Vszebina. 1. Klekl Jozsef: Marija Lankovicska, negda Tisinszka 65 2. Zdrava Devica............68 3. (kj.) Mvuk za meszec m&rcius......69 4. (szj) Vesznicski kepi..........74 5. Klekl Jozsef: Poszvecsilvanje oltara Szrca Jezusovoga 75 6. Marijin: Marijin liszt..........80 7. Zdrav, o Jozsef...........84 8. Szlepec Ivan: Cslovek.........86 9. S: Eden prijalel Szrca Jezusovoga.....89 10. Bassa Ivan: Iz zgodovine szv. materecerkve . . 90 11. H—H.: Szv. Jozsef..............92 12. Rednikov odgovor...............96 Ki sesč liszt v dfiblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef plebanos pri szv. Szebestjani, posta Battyand, (Vasm.) Prvi sznopics sze zse vees ne dobi! 9 Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. •><^><» ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA POBOZSEN KESZECSEN LI3Z\/ = X. lili lili II I I lili lili II I I II I Illllll^lllllllllllllllll Marija Lankovicska negda Tisinszka. Gda sze je escse na Tišini csasz-tila podobica „ matere miloszti", gda escse nikomi niti na miszel ne prišla mogocsnoszt njčne zgiibe, je meo vu lankovicskoj krajini eden bogabojecsi szamec to vupanje, ka tam edno veliko romarszko meszto nasztane, kak nam to szvedocsi odnjega O. Herzog Placid, piszatel njegovoga zsivlenja. Zvao sze je Weisz Tomas z fare Salla. Najraj je pred tisztov lipov klecsao, kam je tisinszka Marija prenesena. I gda bi ga pitali zakaj ravno tu tak rad moli, je odgovoro: „Tu ednok veliko romarszko meszto nasztane na cseszt Materi Bozsoj, redovniki bodo tu prebivali vu szivoj obleki; vu zacsetki jih malo bo, potom vszikdar vecs, ki bodo Bogi na diko i Mariji na cseszt delali; ali edna nova, brezbozsa vera je pre-zsenč i bode to romarszko meszto piiszto i zanicseno; — ali naszlednje li naz&j prido redovniki i osztanejo tu do konca szveta". Csiszte duše vnogo zvedijo od g. Boga; csiszto je zsivo tč szamec tudi, vreden je bio zato zse szto let prle zvediti, ka sze bo nigda v Lanko-vici godilo. Ne szamo to, nego drugo je tiidi naprej povedao te pobozsen mozs po bozsem preszvetlenji. Naprej je povedao razširitev lutheranszke vere, Voitsberg meszta porušitve, zviin toga ednomi goszpodi, ki ga je norcslivo pitao „no prorok, povej mi, k&ksega szpola i kakse farbe zserbe mi szkoti kobila i kak jaz merjeni", ga pokarajocs za norca-delanje iz bozsih recsih njemi odgovor da od zserbeta i od njegove szmrti i oboje sze pripetilo. Glavo szo njemi vzeli v Graci, kak njemi je naprej povedao, ar je nepazlivo sz konjom bujo edno z dvojcseti noszecso zsenszko i sztem trojo szmrt zroktivao. Pobozsen Tomas je vszako leto hodo v Marijino Celje na bozso pot i gda bi obszlednjim hodo, domopridocs je naprejpovedo den ino viiro szvoje szmrti, i kak je naprej-povedo tak je tiidi mro. Szveto je zsivo, szveto je tiidi mro. Pokopon je poleg farne cerkvi szv. Petra i Pavla apostolov vu Salli. Po tom pobozsnom mozsi je viipanje i csakanje razširjeno zse szto let pred preszeljenjom »tisinszke matere nuloszti" med lankovicsdri, ka bodo meli romarszko meszto, gde bo Blazsena Devica Marija vnogo uebeszkih dobrot szvojim vernim delila. Zselenje sze njim je szpunilo, Tomasovo prorokiivanje je na isztino prišlo. Dobili szo „tisinszko mater miloszti", csesztili szo jo i vnogo, vnogo dobrot po njoj dobili. Glasz te csiido-delne podobe i po njoj vcsinjenih csiidnih del je priso naszlednje pred Sigismunda, krala vogszkoga i caszara nemsko-rimszkoga, ki je dao edno kapelico pri lipi zozidati, kam je podobica z lipe prenesena. Kapelica dnesz den sztoji i jo romarje radi obiscseja. Zove sze Gradnerva kapelica, ar sze je Gradner Jurij zvao on plemenitas, na koga je krao zaviipao szkib i pazko pri zidanji kapele patrebno. Te plemenitas je bio te imajitel grada i imanja Lan-kovicskoda. Mro je 1. 1476-ga i pokopen je v Strassgangi poleg Gr&ca, v sterom meszti je escse zdaj sztojčcso farno cčrkev dao zozidati. Kapelico je caszar szamo za szilo dao gorposztaviti, on je cerkev scseo szpovati na cseszt tisinszkoj Marijiki, a]i bojne i szrart szo ne njemi, ne njegovomi naszledniki Albrechti II. to dopusztile. Najvekso szilo za zidanje cerkvi je napravo szvčti Janos Kapisztranszki, ki je od 1451—1456 leta po Vogr-szkom i Ausztrijanszkom poszlan sz popunov oblaszljov od szvete rimszke sztolice, nepresztrahsno glaszo recs bozso, zvao J udi na pokoro i csilde delao. Po njegovom goripozvanji genjen Gradner Jurij novo prošnjo da pred caszara Miroszlava III- ga, ki je zidanje cerkvi szpiszmom stero je v pondelik pred szvetim bozsicsnim dnevom po narodjenji Krisztusovim 1. 1455. v Graci szklenjeno potrdo. Leta 1456-ga szo zacseli cerkev i szamosztan zidati, blagosz-lovili szo jo pa 1- 1468-ga Uberecker Jurij, gracski piispek na prošnjo O. Gabriela a Verona, Franciskanszkoga pro-vincijala. Za gorobdrzsanje szamosztana i cerkvi je najvecs dariivao imentivani Gradner Jiirij. Ali na velko pomocs je bio redovnikom caszar III. Miroszlav tudi, ki je vnogokrat nje pohodo i v szamosztani prebivao. Nad gornjim pragom hizsicske, gde sze je red zdrzsavao escse dneszden sztoji njegov kep i napiszek latinszki „Sacratissimi et invictis-simi Romanorum Imperatoris Friderici 111. cubiculum" (Preszvetloga i neobladavnoga Rimszkoga caszara Miroszlava IH-ga bizsicska). Klekl Jozsef. (Dale.) Zdrava Devica . . *) ^j|drava Devica, . Boga Rodica, Ti szi lepi cvet. Blazsena zsena, Rozsa rumena, Szveta Maria. / Ti szi z korenja : Jesse sztvorjena ; Ti szi lepi cvet. Blazsena zsena, Rozsa rumena, Szveta Maria.. Oh zsitek pravi, Sztiidenec zdravi, Ti szi____ i Szunce preszvetlo, Pravice szteklo, Ti szi ... . Cvet porodjeni, Vrt ograjeni Ti szi ... . Zdravje betezsnih, Veszelje zdravih, Ti szi ____ t ■ Mati preszveta, Poštenja vredna, Ti szi . . . *) Sztara szlovenszka peszem z Vidonszkoga rokopisza. Nebe kralica, Bozsja rodica, Ti szi ... . Bojdi ti dika Vszikdar velika, Ti szi lepi cvet. Blazsena zsena, Rozsa rumena, Szveta Maria. Amen. Navuk za meszec marcius. retja nedela vu poszti. Szvčte piszmo nam veeskrat gucsi od taksih liidih, stere je hudi duh obszedo i meo vu szvojoj obl&szti. Denesnji evan-gelium nam tiidi pokazse eden taksi zsaloszten zgled. Pred Jezusovim trplenjom je meo velko oblaszt na cslovecse telo tiidi, zato njemi je doptiscseno bilo nje mantrati, trgati, njim jezik zavezati, kak je vcsino tomi nemomi v denesnjem evangeliumi tudi. Ali od onoga vremena mao, ka nam je to blazseno krizsno drevo zveli-csanje szpravilo na telo gledocs ne ima takse oblaszti, ali ma jo na diiso gledocs po dopiiscsenji Jezusovom. Zakaj ? Naj bi szi po dolipotiranji szkiisnjdv vu nebi placso szpravili. Ne ima na telo gledocs oblaszti, kak nikda, nego ma na diiso gledocs; diiso szkiisava, v greh zapelava ino jo szlabi i po toj szlaboj duši jezik cslovecsi kelikokrat zavčzse. Diiso ti szlabi i po njoj gratas neimi lubleni ocsa ino mati, gda bi duzsniva bila hcsčr ali szinii karati, i mucsita, neimiva szf.a; vino i pecsenka vama zavezseta jezik, stero vama bodocsi escse niti ne pod stelingo szli-secsi zet kupuje za volo od Boga prepovedanoga i odvaj dopiiscsenoga gresnoga znanja. Diiso ti szkusava hudi duh i po njoj sze ti jezik zavezse lubleni mladenec, gda csiijes neszramne, neverne, Bogi protivne gucse i neviipas proti ali dolipovedati. Diiso ti szkusava hudi diih i po njoj sze ti jezik zavezse lubleni katolicsanec, gda krivoverca szrecsas ino njemi neviipas napamet prineszti tiszto ime, stero szveci i angelje tak nezgovorno postujejo vu nebi; neviipas sze pokloniti: Hvalen bodi Jezus Krisztus. Ka pa gda jiitrnco, vecsernico, ali poldnevnico zvoni, viipas moliti? Zavezse sze ti jezik jeli ne ednok?Po kom? Po tisztom hudom diihi, ki ti diiso szkusava i oszlabi. Ne bom ti vecs prilik naprejnoszo, iz naprejdanih moreš zarazmiti, ka ti hudi diih vecskrat zavezse jezik, csi glih ne ima oblaszti nad tvojim telom. Po tvojoj diisi to vcsini, stero szlobodno szkusava po Jezusovom dopiis-csenji. Jezus je zvracso toga nemoga. Ti sze tudi lehko zvvracsis prinjem. Tuje viizmena szpoved, mocs sze dava pri njoj za szlabe diise, nescses mocsen biti? Tii je vii-zemszko precsiscsavanje, v sterom vracsitel hodi k betezs-nim diisam i njim zdravje deli, nescses ga zadobiti? Oh hodi draga diisa, hodi k szpovedi i po szpo-vedi k szvetomi precsiscsavanji. Pod szmrtnim grehom sze je duzsen vszaki katolicsanec okoli vrtizma poleg strte od szvdte materecerkvi dane zapovedi precsisztiti. V nasoj szombotelszkoj piispekije to vuzemszko vremen trpi od druge, posztne nedele (te den sze zacsne) do Jemsovoga vneboidenja, (te den sze dokoncsa). Ki sze vu to m vremeni ueprecsiszti, szmrtno zagreši i csi bi vtegno naglo, brezi pozsaluvanja mreti, katoli-csanszki duhovnik ga neszme pokopati. Nekaj vam razlozsim od pripravlanja k szvetomi precsiscsa vanji. Neszme k szvetomi precsiscsavanji sztopiti, ki ma szmrten greh na diisi; more sze zato prle szpovedati. Csi sze je ocsiszto pri szpovedi i szmrtnoga greha vecs nescse nikak poznati, delati, te sze naj lepo pripravi k szvetomi precsiscsavanji. Kem bolsa je priprava, tem vecs miloscs da szveto obhajilo, tem vecs mocsi dobi nemi jezik, ka bode v novih szkusnjavah sze znao razvezati i vero vadliivati. Na kratci te bom nagovarjao, pazliva bodi diisa krscsanszka. Po szpovedi daj hvalo za odvezanje tvojih grehov; po hvalodavanji ne moli taki pokore, (nacsi ne, kak csi bi ti tak nalozsena bila, kabi jo vcsaszi po szpovedi mogeo opraviti), nego pripravlaj sze k szvetomi precsiscsavanji i 1. obudi szi vero. „ Vszaki k Bogi prihdjajocsi more verVati, ka on jeszte" pise szv. Pavel apostol. Ti knjemi prihajaš, zato moreš vervati vunjem. Obudi szi tak vero i zgucsavaj szi pred ol-tarom klecsecs: Jezus, jaz verjem, ka szi ti tli v oltarszkom szvesztvi zaisztino nazocsi. Ocsi mi nevidijo tebe, ali vera moja mi od ocsnoga videnja sztalnese szvedocsi, ka szi li tu, ar szi ti dao oblaszt katolicsanszkim mesnikom, ka morejo kriih ino vino na tvoje szveto telo i krv obrnoti. Verjem, ka pred zsivim Bogom klecsim, pred tisztim, ki sze je kak malo detece od Device Marije narodo, 38 let zamene tezsko zsivo na szveti, trpo i mro, Szrce sze preszmeknoti dao, pokopan je, gori je sztano, vu nebo je so, zsive tam i tu na oltari i vecs nikdar nemerje. Ta mocsna vera sze dopddne Jezusi ino ti veliko mocs da, liibleni krscsenik, csi ga zsnjov k szebi vzemes. Ki szem-tam gleda pred precsiscsavanjom, sze rezsi, sze njemi vszaki drugi hip zeva, ne ima te vere vu szrci, ne bode meo tudi mocsi vu diisi po precsiscsavanji i ravno zato pohitroma nemi grala ponjem, gda bi mogo szvojo vero, szvojega duhovnika, escse vecs pravim, szvojega Jezusa zagovoriti. Richard, angleški kr 1 je ednok zablodo vu logi. Da ga je nocs doisla i pod milov nebov je ne scseo pocsivati, vogeljezsganjara proszi, ki je v logi kucso meo, naj ga na sztan primle, ve njemi dobroto obilno placsa, da je on njegov krao. I ne njemi je vervao i ne ga scseo gori-prijeti. Na drugi den kral domopridocsi ga da v kraleszko palacso zazvati i pred szebe posztaviti, Na kraleszkom sztolci szedecs med szvojimi plemenitase pita krao toga zsganjara: me poznaš ? Ne recsi odgovoro, od sztraha je tam vkupszpadno i mro. Na szodbenom sztolci szedecs med millioni angelov i szvecov bo tebe tiidi pitao ednok Jezus na szodnji den : me poznaš? Jaz szem bio vu cerkvi i ti szi to ne vervao, gucsao szi, oszmejavala szi sze, ne szi me molo, escse druge szi pacsila, poznaš me? Ti ne merjes na to pitanje, ar po gorisztanenji vecs ne bo szmrti, nego trpo bos i trpela za norcadelanja z Jezusa Krisztusa vu pekli veki-vecsnom. Tam zse szpoznas, ka je Bog prebivao vu kato-licsanszkoj cerkvi v oltari, ali te zse keszno bo to szpozrianje. 2. Obudi szi vupanje. Zaisztino i mocsno i trdo pravi klecsecs pred tvojim Odkiipitelom liiblena duša : Moj dragi Jezus viipam sze vutebi; viipam sze, ka me ne osztavis; viipam sze, ka me bodes pomagao. Viipam sze ka mi teliko miloscs podeliš, ka bom sze zsnjimi znao velikih grehov ogibati, bozse zapovedi zdrzsavati i tak pekla sze odszlo-boditi i v nebo priti. Oh liibleni krscsenik, kaj sze pa nebi viipao vu tvojem dobrom Odkiipiteli, da ti on vecs miloscs scse dati, kak szi jih ti vozmiszliti moreš. On je pravo szvojim vucseni-kom „Viipajte sze szinki, jaz szem szvet obladao". I ti szi tiidi njegov vucsenik, ar szi sze vcsio njegovo katolicsan-szko vero i njo obdrzsavas. Ki ti je kaj obecsao, od njega zselno csakas obecsano recs, pa ti cslovek dosztakrat nemore obecsanja >szpuniti. Jezus ti je tiidi obecsao, ka te nikdar ne osztavi „ne osztdvim vasz sziromake, pridem kvam" je obecsao on. Vii-paj sze zato vunjem pri szvetom precsiscsavanji. On nemore szvojega obecsanja prelomiti, ar je vszegamogocsen, najszvetesi i najvernesi. Ocsa ti je on, viipaj sze vu njem, liibi te; paszter ti je, viipaj sze vu njem ovcsica, da ti jeszti i piti; zdravnik ti je, zvracsi ti duševne rane; radodaren je, obogati te sz szvojimi dari, oh viipaj sze zato vunjem diisica odkiiplena. Ali szi zse pozabila kak te k szebi vabi : »Hodite kmeni vszi, ki sze trudite i szte obterseni i jaz vasz oleh-kotim!" K szebi te zove nevolna diisica, kabi te omocsio, kabi sla po recsah zldtoviisztnoga szvčtoga Janosa od njegovoga sztola, kak oroszlanje, steri szo zsivi, kak ogenj. 3. Obudi szi lubezen. Zliibčznoszti te kszebi zove, zliibeznoszti idi ti tiidi k njemi. „Ki ma moje zapovedi ino je obdrzsi, on je, Jci lubi mene", pravi on. Nakani sze zato pred szvetim precsiscsavanjom, ka bodes vsze ujegove zapovedi verno zdrzsaval. „SzineJc moj bezsi od grehov, kak od lica kacse" veli ti njegova recs. Pozsaliij szi pred ol-tarom z cele diise tvoj krivi sztopaj, sz sterim szi ne od greha nego knjemi sze priblizsavao. Obecsaj njemi iz te liibeznoszti, ka celo njegov scsčs biti, ka nikaj neptisztis vu tvoje szrcč, kabi sze njemi ne dopadnolo, ka nikam ne ptisztis tvojih miszlih, gde njega nebi naisle, ka nikaj nebodes iszkao sztvojim zselenjom, kabi sze njegovomi Szrci protivno vidilo. Ta liibezen lubezen porodi, stera tvoj nemi jezik razvezse. ka bos znao dicsiti, hvaliti tvojega Jezusa i ne ga zatajiti. „ Vera viipanje, lubezen v szrci naj gori" pravi peszem. Prav pravi, ar po Jezusovoj zapovedi pravi. Vszik-dar naj gori vu našem szrci, n&jbole pa pri szv^tom pre-csiscsavanji. „Ki je moje telo i pije mojo krv, jaz vnjem osztanem i on vumeni" pravi liibleni Odkiipiteo. Jezus je vu tvojem szrci i ti szi vunjegovom, lublena diisa, szpoz-naj to veliko szrecso, to nezrecseno miloscso. Jezus vu tebi, ki je szvet i pekel i greh, i hiidoga z duha i szmrt obl&dao, i ti szi prinjem i vunjem, szirota, szlaba, grešna, boga, ndga, betezsna diisica. Szpoznas ka je to? Geni sze duša, razvezsi szi nemi jezik, gucsi szi sztvojim zarocsnikom po szvetom precsiscsavanji klecsecs, dokecs te ne odposle od szebe. Tvoj razvezani jezik je mocsen i gibki zse vecs ; v krv Jezusovo je namocseni, neboj sze nikoga vecs. (kj.) Vesznicski kepi. n. repek Tomas je vu szvojih najlepših Ietah priseo vu Golobojek za duhovnika. Pun raocsi, delaven cslovek, ki je zse doszta hiidoga csuo od Golobnjeka, ali ne sze je zoszagao, gda je vu zapuscseni farov sztopo. Szkoro ravno szamo zato sze proszo vu Golobojek, ar je tak malo dobra csiio od njega. Ne szamo ime, nego i szrce njegovo je krepko bilo. Dober vojak je bio, tak sze ne bojao vojuvanja. Csi je na telko od Boga odsztopila, na telko sze z szebe szpozabila ona obcsina, vsze vecs szi zaszliizsi pred Bogom i szvetom on, ki njo na nobro pot nazajszpravi. Tezsko delo de to, ali sztalna vola i mirna potrplivoszt more szvoj szad prineszti. I csi szo zse vnogi drugi med takse neprilicsne okolnoszti posztavleni szvoj cil doszeg-noli, zaka bi sze te on zbojao vcsaszi vu zacsetki ? Z taksim vupanjom je sztopo Krepek To mas vu szvojo faro. Nindri je ne vido kaj veszeloga, ali zato je volo ne zgiibo. Zse pride na vsze dosztojni csasz, tak sze je tros-tao od dneva do dneva nevolen pop. Vucsitel je zse dold-jao vsze vilpanje, ka bi sze ta obcsina pobosala, ali ple-banos sze je z njov neobtriidjeno escse dale mantrao. Ali gda sze je zse edno pčt let zaman mantrao, te je on zse tudi zacsao dvojiti. Zse szi je drugo faro iszkao, naj sze mantra z Golobnjekom sto drugi, on je zse szploh szit z njim. Ali pa naj nancs nema z njim niscse truda, tak je vsze zobsztom. Tak da bi bozsa kastiga tehzsila vesz celo vesz, stera sze tak more potuniti. Ne trbe popa vu Golobnjek. Zadoszta je, csi je tam zsidov ostarjas. To trbe Golobnjekarom. (szj.) (Dale.) poszvecsiivanje oltara Szrca Jezusovoga i podobe Szve-toga Alojzija pri Szvetom Szebestjani. vala preszvelomi Szrci Jezusovomi, szrcsno moje zselenje sze je szpunilo. Oltar Szrca Jezusovoga szmo goriposztavili i blagoszloviti dali na prvo adventszko nedelo, decembra 3-ga preminocsega leta. Da szem vu tom liszti oproszo lublene duhovnike i szlovenszko liidsztvo, naj mi bodo na pomocs pri tom dugovanji, od steroga csakam vnogo dobra za moje farnike i vsze krivovernike, vu tom Jiszti tiidi naz-namin, kak sze je blagoszlavlanje vršilo. Pred zacsinjan-jom popisiivanja te szlivnoszti sze escse ednok zahvalim vszem dobrocsinitelom moje cerkvice. Naj njim povrne vszaki trud i vszaki filer liibleno Szrce Jezusovo na tom szveti szmiloscsov, na ovom pa szplacsov nebeszkov: naj » njim da szvetloszt prave vere, mocs krscsanszkoga vii-panja, sztalnoscso bozse lubeznoszti na zemli, nezkon-csano veszelje pavu nebi; naj njim da mir i blagoszlov pa vszeh njegovih blazsenoj Margeti vcsinjenih obecsanj je naj vcsini delnike tii i tara; naj da tem pravicsnim miloscso za vekso szpravicsanje, tem szvetiin na vekso szvetoszt, grešnikom pa na szpreobrnenje; naj da decsici blagoszlov ocsinszki, mladini neduzsnoszti cvet, sztarisam potrplivoszti kincs, vszem szrecsno szmrtno viiro, ohkraj-senje purgatoriomszki mok, hitro videnje nebeszkoga szun-ca, szamoga szebe. Vsze njim zselem i vszem to zselem i moje zselenje nakratci sztemi recsmi dokoncsam, vu sterih je vsze notri: Jezusovo Szrce naj bo vase i vi bodite njegovi lubleni darovniki i vszi pomocsniki na tom i ovom szveti! Csi je glih po bozsoj szveloj voli ne lepo vremen bilo na den blagoszlavlanja, itak je vnogo liidih vkiip prišlo tak z blizsanjib, kak z dalesnjih far. Escse z tor-janszke i szcserenszovszke fare szo nasz poglednoli. Naz-nanje szmo pa dali vsze okoli gda bo blagoszlavlanje i prišli bi tudi escse vnogi, csi bi je vremen i pokvarjena pot nebi zadrzsala. Molili szmo pa za vsze, za nazocsi bo-docse tak, kak za ne nazocsi bodocse i zseleli szmo doma osztalim tak kak k nam pridocsim blagoszlov z recsmi na lepo okincsena i pred cerkvenimi dverami gorposztav-lena vrata zapiszanimi recsmi: »Verni knara pridocsi z farniki našimi Od Szrca Jezusovoga bodite blagoszlovleni!" Blagoszlavlanje sze je sz precesijov zacselo, v ste-roj je nazocsi bila mladina, decsica i kotrige Szrca Jezusovoga szgorecsimi szvecsami. Pred podobov Szrca Jezusovoga szo neszli mladenci med velikim seregom v belo oblecsenih deklin podobe praskoga Jezuseka, szvetoga pado-vanszkoga Antona, szvetoga Vida i szvetoga Jozsefa. Za podobov Szrca Jezusovoga szo sli duhovniki dr. Ivanoczy Ferenc szobocske okrogline esperes, Klekl Jozsef szebest-janszki plebanos, Kocjan Stevan nedelszki plebanos; zvun teh escse Dekan Janos grof Batthiany Zsigmonda dece vucsitel, kotrige driistva Szrca Jezusovoga i Oltarszkoga szvesztva pa vnogo farnikov. Po poti iz farofa do cerkvi szo sze litanije popevale, pri podobaj szo pa szvetle zvezde ptiscsajocse szvecse zsgane, naj nazocsi bodocsim na pamet prineszejo ono z szvetlih zvezd szpleteno korono, stero po podobaj znamenuvani szvetci i Szrce bozse v nebi noszijo i stero ednok tudi oni zadobijo, csi po njihovih szledah bodo hodili. Vcerkev pridocs, stero szo farne dekline lepo okin-csile i szvenci oplele, sze je blagoszlavlanje szpredgov zacselo, stero szo gp. dr. Ivanoczy Ferenc tisinszki plebanos meli, ki szo vu njoj lepo, zsivo i ocsividno dokdzali kak veliki haszek noszi našim dušam csasztenje Szrcd Jezusovoga i szednim tudi globoko vu szrce zapi-szali farnikom i njihovomi plebanosi lubezni duzsnoszti, stere eden do ovoga morejo meti. Vcsinoli szo pa to zato pri toj priliki, ar szo Klekl Jozsefa za plebanosa szebest-janszke fare tudi zdaj potrdili, gda szo njim klucse cerkvene i knige evangeliumszke po blagoszlavlanji oltara med lepimi opominajocsimi recsmi pred velkim olt&rom prekdali. Po predgi je blogoszlovlen oltar sz nanjem sztoje-csima podoboma szv. Jozsefa i szv. Vida, po sterom sze je zdignola lepa peszem: Naj sze zdigne peszem mila Szrci Jezusa na csaszt . . . Po odpevanji te lepe peszmi szo blagoszlovili podobe szv. Antona i prdskoga Jezuseka. Veliko meso szo domd-csi plebanos meli szvesztvom pri novom oltdri, vecsernice pa Kocjan Stevan nedelszki g. plebanos tudi pri novom oltari. Okoli strte vilre je bilo, gda szo dokoncsane vecser-nice, pri sterih je vkiipszpravleni veliki sereg iz szrca po-pevao litanije od Szrca Jezusosoga. Da je zse tmica nasztanola, cerkev je oznotraj i ozviinaj lepo razszvetlena, pri steroj szvetloszti szmo to proszili od Szrca Jezusovoga, naj nam da priti vu njegovo szvetloszt. Iz szrca zselemo to vam tudi lubleni cstevci! Jezusovoga Szrca^oltar p ri^Szvetom' Szcbestjani. Podoba szv/Vida. Podoba szv. Jozsefa. Blagoszldvlanje podobe szvetoga Alojzija sze je na dva tjedna potom godilo. Ki je nazocsi bio, szamo 011 zna, kak je lepo bilo. Podobo na lepo opletenom sztolci szo mladenci neszli imenuvano nedelo proti vecsari vu cerkev. Precesija sze je pri farovi zdignola i sla v lepom redi dvakrat okoli cerkvi med popevkov lauretanszkih litanij. Gorecse szvecse, stere je mladina vu rokah mela, bengalszka szvetloszt, umetni ogenj, rimszke szvecse to N vsze je nepopiszlivo szvetloszt napravilo, csudivanje i gen-livoszt vu našem szrci obudilo. Zaisztino szrcsno szmo zseleli, ka szmo pred cerkev na tablo dali zapiszati: Szveti Alojzij mladine Patron Pelaj po zsitki v nebeszki nasz dom! Na nebo szmo szi zmiszlili, njeno szvetlo, na veke trpecso diko szmo szi pozselili pri toj precesiji. Po blagoszlavlanji je mladina szpopevala peszem szledecso: Zgledni sze Alojzij mili Iz nebesz višav na nasz, V hiidoj sztiszki szmo i szili, Brani nasz ti vszaki csasz! Jakoszt nasa opešava, Tvoja kraszno sze bliscsi; Naj tvoj zgled nasz nadigdva, Da zsivemo, kako ti! Lepa je ogradna lelja, Kraszen je nje beli cvet, Ali kreposzt tva je lepša, Sz sterov szi obladao szvet. Zdaj szi resen vszeh britkosztih, Angel szi med angeli, Navcsi nasz ti pot mladoszti Prav tlacsiti nase dni. Mi mladenci szebestjanszki Tvoj kep gorposztavlamo ; Prednjim zbrani velki, mali Szrcsno te pozdravlamo: Bodi hvalen nas zavetnik, Nas Patron, Alojzij ti! Bodi nam ti zagovornik, Tvoji scsemo biti vszi. Escse k vam sze obrnemo, Ki szte pohodili nasz, I z szrcd vam vszem zselemo, Naj Alojzij csuva vasz! On naj pride vszem pomagat Szveto csisztoszt obdrzsat; Vsze mladence v nebo szpravlat, In' priszebi obdrzsat! Po veszeloj peszmi je bio navuk od kincsa neduzs-noszti, stero pomeni lelija vu roki Aiojzijovoj; obdrzsi sze pa t£ neduzsnoszt po molitvi, po zatajanji, po csasztenji Szrca Jezusovoga, po ogibanji lagojih prilik, najbole pa po szvetom precsiscsavanji. To pomeni krizs, v steroga szo neduzsnoga Angela szv. ocsi oprete. Po navuki szo bile vecsernice. Med blagoszlavlan-jom i popevanjom, kak pri celih vecsernicah je podoba i cela cerkev sz bengalszkim ognjom bila razszvetlena. Po szlavnoszti szo z tiirula ragetlini piiscsaui. Nepozablen bo te den pri szebestjanszkoj mladini. Cena podobe je 100 koron ; kupili szo jo Kerec Stevan, Fujsz Jurij, Fujsz Janos, Zsoks Mihal, Fujsz Jozsef, Kuplen Ferenc, Ficko Ferenc mladenci z Proszecskeveszi. Tem bole hvale vreden sze nam bo vido te dar, csi szi premiszlimo, ka je kuplen szonimi penezi, stere szo szi ti decski po zsmetnom, triida punom deli vu Graci szpravili. Dali szo k podobe goriposztavlanji escse drtigi decski tiidi, ar szo ne szeli od nebeszkoga blagoszlova szv. Alojzija odpadnoti. I ti szo neszleduvajocsi: Fujsz Jozsef, Kerec Mihal, Gaspar Matjas, Fujsz Peter, Zrinszki Mihal, Cor Stevan, Hajdinjak Ferenc, Szupi Peter, Hajdinjak Alojzij, Zsoks Jozsef z Proszecskeveszi: 11 K 40 f. Zelko Mihala decski, Palatin Sandor, Seriiga Jozsef, Panker Sandor, Horvat Stevan, Kutosa Ferenc, Seriiga Jozsefa decski, Celeč Karol, Fujsz Mihal, Fujsz Sandor, Zelko Iva-nojce decski, Zelko Sandor, Zelko Matjas, San-tavec Janos, Santavec Jozsef, Kuplen Janos, Vrecsics Mihal, Seriiga Mihal, Szever Ivan, Horvat Ivan, Zelko Jozsef, Horvat Janos, Janzsa Ivan, Horvat Janos, Horvat Ivan, Horv&t Jozsef, Horvat Ferenc, Panker Jozsef, Seriiga Jozsef, Seriiga Anton, Ficko Kdrol, Kranjec Karol, Kranjec Sandor, Kranjec Janos, Szever Mihal, Zelko Ferenc, Seruga Jozsef, Santavec Jozsef, Zelko Sandor, Broder Jozsef, Gomboc Jozsef, Kutosa Mihal od Szvetoga Szebestjana: 26 K 90 f. Gombosy Peter, Anton, Ferenc, Karol, Ge-csek Peter, Horvat Alojzij, Krcsmar Ferenc, Jozsef, Stevan, Komiu Janos, Janzsa Stevan i Janos, Gecsek Karol, Horvat Janos s Salomenec: 8 K 90 f. Korpics Leopold z Mostjanec — K 30 f. Celeč Mihal, Janos, Stevan, Jerjek Ferenc z Poznanovec _2 K 20 f. Vkup 49 K 70 f. Domoszpravlanje podobe je zaneszlo 10 K 69 f. Bengalszki ogenj 32 K 24 f. Szvecse __3 K 60 f. Vkup 46 K 53 f. Vcerkveno kaszo na szvecse pride 3 K 17 f. Dokoncsek mojega piszanja naj bo ono veszelo naznanilo, ka je Jezusovo Szrce v tom kratkom ocl blagosz-lavlanja pretecsenom vremeni dve duši z krive vere vu szvojojedino zvelicsajocso cerkev szpravilo, ednoga mladencai edno zsenszko. Molimo za njč, naj sztanovitni osztanejo vu toj pravoj, od szamoga Szina bozsega, Jezusa Krisztusa razsirjenoj veri i proszimo gorecse i gosztokrat Jezusovo szmileno Szrce, naj doszta blodnih diis k szebi potegne, njim mir da, je zvelicsa. Kitki Jozsef. Marijin liszt! II. (Angelje szrecsajo ednoga mladenca ino ga pitajo :) Kam, ali oclket dober mladenec ? Mladenec. Vabilo noszim okoli po veszi. Angelje. Mi tudi; te szmo pa na ednoj poti, hodimo zato vkup, pa szi kaj dobroga pogucsavajmo ? Mladenec. Sto de pa meo privasz bal? 1. Angel. Nas goszpod ! Mladenec. Znainkar kaksi veliki bo, da štirje vabite nanjega liidi! 2. Angel. Taksega escse ne bilo na szveti, pa ga tudi nebo. 3. Angel. I niti nemore biti. Mladenec. (Zanicslivo sze szmehe i dale szpitava :) Morebit te escse k&ksega fudasa meli, ka de vam kaj pot pete zvonio ? Mi mo bando meli,- z Csarneveszi tiszti imenitni goszlarje bodo igrali, csi szte zse csuli od njih. Cele krajine mladina vkup szpride, escse edna deklina, stera je vbratovcsini, ka szmo jo naratali, naj ne boga szamo predge, nego goszlih glasz tudi. Pa je prevecs szveta, vszaki meszec hodi k szpovedi ve szte znam csiili z Mlecsnice od Koharove Trezike ! (4. Angel sze zaszkuzi i potihoma zdehne: Jezusovo Szrce, Precsiszta Devica Marija obcsuvajta jo, jaz szem njoj varivacs !) Celo nocs mo sze veszelili, jeli, pili i pleszali: bo privasz tiidi tak ? 1. Angel. Mi sze bomo escse duzse veszelili. 2. Angel. I nase veszelje nigdar ne mine. 3. Angel. Million i million ludih bo nanjem igralo, popevalo, sze veszelilo i ta naj lepša i pobozsnesa deklina bo nanjem z odicsenov, zlatov, z dragimi kamni oklajenov koronov sze szprevajala i sz vszakim ponižno szi zgu- * cs&vala. Mladenec. Ka njoj je ime ? 4. Angel. Blazsena Devica Marija ! Mladenec. (Sztrasi sze i csiidecs pogledne na tivdrise.) Vašega gucsa nemorem zarazmeti, pok&zsite mi vabilo. 1. Angel (prekda Marijin liszt i pravi) : Mi na ne-beszki bal zovemo ludi, zovemo i tebe, dragi mladenec. Na tiszto gosztuvanje vabimo, stero vam je Jezus pripravo, stero preszegne, kak recs bozsa, szveto piszmo szvedocsi, vszo lepoto i diko i radoszt, stera nam pred ocsi, k vti-ham i vu szrce priti more. Na tisz.om veszelji nebode greha i prilike na zgiibo neduzsnoszti, ponjem ne bo niscse sznen i truden, niscse kregan i ospotan, ponjem sze ne bodo sztarisje grizli zdecov, nebodo matere jokale zanje, ne bo nikoga dušna veszt pekla, nikoga ne tozsila, ka je zgiibo najveksi kincs mladih let, venec i lelijo szvete csisztocse; csiszto bo tam to najvekse veszelje i nikdar nemine. Mladenec. Jaz bi tudi rad ta priso. 2. Angel. Te na te szvecki bal iti neszmes, ar szpo-szvetnim veszeljom je escse niscse ne ta priso. Mladenec (britko sze podrzsi i dvojlivo gucsi) : Ve szta pa Jezus i Marija tudi bila na szveckom gosztiivanji. 3. Angel. Bila szta na gosztiivanji pri hizsi, ali ne v krcsmi na bali. Pa vidiš dragi mladenec, prednjima je niscse ne hudobno gucsao. Pleszala szta tiidi ne. Pa szamo seszt kamencov vode je Jezus na vido obrno, ar njim je to zadoszta bilo, na pijansztvo njim ne dao vina. Zviin toga Jezus je Bog bio i poleg szvoje bozsanszke na ture je ne mogeo grešiti; Marija je pa bila mati bozsa i poleg poszebne bozse obranbe tiidi ne mogla v greh szpadnoti. Szi ti tudi tak obvarvani- od greha ? Mladenec. Zakaj szo pa te krcsine, csi bi cslovek ne szmeo vnje hoditi ? 4. Angel. Potrebno jeszti i pili szi vzemi v njih i te idi domo, zato szo krcsme. Mladenec. Ve szo pa taksi szveci tudi bili, ka szo pleszali. 4. Angel. Isztina, David kral je pleszao, ali szam i okoli skrinje mira bozsega, gda szo szvete peszmi popevali. Szveta Elizabeta, kak dete je tiidi pleszala sz szvojimi pajdasicami i med pleszom je njč Bogamoliti vcsila. Edna druga bozsa szliizsbenica tiidi, ali szamo malo i gda je gorhenjala, te szi je prt vroke vzela, sterim bo v trtigi pokrita i njega presivajocs szi je na szmrt miszlila. V postenom meszti, gde ne csiijes greha, gde nega nikse prilike zatebe, stera bi te znala v kaksikoli greh zapelati, malo, brezitoga, kebi v kaksi greh szpadno, ali kaj dob-roga zamudo, szlobodno. Mladenec. To je szkoro netnogocse. Angelje. Mi szmo tiidi toga mislenja. Vidiš, dragi mladenec, niscse je ne telko dobra vcsino za tebe, kak lubleni Jezus, ar je szamo on mro na krizsi za tebe, csi ti csiijes, ka njega preklinjajo i njegovo i naso dobro mater nebeszko blaznijo, mas ti szrce, csi sze te ti vesze-lis i od veszelja szkacses po szrteli'? Kelko necsiszti gucsov je pa tam, keliko necsiszti pozseletij szeja hudi duh v pleszcovo szrce, koliko molitvi tak zamudi mladina, keliko gizde i tolvajije vcsini, kak je bujto telo na drugi den. Od toga szi pa niti ne gu-csimo, keliko sze jih prehladi i v rani grob lezse ! Pa vsze to po nedelaj i szvetkaj, gda bi mogli, kak Goszpo-din Bog po sztvorjenji szveta, szvetiti i pocsivati. Oh zsalosztno moremo szvedocsiti, ka sze po taksih krcsmenih veszelicah najvecs necsisztocse vcsini, tiszti greh mladenec, zsalosztno ti pravimo, od steroga Jezus da po szv. Pavli apostoli piszati, ka sze med krscseniki niti imenuvati neszme. (Tiho gratajo ino sze jocseno.) (Za kratek csas jocsics dale pravijo) : Seszt dni ma cslovek za szvoje telo, za diiso i Boga pa szamo ednoga, pa escse toga nescse njima na szliizsbo cbrnoti. Oh ti neszrecsna cslovecsa pamet i natura, pekeo szi szpravlas i odpiraš, gda bi szi nebo pri Jezusi i Mariji vu cerkvi nalehtci mogla zaszluzsiti. (Vkiip roke denejo i tak proszijo mladenca): Mladenec neidi ta i ne rataj ta nikoga ? Mladenec. Pravico mate, bogao bom vasz. Meszto poszvetnoga, minlivoga veszelja, bom szi vekivecsno, ne-beszko iszkao. Oh ti bldzseni Marijin liszt! Komaj szam te vroke vzeo, zse szem nacsisi gratao. Scsem te csiteti, scsem te širiti, glaszo bom te, naj te szpoznajo. Meszto vasz bom ga odszihmal jaz preporacsao od hizse, do hizse. Angelje. Bog te blagoszlovi, Nevtepena Devica te obdrzsi v tom dobrom nakanenji. M zdaj nazaj odidemo vnebo i racsun damo od našega posilanja Devici Mariji. Lehko mas kakso prošnjo do nje ? Mladenec. Proszite jo, naj tne obdrzsi na dobroj poti, proszite jo, naj blagoszlovi i csuva naso szlovenszko mladino, dekle ino mladence, proszite jo, naj pod szvoj ma-terni plascs vzeme rednika i vsze piszatele i narocsnike „Marijinoga liszta," oh proszite jo „naj nam poda roko, mi radi bi prišli vu szveto nebo". Angelje, (odletijo) Vcsinimo ! Vcsinimo ! Povej mladini naso szlednjo recs : Jezus i Marija Bod'vasa tovarsija ! (Konec.) ■ __Marijin. Zdrav oh Jozsef. .. *) i Zdrav oh Jozsef plemeniti! Zdrav szkrovnosztjom csudoviti Zarocsnik Deve Marije Hranitel Zvelicsitela. Zdrav, komi je Mati bozsa Vredno bila zarocsena, Variivacs Odkupitela, Mozs Marije szvete Deve! Oh szladki dni! Szladka leta V / Da szi varvao Diko szveta! Vnogokrat szi njega zibao, Gda szi vstali zsnjim prebivao. Jezusa szi zocsmi vido I vu roke sztokr&t prijo; Oh ti naszladnoszt blazsensztva, Oh veszelje nezrecseno! Lice k lici primerjavao, KiisLivao ino obimao, Tak szi Jezusa ti lubo, Ki je szvet pekla odkiipo. Za Bogd szi njega szpoznao, Krala zmozsnoga postilvao, Zgloboke tve poniznoszti Jezusa vdetinsztvi lubo. Vrokah Jezusa drzsati, Njega pod oblasztjom meti, Oh bogasztvo preveliko! Oh veszelje csiidnovito! Z Marijov szi zgovarjati, Z bozsim Szinom obimati, \ Sztara szlovenszka peszem vzeta iz Szebestjanszkoga rokopisza. Oh veszelje preveliko! Oh blazsensztvo vekivecsno! Gde je cslovek, ki lubiti, Ali Jezusa nosziti Nebi zselo to vcsiniti? Nebi zselo ga varvati ? Oh moj Jozsef preliiblčni, I naj bole okincseni! Oh ti precsiszti liliom! Lepi, zelčni rožmarin! Sztaksov szrecsov szi odicsen, Szk&ksov niscse ne doticsen, Ar je siba tva precvela, Na stero je szeo Duh szveti! Komi dano tak zsiveti, I z Jezusom prebivati? Szamo je na tč zavupao Ocsa Bog szvojega Szina. Po Mariovoj szvetloszti, Po Jozsefovoj vrednoszti Oh Jezus! Tebe proszimo, Glodaj na nasz milosztivno! Daj nam tve lice gledati, Vnebi sztebom prebivati, I naveke kraluvati, Z angjelmi Tebč dicsiti. Gslovek. Marcius 1—6. leto. Korine z bomblekami, goszance vu gnezdi. si bi rnogao z detetom zse csedno gucsati, te bi k njemi naszlediivajocsi liszt zrocso: Drago detece, velko liibezen mam proti tebi, sztarisje tvoji te tudi lubijo, tvoj angel cšuvar te escse bole liibi, ali Bog te od vszeh nasz bole liibi i veszeli sze, gdakoli sze na tebe zgledne — i zmiszli szi szamo, ka te Ocsa nebeszki den i nocs vidi. Lepo lescsecsi dzsundzs, kaksi sze szamo vu nebeszah znajde je poszado vu tvoje telo. Szkrb mej, naj ga ne zavlacsis, ne zgubiš. — Z taksov priliko v bi zacsao moj liszt k onomi neduzsnomi agnjeci, pa bi na dale nje lepo proszo, naj ne hodi po onoj siirkoj poti, gde de doszta praha pozseralo, i beszno grata kak vuk. Ali nemrem njemi tak piszati, ar me escse nebi porazmelo. Zato sze znova k onim obrnem, ki za-razmijo csedno recs ino sze okoli deteta obracsajo : k ocsi, k materi, k bratji i drzsini zracsam moje recsi. Csi kaj razmis k szejatvi, te moreš znati, ka nisterno rasztlino rano trbe poszaditi, ar ovacsi vu csaszi vo ne pride ino sze redno ne dozori. Jtszte takse rano szeinenje tudi pri deci, stero vu csaszi more poszaditi. Ta rana kapuszta, stera sze rano more poszaditi, stero moremo vu dete vcepiti je pokornoszt. Na to morete zaprva navcsiti deco, csi szo glih escse mladi, ka bi ona vasz bogala, ne pa, ka bi vam ona zapovedavala. Csi szi dete vu glavo vzeme: to scsem, to pa nescsem, te njemi pokazsete, sto je goszpod pri hizsi, za to sze pa doszta ne brigajte, csi de trobilo. Naj trobi, csi sze njemi vidi, vej sze zse navoli, i szledi vecskrat nede trobilo, csi vidi ka vi za to ne mdrate. Ali csi ti vcsaszi szkocsis, gda sze dete malo obregne, te sze ono vcsaszi vuszpozna, kak de tebe za nosz vodilo. Te de ono goszpodarilo pri hizsi, vszi do-macsi te pa mogli nje bogati. Zato nepozabi vu dete pokornoszt vcepiti, dokecs je escse njeno telo sz dusov mehko, naj ti ono tak plese, kak njemi ti fiicskas. Csi de pa szrdito i od csemerov vsze erdecse kak puran, nihaj je szamo, boj trdi kak zselezo i ne popuszti. Tak po mali r - 87 — prejdejo z deteta csemerje i tak tiho, krotko posztane, kak golob. I ta krotkoszt ne prejde z njega ni vu szta-resih letah, ino ga obvarje od vnoge szvaje, bitja ino od szodnije. Pokornoszt sze naj navcsi dete zse prvle, kak * vu sol o pride. Zdaj rno vam pa to razlagao, na koj neszinete vcsiti vaso deco. Ne vcsite nje na lazsi, szvajo, tovajsztvo, pi-janszlvo, pszilvanje. „Zobsztonszki gucsi - - bodes ti pravo — sto bi na kaj taksega vcsio deco, te hude navade sze od szebe zgrabijo na csloveka, ne trbe nje escse na to vcsiti." Tak szi cseden, kak eden bedak. Sztavim sze z * tebom, ka szi pri szlednjoj szpovedi szamo to vadliivao popi, ka szi telko pa telkokrat psziivao ino szi to misz-lis, ka csi toga greha nebi meo, te bi tak neduzsen bio, kak dnesz rodjeno dete. (Pa tak szkrivoma ti lehko povem, ka escse vnogo drugi grehov mas, szamo ka. je v pamet ' ne vzemes ; csi bi vecskrat priso k predgi i csteo bi dobre knige. te bi sze ti zagvusno odprle ocsi tvoje.) Ali pravmo, ka zviin psziivanja isztinszko driigi greh ne tezsi tvojo dušo. I zaka sze njega ne odvadiš ? Od toga greha nesz-4pametnesega nega, nancs niksi haszek ne prinesze cslo-veki i itak ga vu csarno knigo szpisejo. Jeli zse od rane mladoszti je tvoj jezik psziivanji navajen i nancs ne pomlis onoga vremena, gda nebi psziivao. Szam szam csiio, kak nabira dete szvoja viiszta na pszilvanje, gda komaj zna lampe odpreti. Kak sze navcsilo to dete i vnogi driigi, ki tak ruzsno psziijejo ? Premislavaj szi szamo, * znarakar pa goripides na to. Gledaj, ne szi li vOzmiszlo pszilvanje, ne ono dete, pa vnogo drugih jezero liidih, nego od sztarisov i od drugih domacsih sze je na njg zgrabilo. I zdaj scses ti tiidi szvoje dete na to hiido navado nav-csiti ? Lehko mi verjes, ka gda pred detetom psziijes, to je telko, da bi sze pred nje posztavo govorecsi: »Szitiek moj navcsi sze zdaj zse ti tudi psziivati." Ali ka gucsim escse od toga je hujše tvoje djanje. Ar csi bi ti to pravo szvojemi deteti: »Psziivli8, te bi ono neduzsno dete escse prvle moglo szpitaviti: „Ali ocsa jaz nevem, kak trbe psziivati?" Ali ti nje vcsaszi navcsis i gda bodes ti zse ' davno pod zemlov prehno, dete de escse izda psziivalo i tak de sze tvoj greh vu psziiji escse te glaszo na zemli, gda zse tvoj jezik zagnili vu grohi, po viisztah dece i tvojih vniikov ; i vszaka bl&zna recs, stera szhaja z njuvih vuszt, de tvojo diiso tehzsila. Po pszuvanji sze vcsaszi lagati i driige ogrizavati navcsi dete od tčbe sztaris, csi szi ti tiidi toga greha tal-nik. Gledaj ono neduzsno detece z tak velkim viipanjom viszi na tvojih viisztah, ka vu ni ednoj tvojoj recsi ne dvoji. I csi bi gda z bojaznoszti od kreganja ali zbitja kaj zlagalo, vcsaszi erdecse grata, ne viipa gori poglednoti i vu recsah sze zadrgava. Ali csi ti nje vszaki den szamo z debelimi lazsmi krmiš, ali pa njemi kaj obecsavas, i gda bi to mogeo szpuniti, te sze dobro hrzses, ka szi za nosz vodo dete : vsze to de tak pri deteti, kak tocsa pri szetvi. Gda n&jlepse cvete, te pride nevola. Dete szledi zse vecs tvojim recsam nede vervalo, na szvoje recsi doszta tiidi nede pazilo, ravno kak szam ti, i vszigdar de bole zdcsalo lagati, vecs sze nede zse za volo lazsi szra-motilo, ocsi tiidi' doli ne poviszue, jezik sze njemi vecs tiidi nede zadrgavao, nego lagalo de tak, da bi z knige cstelo. • Tak szmo tudi z drugimi grešnimi navadami. Proszim te za bozso volo ne davaj deteti vina, to je pa zse vu nebo kricsecsi greh, csi nje z zsganicov napajaš. Tak nori szi vendarli ne, ka bi szi to miszlo, ka de vino i zsganica- deteti na zdravje szliizsilo. Csi na hrbet kaksega hrdlavoga konja szedes i vu njegova včsztojecsa rebra osztrogle szpicsis i escse ga dobro narogacses z kaksov sibov znabiti escse dvakrat trikrat szkocsi, tak da bi be-zsati steo. Ali z&to szi nebos miszlo, ka szi onomi hrdasi z osztroglami i z bicsom novo mocs dao ? Znamkar pre-vidis z pametjov, ka sze on nevolen konj potom szamo hitrej prekobicne. Tak szmo ravno z onim vinom i z zsganicov, stero deteti poniidimo. Taksa pitvina szamo zsari detecso krv, szrce hitrej bije, ali zsivotna mocs sze tiidi hitrej poniica, tak ka po taksih prilikah dete hitro zna vu sziihi beteg szpadnoti. Z£to ne mešaj vu detecso lepo erdecso krv vino i zsganico. Zse z toga bi lehko prevido, ka je to ne za nje, ka sze tak kiszilo drzsi, gda sze tekne takse pitvine. Nisterni de szledi tak vecs pio, kak bi njemi trbelo, zaka bi njemi rdvno ti podlagao ? Szk&zsejo sze esčse vnoge driige hude navade, ali ti ne boj manjdren nego bisztro vOztrebi vszo hudobo z detecsega szrca zse vu zacsetki. Varasanci tak vooblacsijo szvojo deco, ka tak včvidi, kak edna opica. Vu velkoj carti nje irnajocsi njemi vu glavo zbijejo, kak je ono lepo i gledalo njemi vn roke davajo, naj bi tam szvoj obraz vidilo. Ti pa to neszmes trpeti vu szvojem deteti. Gizdoszt i naszladna prestimanoszt sze tak hitro celo deklinam vu glavo szpravi ino nje szkvari. Szkrb noszi zato dobro na to malo cepiko, naj njeni zrasz nebi bio piiklavi; ocsiszti nje od goszanec, pazi, naj njoj kaksa huda sztvar nebi škodila, zvezsi nje k mocsnomi kolji, naj bi je veter nebi dolipovalo. Z nemskoga: Szlepec Ivan. (Dale.) Eden Prijatel Szrca Jezusovoga. Francozki szpiszao : Chaufert Emmanuel. oszpod plebanos Pinot szo znali, ka nanjih csaka, pripravlali szo sze zebranim duhom, csi glih ne na taki prihodno szmrt, nego zagotovo na preganjanje. Za oszem dni, v petek, 1. 1791. mar-ciusa 4-ga je szto ,,narodnih csuvarov* prijezdilo » vnocsi vu vesz ; tiho szo sli do farova, naj ludsztva ne predramijo. Zapovednik cinka i szami plebanos odprejo i njim ponudijo jeszti i piti pa je oproszijo, naj njim dopiisztijo bogamoliti. Zanikojnci szo ga ne scseli poszliihnoti; plebanosa v hizso zaprejo i pred d veri paz&cse pasztavijo, oni szami ma celo nocs ropajo i kradnejo. Ali gojdne szo sze li ne viipali vcsakati ti hudobni republikanci, v zorje szo odhajali. sz plebanosom, koga szo na szvojega lasztivnoga konja privezali. Szvetel den je bio gda szo ga v Angers pripelali. • Miszlili szo szi, ka szpacseno liidsztvo sze zburka, gda bo popa vidilo i no ga bo zsalilo sz recsjov, morebit escse zdanjom. V kanili szo sze. Njegov szpomenik, steroga szi je vu tom meszti sztojecsoj Bneozdravnihft bolnišnici szpravo, je zsivo vu szrci liidszt.va; sz postenjom szo ga goriprijali, liibav szo njemi kazali. Na prosztori „des Halles" sztojecsa kraleszka voza je bila zanjega priprav-lena. Szem szo ga pripelali. Tu ga je potolo Angersa pravdeni pilspek Lorrye. ki ga je pohodo. V nezburkanom . miri je plavala njegova diisa vu vozi ; zselecs zselno zse-lenje sze njemi je zdaj szpunilo, priliko je meo trpeti za Jezusa. To ga je tudi potrostalo, ka je duhovnikom i liidsztvi mocsen zgled kazao, kak morejo vu tom hipi szkiisavanja mocsno sztati i ne odpad noti. S. (Dale.) Iz zgodovine szv. matercerkve. lavo bisztro, szrce dobro je meo, ne csiido, ka je vreli bio za csaszt bozso, za zsidovszko vero, stero je kak jedino pravo poznao, ino je za toga volo preganjao krsztsenike, kak neprijatele pravoga Boga, kak je on miszlo. So je od meszta do meszta i preganjao je krsztsenike, vu temnico i na szmrt je szpravlao ; tam je tiidi poleg bio, kda szo szv. Stevana kameniivali — dokecs je Jezus videvsi njegovo vreloszt >f za pravoga Boga njemi z csiidov ne pokazao, kak sze more pravi Bog csasztiti. Steo je v Damaskus idti, ka bi tam dale preganjao krsztsenike, kda sze njemi je zkazao Jezus na poti — i njemi je pokazao pot k pravoj veri. Paveo sze je povrno, okrsztiti dao i vcsaszi zacsno predgati Jezusa nazarenszkoga, razpetoga, steroga je dozdaj preganjao. Za nisterne tjedne je odiseo v Arabszko piiscsavo, tu je zsivo tri leta, i te je priseo nazaj glaszit onoga, ki njemi je diisi mir szpravo. Zsidovje szo ga šteli vloviti, nego on je vu nocsi vuiseo iz varasa pa je so v Jeruzsalem k szv. Petri, z kem je , , tu 15 dni vkiiper bio. Vcsio je tii tiidi, dokecs szo ga tii tiidi ne zsidovje razszrdjeni na 'szmrt iszkali. Te je so v Cesarao — ta meszta szo vsza okoli Palesztine na denes- njem Tčjrszkom, .kde je vcsio tri leta i po okolici v Cilicii pa Syrszkom drzsanji. Tu odnet je so v Antiochio, kde je bio okoli 44. leta, kda je v Palesztiui velki glad bio ; v zato je z Barnabasom zsivezs vkup poberao za zsidovszke ^krscsenike ino szta ztein darom sla v Jeruzsalem. Kda szta nazaj prišla v Antiochio, te szta poszvecseniva za puspeke z Barnabasom vred — Tii je sz. Paveo toga hipa prikazni nebeszke meo, tii sze je vnogo poszlo, je molo ino priplavlao, kak pise, vszem vsze biti. Csiide je tudi dalao, kak vszi apostolje na vekso csaszt Krisztusovo. Njegovo delo je bilo vucsene pogane k Krisztusi szpraviti. 44-ga leta po r. Kr. je so z szv. Barnabasom i z njegovim b.iatancom szv. Markom na prvo missionarszko pot proti otoki Cyprusi pa v Malo Azsio. V Cyprusi — na Nadzemelszkom morji szo hodili v Salamis, i prek v Paphos tak ka szo celi otok obhodili. Vnoge je szv. Paveo po toj poti Krisztusi pridobo, na szlednje v Paphosi ca-szarszkoga namesztnika tudi z csiidov, ka je oszlepio csarobnika Barjesusa i njemi pa nezajdao videnje. Od toga caszarszkoga namesztnike je dovo ime Pavel. Tii odnet szo sli v Antiochii v Pisidio pa Iconium, odket szo mogli pred zsidovami vuidti v Lyst.ro. Tii je szv. Paveo plantavo rojenoga zvracso, poganje szo pa na to rniszlili, ka szo njihovi bogovje na zemlo prišli pa szo zse gnali jiinca, steroga szo njima na csaszt dariivati šteli, szamo ka szo apostolje ne dopiisztili to, nego szo Jezusa njim »t predgali, dokecs szo ne prišli pa zsidovje, steri szo liidi zb-urkali tak, ka szo tii odnet na szlednje tiidi bezsati mogli, nego Pavla Szvetoga szo tak zliicsali z kamenjom, ka szo rniszlili, ka je mrtev ino szo ga tam povrgli na trgi meszla. Krscsenicje szo ga ka szebi szpravili, kde sze je zvracso i za 3 leta je so nazaj v Antiochio. Tii odnet je štiri leta vcsio po Syrii i Judei, liki hodo je toga hipa tudi po denesnjem grcskom, szrbszkom, boszni do dal-macie i hrvatszkoga. Kelko je trpo vrocsine, glada, mraza, voze, bicsiivanja, to szam popise vu szvojih piszmah. (Dale). „ * Bassa Ivan. Szveti Jozsef. a moremo vnjem bole hvaliti: njegove jakoszti ali njegovo viszoko velicsansztvo ? Najvekse hvaljenje szo ete recsi szv. piszma : „Jozsef, mozs Marije, je bio pravicsen." To je njegova szlavna dika, ka je on blajzsene Device Marije deviški mozs i ka je pravicsen pred oblicsjem Boga. To je kratki navuk njegove včvzetnoszti, velicsansztva i jakoszti. Pregledajmo poszebi njegove jakoszti, velicsasztvo i vovzetnoszt. Delavec naj szv. Jozsefa pred ocsmi derzsi. Naj sze od njega vcsi delo liibiti i szvoja opravila kak more po-szvetiti. Iz roda David krala sze je narodo szv. Jozsef, ali zato ga je ne bilo szram delati. Bozsega Szina hra-niteo je bio, i itak je ne csakao od Njega, ka bi cstide csinio i tak szv. driizsini vszakdanesnji krtih pripravlao. Delao je szv. Jozsef. Gda sze je on narodo, je Davida rod zse na sziromasztvo prisao i itak je ne mrmrao zavolo sziromasztva ; nego podvergao sze je bozsoj voli ino je liibo szvoje sziromasztvo i delo. I tak je delo pod njegovimi rokami molitev posztalo: ar je v Goszpodnovom imeni i liibeznoszti opravo. To je djalo szv. Jozsefa opr-vim za pravicsnoga: szpunjavanje bozse vole, liibav szvo-jega sziromastva i molitveno delo. Tiidi zatoga volo je pravicsen bio szv. Jozsef pred ^ Bogom, Av je csiszto zsivo, kak je liliomszki cvet csiszti. Malo jih bilo v sztarom testamenti, ki szo velicsansztvo csisztocse vteli i vdiisi poznali. Bozsa miloscsa je szv. Jozsefa tiidi na to gledocs navcsila. Divisko-csiszto zsivlenje je pelo on. I tedve jakoszti: delo i csiszto zsivlenje szo njega vrednoga szkazale na to, ka ga je Goszpod za mozsa bi. Device Marije odebrao. On, ki de szkrb noszo na szv. driizsino, more liibiti delo, ka tisztim vszakdanesnji kruh pripravi, stere Goszpod na njegovo szkrb zanaša. Ki de mozs bi. Device Marije, more csiszto zsiveti i lubiti csisztocso ; on naj vreden bode, csi scse k Bozsemi Szini sztopiti, ki je najveksa cisztocsa, i k Bozsoj Materi, stera je najszvetesa Devica. Ka pa liibeznoszt je ne bila popolna i vera ne zsiva v-szrci szv. Jozsefa ? Z-gorecsov lubeznosztjov sze je szkr-bio za szv. driizsino, delao je, trudo sze je za Goszpodna Jezusa i Marijo. Od angela je prijao recsi: »Jozsef, Davidov szin, ne boj sze k szebi vzeti Marijo szvojo zseno, ar ka je vnjej rojeno, je od szv. Duha." Iz zsive vere je Szv. Jozsef hranite! Jezusov, znao teda, ka njegova zsena szv. Duha zarocsnica i Mati Bozsa bode. Iz zsive vere je szpoznao v bethehemszkom deteti i v nazarenszkom mladenci Szina Bozsega. „Kak blazsen je — prdvi szv. Bernard — ka je on Jezusa Krisztusa vido, njega poszliisao, lehko ga kszrci ztiszno, zsnjim pogucsavao, goriszpravlao i po njem globoke szkriv-noszti szpoznao, stere szo pred ocsmi szveta zakrite". Toga praviesnoga mozsa je Goszpod Bog na viszoko velicsansztvo pozvao i velike vovzetnoszti me je dao. Njegovo velicsansztvo szv. piszmo na kratki oznanuje, kda Maria njega za szvojega mozsa imenuje. Ka je to : Marije mozs biti 1 Telko znamenuje, kak glava szv. dru-zsine biti ; ovak : ocsinszko oblaszt imeli nad Bozsov Materjov i Szinom Bozsim; telko dene, liki Ocse Boga ocsinszke oblaszti talnik posztati. Telko, kak vekso oblaszt imeti, kak szo ocsaki i proroki meli, i zemelszki krali i caszarje majo. Tak je povisao Goszpod Bog szv. Jozsefa. I na to povišanje je pravicsen i ponižen osztao ; ne sze je med liidmi za vecs stimao, ne je zakrivo szvojo szi-romastvo, ne sze je od dela nazaj drzsao. Ne je iszkao csasztejnje. Zato ga je Goszpod Bog v sze bole povelicsao. Szv. Mati Cerkev ga je nepresztanoma csasztila, verniki szo sze zmirom k njemi preporaesali. Blazsenoga szpomina IX. Pius papa szo ga pa za patrona cele szv. Matere Cerkvi posztavili. I tak szo te papa szvr Mater Cerkev pod szv. Jozsefa obranbo zrocsili. Naj namrecs tak brani szv. Mater Cerkev, to veliko druzsino Goszpodna Boga, kak je ednok na zemli brano naza-renszko szv. druzsino. Z tem szo papa na veliko pomocs szv. Jozsefa pokazali i vernike goripozvali: Ite k Jozsefi. Vkaksojkoli nevoli szte, obrnite sze k Jozsefi; za Mariji-nov je njegova pomocs najmocsnejsa ; njegova gorecsna lubdznoszt vasz/nezaptiszti; ite k Jozsefi, po njem milos-cse najdete pred Goszpodnim Bogom. Nego naj vidimo tudi zgodbe zsivlejnja toga vel koga Szveca, koga je szvet tak za prosztoga meo, ki je tak velicsaszti pred Bogom. Kak nam szv. priszmo naznanje dava, szv. Jozsef je z Davidovoga roda bio. Zagvusno je v Nazarethi zsivo i 10—12 let je sztaresi bio, kak bi. Dev. Maria. Kak pobozsno zrocsilo drzsi, Goszpod Bog je zcsudov naznanje dao, naj on bode mozs Marije. Kak szv. German pise, oni mladenci iz roda krala Davidovoga, ki szo szi bi. Dev. Marijo scseli zarocsiti, szo edno vekico neszli vhizso Bozso, i steroga vekica bode obcvela on bode Marijin mozs. Szv. Jozsefa veka je obcvetela i tak je on Marijin mozs posztano. Zatoga volo malajo szv. Jozsefa vrokaj z-ednov obcvetenov vekicov; ka tiidi njegovo kak liliom csiszto zsivlejnje znameniije, to namrecs, ka je on pred zsenitvov i po zsenitvi bi. Div. Marije szvojo csisztocso sztanovitno obdrzsao. Z szv. piszma znamo, ka je njega angelszka prikazen navcsila, ka je Maria Mati Bozsa i nje Szin Zvelicsar szveta. Z Marijov vred je v Bethlehem so, naj bi sze po caszarszkoj zapovedi (ar to je bilo Davida meszto) gorsz-piszati dao. Za oszem dni po rojsztvi je on dao bozsemi deteti ime, za 40 dni je pa on so szdetetom i Mariov v jeruzsalemszko cerkev, gde szta notriprikazala aldov sziromakov, eden par grlic ali dva golobicsa. On je bio, ki je pred preganjanjem Herodesa z detetom v Egyptom pobegno ino zatajajocsim szrczom na nyidva v pregoni szkerb noszo. Po szmrti Herodesa sze je nazaj povrno ino je znovics v Bethlehemi csteo prebivati ali Goszpod njemi je naznanje dao, naj v Nazareth ide, i tii je zsivo z szv. driizsinov zogotovo do szvoje szmrti. Kak je bila zapoved, od leta do leta je na szvetke v Jeruzsalem so. Da je pa Jezus 12 let sztar bio, je tiidi on so z Jozsefom i bi Dev. Marijov gori v Jeruzsalem. Tu ga je doszegnila naj-veksa zsaloszt v szvojem zsitki; brez szvoje falinge je zgiibo Bozse dete, stero je zaosztalo v hizsi nebeszkoga Ocse, gda szo po szvetki sztarisje nazaj v Nazareth sli. Z zsalosztnim szrczom ga je iszkao med rodbinov i v Jeruzsalemi, dokecs ga je na tretji den v jeruzsalemszkoj cerkvi, ne gori najso. Od toga mao ga szv. piszmo vecs ne szpomina. Kak teszar je zsivo v Nazarethi pred liidmi proszto. Mro je prle, Kak je Jezus szvoje delo zacsno. Zagotovo je v Jezusa i Marije narocsaj mro, kak blazseni mirajo. Po pobozsnon zrocsili je vdolini Josafat pokopan. Nyegvo csasztenje sze je vcsaszi razširilo v szv. Materi cerkvi. Szv. Jozsefa szvdtek sze zse v. 4. sztolelji najde pri egyptomszkih szamosztaucah. Osztanki telovni szo od njega ne osztali. Na ltalianszkom v Perugii eden persztanek csasztijo, steroga pobozsno zrocsilo za zarocsni-prsztanek szv. Jozsefa derzsi. To je kratek popisz zsivlenja szv. Jozsefa, toga vOr-noga i csednoga szliizsbenika, koga je nas Zvelicsiteo za glavo szv. driizsine posztavo, naj na szv. Mater szkrb noszi, njemi pa hranitel bode, i tak naj delnik posztane njegovih milosztivnih nakanenj. II—H. Rednikov odgovor. Kocet Štefan Dolnja-Lajnicka. Za pošto vam nikaj ne trebe platiti. Bog plati na naso sziromasko cerkev pszzlanom dari. Farkas Ivan Sobadisce. Edno korono na naso cerkev poszlano szem vroke dobo. Povrni vam jo Szrce Jezusovo. Kostric Martin Zsizski. Viszino i duzsino krizsa mi naznanite, ka sze rok i celoga tela mera pripravno naredi. Dobro nakanenje je to i szmileni Jezus vam je pop-lacsa. Ali jezero-jezerkrat vekso placso bi vu nebi dobili, csi bi na krizs odlocsene peneze na oltar dariivali. Na krizsi bo szamo podoba Jezusova viszila, v oltari pa on szam zsiv i nemrtelem prebiva. Stero je vecs ? Rozsam po prek v vszeh farah. Rozsa ma trnje. Sze vi tiidi zatajite od szveckih, krcsmenih veszelic ? Rozsa ^ lepo cvete i disi ali szdda ne prinesze, naj je te zse beli, ali rudecsi, ali zsuti, ali zeleni scsipek. Vasa pobozsnoszt tiidi disi ? Ali inorebit szad noszite i neduzsne ne szte vecs ? Znate kaksi sz&d ma scsipek ? Csrvd. I csi zcsrvivi, ta ga vrzsemo i escse plunemo pa pravimo : pfuj. Szombathely Cerkvena Stamparija I).4ri na szebescsanszko cerkev. Cserenszovszka fara. Z Zsizskov: K f. Skerget Treza 20 Zsizsek Kata 40 Škafar Ana 20 Eitlop Kata 10 Horvat Treza 20 Jerebic Kata 10 Škafar Ana 40 S8men Bara 1 Zsalig Ana 40 Grttskovnj&k Maria 20 Zsalig Ana 30 Zver Martin 50 Zserdin Jozsef 50 Csuries Ana 10 Prsa Stevan 40 Škafar Ana 1 Zsizsek Martin 2 Kostric Martin 3 Cigan Jozsef 40 Prsa Stevan 40 Kozlar Jozsef 20 Cigan Matjas 20 Majcs Anton 40 Csuries Ivan 60 Škafar Ivan 20 Kostne Jozsef 40 Zsalig Jozsef 40 Puhan Treza 20 Csuries Jozsef 40 Horvat Janos 2 Horvat Martin 40 Kolaries Anton 40 Filip Martin 20 Zsizsek Martin 1 §0 Kramar Martin 20 Fotivec Stevan 20 Zsizsek Kata 40 Szarjas Bara 40 Prsa Martin 50 Vuk Matjas 50 Sztanko Ivan 50 Virag Martin 50 Horvat Stevan 50 Csuries Ivan 1 Cigan Jozsef 1 40 Zsalig Mihal 2 40 Golob Eva 10 Zsizsek Stevan 60 Zver Martin 1 Spilak Matjas 2 Csuries Jozsef 1 Horvat Matjas 40 Tibaot Mihal 20 Eitlop Stevan 40 Griiskovnjak Stev. 1 Horvat Matjas 30 Farkas Miea 30 Csuries And ras 80 Skalar Matjas 2 Trajbar Magda 40 Lipies Kata 20 Vkiip 47 70 Z Trnja: Bosz Magdalena 1 Szarjas Maria 20 Horvat Matjas 2 Zver Stevan 1 Horvat Jozsef 1 Szoboesan Maria 1 Kocet Kata 40 Kolaries Ivan 20 Kolaries Martin 1 Kolaries Maria 1 Kolaries Treza 1 Kocet Treza 30 Zadravee Ana 25 Forjan Geta 25 Horvat Magda 1 Vuesko Orsa 20 Hozjan Maria 1 Horvat Martin 1 Vogrinec Kata 1 Horvat Stevan 2 Dorencsec Magda 20 Koeet Stevan 20 Nerad Magda 20 Balazsic Jula 1 Krampaes Geta 1 Tkalec Ana 1 Tkalec Ana 40 Horvat Kata 1 Sztanko Martin 2 Sztanko Maria 2 Szoboesan Janos 1 Zsalig Ana 1 Bogdan Maria 40 Balazsic Treza 1 Hozjan Ivan 1 Kocet Bara 20 Zadravee Jozsef 40 Zidravec Ana 40 Nemesics Eoza 40 Szarjas Peter 60 Kolaries Mihal 1 Kostric Kata 10 Kovacs Jozsef 20 Kovacs Maria 14 Pozderec Kata 20 Hozjan Maria 1 Vogrinec Geta 1 Legen Mihal 20 Hozjan Maria 20 Hanc Maria 10 Peteric Jozsef 40 Nezsics Maria 20 Zserdin Treza 20 Jorkis Ferenc 1 Cvetko Kata 40 Sztanko Maria 20 Lebar Kata 20 Ivotnjek Kata 1 Szarjas Kata 20 Hozjan Jozsef 1 Kolenko Ivan 40 Kolenko Maria 1 Tkalec Treza 1 Horvat Marko 30 K f. Škafar Maria 40 Orlai Imrija dovica 2 Dorencsec Magda 40 Bagar Maria 40 Horvat Martin 1 Dorencsec Kata 10 Horvat Maria 40 Szalai Ivan 1 Szobocsan Maria 20 Krcsmar Maria 10 Kolar Ivan 1 Nemec Geta 80 Halasz Kata 10 Kelenc Ivan 40 Szarjas Maria 20 Szalai Verona 80 Kelenc Peter 20 Horvat Treza 20 Horvat Boža 04 Hozjan Verona 60 Zsoldos Stevan 20 Matjasec Kata 1 Horvat Magda 20 Zsoldos Ana 20 Godina Ana 1 Horvat PaveJ 1 Petek Treza 20 Matjasec Stevana Tompa Gefa 1 Horvat Treza 20 do vi ca 2 Szmodis Stevan 40 Hanč .Maria 20 Markoja Janos 20 Eezsonja Maria 20 Copot Andras 20 Csuries Martin Piicko Maria 20 Szobocsan Treza 30 Zsunics Ana 20" Halasz Jozsef 1 Horvat Jozsef 30 Szabo Marijanka 1 Ilakisz Maria 20 Horvat Magda 70 Tibaot Marijanka 2 Cigan Orsa 40 Bohnec Jozsef 40 Kolenko Ana 40 Cigan Andras 40 Zsizsek Maria 30 Horvat Janos 6 Legin Bara 20 Hozjan Ivan 1 Markoja Kata 20 Hozjan Martin 20 Csuries Jozsef 80 Zver Kata 20 Horvat Stevan 2 40 Mataj Aga 20 Szalai Ana 1 Kolenko Geta 40 Szabocsan Maria 20 Pleh Ana 20 Zsunics Ivan 1 Kocet Maria 20 Tom pa Bara 20 Szalai Jozsef 50 Krampacs Martin i L Kovacs Matjas 2 Golinar Lovrenc 30 Prsa Anton 1 Tornar Marko 20 Zsizsek Verona 50 Hozjan Bara 80 Markoja Mihal 60 Kožic Ferenc 1 Trojicski romari 1 20 Gabor Jozsef 20 Kolenko Kata 20 Horvat Jozsef 1 Hozjan Ivan 30 Pleh Kata 1 Vincsee Jozsef 40 Krampacs Jozsef 20 Gabor Orsa 10 Slimen Verona 40 Kavas Manka 40 Bozsman Zsuzsa 1 Horv&t Ana 20 Hozjan Matjas 1 Francek Orsa 30 Vkiin 57 14 Kavas Balazs 50 Francek Jozsef 20 Horvat Ivan 1 Nerad Maria 40 Z Cserenszovec. Tomec Jurij Cigan Ivan 1 40 Vkup 49 44 Kavas Maria 60 Eitosz Peter 80 Lubleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrce vara naj da za milodare i triid na tom szveti railoscso, na ovom pa diko nebeszko. Klekl Jozsef plebanos.