topniške baterije sestrelile 7 ameri­ ških letal, ki so bombardirala mesta Fenjang, Sarivon, Hedžu, Vonsan in druga. Poročilo pravi, da je bilo pri bombardiranju tehsm est mnogo žrte^ med civilisti. Kuomintanške čete v Junanu obkoljene i Rangon, 6. avg. Reuter poroča. dS so v kitajski pokrajini Junan srditi boji med kitajskim i in Cangkajškovi. mi oboroženimi silami, ki so prišle iz Burme. Po nekaterih sporočilih so kuomintanške čete v jakosti približ­ no 18.000 mož, ki jim poveljuje bivši Cargkajškov guverner v Junanu ge­ neral Li Mia, obkoljene. Burmanske enote so zasedle meio in ne dovolijo, da bi kakršne koli čete prišle v Burmo. Po nekaterih poročilih So se Cangkajškove čete zapletle v boja tudi s silami burmanske vlade Stori revolucionarni borci izključeni iz KP Bolgarije Skoplje, 6. avgusta (Tanjug) »Nova Makedonija« piše: Ukrepi za likvidi­ ranje starih članov bolgarske komuni­ stične partije, predvsem tistih, ki so se med vojno borili na Bolgarskem, so se razširili tudi na podeželje. Be­ gunci pripovedujejo, da so bili v po­ slednjih dneh izključeni iz partijske organizacije kraja Donji dol vsi stari revolucionarni borci. Med drugim sta bila izključena Georgi Kamenov in Ilija Nikinski, oba člana partije od leta 1932, ker sta podpirala stališče Jugoslavije. Po vojni sta opravljala naloge v partijskih organizacijah in odgovorne naloge v partijskih organi­ zacijah in v ljudski oblasti mihajlov- grajskega okraja. Š a h o v s k o p r v e n s t v o S l o v e n i j e V čeraj Je bil p ro st dan In so udele­ ženci tu rn irja odigrali prekinjene p ar­ tije. R ezultati so bili nasled n ji: Ger- mek - K etiš 1:0, p artije Mešiček - Krž:n, Bajec - G erm ek, G erm ek - V ospernik in Ketiš - B ajec pa «o končale neodločeno. S tanje po V kolu je naslednje: P irc in G rosek po 4 in pol točke. P uc 4 (1). P rein falk in Stupica 3 in pol, Le­ vačič. Sm oljanovič, T ram nuž. G erm ek in Bajec po 3, Konič in K etiš po 2 in pol, M linar 2 (1). Kržin 2, K rnic 1 in pol, M ešiček 1 (1). Slokan 1. V ošpernik pol. Sikošek O (1) in Pogačnik b re i točke. D anes ob 16 bo VI. kolo. v k aterem se bodo srečali tile: Bajec - K ržin, Vošperr.ik - K etiš. Konič - G erm ek, Slo­ kan - T ram puž. Sikošek - L evačič, P o ­ gačnik - P rein falk . K rulc - Stupica ift P uc - Grosek. P a rtija M linar - P irc je odložena na p ro st dan. P a rtija Mešiček- Sm oljanovič ie bila že včeraj in ob ča­ su poročila Še traja. P rekinjeni p artiji \r. ' p rejšn jih kol P uc - Sikošek in M linar - Mešiček bodo n adaljevali p rih o d n je dni. VREME VREMENSKO POROCTLO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE N ad vzhodnim i Alpam i se je u stv arilo slabotno področ.te visokega zračnega p ri­ tiska. k i u stv arja pretežno ugodno v re­ me v vsej S rednji E vropi s slabotnim i ploham i. Zahodno F rancijo pa so zajele nove labilne zračne gmote, ki bodo brž­ kone že ju tri zvečer povzročile novo poslabšanje vrem ena v navedenem pod­ ročju. — D anes je v Sloveniji sončno vrem e z delno oblačnostjo. N ajvišja tem peratura je bila včeraj v Novem m estu in Celju 30« C. - Zračni p ritisk je bi* danes ob 7 v L ju b ljan i 73t>.0 mm, raste. T em peratura zraka 16.6?* C, n aj­ nižja 14 7« C. rejativna vlaga 98V*. Ob­ lačno 8;8, vidljivost 500 m. Napoved za torek. Pretežno lepo. sonč­ no vrem e P ro ti večeru nagnjenje k rahlim k rajevnim ploham . T em p eratu ra do 300 c. VK6MEN8KA NAPOVED KMETIJSKE METEOROLOŠKE SLUŽBE (PRI K7.ZI V to re k v glavnem jasno in zelo v ro ­ če. Okoli srede dež. V, p rihodnjih dneh pogoste k ratk o trajn e padavine, sicer b# prevladovalo' lepo vreme ,