St«v!ika 26 TRST, v torek 26 januvarja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSA SI DA3i »k nedeljah ie pm/f iklr eb 5., *b pt"Meganiiu na cesti iz Bčelobrda v Dobrcu, okraj Višegrad, naš'i dva ubita vojaka. ki sta patružirala. Preiskava je dokazala, da je voiak Kakfač ubil svojega tovariša Billerja in so potem ustrelil. Vojaka sta pri-pidala 86. pešpolku. „Novoje Vremja" o obsodbi Aleksejeva. PETROGRAD 25. — List „Novoje Vremia" krit:kuj9 obsodbo generala Aleksejeva, ki e b:l več let njegov 3otrudeik. Li.t pravi, da je bil *es proces samo kom dij«, katere provzročitelji ee niso n česar naučili in so pozabili vse, cslo katastrofo pri Čužimi. Streljal na škofa. GRENOBLE 25. — Neki kovpcral 40. p spolka, imenom Cremer, je streljal na škt.fa Hetry-ja, ko je le-ta v spremstvu Skota Belley-n prišel iz cerkve, oddal dva slepa strela. Korporal, ki so ga zaprl;, je izjavil, da je nameraval le manifestacijo proti Škcfu, ki ni hotel njegovi sebtri, neki ločeni žem, dovoliti ceikvene poroke. Francoska vojni* mornarica. PARIZ „Journal" je napravil inventar francoskih %o nib ladij, in trdi, da poseduje francoska f-.ota le 11 oklopnjač, ki ima^o pravo vojaško vrednost, ms»to 15, kakor je označeno v sezuattku, da irr.a radalie samo 1 cbrežni parmk mesto 5, 17 oklepnih kri-žark mesto 21, 34 torpedovk mesto 162 m 50 podvodu h iad:j. Nesreča na železnici. LVOV 25 Ekspresni vlak Petrograd- Cinneii pri Cbrzano. u trčil -kupaj z m-kim tovornim vlbk >m. Pri tem eta bila ranjen* ava m^šiaiita. Od i.°-rikov Ul ponesrečil nibče. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 25. P o si. Chac je utemeljeval nujni predL^, v katerem se zahteva, da se odpc kl će numestmia grrta Coudenhovs, do katerega niroa čtško prebivalstvo in češka del gacija mkakega zaupanja. Grof Sternb^rg je utemeljevt.! ivoj nujni predlog, v katerem ^e zahteva, naj vlada za vso Avstrijo prepove dijaaom Lositi društvene znake, priviiegije vseučilišč, ki so vzgajališča po itične deaja-gogiko, sa mora odpraviti. — Prebivalstvo zahteva od \.ade, »la ščili rel in zakooe. — Posl. L -y je utemeljeval nujni predlog tio- č ae pregijuianja česk h man š;n v se?ero-vatočni Češki. M.J doSlimi ulogami se niha^ interpelacija posl. Morsey a, ki zavzemlje odiučno stališče proti katerimkoli vojaškim konce*iiam O^r.ki v prilog, nadalje interpelacija pos?. B-nko*iča, v kaieri se z ozirom P O D I. I S T E K. 16 na neko oficijozno izjavo „Tribune" glede staliiča ministra Tittcnija k italijanskemu vseučiliščnemu vprašanju vpraša vlado, je-li pr:pravl]eca odkloniti vsako umešavanie tuje d?žave v stvari italijanskega v^eučiliščnega vprašanja. — (Prihodnja seja jutri). Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je nadaljevala generalno ^ebato o predlogi glede davčne reforme. Del. Surmin je predlagal, naj bo eksistenčni minimum 1200 K prost davka. Posl. Vlad (Romun) je pobijal reformo, a katero se daj a prednost veleposestvu in se naiaga veča bremena davkoplačevalcem, izlasti mestnemu prebivalstvu. Dal. Roje je govoril hrvatski ter predlogo odklonil. Nato je bila razprava prekinjena. — Prihodnja 3eja jutri. Potres na Siciliji in v Ka-labriji. RIM 25. — General Dardi!ti je včerai brzojavil iz Palmiia miniacerskemu predsed-nihn Giolittim: Tukaj je lepo vreme. Javni red je povoljen. Tudi v Scilli in v Cannitellu so izkrcali mnogo lesu. Vojna ladiia „Volta" je v Bagnari razložila stavbeni materijal. Sedaj bo lažje graditi barake. Promet na železniški progi Scilla —Canitello ie obnovljen. Vsprejelo ae je ponudbo markiza Nun-ziante, ki koče v občini Saa Ferdinando zgraditi barake na svoje stroške. MILAZZO 25. Sinoči je bilo čuti tukaj močan potres u podzemskim bobnenjem, ki je provzročii veliko — Sfccde ni mlc^t ko« MESSINA 25. Sincči med 5. in 6. uro je bilo čuti lahke potresne suuke s podzemskim bobnenjem. Parnik se potopil. LONDON 25. „Reuterjev biro" poroča iz New-Yorka : Parnik, ki je t'čil skupaj s p.icuikcm „Repubiiquea, je „Florida", ki je tudi težko poškodovan. Parnik Whete Star Lrne „Biiltic* je vsprejei posadko in potnike obeh pr-j omenjenih parnikov ter je s «Flo-lido" oćp'ul v Ni.w-York. „Repubh'qjeM so pustifi na moriu. SIASCONSET 25. N^ka brežična brzojavka poroča, da *e je sinoči ob b. uri 30 iniaut potopil parnik „Repub!iquewt ko so ea vlekii nazaj v New York. Na ladji ni b:lo nikogar, ko se je lsdija pcgreznila. Moštvo ho srečno spravili na parnik - remorker „Grasham". Japcnski parnik se potopil. LONDON 25. Glasom Lloydove dospele vesti, je v tokaj-jk^m pristanu jtponbki parnik „Ibumaru" trčil skupaj s francoskim parnikom „Sidneya. Ibumaru se je pogreznil in je popolnoma izgubljen. „Sidney" je poškodovan. Ponesrečil ni nihče. Dunaj 25. Danes je po daljši bolezni umrl prediednik ni že a-atrijske trgovinske in obrtne zbornice, Kink. Haag 25. Ker so ae razmere med Ho-iandiko in Venecuelo rboljšale, bo takoj, ko dospe prvi od 4 tamkaj st4ci;oairauih križarjev s^mkai, odpotovaia d uga križarka iz tamošnjega vodovja. AneKslisKa debata v dež. zboru Kranjskem. Govor poslanca dr. I. E. Kreka. Dnevi aneksijske debate v zndnjem zasedam u v deželnem zboru kranjskem so b.li ?are* častni dnevi za parlament naše osrednje pokrajine. Debata o aneksiji je valovila visoko ter je z mislimi in idejami povzdigala kramski dtželui zbor na nivo pravega resnič- nega parlamenta, ki se zaveda, da ni le suhoparna administrativna mašina, ki ima skrbeti le za ceate in vodnjake, ampak da ima tudi svojo veliko kulturno, socijalno in politično inisiio v interesu celokupnega naroda. V tem zadnjem zasedanju smo gledali v deželnem zboru kranjskem to, kar smo vedno želeli gledati v njem: reprezentativno zbornico slovenskega naroda! Debata o aneksiji Bo=ne in Hercegovine ni bila znamenita samo zato, ker je bila dostojanstven govorniški turnir, v katerem služi bojevnikom eleganten rapir stvarne argumentacije in bistrosti uma, ampak odlikovala se ie tudi s tem, da govormki niso presojali velikega vprašanja le z državno-političnega vidik8, ampak so je imeli pred očmi kakor važen dogodek v kom pleksu našega jugoslovanskega vprašanja. Zato je vsa naša javnost ne le največim zanimanjem, ampak tudi pravo naslado čitala debato ▼ deželnem zboru kranjskem o aneksiji Bosne in Hercegovine. Prostor našega lista nam ni dovoljeval, da bi bili sproti podrobno poročali o teh debatah. Zamuieno hočemo dopoloiti vsaj v toliko, da priobčimo izvajanja po enega govornikov obeh slovenskih strank. Sodeč se slovanskega stališča je bil na atrani S. L. S. govor dr. Kreka najznameni-teji. Glasil se je : Utemeljevati mi je nujnost predloga (da kranjski deželni zbor pozdravlja aneksiio). Gospoda moja! Kdor smatra, da je prav, ako prvi avtonomni zastop južnih Slovanov, ki se ie sešel potem, ko se je aneksija Bosne in Hercegovine izvršila, izpregovori o tem dejstvu srojo besedo, mora reci, da je moj predlog nujen zato, ker je priložnost dana parno sedaj; pozneje bi se o tej stvari pc pamufci govoriti ne dalo. In ker smatra stranka, kateri jaz pripadam, za potrebno, da se izpregovori o tem dejstvu besedo v tej zbornici, zato ie za nas nujnost sa-aa pc sebi d?na. Upam, da tudi drugi gospodje tovariši imajo ravno to prepričanje in zate nisem v strahu, da bi se nujnost mojt-ge predloga ne vsprejels. ^a ž pri utemeljevanju nujno:ti govorim o stva;* sami, to moram storiti zategadelj, da bo priložnost raz-presti debato. Ali smo naivni ? Najprej moram zavrniti i^to očitanje, katero se največkrat nsm Slovanom, poaebno ps ničnim Slovancm meče v obraz, kadarkoli s« mi bavimo s kakim globljim političnim vpra-šarjem. Očitajo nam namreč, da smo naivni Gospoda moia! Tu si v duhu misliu tfckoj izurjenega nemškegaga žurnalima pr: duna skem Hitu, ki ima veliko čitateijev, dasi nobene stranke. Če si pieditavijam takegs žurnalista, ko razmotriva, da govore Slovenc o aneksiji, da govore, da pomenja ona zbli-žanjo v8fh južnih Slovanov v eno samosto n'J državnopravno organizacijo, — potom mi berem najgloblje zaničevanje napram nam n^ vsem licu... Neizrekljivo visoico sa čuti nac nami. In v tem trem.tku, k> sem zasačil tega žurnalista. ki je tip nam nasprotnega časai-kar. a, v tej poziciji, se zavedam. stoj in viš;e nad njim, iu očitek naivno-ti je zam-pokopan. Svinjski pastirji. Gospoda moja! Omeniti pa moram i; prošlih dob, kako se izražajo ti žurnalisti c nas. Okrog leta 1870 je ua;večji nemški lisi pisal tako-le (čita nemški) : „Hlepenje, da b obr.iili pozornost nase, se budi v dolina! jugoslovanskih svinjskih pastirjev vsako po-m'fcd,.,u Tako to pisali nemški žurnalisti tako so mislile nemške stranke o vsem idealnem, o vsem sdnih kreposti polnem de« Slovanov. Tako sodijo tudi danep« Če danes ti ljudje govore, da pozdravljajo aneksijo Bosne in Hercegom h *o po^ zdravljajo z drugega stališča, — s sr i da je v tistih dolinah ubogih svinjikih pastirjev bilo mnogo dobička dobiti in rt fia bo še l Čisto navadni trgovsko gospodarski oziri so, ki velike vodilne kroge vodijo, da govore drugače o Bosni in Hercegovini in o orientu, nego so svoj čas govorili. S oj čas — et meminisse juvat 1 — »o računali, koliko bo imela Av.trija zgube z Boano in Hercegovino. Zlasti v nemških liberalnih listih sa je na vse možne načine obsojalo p litiko Andrassjjevo. Dane3 so zadovoljni in daue« vedo, da Bosna in Hercegovina,, domovina teh ubogih svinjakih pastirjev, njihovemu kapitalu in njihovi dobičkaželjnoati kaže p: t v daljni svet in jim odpira za njihov dobiček nove, silno plodonosne pokrajine. Naše stališče. — Geografska enoia. Stališče, s katerega mi razmotri varno aneksijo Bosne in Hercegovine, je pač drugačno. Gospoda moja ! Mi sa zavedamo prvič, da sta geogi-afično ti dve deželi združeni z nsmi, in da govorimo o sebi, ko govorimo o Bosni in Hercegovini, da govorimo o svoje ii domu, o S7ojih ljudeh. Poglejte karto l Vsak razumen človek, ki pozna nekoliko gospodarski razvoj, bo vedel, da označujejo enoinost v gospodarskem oziru vodne ceste, poleg n'ih 'eleznice in z železnicami pota in vsa druga obČiU. In tukaj vasi sin:e valove zelena Sava, doma pod našim Triglavom, in vodi po svojih pritokih v oirčjs Bosne in Hercegovine. Vsa Bosna in Hercegovina, vsa Slavonija in Hrvatska, velik dsi Štajerske — ravno naš del — in ve'ik del Koroške, koder prebiva naš narod, spada k tej zemlji. Naša je ta ze:Lija, ki j j moia geograf po njenem značaiu oceniti kakor enoto, ki jopa tudi mi po svojem srcu cenimo in ljubimo kakor svojo domovino! Naš ]b tudi narod I — Od Žile do Črnega morja vsi eno ! Gospoda moja ! Ne samo zemija, za katero se gre, tudi narod je n a š n a r o d, Mi ne govorimo o tujcih, ko govorimo o Bošnjakih in Hercegovcih ; to so naši ljudje ! Razumen in pameten filolog, ki ne upošti-va samo tega, kar se je zgodovinsko razvilo pod danimi pogoji, marveč ki življenje je^ka študira v narodu samem, mi prizna, da, ks so gre za to, da se oceni jezik, je odločilna diaiektoiogija. Dialekti io živ dokaz Ijudike tvorbe jezikovne, in fi'olcgi so konštatirali, od Zde dol do Črnega morja ni možno r.ajti filologu prehoda pri teh dialektih, To gre venomer : eden se zliva z drugim, eden preživa v drugega. In da s filološke ga »tališča še bolj okrepim to trditev, moram navesti, da ie za značaj jezika merodajuo glasoaiovje. Giaso-siovni zakoni pa so cd Z:lskega d. Bolgarskega eni in iiti. In če je bo'garski narod izgubil svo'o deklinucijo in s roj i: finitiv m pridobil pod tu;im vplivom člen, je bol^ar^ifi jazik nekoliko tež e urnljiv za u*a. Gic-de hrvatskega ali pi srbskega jezika pa vemo vs% da še danes Slovenec in Hrvat popolnoma bratiki občujeta drug z drugim. Tu ni iruoa nobene slovnice, nobenega slovarja, in«-, v. č, kakor povsod in vsakemu, ki prihaja iz drugega okoliša, je treba ie prilagoditi uho prozodiji, akcentu. Taiso stoje m z mre, gospoda moja! Tukaj ne moremo g vuriti o več jezikih, o več narodih. Ennarod je to in ea jezik. To, da pri nas rub: avstrijski ek^e-kutc-r cn^tran Sotle pa hrv*hki pandur, ni bistvena raalika. po kateri bi «e sar di 1 >-čili. Ennarod smo in en jes i k govorimo. Pri teh raznih dialektih, ki se prelivajo drug v drugega, pa vidimo, d* ne stoje koordinirano, da bi ed n bil p.ieg drugega, da bi edtn prehajal v diugega, ampak ti dialekti 3e čudovito menjajo. Rubki vseučihški profesor B o u d o i n de Courtensj je dokaza;, da je :ezik b naških Slovencev mnogo bolj p dobea brvhš mi nego slovenščini. Vi imate na severnem Koroškem imena kraje", ki d kazujejo, da so tam stanovali ljudje, ki so ae imenovali Hrvate in ki so govorili hrvatski dialekt ; hrvatske naselbine s hrvatskimi im^ni ima-no še danes na M}ravskem. Menjevanje dialektov ie odvisno cd najrazličnejših faktorjev, v prvt vrsti od poguma dotičnih plemen, ki so si ubrala nevarnejša pota nego drugi. In v tom oziru, g spona moja, dovolite, da izrazim sv»je pr- pr.čaoje, da iz tega zgodovinskega douoifca sledi, d a so bili med vsemi slovanskimi plemeni najpodjetnejSi in na j-pogumnejši naši pradedje, ker 30 11« najdalje ca zapad. Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva •pisala Karoiina Svetla. - Iz čeičine prevel F. P. Stara Martinka si je znal svoj jerbas vedno tako ozaljšati in zakriti, da ni stražniku, ki jo je ob zori srečni sredi gozda, še nikoli prišlo na um, jo ustaviti in jo vprašati, da-li nosi res samo jabolka, jajca ali kaj druzega, ker je bilo tako lepo naloženo in zravnano na vrhu jerbasa in ne skriva-li morda pod njimi kako drugo dragocenejše blago. Znala je delati tako nedolžen obraz, pozdravila je stražnika tako odkritosrčno in prebivala med prsti jagode rožnega venca, da jo je vedno smatral za navadno prodajalko masla ali sadja, ki je vstala bolj zgodaj in v jutranjem svitu bitela v kako bližnje mestece, hoteč prehiteti ostale prodajalke, da bi še pred njimi spečala svoje blago. Ako se je kdo ven- darle ustavil in sumljivo gledal za njo, se je takoj ustavila tudi ona in ga vprašala hoče-li česa kupiti od nje ? Zakaj pa ji ne bi bil verjel? Da, nekolikokrat se je že zgodilo, da je stražnikom smelo prodala iz jerbasa hruške ali črešnje in vendar niso ničesar zavohale. Kako je ne bi stari Matouš hvalil in pravil o njej, da se take ženske ne rodijo več in da je ona ena zadnjih, ki kaj veljajo. Še vedno se jezeč, ker se ni pravočasno vzbudila, je Martinka v naglici vrgla nase nekaj gorkega, zagrabila svoj jerbas in še enkrat zelo skrbno pregledala dno in vrvi, na kar je vtaknila vanj približno za roko globoko dve drvi počrez, položila na drvi desko, a na desko nekoliko kosov surovega masla, ki ga je pokrila z belim prtom. Ravno ko je hotela skozi vrata, je nekaj udarilo po durih. Ustrašila se je, misleč, da je prišel kdo od oblasti v svrho preiskave — navadno tako prihrumi v hišo kakor da bi bila njegova — tu spozna pri svitu luči Vendulko Paloucko. Prej bi se bila Martinka nadejala v tej uri duhov, nego nje ; zato je tako ostrmela od začudenja, da ni mogla niti spregovoriti. Ne da bi počakala na tetin pozdrav, se je Vendulka vrgla že pri vratih na klo-pico in pričela vzdihovati, kakor da se bliža njena zadnja ura. — Hvala bodi Bogu, da niste še odšla! — Za božjo voljo, povej mi vendar, česa iščeš tukaj ob tej uri? seje Martinka konečno zavedla iz svoje omotice — saj si vsa kakor v ognju in si tudi sapo izgubila, da bi ti dala od tihotapcev prinesti iz Žitave kako olje? Le hitro povej, stojim že kakor na trnju, že davno sem morala biti v gozdu. Ne vem, kaj si bo stari Matouš mislil o meni. Ker nisem še prišla, gotovo poreče, da sem tudi jaz postala taka, kakor druge. — Za bolezni, ki me je gnala od Lu-kaša, ni najti leka na vsem svetu, je Vendulka strastno zaplakala. — Kaj, kaj si rekla? — Da je žla svatba z Lukašem po vodi. — Dekle, meni se zdi, da si izgubila pamet ? (Dalje.) Stran II »EDINOST« 16 ▼ Tirete, dne 2G. januarja 1909 Govori »e torej o zemiii, o rašem o nfci-ra zraredu, bo se govori o Besni in Hercege »ini, ko s« govori o narodih, ki v t'k zemljak prebivajo. Za to je razumi ivo, «3* nem o vaake« dogodku, ko postajajo nn našega skupnega edinetva ožje, sree gorkeie bije. Najvažnejša dejstvo v zgodovini južnih Slovanov : aneksija. I/iavljf-m pa, da ga ni in ga na more biM bolj važnega dejstva za južne Slovane, nego je aneksija Bosno in Hereegovioe, ki je končno pod isto dinastijo postavila skoro dva nilijona naših bratov po krvi, po zemlji, po jeziku. Zsfco s« ci čuditi, sko izjavljamo mi, da aneksijo pozdravljamo. ga vidim tistega nemškega liberalnega žurnalista in njega stranko, ki jo vedi in vlada in vleče, kakor hoče, — le ga vidi m, kako iz kota »leda in se norčuje iz moje naivnosti, kako piše: Saj ste v dragih deželah, meje dežel >o tako različne, 8&j nimate drug z drugim nobenega stika, zato je popo'ooma nemožeo, po čemer stremite. Nisi i naiven ; zato pa bo v tem oziru treba nek' natančnejiih besed s tem tipom naših nas; otnikov. _ (Pride 8e.) Ljubljanski dogodki t državnem zboru. Danes s s prične v državnem zboru razprava o surih nujnih predlogih glede krvavih se : temberskih dogodkih v Ljubljani. Kakor g( torniki pro so se prijavili razua predlagate., o v poai. dr. Rjbai- in mnogo čeških p o lance v. Pruski socijalisti za splošno volilno pravico BEROLIN 24. Danes so se vršili soci-jalno-demokraični shodi, na katerih so bile vspreiete resolucije glede splošne volilne pravice. Po ehodih bo skušali zborovalci v več skupinah priti do kraljevske palače, vendar je to preprečila policija ter demonstrante razgnalfu Tako se poroča od vladne strani. Od druge strani pn javljajo, da se je demonstracije vdekždo 50.000 organiziranih eccij&listov. Socii&Iistična masa te je valila po ulicah prepevaie ddavgko himno in vskli-fca;e: živela splošna vo!ilr>a pra-ica (za pruski deželni zber namreč) in: deli % Biilowom ! Policija se je vedla povsem hladno in je bilo *i :eti po u^cah, k;er so je p:mikal &pre?od le maJo redarjev. BEROLIN 25, Danes predpcladne so bi e zopet velike socijaii stične demonstracije pred deželnim zborom. Na tisoče delavcev in de avk se je sprehajalo gori in doli, ne da bi bili kaj vzklikali. Na licu mesta je bil velik policijski aparat, ki je pustil socijaliste, da 50 demonstrirali kake pol ure. Po-neje pa je sličila razpršila ćvmonstiante. BEROLIN 25. Pri včerajšnjih demoo-j»trac;jah socijaln.h demokratov za splošno in enako v »iilao p-avico je bilo od?edeaih 11 oseb v zapor. Deficit v železniškem uiini-ster&tvu. V ..Pol ski kore ipodenetji" izvaja češki pcs'anec Metlika, da se naša drŽava nahaja i- daj v fiaancijein h stiskah ia da je žep lin učnega ministra prazen. O tej situaciji treba odločno govoriti v proračunskem cdseku. T.) pa tem bolj, ker stojimo pred dvakrat večt m deficitu pri železniški upravi za leto 1909. Po ninenrn Ma^ta'ke je računati v tem res rtu z 80 milijoni deficita. Pa ne le proračunski, fcmpnk tuii soci alno poiit čai in 3Hcz:ii§fei < dsek bosta morala napeti vse moči posebno rato, k r treba podržaviti »iružbo državnih železnic in neverno zapadao že eznico- DOGODKI NA BALKANU. Med Turčijo in Bolgarsko. Mej tem, ko se je sjlošno mislilo, da je u irno sporazum jeaje mtd Bolgarsko in Turčijo t iiko kikor g »t va st ar in so bile vse o*i (.i rfijene le v Bel i »r d in C ;tioje kakor '.na k>.ta. iz kate.ih bi mogia pr.ti huda u a, pa se zadnje d • pozornost obrača zopet v Bolg ao, od kj r prihajajo ve&ti o nag em ebo oze^anju in f.e gotori o možnosti vojne m i B.igarčko in Turčijo. Vojevitost v B 1 gar^ki nataš a, ker se raznašaio govorice, da 6e T irfi a iripravlja ca napad. Iz S fi;e avl a o dne 25.: Vo^Ški krogi izje. ija o, da m bilizacieki aparat funkcijonira neoporečno. Več tisoč rezervistov iz območja VIII. di izije laški odredbi Turčije ni tukaj nič :'U2no. CARIGRAD 2&. „Jeni Gazeta" poroča : i Gotovi tiiplcmatičtti krogi trdey da je Bolga-irija pripravljena dati 150 mil. frankov. SRBUA. Pašić se umakne iz političnega Življenja? Beligrajski li«t „Z^ono" javlja, da se voditelj staroradikalcev, Pasič umakne iz političnega življenja in sicer radi nevspeha vnanje politike, ki jo je bil zapritel z znanim predlosom v skupSčini. BELIGRAD 25. BlUdoradilralci ne za upajo PeišiČL-. No verjamejo, da se res definitivno umakne iz političnega življenia, marveč se samo hlin', da bi lažje dosegel svoj namen, to je da bi zopet prišel na krmilo. Srbija nakupuje konje, Carigrajska „Z^oi Gazeta" je izvedela, da je Sniia nakupila v Rusiji 1200 konj. BELIGRAD 25. Vest, da je kralj v zadnjem ttdnu vsorejel v a?dijenci angleškega odposlanca, ni resmčna. BELIGRAD 25. „Dnevni List" poroča, da se je uradnik ministerđtva za unanie [stvari Pribić v elužbeiji misiji podal na Cetinje. BELIGRAD 25. Bre^delaost skupštine in vsled provizorične rešitve žadnje k ize ša povečava napetost v notranjem političnem položaju provzročata trajno nezadovoljnost v deželi. — „Daevni liat" izvaja v nekem č'anku pod naslovom „izdajalci naroda", da Srbija sliči sedaj bizentskemu ali poljskemu kraljevstvu pred njunim razpadom. Će so poslanci na poti, ki jih vodi v pegubo ne bodo vrnili, se jim bo pripetilo, da jih bodo njih lastni volilci razgnali. ČRNAGORA. Vtis Tomanićevega govora v Carigradu in v Srbiji. CARIGRAD 24. — Toliko turški vladni krogi, kolikor merodaini diplomatični krogi obsojajo enoglasno izjavo črnogorskega ministra za unan e stvari Tomanovića. BELIGRAD 24. Tomanovićev govor ni n&p:aul tukaj nikakega posebnega vti^a. — Li6ti so prinesli govor brez vsakega komentarja, nekateri kakor „Politika" in „Pravda" ga pa niso niti priobčili. Knez Nikola. CETINJE 24. Neosnovana je ve t, da se koez Nikoia poda sedaj na Duuaj in v Petrrgrad. Tukaj pravi-o, da ne more knez v sedaujen vihnrnem ča-u zapustiti dežele. TURČIJA. CARIGRAD 25. Turški lis i p ročajo: Sultan je včeraj povodom arabskega novega leta vsprejel v avdnenci vsa cerkvena po glsvja. — Na čestitko grškega patrijarha je suitaa istemu priporočil, naj svojim vernikom I propoveduje. raj bodo zreati in udaai državi jia njeg »vi oseb;, deluje dan in noč za blagor i svojih podanikov. Kuslja. Novi ruski minister mornarice. Iz Potrogr^d-i poročajo, da je ministrom 'vojne mornarice imenovan do-jedhn i p močnik |m.ni3tra mornarice, podadmiral Vojevodiki. Carjevo potovanje v Rim sklenjeno? „Vos*. Zeitun«-* poroča iz Petrograda: Putovaiiie ciria v Rm ie določeno; car pride v Rim baje sred: marcu m ostane tam nekoliko doi. DROBNE POLITIČNE VESTI. Obletnica 1. februariia na Portugalskem. Is L zboiie poročajo ; Vsi lisfri 60 mcenja, da ne i»i smela nobena stranka pobtično izkoriščati ž.nloitne obletnice 1. febru&rijr. (unortt.a kralja). General Aieksijev obsojen. Gsnera! Alekšijev je bii obsojen v odpuščenje is s'užbe (ne da bi iz^uhil častne pravice) — ia v izpl .čan e 10 000 rubijev pomor jko-tehničnem odboru, oziroma na eno leto ječe. Dnevne vesti. Gg. odborniki polit, društva »Edinost« se uljudno vabijo, da se udeleže današnje redne odborove seje ob 7 l/4 uri zvečer v pisarni dr. Gregorina in dr. Sla-vika. Predsed n ištvo. Slovenskega jezika se treba naučiti. — Vfcersj sem se v zii r tramvaju. Pol-g mere sta sedela dva i.epczranH mi go.p da, katerih eden je moral biti Italijan, drugi pa Slovan. Drugi ie rtktl prvemu, da njega otroci govore več jezikov in d t « • se priu^ li zraven ■ druzih, tucJi pir»vea»kenr:U j^ z ku. 1'abjan je 1 rekel na to : R-?3 "e. je danes faktor, s kat rim treki račmnati. Znan e slovenskega jezika si mora osvojiti »lthemi ; Triačan, ako noče veljati — ▼ bod -*aosti — ta tepca! „A zakaj poiluS^te Žide in ajib glasila ? je rekel oni, o katere« nseaiai, ds je bil Slovan. „Mnogo Židov govori ž* dane* več ali manje slovenski — ako pa čitate njih glasila, najdete ▼ njih le itrapa in ivepla proti Slovanom ? !" Prešla sta potom na vsaučiliično vprašanje. Dozdevni Slovan je rekel Lahu: „Ko bi bili avstrijski Italijani pametni, bi gotovo dobili vseučilišče ▼ Trstu ! Da bi se le spe- ( razumeli s Slovani in bi vsprejeli dvojezičnost tako, da bi Italijani imeli v enem poslopju; vsaki »voje viije Jole — bi se vlada vdala; in vstreženo bi bilo obema tu živečima na-; rodnostima". — Tega ne bo nikoli —I je rekel Italijani ,A.ko bi mi pristali ▼ to, bi boji med obema narodnostima poojitrili, a naša (l&Ška) mladina bi imela v slovanskih visoko-Solcih ravno tako hude nasprotnike — kakor jih ima sedaj pri Nemcih*. „Vi modrujete vedno po — „Piceolu*, je rekel pametnejši gospod — „toda parite, da vas „Piccolo" in lepa družba ne pripravijo — na beraSko palico!" Ta naj bi ne Slo za boj med obema sosedoma, pač pa za bratsko spora-zumljenje in k temu bi, (po mnenju omenjenega Slovana) največ pripomoglo poznavanje iez'kov in sčasoma zbližanje Italijanov in Slovanov proti nenasitnemu Nemcu. Žal mi je bilo, da sem moral izstopiti ia pretrgati ta slučajni „interwieva. Iz zgornjega je zopet razvidno, da naSa Lahe — pamet še dolgo ne bo hotela srečati 1 A. V. Kako je s slovanskim jezikom pri trž. okrajni blagajni. (Dopis po konkretnem slučaju). — Okrajna bolniška blagajna v Trstu i« porazdeljena na tri posta;e: v ulici Bo^chetto št. 30, v ulici Pozzo bi&nco št. 9 iit ambulaJico v ulici S. Francesco, nasproti trgovski zadrugi št. 1. Na vsakem oddelku je več zdravnikov-specilaliitov. Najprej se moraš javiti v ulici Boscbetto. Ako ni tatn zdra^n;ka zz tvojo bolezen, te po&iljajo na postajo Pozzo bianco ; če tu ni za te, moraš zopet v ulico Boscbetto ; tu so te sicer spoznali, da bolu.eš na kalcinaciji pljučnih cedc, a zato nisi vsprejet v kaso, moraš zopat na ambulaaco v ulici S. Francesco, da ti preiščejo živce. — Tako je potoval revei, mtni zoan Poljak, tri tri dni od postaje do postaje, a slednjič mi je prinesel listek z opombo : .Vsakikrat, ko dotičnik obiskuje zdravnika, naj pride ž niirn toIma6tt. In Sel sem ž njim in vido! na svoia oči, da uradoik, ki vsprejeraa v ulici Boschetto bolnike na zapisnik, ne umeje nobenega slovanskih jezikov — samo laški. — Tam sa čuje : n o n capisco, cosa e 1 parla itd. Ako stopiš pred zdravnika, se ponavlja isti „non capisco" — a ubogi slovanski trpin mora si pomagati z rokami in nogami, da prepriča zdravnika o svojem bolu, posebno če trpi na notranjih boleznih. Ne vem. ali je že kateri tržaških gospodarjev poslal z bolnim delavcem tolmača na okrajno blfgajno! — Neki mož je moral zopet na postajo v Pozzo bianco, kier je bil že prejšnji d*n, da mu pregledajo oči. — Opozoril sem zdravnika, da bi mora i na V3aki poitaii imeti ali »iovanskih jezikov zmožnega uradn ka ali tolmača. Odvrnil mi ie : O t>aj z-iajo v-*i. V tem hipu pa je vstopila ženica z listki v rokah, pa si slišal od zdravnika in „iofersniera" : „Cosa la parlf», coaa la tu >1*. vrzeii so jej li-itke in jo spremljali do vrat. Ženica je mislila, da imn n;en mož pravico do podpore s tistimi listki. V resnici pa k žeio ti listki samo, da je tudi nje mož prepotoval večkrat od po taje do postaje, pa ni dobil rumenega liitka. ki mu daja pravico do j podpore. Tu sta le dva, ali koiiko ie sličnih ia h'iiih slučajev tekom *amo enega leta! Tako se godi našim nevedoim delavc-m, ki so prišli po svoji neveHco^ti v laškv kaco ; bolu.k ne umeje ue uoidnikđ ne zdravnike — ne oni njega. In veadar imrda nima tudi nobenega vpliva in ugleda pri vrdteljia tržsškib socijalictov. Gotovo bj to in ono. In pa ša en odg .voren organ, ki ima n^logj nadzorovati 3t nje in delovanje okra;ne biagajce, in ti je tržaška t 1 a d a. — Nje dolžnost je, da se okr Jna blagajna tuko uredi, di bode odgovtrja.a tuJi v jezikovnem obziru. Znbtevati mor , da ee sprejemajo ^aio uradniki veš'ii dežeiniru ^ezikom in na vsaki amhulanci hi m<"ral biti tthlen tolmač s,iov;.n%kiti jt ziko < ! To zahtevamo od naše vlade ! — Ti pa, slova'»-.k delavec, ko prideš v Trst ali si že tukat r« stanj en, uoiši &e v slovf-n ko Dolporno d lavsko društvo, Corsia Stadion 19, aH v „Narodaem d mu". Tam najdeš »lov. uradike in slov. zdravnike ! Ai marinal rus^i. P d tem naslovom pri-; občil je v „Dom niča del Cjrriera" (i£ 1 .a l 17.—24. jan.) Ai kile L to iz Pcierma poeai « ; p- lno občudovanja in ljubezni do ruskib I mornarjev, ki so kot pr i p-ihiteli Mesineev v pomoč. Podajamo tu slovsnaki pravod, katerega nam je preskrbel sotrudnik g. Ferd« Piemi č: Stopili s trth brodov jeklsnih n« breg ste, arhtogeli plavolali, od koder živo zasutih do vas ječali turobni &o glasi. Na podrtint.h, med d mom in ognjem in vodo, kjer smrt, pogubljenje, prožih ste nežn 1 kot prvi žalja?o roko, oj mnogim v spaseaj«. Oi žal, iz junaške vrste p-1 marsikaj Žrtev j®, in bila med ptujih hiš ka~nen,«m poitiana žalostna mu gom.la. Naj slavo pojo vam pesoji, v^m skromni junaki, Banije sinovi; nnj slave van venja lovor, kjerkoli pristarejo vagi brodovi! Iz tega otoka, ki mesto, tak lepo nekia], objokuje zdaj hkrati kot mrtvo, zginulo ; odmeva srca naj jek, ki narode brati! Nekaj v pomislek dopisnikom o regni-colih. Prejeli smo: Kdo ne pozna v Trstu tistega Jo^l* Šiškoviča, ali kakor 6e sam piše : Siscovicha? t To je mož, d ma iz Brkinov, ki zna tudi slovenski le tedaj kramljati, kadar gre za I«, da mu kateri njegovih s ovenskih podložnikov — napravi kako uslug », Nič manje ni 211a« vsemog ični „inšpektor" j&vnih nasadov Ras-co^ich, ki meni, da kar je iz „ščavarije" (tako za^ramuje nimreč nas Slivence) treba „mandare in malora", Ia tega vsemogočnega „inšpektorja" zvest privesek je Jože R^c.^vich. Ta dva moža torej razpolagata z deli ia zaslužkom v javnih vrtih. Potem se ui iuditi. da so za rsa ta d^la le regnicoli stalno najeti. Ni čudo, da se naše domače pj dolgi dobi poštene službe odslovlja iu meče s« ulico, ako jima niso slepo na vsako uslugo. R-gnicolo mora na v-ako izpraža]tao mesto, ki-jti regnicoli se s"Ojim čud >im ua-rečjem ugajajo dalmatinskemu odnadlema — Hrvatu, ki ]e po — milosti postal to, kar ie, a za kar nima ni najmanjša sposobnosti. Sa] je to, dokazal že o mnogih prilikah. Pri našem magistratu na la tisti kaj velja, ki občinski deaar po nemarnem trati, regoisolo podpira in naš* ljudi zatra I Tak je postal tuii Siscovieh vrtnar jav-:nega vrte. Seveda: sicer bi g. „inšpektor" ■ tudi nioga postal v aa.....!! Z ito tudi vrli Jože hrabro taji, da je iz Brkinov doma. da jo slovenskega pokoljenja. Re3, vredna sta tdea drugega: vsemogočni g. „inšpektor1 iti »j*-go? privesek Jože! „Kranjski renegat*. Pre;eli smo: Na notico, objavi-euo v r»<- d -ljeki številki li-no.sti" pod zgornjim n-»iovom, ž^lim spregovoriti par besedi. Ako ni g. Košmerlj zakrivil proti avoii i slovenski narodnosti riruzega, nL go to, da ui l dovolil govoriti na telefonu slovenski, ga no I smemo še prištevati k renegatom. Ako veha ta naslov ?a g. K. — mor.n veljati tudi aa večino naših trgjvcev, oziroma naročnikov tek fona ! S centralo se malone vsi s!ovea.ki naročniki poslužujejo tujih je?.«~ov in to, ka-k r oiji trde iz razloga, ker gospice na centrali ne zna o slovenski! Ak<» jiia — trgov« ua in drugim na" čaikom — prig varjate, lodgo^ar-ajo unisono: „K do bo čakal pol m s na telefonu, preino ga zvežejo — ako kl šs siovtn^ki ! V trgovini je Cua zlato — p-avij» naši ljudje; ali radi tega — prarim laz — 'ne trebi še, da 83 oni, ki pUcuj^ — ^kbaja nesposobnim t-1- fonskim uradnicam ! Jaz in v .i, ki telefonirajo na teb Coni, ki se ga jaz poslužujem, kliče:o loven-ki in vkljub temu nam ni t eba čikati I Odora-vite vi vsi So venci ii Slovani grdo razvado klicen a v tujih je-ikih in vi f h boste, da niste s tem nn. izguSili! Go pice pa, ki na t'1 fouski centraii ne :uaio n ti što iik slovenski, se b ,do — ako srno mi dosledni — mu* r.-.le n^uč ti to m^l-nko f. ali pa i'i B^^rtj v šolo! Gj£p. Ktišme-lj govori v >voji trgo»mi rad slovanski iu kolikor v m jaz, j tud čl^u n^kater:h naš h narodnih društev (pri nen« je žd nt d 10 1 t). G-a^o, ki bte io i rekli njemu radi 1 le fona, je biiu na * ojern me«tu, a uto pravico grajam jaz trli v-e on« iiaS t rd««, ki meriijo, ^a tel-f-n umeje le a^ki in nem'k' iezik !! A pro po s ! N k^ g . dne ' ni tudi .se poskusit hitrost te efona v lašk. m zika l K ic i i-m s ovensko tvidco trik: »t ia me kikr»t me je cenjena gospica zvezala r. d u^im podjetjem; in 8«'-le, ko sem v četrtič klical slovenski — s-m dobil fcikoj pravi zvo-.o! Storite tuli vi y i tako io naša stvar bo na tem imefa le korjs i ! Si ^enski Telefon, Umetniška noč, V vež« ^ar. doma je rar.-stavljena m4i:a skica o načinu dek racij« vj-like gl dnliščnd droran^ zt „IJrn fc-ii^ko b i*. Načrte za to pr redi te v je (h ovt 1 zu^ni umetnik slikar g. Glob* čuk, ki o-ebno vodi tudi ▼se na r**e. Njfmi pomag^io 11 ii dru™ Š'.eni „Umetniškega k uba SkaN* m d temi posebno agUni si k .r g. Hugo Vikt .r% ki e tu ii .aoiINOST« šter. *6 Stran TTT etd la eio ni pripravak razni faktorji „Dra-»»tič'ipgft drul'TA* odborniki in igralci, kate- i *!alnji bod« tudi n«»top*li naznanjeni ▼eier. Velika flfrialiSks droraaa Nar. doma Ho v snaetn.fiki noii spremenjena r tarobajni viiji »vat, kier kraljmje idealni Apoto in devetero ma7. ▼ poaeboeat bodo nrikazane v vseh de-tdik slikarska in kiparska umetnost in dramatika in m ik zastopniki in zastopnice. Sokoli ica bo prcdstaTljala vicako klet, ob jedne n umetniško feeznieo. V pavzah med raznimi pesnimi triknmi bodo dramatični ig.-alci n: stopili v raznih prizorih v dvorsni in kabaretu, ki bo tunkeiioniral v „umetniiki beznici." Na razna v[*AŠanja odgovarjamo za sedai, da so vabi;eni na „Umetniško roć" dno 6. f.br. vsi »lovanski aloji Trata in okolice ter bližnjih krajih. Glede oblake odoosno toilette velja načelo: Popolnoma neprisiljeno, kakor se k n>u ljub', samo da bo decentno! Izključene 3,» le m a a k e. Sicer pa naj pridejo udešež-niki v plesni ali promenadni obleki, v koatumu ali športnih opravah, dame kratkokrile al; vkčkami, v aarod&ih nošah sli fautaziiekib kostum h. Će mngofte, bi bilo želeti, d:\ »e koitumi prilagodbo miijeju umetniške noči. K-a*;-komalo feijaj motto : Vsi ves lo, neprisiljeno in dostojno. Natančneje rabilo in podrobneje podatke vsporeda priobčimo v prihodnjih dneh. Podporno društvo za slovenske viaoko-š ;lc3 v Gradcu, bo imelo v *oboto due 30 ianu-;rja, ob 8. uri zvečer, v ho'eiu „Steirer-h f" izreden obiui zbor. Poročalo se bo o društvenem stanju, popolni %e odbor in redijo se eventualni prtdiogi. Dobro d:š i bodo vsi priiatelji čruštva in naie velikoiolike mla-dce. Slovensko plarinsko društvo vabi na 3VOJ IV. planinski ples, ki ga piiredi v vseh prostorih „Nar. domaa v L ubijani v p n-de-1 ek dne 1. februvarja 1909 Obleka tu-i»tov3ka narodna ali promerarlna. Vstopaiiia za člene 1 K, za nefleae 2 kr./iii. Znčetek ob 8. uri zveče-. Tržaška trgovinska in obrtna zbornica. „W ener ZeitucgM je objavila: Voditelj tigo-int-kega ministerstva je potrdil zopetuo izvolitev z * 1. 1909 I. Antona di Demetrio pit-dsedniuom iu Eimunda Hichetti pl. Te/ralba p dpredsednikom trgovinske in o bitne zbornice v Trstu. Ruski kružok. Ob^ni zbor tega društva, ki ie bil sklican ca preteklo nedeljo, se ni m gel vršiti redi prepičle udeležbe. To je sicer pripisovati v prvi vrsti slabemu vrenenu in mor a tudi neugodni uri, Vrndar si ni moči ael- ti iluzij o zanimanju za to naše društvo vkij t-mu di im ; tako lepo nal go iu da n je vedno, po rk omnih sv jih močeh skuša, j ustrezati. Ru ki kružok ima gojiti učen e ruskega in vseh drugih slo aosKiia jezikov in je, odi ar obstoji, vzdrževal ^rsto let te i ".je za ru-č no ia. v-aj poslednja leta, tudi za hrvaščino fcli sibičiuo in za češ^ino. D* je s tem tuli dosegel vjpf.h^, d kazuje cela vrsta ti-kih učencev, ki so sedaj ruščine toliko »možni, da l&hko užuajo ruske piac^ ia pesnite v izvirniku, drug h, ki t»o pridobili temeljit» znanje hrvnSč'ne, in zopet drugih, ki lah co obči o z brati Čehi b ez ti ža^e v r.ji-h «m butnem ježku. Število onih, ki bi se zrenjem drug.h slovanskih jezikov lahko z g t .viit ne fsmo id-alne. iimoak tuii materi-i-l e koristi, r.^st med tržaškimi Slovenci in Si >t.ni vedno bol) ; vsi ti si morali pristopiti Hu.k-mu k užku, ki hi ob zad^tui udj-ežbi ihti 'o orga liziri l t.č.Hje za razne slovanske ]tz ke. Opozarjamo na Ruski kruž )k našo infce-K erco, dijaš vo, uredništvo, trgovce, posebno ■i i i št- vit.no uslužoence ra-.n li denarnih in drug h trg > skih zavodov. Tudi pn uSenu jez'kov se da toli za p d bivanje uč" h m č kjii tudi za medse-b- o posp š vanje leziirovnega zr>an>a upiru'lati m d rno načelo orgunicaci e. Op zarjamo na not co uied d:UŠcver.iD>i Test mi! Neposrednji vtisk čašnikih znamk po 6 vinar - v. GI .s m odloka c. kr. tr^o^in-k' ga d r.istersfcva z dne 11. jaanvarja 1909 prev-p ft uprava pri> ti z 15. j*nu~Hrjem 1909 vt sk časniških ^n-imk p» 6 vin r ev na i ovi ke ter naslovee liste. Na »■■Lčn.jša to: ade na po a«u la daje ( v ;: ti poJt i u:>-d. ozi on a ih je povzeti iz! poštnih ?n brzojavnih cdredbeaikor ir. 35 iz j i. 19< 6 in it. 7 iz leta 1909. Nadaljna govorilna razmerja roaređvan jt-u i.>rd cestne telefonske prege Tr.-t—Pazin -Put.i. 7. 21. r. m. se uve leio go o-ilna thz-\ m »a med Pu'o io Pazinom tir Cel;f m. Wi -d l cm, M n borom ic G aacem. OJ jadajoče pristojbine sled-če: P^ in—Cei;e a K*— P.*zin—Wild n 2 k- rj; Pazin — Mr ibor 2 K'— Pnzin—Grad-c ti rC*— Pu a—Celi« 2 K*— Pu a—Wildon 3 k^.ie Pula—Maribor 2 K"— Pula—Gradec iv*— o i vthceg- nar dnega trimiuutuega p gov,ra. ___ T žaika mala kronika« 1 eiik požar v linolejevi tovarni pri Sv. Andreju. Včeraj okolu 2 ure iu poi ponoči je oiia c ulral a cgn egaška poita a obveščena, d i je izbtnhtiii pož v Jinolejevi tovai ni pri sv. Andreju. Z največjo kitre.tjo ^ridrdralo je več (gašk k «02 i parn« brirgtili.icj pod pc; i veljništvom kap. Panla in poročnika Chaudvin na iiee mesta • istoča mn go odili tudi iz ngn^-gaške postaje v ul. Economo na pomoč. K so dospeli ogn ega^ci v biiž no tor?irne so ž* švigali visoki plameni iz poslopja, kjer se na-Laiajo homični laboratorij, skladišča olja in delavnica iapetov ; del streh se je bil že usul. Na licu mesta so se že aahajali ognje-gasci bližnje ladijedelnice pri sv. Marku s parno brizgal ni co. Gašenje Je bilo jako otežkočano po tilni burji; del tovarniških naprav se spkli ni dal veš rešiti. Delo je bilo tem težavneje, ker je v ceveh' voda večkrat smrznila radi nizke temperature. In res, kmalu so od burje bišani plameni vneli tudi poslopje, kjer se nah&ja sušilnica. Tu ie uničujoii element našel v ve-likih zalogah blaga preobilo netila. Sedaj je bila tudi strofama ▼ neposredni nevarnosti. Kljubu ntumornen u naporu ni bilo mogoče zabraniti, da eo ss plrmeni lotili tudi tega podop a in vneli streho, ki je bila prpolnoin« uničena. T*di strojna naprava je bila močro poškodovana, V tem nevarnens položaju so poklicali telefonično na pomoč tudi Dreherje»o pivovarno, čigar ognjegašci so kmalu dospeli na lice me-ta s svojo parno brizgalnico. Istočasno je priskočilo na pomoč tudi moštvo postajne lsdije avstrijske mornarice „Pantber", s parno brizgalnico, Skmpnemu naporu in previdnemu in energičnemu vodstvu komandanta Paoli sc je konečno posrečilo, rešiti vsaj del sušilnice in stropnega oddelka. Radi silne burje je bil tudi Lir jdov trse-nal, proti kateremu je vete* zagar-jal plamene v re-ni nevarnosti. Velik kup pljutve, ki je ležal na prostem v bližini goreče tovarue, je bil uničen od ognja. Od vse jako obS'rne tovarne raklade je približno peti del popo noma uničen. Konečno okolo 7. in pol ure ziut.aj se ie m iglo smatrati požar lokaliziranim. Ob 10. uri je večji drl ognjegascev mogel odrti in gasi'o je n i-dalje le 15 mož. Vsa gaseča možtva so se izvratno izk zala; več ognjrgascem se je vnela obleka, nekateri so dtbili k sreči le ihhko opekline na obrazu in vratu. Tekom požara so prišli na lice me*ta ravnatelj tovarno, več ur dn;kov in delavcev, iaž. Doria, knkor predsednik požarnega rd-Bf-ka mestnega sv^-ta in razui funkciionarjl. Ker je bil tramvajski tir preprežen z b"iz-gnlnimi čermi, fe je moralo u^tiviti cbrat v Šk ^denj; tramvaji so šli le do arsenala. Do tedaj ja težko ceniti Škodo, ki mora pč-č biti veliktinska, gre baje za več s'o-ti^očakov kron. Na zavarovanju je vdeleženo več družb, zlasti Riumone Adriatica di Si-curta ma?jje Assicu-azioai Generali. Delo v tovarni z^ča^no počiva. Brat ranil brata. 33-leten meear Renat Gaardiančič, stanujoč v ulici Cereria Št. 6 je bil \čeraj popoludne vsprejet v IV. odd, bulnišmce radi raznih ra« na g'avi, katere DiU je prizadjal njegov brat, s katerim sta se skreg.da. Prvo pomoč mu ie podelil na zdra>- i uiški postaji dr. Mont«, pozneje pa sta ?a sp-eojiia dva boln .ftks postreinika v bol-ci^nico. Strla ga lokomotiva. Na lokcmot^vi vlaka državne železnice, d spevš ga sinr.či ob 9 uri 12 min. is G-^ric^, so zapazili sledove, iz ka- ' tenb «e je dalo sklepati, da je prišel pod ttroj človtk in da ^e b:l strt. Kakor se je | dozn-lo, t« je nesreča dogodila pr postaji Du-! to vije. Kd i je ponesrečenec in ie ii s*m izvrši) ; samomor ali se ^e pripetila «csrtčj, ui se -zasuo. Ni rcfiiL'torju lokomotive ie vi el jo- ' pio, ki je bii bižkon^ p nes: čeocjv ; potemtakem bi ae dozdevalo, da je bi: izvršuj samomor. Detomor ali pritajevanje poroda ? Pri n jki rodnim v ul. del M- nte šc. 26 vslužbeno 20-1'tno deHo Santo Cjlus^i iz Fa'tore p: i Mauiago v I:aliu so prepeljali v nedeljo zvečer v javno b IniŠnico, k er 'e zdravnik, ki jo je preiskal. vgotovii, da je dvkla ravno-k r porodi'a. 31 d te_u so r^ašli p >d po^tei o v sobi, kjer je d-k a spnla, skrito truplo ^ novor "enćka. Takoi so na:nanili t-t,ar poli-ci i. U'ado'-zdravniška prei'kš a ie dognala, d • je šlo za norm den porod. IM- i po je s::irt nist-.la »'loma ili vsI-.-d priuaoj kujoče poai č babic.-, bide q g iuio še-le ia paran e trup Tru lo o pr oeaii v mrtvašnico pri sv. Ju tu. Sodna komis;ja sej p j noči podala v bol išnico, d> izpraša Colunsi evo. PEKARNA in SLADCiCARNA UIMKO SRERR, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnica ul fllramare 9 V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najbol ših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čai. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni._ Spoštovanjem v. SKERK. ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, vla Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstva svojo moderno urejeno delavnico. v kateri em izvršujejo tbh v to stroko sptditjcča dela točno in po zmernih cenah — SVOJI K SVOJIM! == . V prodajalnici jestvin . Domenico Moreiti Trat, nI. Giuseppe Oatteri št. 20 vogal ulice" Farne t o predaja jtm po n" J zmernejših oenah sladkor, kava, rlx, imeti, moke. naravno maslo surovo in kuhano, vino, pivo ln likerji v buteljkah itd. Specijalltata praških in S. DenJ«lskih gnJaU. Poštne poslljatve po zmernih oenah. Prodajalnica švicarskih ar , JOSIP OPPENHEIM ur«.- in izdelovatelj iasomerjsv. TRST — Corso šte^. 5 — thst (blizu krgigarns V aui) bogata izbera zlatih, srebrnih in kovi-— -- nastih ur. _ — Stenske ure z modernim zvonilom. — Prstani, uhani, verižice itd. ^ po zmernih cenah ■ ■■■ Popravljanje se izvršuje po dngovorhi » cenah in z garancijo Nova prodajal alo a G. 3(ehiayan TRST — Corso Stev. 23 Ni potrebno naročati n Dcnaju URE liikeluate od K 4 naprej STebrne „ „ 9 ti Rte - 26 PRSTANI 14 k&rhtni od K 6 naprej 14 „ i flijam. ^ i o M BUDILKE gbrar.liTi.ne od K 3 50 nupiej Vrhu tega bogata izbera zlatih In srebrnih verižic, uhanov, Britches it«. Restavracija Milano Trst, ulica Stadion štev. 10 Danes mm koncert dnijsii M Prične ob 7 uri. — Vstop prost. Za obilen obisk ae priporoča udani C. Ulllok. Nova izdelovaluiea glasovlrjev :: C. Olivo, Trst ul. Feiice Venezian 13, in nI. Madcnna del Mare 4 (pritličje) GlazoTirjl in Planini - flrtestponi zaiujiH novosti Prodaja — Menjava — Posojuje UglaRanja in popravljanja. — CENE ZMERNE. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij y Trstu v ulici San Jficclo štev. 9 (nad Jadransko banko) Solema od 12. do 1, in od 5. ži sol do 6. is uol popil. Nova prodajalnica ur m dragocenosti O, BTTCHSE (ex druq Drag Vekjeta) GOB SO štev. 38 — T&ST lasproti prejšnje prodajal. MAK TEKjET. Bogaii Izbor ziatanlne, srebrnine, dragoetnoj« ln žepnih ur. Kupuje »n zmenjuje staro zlato In srebro i novimi predmeti. — Sprejema narocfce in popravlja vsakovrstno, srebrnine in žepne ure Cene zmerno, c ===== ALBERT BBOSCH Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na raastavi t Trstu leta 1882. Velika lalon koMovIn in kap ia Tojake in cirilisti. lxvrfiuje poprave hitro in za nizke cene; »prejenan v shrambo zitnnke kožuhovine »r jamči za 3kod ^ prov požaru. UMETNI ZOBJ I Plombiranje zobov Izdiranje zobov l vsake bolečine v zobozdravniSkens kabhietu i)r. Čermak»Jusch; TRST uiica delia Casermi šiev. 13. ii. . ads Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA lil tapetailj PAOLO GASTWIRTH v ulici Stadion št 6 z veliko zbero popolnih sob vsakega sloqa in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke Zamore si fsafcdo ogledati, u da di Di! primoran trni. Zimska sezona!! V debroznani prodajalnici Macoari Sc Progh TRST. ulica Mslcanton št. 9 dobi 8e veiika izbera črnega in fcarvanega moterngga biagj za moške obleke po cena?-*, da se ni bati ko kurenc©. Specijaliteta: pa na in blaga za moške oblek Trpežno birano blago iz t m&jževine 12 del vet. Cglase treba naslavljati na Inaeiatn. oddelek „Edinosti" ANTON PETELIN MARIJA PETELIN rojena FMBJflN! poročena. LOKEV, dne 24. januvarja 1909. \ __ t i je n jboljše in rajfinejša čistilno sredstvo za čevlje Dobiva se povsodi.--- Zastopnik ^lbsrtoIcScschi I ALLA CITTA DI TRIESTE V DOBROZNANI PRODAJALNICI MOŠKIH OBLEK TRST — ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) - TRST novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in č-n^ Obleke z i otroke in dečke od 3 do 10 let. Vel ka «2b ra p letot za moške in dečke. - Povr^n ki m joae z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemska s:a bla^.i ter la-tn i kroj tčnica / t izdelovanje oblek po mer:. — Fustanjaste. srajce, hlače iz bombaževiae, spodnje hla'e. plete i in^ in druge potrebščine za delavce po cenah brez konkurence. — GOVORI SE SLOVENSKO i »obiva m v vseh lekarnah. Wajvspo8neje sredstvo proti r^vmatizxiiii in pr^tiii^: DOBIVA 3E V VSEH L.EKARNAH Tekočina GODINA prirejena v Trstu Rafael Miai, Ukirttl ,,/ila Oella Sala'e" od lebimarjev : sv. Jakoba in Josipa godina, lekarna fanitsc ^ - Steklenica K. iz fTota se ne odpoćiija manje od 4 steklenic proti podi. povzetja ali proti ontidpatni podiijanvi zneska 7 g ?rank«> p-i-t. j ia Biraa I¥ »EDINOST« fc 2* Y TraiH. dne jamna ia U'09 Samomora. Tčeraj ob 3. in pol ur? pope ludre ff fjr» pe'jaii ^ koč jo r. zdravniške postaje ▼ boic:šuico 2i-!etno š:vd:o Marijo Ffct r. bi a s Fr-rčiVr v »lici KandTer št. 1. Mirija Palmin je izpiia prec .šn o dozo r'ete katbolne kinine. V bo.-cišnici su iej t k j izp-ali želodec, a resn^ioo dekle je v velikih boieČiach ob 3 uri po:)o-ladn • izdihnilo. Ni zoano. kai je nesrečaioo tira: > ni obupen korak, so.ii se, da je kila temu kriva nesrečna ljubezen. V neki sobi Malalancve gostilne na Opč nah =e je v nedeljo popoludre v nav-zcčutsti mnrgih gostov z revolverjem ustrelil v sence neki m'ad mož imenom Rudolf Wapsek. I ti je zapustil s svinčnikom p san listek, rekoč, da se dobrovoljno loči iz tega živi enja, ter je cb enem pro=r', naj njegovo smrt sporočijo njegovi v Rojacu živeči »o-progi in naj ga pokopljejo na openskem pokopal š?u pcltg njegovih roditeljev. Truplo samomorilca to prenesti v mrtvašnico. Čini dveh pretepačev. — V krčmi pri „Arcobaleno" v ul. Ghillina 2 fcta v nedeljo zvečer p-išla dva tržaka Anton Toso in Joa. Fabbro, stanujoča v ulici Tcrre bianca 24. Kma'u sta se pričela prepirati s krčmarjcm Petrrm Meccbia. konečno je ra-tal pretep, v katerem je dubil krčmar precejšnjo rano na obrazu iu vrhu tega sta mu rem:la gosta raztrgala telovnik. Od tamkaj sta se Toao in Fabbro poda u v gott'lno „Al Ca^tello di Trieste" v u1. S. Giovsnni 9, kjer sta napadla dva gosta, dela- ca, 24-letnega Justa Allegretto iz St. Quirira blizo Vidma in 43-letnega Julija Pigr.at ter ju opraskali na obrazu in na vrata. Pozvani redarji so oba pretepača cdvedli v z; por in odgovarjati bosta morala za svoje nasilne čine pri sodišču. Koledar in vreme. Dene«: Poiikarp škof. — Jutri : Ivsn Hatonst škof. — Temperatura cčeraj ob 2. uri pcpoludne -j- 0 5 Ceis- Vreme včeraj : Jasno, burja. Vremenska napo red za Primorsko : Lepo, večinoma jasno. Hladni vetrovi. Tržaška gledališča. VERDI. Danes repriza Gkunodove opere „Obsodba Fausta". POL. ROSSETTI. Včeraj sxo imeli srečno priliko slišati slavno Sarfch Berrhard, ki ^e pokazsla ^vojo izvišeco deklamatoriOno tmetn-.st v novi francoski poeiićni igri, „Le3 touff us". Njen g<>vor zveni ko muzika. Gledališče je bilo nabito. Društvene vesti. Ruskega kružka redni občni zbor se bo vrš'i v drugem skl.canju v četrtek, dne 28. r, m. ob 7. uri zvečer, v prostorih ui. Ga-lttti š:tv. 12, III. nad. Ćiani ia on-, kateri se hočejo zaelaniti, ez«rouua vpisati v jedn ga od jezikovnih te* iajev (roškega, hrv. ali srbskega, češkega, evti.tuaiiio tudi po^j-.kega), so vebljeni, psi pridejo n cbčni zbor aii naj ee vanj oglasijo tekr jj tedna pi .meao ali ustme-no v gor:-emeojenih prostorih, ali pa j>ri d-udšt", predsednika, dr. W.fanu. C.»rso št. 37. — Odb r. Opereta „Čev jar baron ' vpnzori Š .Ja-kobška „Čitalnica" prihodnjo nedeljo 31. t. bi, v dvorani „Nar. domau pri sv. Ivano. Začetek ob 4. uri pop. Po predstavi se vr^i ples. Pri predstavi in pri ple&u svira popolni d: uštveui orkester. Obiednem naznanja „Čitalnica" da se pk nedelo nameravani cbčni zbor preieži na nt-deljo kasneje. ^ Tehivfcdno druitvo „Sokol" v Tr=tu. Mi fZ. L)Bratom telovadcem se naznania, da se radi renoviranja po.la v te-x lovi dnici do daljnega ob-.est la te- lo«adt a ne vrsi. — Isto velja za Ig'narfcščai. Vesti iz Goriške. Slovenski obrtniki in trgovci v 8*rlci prir-d o doe 30. isonv. t. \ črmii^H rstfer pri „Ztet.en> TeletJ*" r^b 8 u:i in psi. Svira -ojašfca gedb«. O sti prebitek je „udorinali in tirotmski usfetaon trgovsfeega d uštva v dortci". Vs^pnina C 1, d^tn-o pr-iste. Tahijo se vci k 4egi, prl;atei;i ia znanci, da »e večera udeleže in s trm pomorejo gtnAtno pre-potrebni inštituciji. Razpisana je za šolsko lero 1909/10 ch c. kr. goriški vi5i gimnaziji mesto piofesorja za matematiko in fiziko. Vesti iz Kranjske. Poročnik Mayer obsojen? Govori se: da je prosl di pore črnk M-:yer «lobii osem tednov apora. Ako je to res. tedaj skoro gotoro ni dobii to kazen r^di sf ptemberškib dogodkov ampak radi neke r?ruge afere. Nikar se pa ne misli, da se bo pozabilo ca M*yerjevo septembersko obn^Sanie. Amerikanski izseljenci. Gia^rm statističnih prdatko? ie ie od meseca julija do 31, d cetnbra 1908 povrnilo iz Amerike ekolu 4500 Kranjcev ; med teiai poglavitno delavcev in rokodelcev ter okelu 5°/« kmetov (po-sfi*tnikov). Smrtna kosa. Umrl je bi ši kleparski ccoi&ter g. Srečko Nolli. ftar 63 let. Pekoinik ie b i brat pokojnega rpernega pevca Jor.ipa | Nolliia, tudi izberen pevec in bivši podstarostaj „Sokola". Bil je obče priljubljen in f^poštovRr. j Vesti iz Istre. Na občinskih volitvah v Vodnjanu je v j vsfh treh razredih zm«igaJa ljudska stranka1 (partito popolare dl Dignano). Ita'. libera'ci se volitev niti udeležili niso. Pujski rGiorna-j peto" kar besni od ieza ter pravi, da so se-' danji g^anodarji občios sami — analfabeti in ! to vzlic 2000-letni kulturi! j^jirt ali zidAliiJ«, «id«no do prvega B«d*tropj». M proda po pogojn. NfcMov daje E'iiio«t- © » P S7A Zđ KSVIA f4/ ic elig«'t«n, hiT*i o. kr. orožtiiSki po- fcUjovodj*. 57 let -»r, ti im« 30C0 K denarja, p»<»*jL- kot dadič 5e par asol, n« žali peT.na-uiti * gospodično % sekaj pramofenja ali s kako udovo do 36 l«t (Ako otroci ni i«kljućeao) — ki ima gostilno, ali prodajalno. — Poaudbo, če je mogrit? * alieo, na In^ratni oddel«k Edinoeti pod ,,'i7-letnr- [StoT lite]_'_ 122 flronfi Proti meBeini 86 'pnjvtSjo pri MljClslI GlavmeK w.topu Vzajemne zavaroval- cice na Preseku. Prnrlo C P bel- v^no P° 32 kraJc FiI5P v?dmar rrUUd iz $marij pri AjdovSčini. Trg de'J.a | Valle St. 1. * 97 [ pisarna v vojaški sh«H k*a*Mij*AiMsJt c« tU. k. u«m».i\m milo«. št. 12, v muh tod pasaoLi*<**»a. P„rflq qq hifa z vrtom in lepim razgledom I rUllCi ctJ na mesto, z igTO na krogljo; hiin je pripravna za vsako obrt ali trgovino, ter slufi labko tudi TFtkemu gospodu za dvorec. Naslov poyp Inseratni oddelek Edinosti. '3- Daja no.«Teto in informacije a -»op» kr.r s« titfe novačenja in vojaSke Ir-'«1- luje in odpošilja Tsako vr-rto pr^i*«1 v.»-ja.Skega znitčaja — oproSčenje oi ia »aj ia kontrolni* shudo/, anoie a » voljstvo, ženitbe, doaezanio zako-t'tik no«ti gleie prezančne Hlu^^a, ^aproj^tja v vojaSke iole itd. — PooblaSčona ta* «»-pati atran':e pred upravnimi obS>»m jam*. Posreduje v najteiavnejth slučajife. — Sevanje hitro in točno URAD N S URK: Ob dblavniicih o.' ^ -. ,»- edp. :n 4.-7. pop. Ob nedeljah in prazni >» >jd 10- .2. o- M. g _ ■ C^fti'Fo mizarski mojster, Trst, nlica JU bi p OlUild Belvedere štev. 8, izvršnje vsakovrstna mizarska dela. 33 jl: |(| i piearri^ketrR j.raktikanta i^če mladenič; lf»cSlO dober Bloveneki korespondent, v kakorSni-koli ^ecji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov po->e ..Edinost". - n„-.Joni zemljišč?, oddaljeno eno uro od Trmi Od lil fetat katero obsega 2 orala. Zraven tega $e malo poslopje. Cena K 5000. Več se poizve pn Leopoidu Dekleva, Vremski Britof pri Divači. 1111111 OOr- fl iavnih hrastov, posebno ugodnih za pilote, iz lesov pri Dolenji vasi na Krasa je na prodaj. Poizvedbe in ponudbe) Otonu Pl^j c. kr. notarju v Ornomlju ra Kranjskem. 136 jffrturo petruzzi pok, ^nt. kovač-mehanik za stroje ln motorje Tovarna štedilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. f^aCS.**« Pekarna Josip Stniof Trst, ulica S. Giustf> X Zaloga na debelo ulioa 8 Olnato it. 1 Filijalu« Piazza Voaahla it. 6 (Itmr ij svež kruh trikrat na dan Angleški ia n»rodai prepdenci (kLitotlai i na dom>. — J«stTina in tolonijaluo i« lahora nap<>iJ«kH in bulunjfka zuioal tar »okf ie j r - Ife ograkih milinor. -- Olje, jesih, milo itd. ■ Pošljejo se postne posiijatve od 5 kg aa^rej. late mi ii tm MALI OGLASI Se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat voZ. llajmanjSa pristojbina stane 40 — — — Pia?a se takoj. Črevljarskega delavca črevljev se i5če. Naslov pri „Edinosti". za popravljanje - - - 7oInno vipavskega in i tr->kega vina od 24 do £nofouov, in fonoRrt'OT. Zaloga priprav za to?lt1 i>lr". Lastna .Hlavnica ra popravljanje «!▼. strojev, koles, aiotokolee i«-: • Velika zalopa pripadkov po tovar. TELEFON štev. 1734. Prodaja tudi koruzno perje za p? s eKe m. ud. ZESLQUBXTI'S nilca LHlei da Fai siriu l itiRei ii. Cr.io i-ai. ■ Odpili se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloti* Kadilske in iJolonlsKs zmssi s pridejano tvornico domače zmesi ::; vsak dan Svožo. Podpisana st? priporoča slav. občinstvu, g<»i v- > zadovolji vsaki potrebi, u'laufl MELANY MliMZI /ž/ / ^ ///,' ć // n PLESNE OBLEKE, trn Kravate, rokavice, perilo BOH1NBC & Co. Tzst 17 ulica delle Torri št. 2 TR3T Via San Lazzaro (za cerkvijo sy. Antona novega) Zimsko blago pod lastno ceno TELEFON štev. 22-05 == Jutri (6rt?do) ob 8, in pol zve* čt-r se vrši seja ve.se'ičntga odseka. — Na zdar! Gospodarstvo. Pokojninski zavod češko- lovanskega de-Rarstva. Oziroui na članek pud tt-m u^s»ovoui v cedclj ki številni pripomniti je, da ae z -murejo v a priglasila k spi'šnemu pokojniG-skeiLU zavodu duiiajbktmu do 28. januvaria 1909 pri političnih urad.h preklicati. Dolžuott vsakega slovanskega d-lodu]aica je. da to takti f-to i, to č;m preje, ker v smisiu oglasa d^žrimb uradov 2$p!(šnega društva z dne 29. dec 19( 8. objavljenega v č«soj isib, ne su^e kiti prtstop iz tfgs v radomtstne zave d.' spojen z mktkimi zapreke m', Da kar ke int ,-resertf, za slučaj, da bi se jim pn tem dri lale ovire, Ibhko vedno »kiicu e.o. Pozivijfcmo korai punovro dlsd d.iodujalce, da vpiše o svoje uradnike v goii omenjani zavod, ki nud: za- aro^aiiemu uradoišivu več : ugodnosti, neg splci pokojninski zavod in ki bo naUga svoje folije pri slovanskih zavtdih ter lih • lem podpiral. Nar. delav. organizacija Po dr. Tumovem shodu se je nabralo ▼ nedeljo v S*. Križu na osmici g. Košuta (Renzio) 5 K 10 v. za „Narodnega delavca*, iti veli zaledni križani! ———iaaB—wa Trgovina z manifaktuniim blagom Aut. Saiizin pok. Frana ■i'BST — ulioa Barriera vecchia stev. 11 Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje. spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE. ¥ novi prodajjalnici ^ F. COSTANTiN? TKST, uliGa S. Lazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona novega — se prodaja — izvrstno olje po 88 stotink. CV\\\\\\Y\ \\\\\\v\\\w\\\N \ - ^ Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije «1. Salmr. rii Ponte della Fabra 2 (vogal Torre^ite) ul. Poste f»uo o Aila cittk di Lomir* Velik izbor izgotovl>eoih oblek za in iu " :ke toatumi za otroke. Površniki, u.o^ne jope, kožuhi m rHTnih pH'etot^.v Ohlpk 7» dom ia delo. D».a oblake. Tirolski loden. Nepremofiji i plalfi pristal »f crle^ki) 8pecljal = t©ra blago tu- ;n inozt- n ih tovarn. Izgotov'jajo se obleke ptj meri po uaj modi, točno, soiidno in ei&^antno po nizkih c. in. : M. STEKLiENlCA je najbolja tinktura xa lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavoiaso, kostanjevo, čmikaito, črn* tavo. 3 K v odlikovani lekarni PRENOSI Fošiljatve po poštnem povzetju. .^v . X V\ j SE Novo pogrebno podjetje pisarna In prorfsjatna Via Vincenzo Betllni 13. leltifon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica MaaBimo D* Azeglio fit. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najeleganinejše vrste v odprtihf kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okraiene lesen« rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da ee ei bati konkurence. Za slučaj potrehe »e uljudno pripoiočajo HENRIK STIIŠETJ in dra<$i i Bogo & i! Fino bi?ii n: ar f itut ima svojo hojc i>roda-jalnfco v ur v Tiiiite ul. Vinc. Bellinl 13 ■ »sproti cerkr« svet Antona novega Vsakovrstn* vtriiic po pravih tov. cens M* Millovak mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 iz rSuje vsakovrstna Rovasna in mehaniška deia kakor tadi nikelovanja.