Stev. 21. T /. h a j a 10. in 25. dne vsakega meseca Stoji za celo leto 3 gl(l. — pol leta 1 „ (»0 četrt » — » 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, Ikra t natisne na, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravni š t v u v Maribor. O J prte reklamacije so% poštnine proste. V Mariboru, 10. novembra 1892. Tečaj XIII. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdaja-telj izi -arednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se ' u r e d n i štvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katero se želi odgovor, -naj se pridene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo. Nefrankorana pisma se ne sprejemajo. Rokqpisi in na oceno poslane knjige sfe ne vračajo. Zoriti je treba. IV. *) Samostojno računanje zahteva življenje, s samostojnim -računanjem izobražujemo formalno. Vse ono nategovanje z brezštevilnimi vprašanji, s katerimi privlečemo učenca nazadnje s pobito glavo do zahtevanega smotra, nima nobedne vrednosti. Kako veselo je poslušati učenca, če nam brez vsakega pomočka prešteje skupino jedliakovrstnih rečij, s kakim ponosom zvršuje učenec prištevanje ali odštevanje, ako-^'ga. vodimo po poti, o ka-koršni smo v zadnjem spisu govorili, z veselega obraza mu berčg-: ^Jaz znam". Pri takem pouku šviga odgovor za odgovorom po šoli iu ne jeden üofipiajijio nadarjenih učeucev ne pusti učitelja na cedilu, v nejevolji zaradi slabega odgovora.,; .Po končanej uri sliši se mnogokrat še iz klopi: „Računajmo še dsjje!" Kjer pa otrtfci ne pazijo na pouk, kjer se pretegavajo po klopi, kjer se jim zdeha, tam mora biti pot, po kateri se otroci poučujejo, napačen. In tako se rado godi pri množenji, še bolj pa pri deljenji, če takoj od začetka začnemo z raznovrstnimi računi, namesto da bi učence pripravljali korak za korakom na te operacije. Množenje naslanja se na seštevanje, to pa mora otroku teči kakor voda navzdolj-Torej začni z nalogami, katere zahtevajo seštevanje več števil, in sicer naj so ta števila v prvi skupini različna, v drugi jednaka. Pozornost otroka na nekaj novega je z drugo skupino vzbujena. S skupinami vsot jednakih sumandov moreš vže poprej začeti, predenj preideš na množenje; otroku se vtisne v spomin, da sumandi morejo biti različni, pa tudi jednaki. Nekega dne, ko pride čas za množenje, začneš spet s skupinami 1+1, 1 + 1 + 1 itd., 2 + 2, 2 + 2 + 2 itd. itd; pustiš otroke računati, potem pa rečeš: „Take račune lahko krajše izgovarjamo, pa tudi lahko krajše pišemo; namesto 1 + 1 rečemo 2krat 1 itd. Nobednega normalno nadarjenega otroka ne najdeš, da bi ne znal krajšega ustmenega in pismenega izraza. Zdaj pa vže znajo množiti, bi si kedo mislil. Motiš se; pojem množenja se še ni z duhom vzrastel, o čemur se z oblečeno nalogo lahko takoj prepričaš. „1 stol ima -1 noge, koliko nog imajo 3 stoli?" Otrok navadno na kratko odgovori: „12 nog". Kako si pa to izračunil?" — Odgovor: „4 noge in 4 noge je 8 nog, in 4 noge je 12 nog." Otrok torej še vedno sešteva. Po dolgem času še le, ko si ž njim mnogo oblečenih nalog zvršil, pridevaje jim krajši izraz po prvi rešitvi, začne ti otrok samostojno množiti. Pojem množenja je še le zdaj prisvojen. Akoravno ti torej otroci od začetka take naloge s seštevanjem rešujejo, vendar računajo ves 'čas samostojno, brez nategovanja, in na podlagi take samostojnosti zoriš ti pojem množenja. *) Dalje od št. 18. 1. 1892. Pojem množenja je zrel; daj pa takozvani Jedenkrat jeden" otroku v roke, da si ga spravi v spomin. To vajo je treba tako zvati, da je odgovor brez pomiselka vže tu, ko se je naloga še komaj izvedla. In ko je otrok to dosegel, kaj pa mi je zdaj treba zoriti? Deljenje in sicer kot delitev in kot merjenje. Začnimo govoriti o delitvi. Vže v prostoru 1—10, ko so se otroci naučili seštevati in odštevati, moremo otroku dajati naloge, kakor: „Razdeli število 2 (3,4...) na 2 dela (na 3 dele)". To je gotovo, da vršimo take razdelitve na poočitovalili n. pr. na obročkih (kockah itd.); poslužujemo se v to svrho s posebnim vspehom oblečenih nalog, n. pr.: „Razdeli 4 kr. med dva uboga; koliko dobi prvi, koliko drugi ubožec?" — Odgovor: „Prvi ubožec dobi 2 kr., drugi tudi 2 kr.; ali prvi dobi 3 kr., drugi 1 kr. itd." Od začetka razdeljujmo na ta način števila na 2 ali na 3 dele, in ne naletimo na nobedne težave. Čez nekoliko časa zahtevamo, da naj učenec razdeli število obročkov (kock itd.) na 2 jednaka dela (na 3 jednake dele); tudi to mu ne dela posebnih preglavic. N. pr. 6 obr. = 3 obr. + 3 obr. Predenj preidemo na operacijo delitve, si je otrok razstavljanje števil na jednake dele, če od časa do časa to vajo ponavljamo, popolnoma prisvojil. Zdaj je le treba tako razstavljanje spraviti v zvezo z množenjem, katero je vže popolnoma dozorelo. „2krat 3 je 6. Kolikokrat 3 je 6? Polovica od 6 je? . . ." Pozneje preobrnemo izraze „polovica, tretjina, itd." na izraze „drugi del, tretji del itd." Za zoritev tega pojma so zopet oblečene naloge posebno važne. Učenec jih dolgo, dolgo rešuje v obliki množenja, katerej naj učitelj po rešitvi pristavlja obliko delitve. S tega je razvidno, da je delitev le na podlagi zrelega množenja zoriti mogoče. Pri takem postopanji ne trpi samostojnost učenca nič; otrok naj zvršuje naloge v obliki množenja, dokler si ne prisvoji pojma deljenje. Kakor pa smo pri seštevanji in odštevanji razločevali razne stopnje, tako nam je takih stopinj pri množenji in deljenji treba. Te stopinje so nam znane vsem in ne maram jih navajati; za zvršitev vsake stopnje veljajo isti nazori kakor pri seštevanji. Pozneja stopnja naj se naslanja na prejšnjo, da je račun kolikor mogoče kratek. Ta nazor je jako plodovit, in zdi se mi, da smo ga vsi še premalo porabljali. Konečno hočem še pokazati na sliki, kako bi se dalo pravilo za deljenje z mnogo-številčnim divizorjem zoriti. Vse druge stopnje si mislim dozorele. Za zoritev zadnje stopnje jo pa razbrojim še v tri podredile, katere naj kažejo sledeči primeri: a) 86:43 (1432 : 317), b) 86 des. : 43 (1432 stot. : 317), c) 372 : 12 (87856 : 234). Z vajami po stopnji a) se otroci nauče, kako se številka kvocijentova na kratko določi (4 v 8, 3 v 14), z vajami po stopnji b) se učenci prepričajo, da ima kvocijentova številka (ostanek) isti pomen (desetice ali stotice) kakor dividend, in z vajami po stopnji c) razvidijo otroci, kako se mora dividend razkrojiti v delne dividende, da je izvršitev delitve mogoče. a) 86 : 43 da blizo tisto, kakor 80 : 40 ali 8 des. : 4 des., ali 8 : 4 itd. — Vaje. b) 1432 stot.: 317 — 317 jed. so v 1432 jed. blizo tolikokrat, kakor 3 v 14, torej 4krat; 317 jed. v 1432 stot. so pa 400krat, kvocijent pomeni torej stot. itd. (primerjaj moj na vod). — Vaje. c) 37 d. 2 jed.: 12 = ; 12 ni v 3, vendar pa je v 37; 12 v 37 je okrat, 3 pomeni desetice, 3krat 12 je 36, ostane 1 des. ali 10 jed.; 10 jed. in 2 jed. je 12 jed. itd. (primerjaj moj navod). 37 in 12 sta delna dividenda, v katere smo dani dividend razkrojili. Vsaka teh stopinj zahteva časa, da si jo otroci prisvoje, in vsako poučujemo le takrat z vspehom, kadar pridemo k njej, ko je vže prejšnja dozorela. L. Lavtar. --- „Pobratimija." Metodična razprava pesmi za višjo stopnjo. (Glej „Tretje Berilo", stran 16.) 1. Uvod. Kdo se še spominja vseli pregovorov in izrekov, katere smo navedli, ko smo čitali in razpravljali 13. spis „Popotnika in medved"? No, ponovi jih lepo, R! Kakor zlato v ognji tako se skušajo pravi prijatelji v nesreči. — Dober prijatelj je boljši ko denar. Pravi prijatelj je več vreden ko zlato. — Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira. Učitelj: Je-li to pravo prijateljstvo, ki takrat hira, kadar bogastvo umira? Nikakor ne, to je samo navidezno prijateljstvo. Povej še nekatere! Prijatelje spoznati —■ Nesreča te uči, — Ker v sreči ne znaš brati, — Kaj v družniku tiči! Kaj se učimo iz vseh teh pregovorov in rekov? Da je pravo prijateljstvo neprecenljive vrednosti in pa to, da ni vsakdo, ki so nam prilizuje, tudi naš prijatelj, kajti le nesreča uči „prijatelje spoznavati". — Kaj pa, ako nas naš- prijatelj tudi takrat ni zapustil, ko smo postali nesrečni? Ondaj je v resnici naš pravi prijatelj, ki zasluži, da se ga oklenemo z vso svojo dušo kar naj-trdneje. Tak prijatelj nam slajša življenje v sreči ter lajša trpljenje v nesreči, napeljuje nas k dobremu in odvrača od slabega. Kaj veš o vrednosti pravega prijatelja? — Človek, s kojim smo sklenoli pravo, verno prijateljstvo, je naš „bratec" ali „pobratim". Pobratime, ki se med seboj vedno tikajo, veže prava bratska ljubezen, da-si niso med seboj rodni bratje. Pomnite! Nekaj mož je dalje skupaj bivalo ter opravljalo jeden in isti posel. Pri tem so se ti možje tako seznanili, da so se nekega dne odločili, skleniti na prav slovesni način pravo prijateljstvo —• pobratimstvo. Kako se je ta imenitni tre-notek vršil, pove nam z navdušenimi besedami pesnik S. Jenko v prelepi svoji pesmi „Pobratimija", katero vam hočem sedaj prečitati. 2. Uzorno čitanje pesmi po učitelji. 3. Pojasnjevalno čitanje — zapopadek posamnih kitic. Čitaj naslov in prvi dve vrstici! Pobratimija. Naj cuje zemlja in nebo, — Kar dans pobratimi poj6! Kako še lahko drugače rečemo namesto besede „Pobratimija" ? Pobratimstvo. Ta berilni sestavek imel bi tudi lahko naslov „Pesem pobratimov". Zakaj? Naj „čuje", povej to drugače! — Naj „sliši". Kaj pomenijo besede „zemlja in nebo"? — Celi (ves) svet. Kaj naj sliši celi svet? Kar pobratimi pojö. Reči • namesto „dans" drugo besedo! — danes. Kaj pomeni beseda „pobratimi" ? Bratci. Kakšen razloček je med pravim bratom in med po-bratimom? S pravim bratom nas veže sorodnost, s pobratimom pa samo iskreno prijateljstvo. Kakšen je prvi stavek te pesmi, ker stoji glagol „čuti" v želevnem naklonu? Želevni stavek. Preobrazi ta stavek v ve-levni! Čuj, zemlja in nebo itd. Čitaj naprej ! Naj se od ust do ust razlega, — Kar tu med nami vsak prisega. ■— Kaj pomeni „razlega" ? — glasi, doni, zveni. Ta vrstica drugače: Naj drug drugemu na ves glas naznani. Reči namesto „tu" drugo, daljšo besedo! „Tukaj — na tem mestu". Kaj se pravi prisegati? Nekaj izreči (obljubiti) ter v zagotovilo istinitosti govorjenih besed Boga za pričo poklicati. Preobrazi tudi ta , stavek v velevni! Razlegaj se od ust do ust! Čitaj naprej ! Da srce zvesto, kakor zdaj — Ostalo bode vekomaj. Kaj prisegajo pobratimi? Da ostanejo njihova srca verna in zvesta na veke. To se pravi: Pobratimi ostanejo vedno zvesti in iskreni prijatelji. Ali pomeni beseda „vekomaj" tu „na večne čase" ? Ne, ampak samo do smrti, kajti na onem svetu vlada med rajnimi itak samo bratoljubje in ljubezen. Zapopadek prve kitice: Pobratimi prisegajo drug drugemu prijateljsko zvestobo terpo- 21* zivajo ves svet z a pričo svoje zveze. Ponovi, I! Še P! Beri naprej! In ko ločitve pride čas> — Na razna pota žene nas: .... Reci prvo vrstico drugače ali s svojimi besedami! In ko se nam bode treba ločiti ali posloviti. Na „razna" = različna; žene = razžene, raznese, razkropi. Ali se bode treba našim po-bratimom zares kedaj ločiti? Da. Katera besedica nam to pove? — Veznik „ko", namesto katerega bi lahko stal tudi časovni veznik „kedar". Čitaj sedaj prvo vrstico tako, da bodeš rabil namesto časovnega voznika pogojni! In če ločitve pride čas. Kakšen razloček je med stavkom v knjigi in onim, ki si ga izrekel ti? V stavku v knjigi je dejanje (ločitva) gotovo ali določeno, v stavku s pogojnim veznikom pa ni gotovo, pač pa mogoče. čitaj dalje! Tu na! pobratim roko mojo, ■— Ti pa podaj desnico svojo, . . . „Tu na"! reči to drugače! Tu imaš! Evo ti! pobratim, roke moje. Kako to, da se govori tu o desnici in ne o levici? Ker se dane obljube navadno potrdijo s tem, da se z desnico v desnico poseže. Čitaj naprej! Da srce zvesto, kakor zdaj, — Ostalo bode vekomaj. Kaj je potrdilo tu podane desnice? Zvestobo pobratimov na veke. Zapopadek druge kitice je: Pobratimi prisegajo nadalje, da ostane njihova prijateljska zveza veljavna tudi tedaj, ko jih usoda razkropi sirom sveta. Ponovi zapopadek druge kitice, G! V! Citaj prvo vrstico zadnje kitice! Beseda dana — vez velja! Kaj se reče besedo „dati" ? Nekaj obljubiti ali obečati. Kaj so si ti možje obljubili? Vedno trajajočo prijateljsko zvestobo. Ali mi znaš povedati prvo vrstico zadnje kitice s svojimi besedami? Mi ostanemo zvesti svoji obljubi! Beri nadalnje tri vrstice! Ne zemlje moč, ne moč neba — In ne pekla ognjena sila — Vezi ne bode razrušila: ... Ne „zemlje moč" = zemeljska moč; moč neba = nebesna moč, n. pr. blisk, vihar itd. Moč pe- klenskega ognja je strašna, a tudi tej bi ne bilo moči razdejali trdne zveze pravih prijateljev. Vezi = zveze, zaveze. Razrušila — razdejala, raztrgala, uničila. Te tri vrstice bi lahko združili v ta-le stavek: Ni je sile, kateri bi bilo mogoče, raztrgati pobratimsko zvezo. Čitaj do konca! Saj srca zvesta, kakor zdaj, — Ostala boelo vekomaj. Ako primerjate zadnji dve vrstici vseh kitic, opazite, da sta taisti pri prvih dveh kiticah čisto jednaki, zadnji vrstici tretje kitice pa se razločujeta od prejšnjih po besedici „saj" in po tem, da se rabi v njih samostavnik „srce", namesto v jednini, v množini. „Saj" je — kakor smo slišali v slovniškem pouku, priredili veznik in se rabi v razložnih stavkih. V tej kitici potrjuje ta veznik veljavo prednjih besed. Katere besede potrdi kot resnične? Ne zemlje moč itd. Zakaj pa je postavil pesnik v zadnji kitici samostavnik ,,srce" v množino? Vedite, tudi to ni brez vzroka. Pesnik je hotel s tem zvestobo pobratimov še bolj krepko poudariti, češ: niti jedno sree se ne bode izneverilo, nego srca vseh ostanejo zvesta kakor zdaj — vekomaj ! Zapopadek tretje kitice: Pobratimi zatrjujejo slovesno, da njihove bratske ljubezni ne r a z r u š "i n i k o 1 i n o b e d n a, š e t a k o ni o-gočna sila. Ponovi to, Č! Z! — Ponovitev zapo-padka vseh treh kitic. 4. Glavna misel: Prijateljstvo, sklenjeno med značajnimi rnoži, ima moč'in veljavo za vselej. 5. Nauk: Ako si tako srečen, da najdeš pravega prijatelja, okleni se ga z vso ljubeznijo in z vsem zaupanjem; kajti on je več vreden ko zlato in srebro. 6. Vaje v lepem in čuvstvenem branji. 7. Memoriranje in deklamovanje pesmi. 8. Naloga. Napišite zapopadek vsake kitice, istotako glavno misel in nauk pesmi „Pobratimija"! 9. Slovstvene opombe. Slovstvene opazke k tej pesmi, oziroma životopis S. Jenka najde učitelj v J. Leban-ovcj knjižici „Slovstvena zgodovina v ljudski šoli" na 7. in 8. strani. Ako pa lioče čitati obširen [životopis tega pesnika, vzame naj v roke Stritar-jev „Zvon za 1. 1879", kjer je prof. Leveč zelo temeljito popisal življenje in delovanje naših najimenitnejših pesnikov. Anton Kosi. --—'- > Slovni ške črtice. Skrčeni stavki. Skoraj bi ne verjeli, kako daleč sega kategorija „skrčeni stavki", če smo tudi dovolj previdni, kadarkoli uporabljama ta jako dvomljivi pojem! N. pr-. B. Schulz v svoji nemški slovnici uči: Vsak stavek, v katerem se jednaki deli z vezniki med seboj vežejo, je prav za prav skrčen. N. pr. „Pes in mačka sta domači živali" —pes je domača žival in mačka je domača žival. Več zgledov naštevši je dostavil sledečo opombo: Skrčeni stavki so nam tudi lahko prosti, v katerih se več jednakih členov med seboj združuje. Primerjajo oznako z opombo moramo reči znanstveno: Obče so vsi stavki z jednakimi členi skrčeni, a treba ni, da bi jih skrčene imenovali. Slovničar je torej z opombo svojo oznako o skrčenih stavkih vničil; kajti dvomil je o pojmu in o oznaki skrčenih stavkov. Spravili bi baš v zadegro vsakega, „skrčene stavke" zagovarjajočega vprašaje ga, če je stavek : „Jedna in jedna je dve" tudi skrčen. Pripravljen sem, da me kdo opozori, češ da ta vzgled ni primeren; kajti „in" pomeni tukaj toliko kakor „se prišteva". A ravno tako razmerje nahajamo tudi v stavku: „Breza in smreka ste drevesi" ; kajti dopovedkov imenovalnik „drevesi" moro le stati, če se lJPbzi smreka pridevlje, vsako zase je le „drevo", ravno tako je zgoraj vsaka „jedna" za se le „jedna" ali pojem „število jedna". Se drznejši je Rassmann, ki brez vse pameti uči : „Stavek, v katerem se Členi iste vrste z vezniki združujejo, je skrčen. N. pr.: „Peresa gosij in krokarjev se rabijo za pisanje". Po njegovem „receptu" bi bil sledeči, čeravno ni lep stavek, tudi skrčen iz najmanj štirnajst posameznih stavkov. Včeraj in predvčeraj sta oče in brat zdaj daleč v Moskvi bivaj očega silovitega učenjaka, vže dolgo in zaželjeno pričakovanega prijatelja, nekdanjega varha in branitelja naših otrok na kolodvoru zastonj pričakovala ter se s težkim in tužnim srcem vrnila domov. Čeravno za uk si prebrisane glave", bi bila zato baš to jako težka operacija v miselnem delovanji tvojega bistrega uma. „Išče te sreča, um ti jc dan, a našel je ne boš, če tudi nisi zaspan" v skrčenih stavkiji „starega kopita"! . Učenec, ki je slišal vže v prvih šolskih dnevih zgoraj navedeni stavek, spominja se ga še jasno; ko se obravnavajo „skrčeni stavki"! Kako mu bo pri srci in pameti, če časoma naletuje na tako nevarne stavke, ki jako 'in celo nasprotujejo slovniškenm pravilu in -njegovej oznaki o skrčenih stavkih! Tako nevarni sicer niso vsi zgledi, a tudi v drugih se lahko dokazuje, da se „ter-minus" skrčen stavek zelo lahkomiselno rabi. Premišljujmo take stavke bolj natančno! Stavek „Zlato, srebro in železo so kovine" je vzrastel iz prostih stavkov: „Zlato je kovina, srebro je koviilain železo je kovina." Te tri stavke so v jedno čeloto spravili, da bi si časa prihranili. Tako pravilo se glasi prilično in se bralcu do-pada. Ne morem zapopasti, zakaj tudi sledeči stavek ni skrčen: „Potoval sem včeraj se svojim bratom v veliki zimi kljubu svojej slabosti po železnici v Gradec, da bi obiskal svojega prijatelja." Glede znanega stavka o kovinah bi si smeli misliti ta stavek sestavljen iz sledečih posameznih stavkov: „1. Potoval sem včeraj; 2. potoval sem sb svojim bratom; 3. potoval sem v ostri zimi; 4. potoval sem kljubu svojej slabosti; 5. potoval sem po železnici; 6. potoval sem v Gradec; 7. potoval sem, da bi obiskal svojega prijatelja." In baš slovniška skušnja tega stavka ne prišteva skrčenim. Slovnica tudi nasprotuje, da bi zvali stavek: „To je dvajset jabelk" skrčen. In vendar si mislimo ta stavek skrčen iz dvajset istih stavkov: „To je jabelko". Ako namreč kdo hoče iz kupa nakopičenega iz jahelk in hrušk, jabelka izbrati in prešteti, mora naveden stavek dvajsetkrat misliti, preden je dospel do konca. A slovnica se peča s povedanim, ne s tem, odkoder govorjenje izvira. Kako bodemo učencu raztolmačili, da sestavek: „Ljubim svojega očeta in svojo mater" imenuje skrčen, da pa, ako nadomestim pojma „očeta" in „mater" s pojmom „stariše", stavek „Ljubim svoje stariše" ni skrčen. Proti temu stavku je torej prejšni raztegnen. Zakaj si časoma mislimo to, kar se konečno kot jednota stavka pokazuje, da se je bilo začetkoma ločevalo, časoma pa ne? Ni tako ravnanje nedosledno? Očitno ima zopet ta zmotnjava svoj vzrok v tem, da se slovniška oblika z vsebino mislij zamenjava; in vse to kali slovniško razumnost. V slovniškem pouku se morate obe stranki ostro in točno razločevati. Obče bi se ne smelo povpraševati po izvirku posameznih stavkov, če se učencu v obravnajočem se stavku ne podajajo po obliki sami. Učitelj ima gotovo zadosti s tem opraviti, da uči učence spoznavati stavke v vidljivi obliki, ako hoče jasno pregledati njihov organizem in posamezne dele njihove. Koliko zlatega časa se porabi, ako se preiskuje, kako stavki zrastejo iz elementov, katerih še le moramo iskati, namesto da bi ga uporabljali za obravnavo določenih slovniških resnic! Poleg vsega tega pa še baš pridemo v zadrego, bodimo kakorkoli previdni, obravnava-joči stavke: „Sulice, pušice in lok so bila njihovo jedino orožje" ali „Svetloba, zrak in rodovitnost prsti zadostujejo rastlinam, da morejo rasti". Poskusi, dragi čitatelj, navedena stavka v posamezne dele spraviti, če moreš! Vsako splošno slovniško pravilo mora vsikdar veljati za vse stavke jednake vrste. In tukaj ? — Vže stavka „Grki in Perzijani so bili sovražniki" si ne moremo misliti skrčenega iz dveh stavkov; kajti jasno je, da dopovedek sovraštva gre le osebku iz obeh pojmov sestavljenemu. Če slišim stavek: „Rože, klinčki in resedica so jedine cvetlice v našem vrtu", ne morem in ne smem do-povedka „jedine cvetlice" vsakemu posameznemu cvetličinemu plemenu pristavljati. Moram-li drugače počenjati, ako bi se glasil dopovedek „cveto", ker se tukaj dopovedek more posameznim osebkovim besedam dostavljati? V duhu onega, ki sliši, se težko vrši tako krčenje tega, kar si mislimo v začetku ločeno, kakor trdijo teoretiki skrčenega stavka. A morebiti gre ta teorija govorečemu, da se v njegovem duhu isto tako vrši. — Zares velja to govorečemu, a zahtevajoč dosti večji obseg; torej tudi tem v slučaji ni pravilno, izumiti posebno vrsto skrčenih stavkov. V tem smislu gre pomisliti, predno sledeči stavek prištevamo skrčenim: „Hiša z jednim nadstropjem, dobro obdelan vrtec in majhen travnik je vse, kar je imel". Ta stavek je zares narastel iz več opazovanj, katera si mislimo v jednoto združena in sicer: Imel je hišo, ta je imela, jedno nadstropje; imel je vrtec, ta je bil dobro obdelan; imel je travnik, ta je imel majhen obseg; drugega ni imel ničesar. Le tako mislečim bi bil vsak stavek z oseb-kovimi, dopovedkovimi in drugimi določili skrčen, kakor se je razjasnilo v zgoraj omenjenem zgledu (o potovanji v Gradec) na dopovedkovih določilih. Celo bitje stavka, celo najprostejšega, obstoji v tem, da si mislimo vsebino glagolovega pojma na neki osebi, {čeravno je tretja včasih zelo nedoločena) tičeče, ž njo v nerazvez-ljivi jednoti združeno. Kdo pa bo to izvirno sintezo nas vodečo k misli z besedami razo-deti imenoval skrčeno, kdo bo slovniški organizem zaznamljal z izrazom, ki kaže samo na mehanično dostavljanje posameznih delov, dovršujoče stavkovo celoto ?! Stavek se primerja živemu organizmu drevesa. Kakor iz debla rastejo veje, mladike in peresca, tako se stavku združujejo s finitno glagolovo obliko vsa druga stavkova določila. Kakor v vseli delili drevesa teka življenje ustvarjajoči sok, ravno tako je v vsakem, čeravno najdaljnem stavkovem določilu vedno pričujoča moč vladajočega glagola; in to je orgauična jednota celega stavka. Vprašajočemu, kako bodemo „skrčene stavke" zvali, lahko odgovorimo: Zaznamljajmo jih tako, kakor se jstinito pokazujejo, namreč stavke z več osebkovimi besedami, z več dopolnili, prislovnimi določili, prilastki itd. Stavkov z več vladajočimi glagoli pa ni, kajti slovniško je vsikdar toliko stavkov, kolikor je vladajočih glagolov; saj je dovolj dokazano, da je vsak vladajoči glagol vže stavek v najprostejši obliki (stavek in nuce). „Jej in pij!" sta dva stavka; „Imaš jed in pijačo" pa je jeden z dvema dopolniloma. „Hanc rem liabeo perspectam et cognitam" je jeden stavek z dopovedkovima določiloma v tožilniku; „hanc rem perspexi et eognovi" pasta zopet dva stavka. Ne čudi se, dragi čitatelj, temu, da je vsak vladajoči glagol posebno v slovenščini vže stavek v najprostejši obliki! Ravno tako je tudi jasno, da se morejo v drugem, tretjem itd. stavku marsikatera važna pojasnila iz prvega stavka določevati, da se sledeči stavki popolnoma razumevajo. V teh potezah jasno iu določno razvidimo, da je slovniški umotvorni izraz „skrčen stavek" nejasen in v svojem pojmovem pomenu glede na oznako nepravilen in nepotreben v slovniškem pouku; kajti bistroumnim učencem iu vsem v slovnici izurjenim po-vzročujc nepotrebne zmotnjave ter jasnost v slovniški skladnji kali. Prihodnjič sledi razprava o pomožnih glagolih in o dopolnilu s predlogi, o nikavnib in o osebkovih besedah v rodilniku, v dajalniku, določujejo li povsod osebek ali ne? Matija Herič. -—<3$©- Razširjanje pokončne pisave in nje koristi. „Iz vlastitoga izkustva mogu reči, da smo mi učitelji dosta konzervativan elemenat. Treba li uvesti kakovo „novotariju", opiremo se, ako se niožemo pozvati na makar samo prividan uspjeh več udomljenog običaja ili uzgojne i naobrazbene metode. Dogodjalo se, baš ne riedko, du su si nove metode mogle prokrčiti put u škole tek mladim učiteljskim naraščajem. Ako promislimo, da se čovjek težko odriče svojih starih navada — i to tim teže, čim uztvrditi može, da mu je navada, ili recimo, obzirom na učitelja, metoda donjekle dobra i uspješna, čini nam se to razumljivim". Tako piše prof. S. Frangeš v sestavku „Naputak o uporabi uzpravnoga pisma". Tako novotarstvo je sedaj med slovenskimi učitelji pokončna pisava in ni čuda, da zavzemejo mnogi „eine abwartende Stellung". Tudi pri nas to vprašanje prodira v vedno širše kroge. Saj so v kranjskem okraji sklenili 27. julija, da se z letošnjim šolskim letom vpelje pokončna pisava po vseh šolah. Isto je sklenil sežanski okraj, a tudi v drugih okrajih to vprašanje vrlo napreduje. Oglejmo si kako to vprašanje napreduje v drugih deželah in državah. „Još ovaj mjesec imade se uzpravno pismo uvesti u sve prve razrede naše domovine. l!it če ta novost možda teža učiteljima nego djeci, pošto se učitelji nečega odučiti moraju, čemu su od mladosti navikli. a poznato je: „Nauka je jedna muka, a oduka sto jc muka". — Tako je govoril profesor S. Frangeš v Zagrebu 5. septembra 1. 1. na tretji občni skupščini „Saveze brv. učit. družtaya". Profesor S. Frangež se vže več let bavi s tem vprašanjem. Nagovoril je svojo hčer učiteljico na karlovskej dekliški šoli, da uvede v svojem razredu pokončno pisavo. Ta goji pokončno pisavo vže več nego dve leti. Tam si je pridobil profesor S. Frangeš praktične skušnje, katere je deželni vladi predložil. To poročilo in o njem izrečena razsodba predsednika zdravstvenega oddelka sta povzročili, da uvede za šolstvo jako zaslužni predstojnik oddelka za bogočastje in uk dr. Iso Kršnjavi pokončno pisavo obligatno v ljudske šole in sicer vže počenši od letošnjega šolskega leta. Zajedno se je poveril vže meseca januarija prof. S. Frangeš-u prvotni pouk učiteljskih pripravnikov v tem predmetu. Napredna hrvatska dežela je torej prva, katera je vpeljala pokončno pisavo obligatno v ljudske šole. Tudi v Trstu je na "vseh nemških šolah pokončna pisava obligatno vpeljana. V drugih deželah se pokončna pisava še ni obligatno vpeljala, vendar se delajo pridno po-skušnje in vedno več učiteljev je tej pisavi naklonjenih. „Lanskega leta", piše mi Vincenc Blahouš, učitelj v Divišovem in pisatelj izborne metodične knjige: „Jak vvučovati pismu stojatemu", vpeljana je bila pokončna pisava na Češkem in Moravskim v vsakem šolskim okraji v nekoliko šol in sicer samo v prvih razredih za poskušnjo. Letos se v istih drugih razredih pokončna pisava poučuje, v katerih se je lansko leto v prvih poučevala, a zraven tega v vseh prvih razredih. Do sedaj ni nič definitivnega, zaukazanega, a mislim, da bode pokončna pisava popolnoma obveljala, ker se sliši le malo glasov proti njej. Mora pa tudi, kdor je praktično gojil pokončno pisavo, za gotovo priznati. 1. Pri pokončni pisavi sedijo učenci v ravnem držanji telesa, sedijo kakor vojaki, rame v jednaki višini, glavo nenaklonjeuo, oči v normalni oddalji 30—35«». hrbtenica je neskrivljena, Takovo sedenje pomaga zdatno disciplini. 2. Oko in roka se tako ne utrudita. 3. Prihrani se več prostora, je bolj jednosložna, pravilna, razločneja, mimo tega se je ložje uče. 4. S pokončno pisavo se doseže boljša čistota in vnanja oblika zvezkov. Kavno sedenje vzdržuje se vsled te pisave tudi v drugih urah. Otroci čutijo se proste. Učenci, ki so ležečo pisavo pisali nepovoljno, pišejo pokončno dobro". Nižeavstrijska deželna učiteljska konferencija je septembra 1. 1. sklenila, obligatno ne priporočati vpeljave pokončne pisave, a deželni šolski svet prositi, da dovoli vpeljavo pokončne pisave tam, kjer se učitelji za njo zanimajo. Do sedaj so na Nižeavstrijskem obligatno vpeljali pokončno pisavo v II., IV., VI., ■ VII. in VIII. okraji na Dunaji in v Waidhofenu na Diji. Tako kakor nižeavstrijska, sklenila je tudi štajerska deželna učiteljska konferencija. Moravski deželni šolski svet je odločil, da še ni prišel čas obvezno vpeljati pokončno pisavo. Ker so pa higijenične in šolsko-praktične prednosti pokončne pisave tako „schwerwiegend", delati se morajo poskušnjc s pokončno pisavo „auf breitester Basis". Obvezna vpeljava pokončne pisave dovoljuje se za I. razrede po istih okrajih, kateri so se izrekli za obvezno vpeljavo. Za obvezno vpeljavo izrekla sta' se češki in nemški Znojmski okraj. ■ Na Salcburškem se delajo osobito v okraji Abtenau na vseh šolah poskušnjc s pokončno pisavo. Tudi na Ogerskem so zaukazali delati poskušnjc s pokončno pisavo. Vsak učitelj mora poročati o vspehih svojih poskušenj. Tudi je deželni šolski svet poprosil naučnega ministra, naj ukrene, da se bodo seznanili učiteljski pripravniki s pokončno pisavo, da jo bodo zamogli prav poučevati. Izborno napreduje pokončna pisava v Švici. V kantonih Winterthur in Apenzell zmagala je vže pokončna pisava. A tudi v ostalih se pokončna pisava goji v mnogih šolah. Tako piše pokončno v kantonu Basel čez 5000 učenk. Tudi V Schleswig-Holsteinu se piše pokončno s prav dobrim vspehom v več ko 100 šolah. Po drugih deželah tudi več ali manj napreduje pokončna pisava. Čuditi se je le, da še v nemških deželah tako napreduje, ko delujejo patrijotje z ysemi močmi zoper njo, ker se boje za gotično pismo. Gotično pismo mnogi Nemci skrbno čuvajo. Saj še celo * knez Bismark ne sprejme nobeSaega nemškega pisma, knjige itd., ki je napisana z latinico. Resolucije od Diesterweg-ovega društva, na Dunaji sprejete, zrastle so tudi na takih tleli. Na take resolucije se nam pač ni treba ozirati. Hrvatom in Čehom so bile te rezolucije znane, a zhog tega je bila pokončna pisava v njihovih šolah vpeljana. Praktične skušnje so dokazale, da tudi v praktičnem oziru ne samo ne zaostaja pokončna pisava za ležečo, ampak da ima tudi v tem mnoge prednosti. Očita se pokončni pisavi, da se ne da tako hitro pisati kakor ležeča. To so trdili začetkoma tudi zagovorniki. Tako so naglašali to Renda i. dr. še pred jednim letom. Prepričali so se pa, da so se motili in morali so preklicati prejšnjo izpoved. Težišče brzemu pisanju leži le v vaji! Lindner naglaša v „Encyklopädisches Handbuch der Erzichnngskunde", da nastanejo pri hitrem pisanji navzdolna črta pismenk «-velikosti tenke ter da le dolge pismenke v spodnji tretjini odebelijo. Nadučitelj Ambros v Dunajskem Novem Mestu trdi isto o pokončni pisavi in istotako so se prepričali tudi mnogi drugi učitelji. „Mnogim pokusima" piše gospod profesor Frangeš, „u kojima me je moj prijatelj, ravnatelj Balaško, pomagao, došao sam do uvjcrenja, da se mogu kod uzpravnoga pisma tanke in' debele črte bez ikakvogu pritiska, bez napora, bez posebnog npučivanja lijepo izvesti nešto tupim od lijeva vrha na desno nešto nakoso zašiljenom perom. Tim perom poteže dijete, kako rekoh, črte gore i dolje bez pritiska, a debele i tanje same na-staju. — Kolika polakšica učitelju! U školi nauči dijete lijepo pisati, a za praktični život treba, da znade brzo pisati. Pomenuti način pisanja, naime. bez pritiska, jest ujedno uvjet brzo mu pismu, zato se istom perom vrlo dobro i brzo piše". Prednosti pokončne pisave so tudi v šolsko-praktičnem oziru „schwerwiegend®, glasi se odlok c. kr. deželnega šolskega sveta na Moravskem. Katere so te prednosti? 1. Se učenci pokončne pisave hitreje in lažje naučijo ko ležeče. Vzrok temu je neprisiljeno držanje peresnega držala in ker se učenci lažje naučijo pokončnih črt. Ta prednost je zelo važna, kajti gledati moramo, da učencem pouk kolikor jc mogoče olajšamo. Ta prednost je osobito važna za jednorazrednice in iz tega vzroka se mora pokončna pisava tudi v jednorazrednicah toplo priporočati. 2. Pokončna pisava se ložje piše na'nenačrtanem papirji. Dobri vspehi se dosežejo osobito s posebnimi zvezki za pokončno pisavo, kakorŠni so prof. Frangeš-ovi in z dobrimi za pokončno pisavo narejenimi peresi. — Lepopisnice za pokončno pisavo, kakor jih izdava g. prof. Frangeš, važni so tudi zaradi tega, ker imajo na zavitkih podobe, katere imajo namen starišem prizadevanja šole tolmačiti. 3. Pokončna pisava je bolj razločna ko ležeča. Istinitost tega izreka se jc vže dostikrat dokazala. 4. Dosežemo zaradi tega s pokončno pisavo tudi v lepopisji veliko lepše vspehe ko z ležečo pisavo. Šola nima naloge vzgajati lepopiscev, ampak pisava učencev naj bo sicer lična, a glavni njen pogoj mora biti razločnost. In tu moramo zabeležiti pri pokončni pisavi jako lepe vspehe. Konečno še nekaj ! Mnogo uglednih pedagogov in zdravnikov, med njimi Ellinger, je zoper črne trde tablice iz škriljevca. Na tablicah dobijo otroci „težko roko". K temu je kontrast pisanju na tablicah in papirju tak, da se morajo učenci skoro na novo pisati učiti. Osobito se moramo mnogo truditi pri ležeči pisavi predno jih naučimo, kje morajo biti črte debele, kje tenke. Zato so v mnogih šolah tablice popolnoma odstranili. Pri nas bi v jednorazrednicah težko pogrešali tablice. Zato opozarjam na iznajdbo gospoda prof. Frangeš-a. Le ta je dal namreč načiniti tablice iz pergamcnta in iz celoida. Tablice so bele. Piše se na nje z mehkim grafitom ali pa s peresom in tinto. Čistijo se z vlažno gobico ali cunjico. Te tablice so bile razstavljene v izložbi učil v Zagrebu. Deželna vlada je imenovala enketo, katera je preiskovala te tablice. Kakor mi piše g. prof. Frangeš, se je izrekla enkčta za tablice iz celoida ter jih našla uzornimi. Pričakovati je, da jih bo deželna vlada obvezno vpeljala. Potem bi bil pač čas, da tudi mi zavržemo dosedanje slabe tablice iz škriljevca. —y. -- Listi slovenskega učitelja — kolesarja. 11. Gospod urednik! Obljubil sem, da Vam poročam o svojih potovanjih. Evo Vam nekaj ! V labudni Zagreb. Razstava v Zagrebu! To je mnogim Slovencem vesela novica. Saj so se nam gostoljubni, navdušeni, požrtvovalni Hrvatje pri prejšnjih izletih tako primilili, da radi obiščemo zopet Zagreb. Zato nas je slovenske učitelje razveselila vest, da so napredni hrvatski učitelji priredili letos izložbo učil. Da pa bode za nas tak izlet poučen, prepričan je bil vsak, kdor si je ogledal lansko deželno razstavo v Zagrebu, pri koji so hrvatski učitelji častno sodelovali. Potovanja v Zagreb ne bom opisoval, saj je pot v hrvatsko metropolo itak večini „Pop." bralcev znan. Zagreb se dan na dan povečava, olepšava in napreduje v vsakem oziru. Kjer so nekdaj pokojni Zagrebčani „patke" lovili, tam se vidijo danes najkrasnejše zgradbe. Ako obiščeš Zagreb vsako leto, vedno vidiš tu kaj novega. Tudi letos iznenadile so nas nove krasne zgradbe, a v prvi vrsti novo učiteljišče, katero je stalo 150.000 gld. in katero „Bit če dostojan hram pučke prosvjete kakovim se malo koja. zemlja ponositi može", kakor beremo v katalogu izložbe učil. Istina, jednako učiteljišče dobi se v malo katerem glavnem mestu. Da se pa otvorjenjc novega učiteljišča dostojneje praznuje, sklenilo je učiteljstvo prirediti v njem izložbo učil. Kaj bi rekel o izložbi ? Divno in krasno je vspela v vsakem oziru in rad pritrjujem hrvatskemu tovarišu, da si je hrvatsko učiteljstvo ž njo „osvetlao lice i pred svjetom se prodičio". Natančno opisovanje izložbe opuščam, kajti težko jo je dostojno opisati. *) Treba si jo je ogledati. Ogledavati palače in druge zgradbe ni mi posebno priljubljeno. Ako vidim zgradbo jedenkrat, zadostuje mi. Drugič vže potujem mimo nje brez posebnega zanimanja. Jedna zgradba mi je vendar naj bolj priljubljena, namreč „Učiteljski dom". Ne bom omenjal, s kakimi občutki ga ogledujem, ampak pustim govoriti hrvatskega učitelja, kateri ga je prvič videl: „Kad sem ga vidio, bilo mi je pri duši kar maj ki, koja ugleda dugo nevidjenog i očekivanog jedinca. Dalo si je čitat s lica svakog učitelja, da mu se topi srce od radosti, kad ugleda dom, našu diku i ponos, i da pun zadovoljstva i sreče stupa pod njegov posvečeni krov. Jest, dom je naša prava (lika in ponos, on je mjesto, s koga če vreati iskre prosvjete sirom domovine, da nam se narod prosvjete, da nam se narod posvijetli i una-prijedi po svojim apostolima i pionirima — učiteljima. On je mjesto, na kojem gori i gorjet če največi oganj ljubavi, koja če žariti srce učitelja i mukati na svet i uzvi-šeni rad oko napredka i sreče hrvatskoga naroda. Taj dom štovat če nekad narod kao svetinju kak on!" Bog ve, bodemo zamogli tudi slovenski učitelji kedaj kaj jednakega vsklikniti. Pri nas se je misel na učiteljski dom komaj sprožila, a takoj poten i je vse zopet zaspalo. Hrvatje naj nam bodo vzor! Bodimo tudi mi tako požrtvovalni, bodimo složni, vstrajni in dosegli bomo tudi mi to, kar je hrvatskim učiteljem v ponos in v čemur nad-kriljujejo oni vse druge avstrijske učitelje. *) Zelo bi nas obradostil in gotovo tudi naše bralce, li 1 o vsprejeto z odobravanjem. Živahna debata, ki se je na to vnela, dokazala je, kako zelo se zanima učiteljstvo za to vprašanje. Najbolj se nam je dopadel izrek staroste učiteljev našega okraja g. Mesnar-ja „Ta boj zoper in za pokončno pisavo zdi se mi tak kakor oni, kojega smo bojevali svoj čas za in zoper jekleno pero. Gosp. Malenšek izjavi, da ni sicer zoper veljavo pokončne pisave, vendar bi bil za to, da bi se preskrbele boljše klopi, kajti dosedanje mnogokrat ne prijajo pokončni pisavi. Gosp. nadzornik Letnar meni, naj se delajo po-skušnje s pončno pisavo tam, kjer so boljše klopi, drugod naj se pa skrbi za nove klopi. Gosp. Kos, kateri je dosegel z vpeljavo pokončne pisave vrlo dobre vspehe, predlaga, naj se sklene, da se vpelje ta pisava po vseh šolah našega okraja. Gosp. Burnik se protivi temu predlogu, ker ni vseh učiteljev navzočnih. Odloži naj se to do uradnega zborovanja koncem letošnjega šolskega leta, kar se sprejme. Sprejme se tudi soglasno predlog g. Burnik-a, da se priredijo vsako leto tri zborovanja in sicer s pristavkom g. Petrovc-a, da naj bo jedno zborovanje vsako leto v brdskem sodnijskem okraji. Po društvenem zborovanji je bilo uradno zborovanje vsako leto v brdskem sodnijskem okraji. Po društvenem zborovanji je bilo uradno zborovanje, pri kojem je bil izvoljen gosp. Tomaž Pe-trovec z veliko večino zastopnikom učiteljstva v okrajni šolski svet. Složna volitev je znak kolegijal-nosti, ki vlada med učiteljstvom tega okraja, ki se vedno zave svojih stanovskih dolžnostij. y. Iz kranjskega šolskega okr aja. Dne 20. oktobra je učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj slovesno razkrilo nagrobni spomenik pokojnemu učitelju žabniškemu, gosp. Antonu Rozman-u. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu zbralo se je v Stari Loki ob 8. uri 16 gospodov učiteljev in dve učiteljici, gospici K. Golf-ova in M. Rooss-ova (čast jima), k črni sv. maši, kojo je daroval vele-častiti g. dekan starološki. Po sv. maši smo šli na gomilo predragega pokojnika, kjer so domača duhovna gospoda in žabniški g. župnik opravili navadne nagrobne molitve in obrede; gosp. nadučitelj Nik. Stanonik pa se je v ganljivih besedah spominjal pokojnega nam prijatelja, risal ga je kot dobrega katoličana, vzornega učitelja in vrlega tovariša, priporočal navzoči žabniški šolski mladini, naj se često spominja naukov svojega nekdanjega dobrega učitelja, njegove tovariše pa prosil, naj ga ohranijo v trajnem spominu; učitelj tovariš položi krasen venec na gomilo, pevci pa zapojö: „Nad zvezdami" in „Jamica tiha". S tužnim srcem smo zapustili prezgodnji grob. Spomenik, ki je dva metra visok in ima podobo križa, izklesal je prav mojstersko radovljiški kamnosek; stane pa s postavljenjcm nad 80 gld. Ta spomenik nam je tudi priča, kako vrlo goji naše društvo stanovsko zavednost in kolegijal-nost. Poznim rodovom bodo o teh dveh lepih lastnostih ljudskih učiteljev kranjskega okraja pričale v zlatu se leskeče besede na spomeniku: „Postavilo učiteljsko društvo za kranjski šol. okraj." Po tem opravilu se poda navzoče učiteljstvo v Škofjo Loko, kjer je bil občni zbor našega društva v prostornem salonu g. Guzel-a. Zborovanje otvori ob 10. uri društveni predsednik s srčnim pozdravom na prisotne, društvenike. Omenja v svojem nagovoru važnejših dogodkov, koje je doživelo društvo v mindern upravnem letu, osobito zborovanja „Zaveze" o binkoštih v Kranji. Tu je prvič javno nastopilo naše društvo in si pridobilo simpatij Kranjskega meščanstva, kar svedoči, da je ob tej priliki pristopilo dokaj podpornih udov. Ko bi bil si. direktorij delal toli marljivo, ko je delal naš ad hoc voljeni odbor, vspeh bi bil popolen. Da bi v tem smislu deloval odbor dalje, začel se je posvetovati o prireditvi društvene veselice s petjem in godbo, a radi zaprek je moral to namero preložiti, da-si ne opustiti. Potem govori društveni predsednik o društvenem gmotnem stanji ter povdarja, da bo moral danes voljeni odbor pomnožiti dohodke in tem potom položiti temelj podporni zalogi, koja nam hodi jedna prvih zadač; seveda nam je to-Ie z združenimi močmi doseči mogoče. Dalje toži predsednik, da slovensko ljudsko šolstvo ne more priti do toli zaželjenega in pre-potrebnega miru, da se zdaj tu zdaj tam pojavijo neosnovani napadi na šolo in mirodno učiteljstvo. S srčno željo, da bi se te žalostne prikazne prej ko prej pozgubile iz obzorja slovenskega šolstva, koje vendar ni toli brezversko, kakor se v jedno mer kriči, sklene predsednik svoj nagovor. Druga točka dnevnega reda bilo je poročilo g. tajnika. Nariše nam obširno vse društveno delovanje v minolem upravnem letu, britko toži, da je udeležba pri naših zborovanjih jako pičla, dil tako pičla, da nam vže večkrat zborovati ni bilo moči. Pove še, da ima društvo danes 44 pravih in IG podpornih društvenikov. Zbor sprejme poročilo s pohvalo. Iz poročila g. tajnika povzamemo, da je imelo društvo 111 gld. 68 kr. dohodkov in 97 gld. 33 kr. troškov. Gmotno stanje sme se smatrati ugodnim, vkljub velikim izvanrednim troškom. Tudi temu poročilu sledi pohvala. Pregledovalcem računov se volijo gošpica KI. Golf ter gg. Flis in Bergant, v društveno vodstvo pa gg. Benedik, tajnika namestnik; Jelene, predsednik; Jezeršek, pevovodja; Kmet, pevovodje namestnik, Kreimer, predsednika namestnik; Luznar, tajnik; Režek, blagajnik. Izined posameznih nasvetov omenim le onega g. Luznar-ja, koji predlaga, naj društvo izreče gosp. V. Ribnikar-ju, nadučitelju in predsedniku „Zaveze" priznanje in zalivalo za možato besedo, kojo je spregovoril na Svetčevem banketu v obrambo napadenega narodnega učiteljstva. Z burnim odobravanjem je zbor jednoglasno vsprejel nasvet. Na to sklene društveni predsednik zborovanje s trikratno „slava" na presvitlega cesarja, čemur se navzoči navdušeno odzovejo. Pri skupnem obedu so nam prav dobro postregli -.y obče znani gostilni g. Guzel-a. Med obedom smo slišali nekaj prav lepih napitnic; naj omenim le one g. I. Košir-ja, kapelana in katelieta smleškega, koji je v izbrani besedi napil narodnemu učiteljstvu izrazujoč željo, da hi duhoven in učitelj zložno delovala pri vzgoji nežne mladine v boljšo bodočnost slovenskega naroda.*) Neutrudni so bili naši pevci. Milo je donela pesem slovenska po prostornem salonu. Imeli smo prvokrat priliko čuti milo-doneči tenor novega tovariša g. učitelja Gabrovška in lepi prvi bas g. Flis-a. *) Naj ga Bog usliši! Uredn. Na povabilo g. blagajnika J. Režek-a pa smo zopet nabrali 7 gld. za prepotrelmo družbo sv. Cirila in Metoda*.) Obveselili so nas s svojim brzojavnim pozdravom štirji gg. učitelji kamniškega okraja, sošolci rajnemu Rozman-u; v pismu pa so nam poslali bratski pozdrav v isto svrho v Oreheku zbrani učitelji postojinskega okraja na grobu umrlega tovariša g. Andreja Križaj-a. Le prehitro nam je minol čas v prijetni družbi in razšli smo se s srčno željo, da bi se nam prav dolgo ne bilo treba shajati k takemu opravilu, ko smo je opravili danes zjutraj. L. Jelene. Iz Savinjske doline. (Vabilo) k zborovanju Savinjskega učiteljskega društva dne 19. novembra t. 1. popoldne ob 2. uri v Braslovčah v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Petje: (Cesarska pesem). 3. Zapisnik zadnjega zborovanja. 4. Društvene zadeve (vsprejein novih udov). 5. Prosto podavanje iz naravoslovja (Vidic). (i. Nekaj o slovenski slovnici (g. Jarc). 7. Nasveti. —• K obilni udeležbi vabi odbor. *) Ta lepi čin priporočamo v posnemanje tudi drugim učit. društvom! Uredn. Dopisi in druge vesti. Gorica. (Slovenske ljudske šole v Gorici.) Vašim bralcem gotovo ni neznano, da v našem mestu nimamo niti jedne javne slovenske ljudske šole, da se vže dolgo za nje potegujemo, ker se laški mestni zastop opravičenim željam tukajšnjih Slovencev v tej zadevi opira z vso la-honsko zagrizenostjo. Kakor se je pa stvar sedaj obrnila, vtegne se vprašanje slovenskih šol v Gorici vendar le rešiti kmalu, in sicer ugodno. Deželni šolski svet v Trstu, priznavajoč potrebo ljudskih slovenskih šol v Gorici, katere opravičeno in postavno zahtevajo Slovenci, postal je baje mestnemu šolskemu svetu Goriškemu odločno in energično izjavo. V njej se povdarja: 1. da je mestni zastop liot šolska oblast napačno tolmačil to vprašanje, kar se jasno razvidi iz aktov, katere je poslal dež. šolskemu svetu; 2. da se nikakor ne da opravičiti, da je mestni zastop tako zavlekel toliko važno vprašanje; 3. da dež. šolski svet smatra obravnave o tej zadevi končane. Dalje se imenuje v tej izjavi popolnoma neresnična trditev mestnega zastopa, da je za naobraženje Slovencev poskrbljeno. Po pravu pristojnosti imajo vsi otroci avstrijskih državljanov, ki so stalno nastanjeni v taki občini, pravico, da obiskujejo šole, v katerih se poučuje v njih materinem jeziku. Izgovor, da ne dostaje sredstev za ustanovitev slovenskih ljudskih šol, ki ga je navedel mestni zastop, ne velja, ker ima občina v smislu šolskega zakona dolžnost, da skrbi v tej zadevi za potrebna sredstva. Konečno pozivlje dež. šolski svet v Trstu podrejeni mu mestni šolski svet Goriški, naj mu predloži povprečni pregled vseh v mestu pre-bivajočih, za šolo godnih slovenskih otrok iz zadnjih petih let in še poseben izkaz vseh slovenskih učencev, ki obiskujejo sedanje šole in pa zasebne slovenske učilnice. Na tej podlagi bode oddati mestnemu svetu svoje mnenje in izraziti se, kako in kje bode ustanoviti slovenske ljudske šole. Deželni šolski svet naložil je konečno predsedstvu mestnega sveta, da izvrši gotovo te predpise v štirih tednih, potem bode dež. šolski svet naznanil občinskemu zastopu svoje sklepe o tej zadevi. Kakor se čuje iz merodajnih krogov, je dognano, da se bode dež. šolski svet. odločno in energično potegnil za slovenske ljudske šole, katere tako opravičeno, zahtevajo Slovenci v Gorici in v Trstu. Videli bodemo torej v kratkem, v koliko se bodo izpolnile zakonite zahteve primorskih Slovencev. Iz Notranjskega. V 20. štev. Vašega cenjenega lista se v dopisu iz Notranjskega predbaciva, da so šli nekoji učitelji 29. septembra t. 1. raje na lov, nego k zborovanju okr. učit. društva za pc-stojinski okraj. Stvar tudi mene zadeva, zato sem prisiljen nekaj povedati. Res je, da sera, isti dan bil na lovu in se zborovanja nisem vdeležil. Naj sledi pristno vabilo: „Se-li bo slavno šolsko vodstvo vde-ležilo obeda v dan učiteljskega zborovanja v Št. Vidu dne 29. septembra t, 1. ?" Ali Vam je gospod urednik tako vabilo na o k r a j n o učiteljsko zborovanje ali na obed ? 1 Kje je program ? In kje je označeno, da zboruje o k r aj n o učiteljsko društvo ? Jaz sem le uro oddaljen od Št, Vida in z mirno vestjo rečem, da nisem vedel kaj se v bližnem St. Vidu godi ta dan. Zvečer prinese mi županova hčerka Vaš cenjeni list in čitam. vabilo na zborovanje učiteljskega društva v Št. Vidu. Reč me je silno iznenadila. Naša vas nima redne poštne zveze, ter zaostanejo listi in pisma celi teden na pošti v Št. Vidu ali v privatnih rokah doma. V bodoče naj slavni odbor učiteljskega društva pravočasno, saj mesec dni preje po časopisih naznani dan zborovanja ali pa pošlje celotna vabila vsem šolskim vodstvom in prišli bodemo, lehko rečem „vsi mlačni" in „brezbrižni" učitelji — lovci, če treba še dalje nego v Št. Vid. — Toliko v obrambo. Na V rab čah 5. novembra 1892. Janko Rudolf. (Domovinska slavnost na Štajerske m.) Dne 12. maja minolo je 700 let, odkar pripada štajerska dežela cesarstvu našemu. Dne 20. novembra bode pa tem povodom veliko zborovanje v deželni hiši v Gradci. Slovesni govor imel bode dež. glavar grof Wurmbrandt. (Nove šole.) Pri Sv. Miklavži, v Stoprcah in v Žitalah ptujskega polit, okraja so se dozidale letos nove šole, katere se v kratkem lilagaslovijo in slovesno otvorijo. Šolski okraji Ormož, Ptuj iu Rogatec se pač lahko ponašajo, da imajo največ novih, kaj primerno urejenih šolskih poslopij. (Odlikovanje.) Nadučitelj v Slov. Bistrici, gosp. Franc Windisch dobil je povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec. Čestitamo! Premembe pri učiteljstvu. Gospod Guslav Vodušek, učitelj v Trbovljah-Vode postal je nadučitelj v Trbovljah; gosp. Franc Schneider, poij-učitelj v Cvenu, nadučitelj v Cezanjevcih, g. Miha L c s-n i k a, učitelj pri Marija Snežni pa nadučitelj pri Sv. Ani na Krembergu. Podučitelj v Cezanjevcih, g. Franc Zaherl imenovan je def. učiteljem pri Mali nedelji, g. Jožef B e n k o, podučitelj v Pri-hovi pa učiteljem pri Sv. Jurji na Ščavnici. Zahvala. „Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj" je pri svojem občnem zboru jednoglasno izreklo, da se zlaga popolnoma z nazori, koje je na Svetčevem banketu razvijal gospod V. Ribnik ar, predsednik „Zaveze slov. učit., društev". Z zadoščenjem je bralo slov. učiteljstvo njegov dobro premišljen govor. Zato spolnjuje naše društvo le svojo dolžnost, ako izreka tem potom za njegov izvrsten govor, v kojem je branil čast in veljavo učiteljstva, in ob jedcem pojasnil svoje,, kakor tudi stališče ogromne večine slov. učiteljstva napram sedanjim javnim pojavom, priznanje in najiskrenejšo zahvalo. V Kranji dne 25. okt. 1892. Za odbor: L. Jelene, predsednik. Fr. L u z n a r. tajnik. Razpisi natečajev. Nadučiteljsko mesto. St. 3111. m. Na četirirazrednici pri Sv. Lenartu v Slov. g o r. umešča se nadučiteljsko mesto III. plač. razr. Prosilci za to mesto naj pošljejo svoje redno opremljene prošnje, opravljene osobito z dokazom avstrijskega državljanstva in sposobnosti k polnočnemu poučevanju v 'katol. veronauku do 15. j an. 1893 krajneinu šolskemu svetu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Okr. š. svet Št. Lenart?ki 31. oktobra 1892. Predsednik: Kankowsky s. r. št. -186. Mesto učiteljice. V gornjegrajskem šolskem okraji umeščati je takoj na dvorazredni ljudski šoli v Mozirji in na trirazrednici na Rečici mesto formalno vsposob-Ijene učiteljice ročnih del z letno nagrado 170 gld. proti učni dolžnosti pet ur v tednu na prvi in šest ur na drugi skoz deset mescev v Jetu. ' Prošnje, opremljene s sposobnostnim spričevalom in z dokazom avstr. državljanstva naj prositeljice vložijo predpisanim potom do 1. decembra 1892 pri krajnem šolsk.,svetu v Mo zirji. Znanje slovenskega jezika je glede na obe šoli potrebno. Prosilke, ki še niso v javni službi, imajo priložiti prošnji še nravnostno spričevalo. Okr. šolski svet Gornjigrad 3. nov. 1892. Predsednik: Wagner s. r. Ker se leto vže bliža 'svojemu koncu in bo treba skleniti račune, poživljamo še jeden-krat vse p. n. prejemnike našega lista, ki so še z naročnino na dolgu — njih število je veliko — da poravnajo prej ko prej in tem gotoveje svoj dolg, ko bi nas sicer pripravili v veliko zadrego, ker bi uprava ne mogla storiti svoje dolžnosti pri, tiskarni. To pa bi ne bilo častno ne za lastništvo, še manj pa za slov. učiteljstvo! Torej, vsak stori nemudoma svojo domoljubno in stanovsko dolžnost! Po naročilu „Zaveznega" direktorija: Upravništvo. Vsebina. I. Zoriti je treba. (IV.) (L. Lavtar.) — II. Pobratimija. — III. Slovniške črtice. (M. Herič.) (VI.) — IV. Razširjanje pokončne pisave in nje koristi. (—y.) — V. Listi slovenskega učitelja — 'kolesarja. (II.) — VI. Slovstvo. (Ocena in Novosti.) — VII. Doneski k zgodovini naših šol. (XII.) (Iv. Strelec.) — VIII. Društveni vestnik. — IX. Dopisi iu druge vesti. — X. Natečaji. — Lastnik in založnik: „Zavezah Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)