Poštnina plačana u gotouirii K OHI ER E1 E C J ELB51LO K0H1ERP5KE6F) DRUŠTUR ZR mR RI B0R5K0 0BLR5T, Popise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje- Kjkanjerejec!* iz-il^nani jEniajp l^st brezplačno.cN^qč' rejskečHu òrùltyu za (Tlarib. oblast, luanjkouci l baja ekrat letno I nina letno za pin,.Cenik, ipseratoy ntjplaiffFeöq - Štev. 4. r-- fnaribor, öne 15. avgusta 192G." " Letnik III. Razstaua konj u Ormožu* 7? . V nedeljo- dne 8. VIII. 1926 so otvorili v; Ormožu obrtno razstavo, in ob.-tej priliki bi se; imela vršiti tudi razstava konj belgijske in nofiške pasme. Silno neurje in dež sta prireditev slednje..prejprečila. In razstajyni: odbor 'je,moral isto preložiti pa tprpk; dne iO^VOL, ^ To pot.mu je bilo nebo milejše. --- --- ’Na okusno prirejenem . razstavnem^ prostoru ‘ (sejmišča), kjer se je vi šila dan poprejè razstava goveje živine in prašičev, se je zbralo po 8. nri\130-konj nujzlokrvne pasme. Pr,o-stori^za posamezne skupine so bili označeni- z vidnimi napisi, oni zat tfsacega konja pa s številkami. V* obče sp celi aranžma in* pa reditelji izvrstno delovali, tako, da je potekla čela razstava =v najlepšem, redu ; Pregledno sestavljen katalog, v kp-ieréga se je zàl vrinilo nekaj pomot, kar se tiče porekla posameznih - kojij, • je -točno informiral posestnike rpzstave d pojedini Rivali, . Prignanih je bilo: 1. 10 žrebčev-plemenjakovi; Med njimi .8 državnjlh m 2 za-• sebna — ličencovana. .; 2., Devet mladih žrebČkov, ki obetajo postati dobri plemenjaki. а. 23 kobil z žrebeti-. '4. 26 tri-in štiriletnih kobil.,,, 5, 29 dvoletnic. _ > - , - ' б. 15 enoletnic in- s j;.' ■ - -s,- .«»;; -o«; <7v 28 gospodarskih konj, v pretežni .večini, kobile, med lijimi dobre plemenite, ki pa po obstoječem pravilniku za ..premovanja konjaki je bilo združeno s tp razstavo, niso. mogle - priti : kot tak e ; v, poštev, ker niso, bile- zaskočene, ali.niso am eie -žrebet m slično, marveč, se jih je moralo oceniti, le kot.gp-spodarsko živino. ’ •- ti, . , tto;nRaz$taVfrt materijal je bil popreie, pregledan ih odbran, tako da je nudila ormoška razstava tudi res to, česarželimo videti na sličnih izložbah. Ne le kakovost konj, tudi njih ..negpvanjer;čiščenie in kovanje, kakor,tudi,konjska ostema je . jasno pričala, da dobro pojmuje ormoški konjeréjec porfieh fjEazsta^vie^in, .da . jč rV .konjereji mrzlokrvnega plemena ‘ita vidiku.-: Konjsko^ blago je Jbilo izjednačeno z malimi izjelhami prvovrstno in je baš radi tega, otežkočalo razsodišču delo, vker- se jerbito težko.odločiti zp't6(aiX,.^o,£čl6, idäti tej ali òhi ; »kobili prednost Težko, je. celo reci, katera izmed sktipih |e bita najboljša, ker ie poš.tavflai vsaka .za’ se pfitiUžnh enako število prvovrstnih reprezentantin. Kakov,qst-piedvedenega materij^ia^pa, je delala-skrbi tudi preMoVafnF kömi'sijr, ki je v točigledf kvaliteti konj razpolagala z razmetoma- maÄni srqdstyi, RajdL tega je nagradila konjerejce, ki io fazsftmli STOjSčživali ArVčč skupinah z eno in' toritečio uremijo, .je-pdneselj g. Alojz, Janžekovič iz >Sterjancev, priznani kqnjerejec, pryo tàko nagradò v iznosu 1000 Din, za skupino, v-kateri se je nahajalai najlepša, žrebetna . Ròbitó 1 ' (kat - štev.? r-0-20) in - pa najboljši, -žrebčefc, -’(kat <., štev. B-6). Cela, prireditev je .bila takp srečno. zasnpvana ni je^ tako lepo uspela, da; bi iudi v eni; naših prestolic delala čašt naS konjereji in našim, discipliniranim konjerejcem, ki so ob tej priliki fokazMi, kaj žamore šrnotrenO delo v vsaki panogi postati naši konjereji. r _, ; Št Razstaua konj na ljubljanskem uelesejmu 5. septembra 1926. Ob pnltki kmetijske 'razstave se Vrši dne ö. septeftibra t. Ì. raeättü^a* tbplòtóViÉi PrijaVe ža to raz- stavo preVzéraa drž", žrebčarna Selo pri Ljubljani, odhosno premovalna komisija- ob priliki pfémovanj fè-4 do -28; avgusta 1926. ; ; ’ f:53:;ŠJo: .nvylofqoi.: Iz prijave^ lfiofä Bitì' rkzvidinb: -s ;;s t ; • •- ~4'. y,r"' P^Žli-^^ija (š^ol, pastila, bdtvai, Starost 'ih pordelo.; ' oče —"mati),' ‘ r 2. lastnikovo ime in bivališče; 1 3 ' '3. Me‘ Vzfédltelja, 7 " ' ’ ' 4, v katero skupino se kanj priglaša. Razstava bo obsegala. ,5. skupin : 7, -} Tj * k kojbile. z. žrebeti, ,2. tri- mljffnMhe , enoletne žrebice, 4. ži’ebce, 5, 'gospodarske konje. *- . Konje4e prpjaviti najkasneje do.28. t. m. t št, Fremouanj^ konj u Ljutomeru. Dne 7. avgusta t. 1. se je vršilo v Ljutomeru premova- nje pi'éiriètekih kobil z žrebeti, ter eno do trehletnlh žrebic J VH v in žabcev. Prigonrje bit zelo obiskan, kar je pökazalo lepo število pripeljanih i kobil §in žrebic, kr je dosegalo približno 120 lepih živali. Plemenske, kobile so precej dobre in njih žrebeta prav dobro ' vzrejena. Enoletne žrebice niso bile posebno močho razvite, kar se mi zdi posledica premalo tečne krmitve. Večji del 2—31etnih žrebic je bilo pa prav dobro razvitih, ter jè bila kondicija istih prvovrstna. Resnici nä ljubo povedano, je bilo nekoliko teh žrebic lahkih v nogah, “so pa prav široke v prsih ter ni bilo opaziti nikakih posebnih napak v hoji niti v stoji. Polovica teh žrebic bo pozneje pri enakem razviva-nju kot dosedaj, se pokazala za; dobre plemenske kobile. Želeti bi bilo več enakomernosti v stasu te pasme, kar bi omogočalo prodajo v parih. Red je bil vzoren, zlasti ker so lastniki razdelili tako kobile kakor žrebice, razredoma po starosti, kar je pregledovalni komisiji zelo delo olajšalo. Pripomniti moram dobro harmonijo g. predsednika konjetrejskega odseka z konjereje!, kar je vse hvale in posnemanja vredna Ljudstvu, kakor so Ljutomerčani in njih okolice bi bilo oči-vidno. potrebno, da jim država gre blagohotno ha roko š tem, da' jim nudi po možnosti prvovrstne žrebce-tekače, kateri ne bi imeli pokazati samo rekordnih uspéhov, marveč tudi vzorne krepke postave, od katerih se lahko'zahteva zdrav in močen naraščaj. To bi v bodoče izključevalo vsako ple-meiiitev kobil' z thahjvrédno kvalificiranimi žrebci, kar se občutno pozna pri potomstvu. Za Ljutomer in okoico bi zadostovalo približno število 5—6 plemenskih žrebcev prvovrstne kakovosti, med'njimi vsaj dva izvrstna amerikanca. S tem bi bil dosežen v doglednem času tip pravega konja, odgovarjajočega tamošnjim razmeram. Premouanje plemenskih konj. Kakor vsako leto, lako bosta tudi letos konjefejski društvi za ljubljansko in za mariborsko oblast priredili prerao-vanje konj; z ozirom'na pičia gmotna sredstva v nekoliko zmanjšanem številu. Namen premovanjä je, da se konjereici sami in pa merodajni činitelji oblasti prepričajo v koliko je konjereja od zadnjega leta napredovala ali nazadovala, kje so se pbkažall nedostatki, ki jim je treba odpomoči ■k- t. d. — Premovanja pa naj obude in povečajo tudi med konjereje! ljubezen in pa zanimanje za umno konjerejo. !. . Obdarovali se bodo le konji, ki odgovarjajo značilnemu tipu dotičnega plemenskega okoliša. Za* vsacega konja mora prinesti gospodar plemenilni list, da se s tem dokaže rod, ker le ona živina ima pravo plemensko vrednost, ki ima tudi rod dokazan, Premóvali se bodo le konji članov konjerejskega društva, radi tega naj vsakdo pristopil k društvu, kdor še ni vplačal za tekoče leto udnine, jo naj vsaj pred premovanjem vplača. Premovalni materijal se deli na 5 skupin. 1. Kobile z žrebeti. Kobilam z žrebeti se prisodijo darila pri mrzlokrvnih pasmah od njih četrtega.pri toplokrvnih od njih petega leta na/prej, brez omejitve na iijih starost tako dolgo, dokler, so zdrave, krepke, dobro oskrbovane ter za pleme sposobne, in imajo piri sebi sesajoče ali že odstavljeno žrebe. Brez žrebet kobile v tej starosti ne prihajajo v poštev. Pri enaki kakovosti imajo prednost mlajše kobile in pa one z boljšim zarodom. Le s tetri se zàhvóTè dvigniti ha višek že itak dobra ljutomerska konjereja, kar bi gotovo povzdignilo kupčijske zve-ze mèd oddaljinimi pokrajinami naše idlržaVe in dalo še večji In boljši sloves ljutomerski konjereji kot ga uživa sedaj. Knaflič. Razglas. Xetoìnje ogledovanje in obdarovanje plemenskih* konjev sé vrši pod pdgoji./razglašertimi v Uradnem listu šteV. 69, 1921 in sicer: Dne 6. avgusta v B e 1 t i n c i h pri cerkvi za sreze Murska Sobota in Dolnja Lendava, začetek ob V10. uri. Dne .7. avgusta v L j- utomeruma Glavnem -trgu za sodni olcrai Ljutomer, začetek ob 8. uri Pripuščeni so tildi toplokrvni konji iz gprnjeraidgonskega sodnega okraja. Dne 8. avgusta za sodni okraj O r m o ž v Ormožu, v zvezi s tamkajšno obrtno-gospodarsko razstavo konjev. Otvoritev ob Vi12. uri, zaključek od 18. uri. Pripuščeni so le v naprej za to določeni konji. Dne 17. avgusta v 2 a 1 c u v drevoredu za srez Celje, zečetek ob %9. uri. Dne 18. avgusta v § m ari u pri Jelša) h na sejmišču za srez Šmarje pri Jelšah, začetek ob 8. uri. Dne 19. avgusta v P t u j % tla sejmišču za so^ni okraj Ptpj, začetek ob Vi9. uri. V Ptuju' so pripuščeni konji tìnto in toplokrvnih, v Ljutomeru lè toplokrvnih, drugje pa le mrzlokrvnih pasem. V Taizdelitev pride. 40.000„Din državnih, okrajnih in zasebnih daril ter se podelijo vrednim konjem diplome in priznanice. fr Predsednik: Lovro Petovar, 1. r. 2. Mlade kobile. Obdarujejo se od toplokrvnih plemen triletne nezasko-čene in štiriletne zaskočene, pri mrzlokrvnih pa šo lahko’ že tudi triletne pripuščene. — Samo ob sebi umevno je, da morajo biti zaskočene po državnem ali lieencovanem (zasebnem) žrebcu in ne po kakem zakotnem. 3. Dveletne žrebice. 4. Enoletne žrebice. 5. Eno- dve- In triletni žrebčkL Slednji pridejo za nagrado le v poštev, če obetajo poetati dobri plemenjaki. Kar se tiče opreme konj, ki se predvedejo k pretnovanju, je pripomniti, da se morajo kobile, dveletnice in žrebčki prignati ! z obrzdanimi uzdami, pri enoletnicah zadostujejo dobri povodcu Za vsacega konja, ižvzemŠi žrebe, ki je pri kobili, moral iriipti lastnik potni list. Samo ob sebi umevno je, da mota biti konj, ki reflektüje na’kako nagrado, dobijo očiščen ter, da mora biti kovanje v redu, Oziroma' rog (pri žrebetih) porezan. Nadailjni nedb-statek pri naših ipremovanjih je, dà fena le redko kdo izmed naših konjerejcev! koni£ dobro postaviti in dobro prepeljati, ‘ iaicq, “da kohi niti toliko ne’ pOkaže. kolikor v resnici vredi. Tudi vleih jaziru sé m Ora jo razmerépri nas zboljšati že v lastnem'interèsu in pà, da liapravijp naša pfemovanja tudi na tujca, ki sl jih ogleda — ugoden utis. Št O razuadah in napakah uöznega konja. Vsako živo bitje ima' napake in hibe, tako jih ima tudi naš. vprežni konj, ki zmanjšujejo njegovo vrednost in ki so ä0io$e§feemü žMjenju ééètokràt tìeVatne. Te napake in razvade so raznovrstne ih težko jih je odpraviti, in to tembolj, čimbolj so se že vkoreninile pri do-tičnem konju. Največ še dosežemo ž dobroto in potrpežljivostjo, sleherna razburjenost je tu odveč in kvarljiva. Dasiravnp ne morem zanikati, da strogost, nepopustljivost in umestna kazen vodi dostikrat preje do zaželjenega cilja. Ena najslabših razvad je kujavost v vozu. Pri njej konj ob začetku ali med delom hipoma odpove pokorščino in prekine brez pravega vzroka, se vleče ali sili nazaj. Drugega zmoti najmanjši klanček ali kaj sličnega. Vzroki temu so zelo različni: slaba, neprimerna c®rema, predvsem ostre brzde, ter po njih povzročene-bolečine, težka — boječa roka voznika, ki neusmiljen^ konja zadržuje, kakor hitro malo bolj živo v svoji-razposajenosti Spelje iz mešta; in slično. Najčešće pa so kujàvci pokvarjeni v Zgodnji mladosti s tem, da smo jih neprevidno vpregli ali jim' preveč tovorili itd. Kakor raznovrstni so vzroki kujavošti, taiko je mnogo-brojen in v vsajcem slučaju drug način; kako jo skušamo v konju .zatreti ožiroma Omiliti. Vselej pa 'moramo vsaj po ■možnosti pri tem poslu izslediti vzrok te razvade, upoštevajoč haravo in temperament kujavča ter ohraniti hladno kr.i in brezmejno potrpežljivost. Bojazljive in razburljive ku-javce popeljemo z mesta pri glavi, jih pomirimo ter potisnemo voz, da- lažje Zdrči za njim. V Ameriki jim dvigujejo prvo Aogo. dp. trenptka, ko^/vpznik r.|>ožene -ali jim z^ye^ujejo oči. ,,S. kakim uspehom g;tp delajo, mi pi znano.. Pri 'trdovratnih Trt trmoglavih ;k.liub6yalcih pa dožeppmo najprej uspeh, če . ga. pričnemo učiti voziti, kakor mladega konja. Za to pa .thpfamo imeti dosti prostora, Casa, tr’drré yoljè in potrpljenja. . Še ' neprijetnejši od kujavca je konj, ki v vpregi z zadnjimi nogami bije ali če oboje združuje. Pri tem moramo upoštevati, ali je konj mlad, ali je .pa to že star grešnik. Prvemu- z dobrohotnostjo kmalu odipravirho to grdo razvadio, slednjemu pa koristi le silà, namrčč,- da mu- oneniOgPčimlo, da bìSeF-ih sicer na 'ta način, da tmi"privežemo r-ep'nà prednji del 'tfbzà, ali - pa, da 'mu damo tako opremo črez križ; da istega ne more poljubno privzdigovati. Nadalje bi bilo omeniti napako'konj, dà "pri vsaki "priliki radi uhajajo. Izmed vseh Sredstev; ki se jih proti temu uporablja, kakor posebne konjske opreme, brzde, različne vajeti itd., je najzanesljivejše čuječa, mirna, pri tem pa močna roka, ki konju vsak tak poizkus že v kali uduši. Konj, ki se mu je enkrat posrečilo pobegniti, rad tb večkrat ponovh Pobesnelega konja je z enakomerno silo težko zadržati, ker ga s tem Sv gobcu' napravimo ile neobčutljivega.! Koristneje jé./'takemu konju vajeti popustiti ter jih zppet napeti, seveda če to pripuščajo okolnosti, pod katerimi se-beg izvrši. Razne priprave, 3ci jih je izumila ;človeška- TZhajdljiVost.^kakór, da kočijaž is prStiskom tla; gumb trenptno razpreže, pobesnele konje ter TÜih pušti uteč! brez voza, sahfp daJotme^sebè im one na vozu •ivsake nezgode in slično^ so novotarije in igrače brez posebne 'vrednosti. j/Vl %;, Slično neprijétni so tudi pjašIjiVci.Vzrokplašljivosti tiči 'Jpo največ v'očesnih n^pakàh, kec.konj djobro ne razloči pred-;metox ob. jj^tij^lios^jjsrat^se^ pa ijlaši ks^CQ stvari,,kex. ga ìa nepjijetno špotninja ha kak .dogodek jfls^rarftbol ggi avtomobilom, kolesom itd.) ali pai, ker mu, je povsem .nova, nenavadtìà. »Tudi tu moramo dognati najprvo vzrok plasljivosti in potem %smeriti gvpje, ravpaje jpjqti temu ziti. AUJcpnja opremihio i* u^đoi |ci mh dovoljuje ■‘pogledale predle im me im j strani, jjali ga počasi pnyajàmóma njemu heznàhe satvar^ raff skušatno -izbrisati neprijetne spomine.nOa_.ali.pni- predmet. V vsakem Sjslučaju je pot druga im* inäividüajGä. Toda tudi tu čuječa in ’mirna roka vozjiika največ zamore. Popolnoma pogrešeno Pa je, kar se žal dostikrat' dogaja, konja, ki se kake. stvari plaši ali vsjraši, kaznovati z bičem. To napravi v bodoče konja te še bolj plašljivoga. Neprijeten je pri vožnji nadalje .konj, ki vedno z repom lovi vajeti, ter jih šiloma zadrži, če se mu-jih je posrečilo vjeti.. Pazljiv voznik mu to nakano ponavadi prepreči. Pri skr.sjjmh slučajih pa pritrjdijno rep k opremi tako, da konju to ; igro mehanično 'onemogočimo. Konje, ki sie vlečejo z zadnjim ali sprednjim delom od rude ali obratno, moramo večkrat prepreči. Če niso docela pokvarjeni, dosežem)) s preprezanjem ponavadi zaželjen uspeh. .Bolj, napaka, kot razvada vprežnih konj je kresanje in klepanje,, Pod kresanjem razumemo, če konj med hojo (tekom) z eno prednjo ali zadnjo nogo bije ob drugo. Konj, ki se zadaj kreše, kreše samega sebe, oni, ki se. spredaj IÉ pa gospodarja — pravi, star .slovenski pregovor. Pod klepanjem ’ pa razumemo, če še konj z zadnjim kopitom bije ob sprednjo npgo, kar povzroča neprijeten ropot (liki kovanje ali klepanje), in pa tudi rane na prednjem kopitu, zlasti na petah. Obe hapaki sta ponavadi utemeljeni v nepravilni zunanjosti kdhjà, nepravilni stòji in hoji, Če je kónj sorazmerno kratek, pri tem pa zadaj še znatno višji kot spredaj — semintja pa se krešejo in klepljejo konji, če so slabo, postrani vpre-ženi, če so sila utrujeni ali slabo kovani (narasla kopita). Če se nam posreči odstraniti vzrok teh napak, kar pa vselej Iz navedenega ni mogoče, preprečimo tudi kresanje oziroma klepanje. Primerno kovanje in. pa povoji (bandaže) znatno omilijo te hibe. To so.glavne hibe ih grde razvade konja, kot vprežne živine, ima pa še druge, ki jih pokaže v hlevu ali pri drugih prilikah. O tètri prihodnjič. SL Brejost kobile. .. Kobila jiosi povprečno 11 mesecev Ta 30 dni), torej med vsemi domačimi sesavci najdalje. Dolga brejost-in dejstvo, dà'skoti kobila ponavadi le eno žrebe, so vzroki, da je konjereja" po množini vsàj malo plodonosna. Iz teh razlogov ipa si je tudi baš v konjereji najtežje pridobiti konjerejskth .izkustev, ker odgajaič . doživi , le- malp generacij., zaroda. K temu pride še, da zamor,emo kobilo primeroma pozno (s 3 jpziroma 4 leti) prvič obrejlti ih, da potrebuje njen zarod — .jirebe -—. precej časa, da. toliko dorase, da zamoretno izreči pravilno sodbo o njeni. • ,. . . - j ' -. Semintje najdemo kobile, ki skotijo \ za ziyljenje zelava, -sposobna žrebeta 8; do 14 dni, da celo 3 tedne pred potekom 11 mesecev. Dostikrat pa nosi kobila nad li mesecev, 'kakor pravimo »kobila vleče«. Te lastnosti so povečini po-dedljive. Prvenšicp nosijo, po navadi malo dalj, kakor, je običajna brejost,- istotako kobile, ki so med brejostjo bolehale, ki spi vsled ran izgubile večjo množino krvi, ali pa so v obče sladio rejene. Tudi kobile, ki so poleg svojega , žrebeta morale dojiti’ še' drugo žrebe, kakor se fo večkrat, dogaja, rade malo vlečejo s porodom. Znatno skrajšana brejost, zlasti če skotena žrebeta nišo za življenje sposobna, pa naj bo konjerejcem VedhO Svarilo, ■da tici. vzrok temu y kàki bolezni (kužni spläv) äH v nepravilnem držanju breje kobile. Znano dejstvo v konjereji je nadalje, da nosijo kobile moška žrebeta par dni cterlje,-kakor ženska. > Tudi rodna gruda; in pa pasma vplivati na to, koliko časa1 nosi kobila. Tako je iz statističnih podatkov razvidno, da nosijo- -kobile v ogrskih kobilarnah povprečno 6—7 dni dalje, kakor one v nemških kobilarnah. Sl. Društuene rh òruge uestr. Odborovaseja z dne 24:: jtmija 1926. Navzoči so poleg ptédsednika iin podpredsednika gg,’ Turnšek iff Zemljič, svet-nik-‘itiž;kZidanšeE, gg.> Orad,' -Plaskaff, Pirnat, Slavič, Šegula; Sok, kot oblastni referenti gg. frtž^ Vehko l«< Zupanc. Oprostili so. se ggi direktor Žlajpah, živinpzdraVnik Veble iff veterinarski! referent dr. Rajen . .• .■ > - : Uvodom seje’ opozori predsednik, daje premeščeng^di-rektor Žlajpah. ■Izreče^; sel mu i posebna’ zahvala-’za; njegdvO" dolgoletno vsträjnO sodelovanje fer'se ga naproša,’ da ostane' še nadalje društvu dober svetovalec- ih sodelavec. ’> .■■ >\- • Oicfpöklicän je bil tndr g.’ narednik Šešerko v’ vojno Sliižbo'. Društvo , je podvzelo; vse mogoče ’ korakèj da se g. Šešerko vrne; , *'r...' ali ■ - ilv • L'A v ' ,7K'.Ì, ì’ift; v/tfrebaJe poduzetu vse korake, da.dobimo na žreboarni v,,Še(u pri rLjubljdni. upravnika,.,ki uprayìjg vse pospeševanja konjereje.,se .tičač,e posle, kakor kobilarno, .direktorsko njesto in dru^.0.... .v■ -ir,■!’ =:r: H..; yV ga r|.,j . ( Pri:zadnjem'-proračunu; se?m namreč.to upravniško mesto degradiralo na, položaj,, činovnika HI. kategorije,. y.-; Skléne'’sei-ipodVzeti vsè korakej da sè vodstveno7 mesto zà to meddobje kar ‘HajbOlffev zasecte- ■ ’> ' Zapisnik zadnje seje se odobri. ' Odlok g:'ministra financ, .s katerim se prizna društvu prostost takse, se vzame z zähväitf naznanje. Ker velja ta odlok tudi za podružnice, se bo naročilo tudi za ftje tozadevno potrebne štambilike. Predsednik poroča itudi oi :vsefo irugiff podvzetih korakih: grj Gospod podpredsednik Zemljič sproži zadevo razdelitve državhih ’subvencij za dirke, potom;.kasačke centrale. Pov-darjai *é> krivičnost; ki -zadene pri'item osobitò- podeželska kola ijahača ini Vozača. Po ktolgh vsestranska debati se sklehe vse podvzètiV’da se doseže tukaj red. ■ ^ri^teih' ;se opozori tudi?na. izvanredno- ignoranco-.te- fck-sačke Céntralè, ‘kar Sfc tiče' prävbpisjä‘v njenih publikacijah. Sedaj jè Že dóve)) dolgd; da bi sé’ gospodje pri tej centràli naužili toliko upoštevati državni 'jezik,’ da bi védeli, dà 'je tako spakeđrana ofičijelna izdaja žalitev državnega nàfodà. Doldčiiei so se potem všč podrobnosti za letošnje ogledovanje ih obdarovanje plemenskih konjev,: ter se storili to-žadeVhi- sklepi.' s- Minjs’tarjtvp 'Finäticija kraljevine1. Srba', Hrvata i Slovenaca Generafriä đffe'kcija FpSi ednitì t’orezaj iakse'rip ódèlénje br.74.163/25, 23. aprila 192Ö.'godihe u Beogradu. konjerejškd društvo ma Mariborsku oblast iz Ivanjkovaca moli da se oslobodi òd plaćanja takse za predstavke i molbe koje podnosi državnim vlastima. '. ■ : ~ Rasmotfivši ovo traženje i pošto sam se iz pravila'društva uveriò da jè ispod privrednog karaktera, da nènia z? cilj novčanu dobit te dà kao takvo služi za opšte,. narodnu i državnu korist, to na osnovu £1. 5 taČ. 5. zakona o taksama Rešavam : - Da se Konjerejsko društvo za Mariborsku oblast iz Iyaujkovaca oslobodi od plaćanja takse iz T. Br. 1. taksene tarile za sve predstavke i molbe, koje podnosi državnim? vlastima Izuzev, onih, u gradjanskim patnica ma. - |«y «iJiSrrrrr- v - g Društvo će biti. djržno. nabaviti štambilj ove sadržlne .Oslo-bodjeno samo od plaćanja -takse iz-T, Br« 1 taksene tarife, rešenjem GospOdina,Ministra,,Finapcija od 23. aprila 1926. god. Br..74.163/25** i na svaku molbu, ij,predstavku koju 'podnosi.1 državnim vlastima utisnuti,; y -, ; -iiT.v-r- ...’ O ovome rešenju izvestiti Konjerejsko društvo ;za ‘Mariborska oblast u Ivanjkpvcima i dalje uraditi šta.treba. _a»n i i , ..... Poovlašćenju Ministra Financija,, peneralni direktor ij:.,. (Podpis;,ueGitl j,iv,.). . S./-,-, Konjsko- premovonja u območju ljubljanska oblasti; 14. : avgusta . 1926 Št. Jernej ob 8... uri (za toplokrvce), .... 15.,j ■ « ”j\ ; Krško ob j 8. uri (za ; toplokrvce). 16 « « - /-j Brežice , ob 8. uri (za, toplo- in mrzlokrvce). 23. «;V Ig pbri8.- uri (za toplo-; in mrzlokrvce), 24: «, , << : ; j Lesce.pb 9. ùrì.,(za,mrzlokrvce), ' . 25. «. « Kranj ob 8. uri' (z’a’ mrzlolčrvce), 2^. « Št. Viti ob 8. uri (za toplo- in mrzlokrvce), 'ie. V/«:: lv Mengeš ob 14. uri (2. pop.) za "mrzlokrvce; Konjerejsko društvo za ljubljansko oblast .. .; , . . Predsednik: - ... - v Franc Zupan čič. Ptémovì^jé. ‘ Letol'bodo Še p¥ipuščehi k prenioVanjii jz-réotiò tildi konji 'posestnikov, kateri nisò 'ČiaMrhašeža^diraŠtVaf, OdnOšno. kateri še niso članarine poravnali. , sklepa za3nje; odbprove', seje, se bo . pa odtegnilo vsakomur, ki Še članarine ni plačali, pri darilih do vštevši SCK-Din ipò 20 Din;'-prP därtlih nad 81) Dfrrpa '30 Dih kot člai-' narina. -v..,.’, '1 .. 1 - "f ., Članom! še vedno ie veliko članov,, ki niso poravnali svoje članarine, Opozarjamo,.jih, naj vendar, svojo dolžnost -Storijo. Treba .je pomisliti),,.da^. naši., društveni, tunkcijonacji vrš« brezplačno. sv«je posle ,,in da ,oni, ki članarin« , pravočasno ne poravnajo, povzročijo veliko ,n§potrebnega dela. Izdaja: Konjerejsko društVf» za mariborsko oblast, Ivanjkovci, pred stavnik : Fran Veble. živinozdravhik. — Za uredništvo odgOvofen Vekoslav Cizèlj.'=—Tisk Mariborske 'tiskarna d.; d.'‘! predstavnik Stanko Detela, ravnatelj — Vsi v Mariboru« 6e5a36e^t9gts^>s)(5e^96^ag(gis5a96esa96^ais)i Kommi za horijtfoč nauačne do najfiriejéér ’ ursfe za lahho in težho.-ugžnjo. /o -e;!;': kakor tuči - razne potrebščine :, ,, -^.konje in uozoue, suetiljke za ^ , kaci je, bičeunike, bržče, kresal-nike za noge. Dalje uelika izbira potnih koufcekou» ; ročnih torbic, jisinič, nqh’rTjtnikoy« gamaš ' nagobčniki in ouratnfki _ ^ ^ i a z a ni 1 r n ' e i n ž a JUfìH KRRU05 nieksančroua cesta §t. Ì3 Slomškou trg št. 6 Ž mflRIBÖR