4-2006
71
in tehni~na, kar nam bo precej olaj{a-
lo izbiro smeri, primerne na{im sposo-
bnostim, in obenem natan~neje opre-
delilo njeno te`avnost. Pri opisih so ob 
ocenah in vi{ini navedeni prvi plezalci, 
prva ponovitev, prosta in zimska pono-
vitev ter kratek opis smeri, pogre{amo 
le kak{en podatek o opremljenosti ozi-
roma potrebni opremi za vzpon. Na za-
dnji strani platnic je {e pregledni zem-
ljevid podro~ja za la`jo orientacijo. 
Drugi vodnik je izdelan podobno, 
razlika je le, da imamo tukaj po {tiri 
strani barvnih fotografi j skupaj (v prvi 
knjigi dvolistni sklopi). Vsebina je po-
dana na 104 straneh, barvne fotografi je 
pa {e dodatno na 24. @al je od 38 foto-
grafi j le sedem plezalskih, pa {e od tega 
{est iz iste smeri. Prva knjiga prina{a od 
47 fotografi j prav tako le sedem plezal-
skih, zato pa je tretja fotografsko bolj 
alpinisti~na. Vseh 18 fotografi j je akcij-
skih, dodane so {e tri ~rno-bele. Tret-
ji vodnik je sicer najtanj{i, 72 strani je 
vsebine, zato pa najbolj razgiban. Pred-
stavljenih je devet plezali{~, {est zale-
denelih slapov in vrsta turnih ter alpi-
nisti~nih smukov. Vsako plezali{~e ima 
pregleden zemljevid, ki nam bo poma-
gal pri dovozu in dostopu. Pri turnem in 
alpinisti~nem smu~anju je {e poglavje o 
ocenjevanju tovrstnih spustov.
Sicer zelo dobri vodniki so na pro-
daj v paketu, kar pomeni nekoliko 
vi{jo ceno, dobrih devet tiso~ tolar-
jev, vendar vsekakor prina{ajo dobro-
do{lo osve`itev `e zdavnaj zastarelih 
podatkov. Prav gotovo bodo plezalci 
na novo odkrili `e kak{no zdavnaj po-
zabljeno smer. In to je tudi namen to-
vrstnih vodnikov.
Boris Strm{ek
Novosti s Krasa 
o Krasu
Kras: voda in `ivljenje v kamniti 
pokrajini. Uredil Andrej Mihevc. 
Ljubljana, Zalo`ba ZRC, ZRC 
SAZU, 2005.
Kamen na kamen. Borut Juvanec. 
Ljubljana, Zalo`ba i2, 2005.
Beri, beri, ro`marin zeleni: kra{ka ze-
li{~a v ljudski tradiciji. Vesna Gu{tin 
Grilanc. Trieste, Transalpina, 2005.
Od babe do smrti: bogastvo sloven-
skega besedja, Pavle Merkù. Trst, 
Mladika, 2005.
Ob koncu leta 2005 smo dobili 
nekaj izjemno zanimivih knjig in pu-
blikacij, ki predstavljajo del~ke iden-
titete Krasa, kar vse nam zna priti 
prav ob na~rtovanju spomladanskih 
izletov v kraljestvo visoke planote v 
zaledju Tr`a{kega zaliva. Zaustavi-
mo se najprej pri najobse`nej{i knji-
gi Kras: voda in `ivljenje v kamniti 
pokrajini (ur. Andrej Mihevc), ki nas 
na dobrih petsto straneh vodi v skriv-
nosti vode na Krasu. Dvojezi~na slo-
vensko-angle{ka izdaja prina{a pri-
spevke strokovnjakov, ki obravnavajo 
pomen vode pri oblikovanju pokrajine 
in pri prilagoditvi ~loveka na `ivljenje 
na Krasu in v sosednjih zakraselih po-
krajinah. V prvem poglavju se sezna-
nimo z naravnimi danostmi Krasa: ge-
olo{ko zgradbo, reliefom, vegetacijsko 
podobo, kali in `ivljenjem v njih. Med 
potepanjem po kra{ki gmajni nam bo 
tako bolj jasno, kje in kako so nastale 
delane vrta~e, razlikovali bomo med 
kalom in lokvijo, zgodovina gozda, ki 
osvaja vse ve~je povr{ine nekdaj gole 
pokrajine, nam ne bo ve~ neznanka. 
V drugem poglavju nam arheologi in 
zgodovinarji predstavijo poselitev in 
rabo zakraselega sveta v preteklosti. 
Tretji del obravnava kulturni vidik 
vode oziroma njene uporabe. Sezna-
nimo se z neverjetnim bogastvom naj-
razli~nej{ih vodnih objektov in pred-
metov, vezanih na nekdanjo oskrbo z 
vodo. Zadnje poglavje obravnava oskr-
bo z vodo v sodobni dru`bi.
Ob naslednji noviteti (Kamen na 
kamen, Borut Juvanec) se seznanimo 
z drugim zna~ilnim elementom Krasa: 
kamnom. Z o~mi arhitekta se podamo 
v svet kamnitih pokrajin in enostav-
nih konstrukcij, ki jih dobimo z zlaga-
njem kamna na kamen. Kras je ena od 
takih pokrajin kamenitih, kot je za-
pisal pesnik Sre~ko Kosovel. In ~e so 
hoteli Kra{evci v tej pokrajini priti do 
vrtov, njiv in travnikov, so morali po-
vr{ine o~istiti kamenja, jih otrebiti, kot 
temu re~ejo. Kamenja pa niso le odlo-
`ili na kup, ampak so mu dali koristno 
funkcijo. Zlagali so ga v suhe zidove ob 
robovih parcel in vzdol` kolovozov ali 
pa so celo ustvarili kamnita zato~i{~a, 
enostavne konstrukcije. Na Krasu jih 
poznamo kot pastirske hi{ke, v knjigi 
pa spoznamo, da take in podobne ob-
jekte najdemo {e v {tevilnih de`elah, 
v {tevilnih kamnitih pokrajinah. To so 
zaveti{~a za pastirje, lovce, vinogradni-
ke, lahko je v njih na varnem `ivina, v 
nekaterih zgolj shranjeno orodje, lahko
se v njih hladi mleko ali se na stre-
hi su{ijo plodovi narave. Poleg zaveti{~ 
nam avtor predstavi tudi druge mo`no-
sti konstrukcij v kamnu brez veziva, 
od najelementarnej{ih zidov in {karp 
za terase do najrazli~nej{ih pasti, vod-
njakov, ledenic in mostov. Seveda se 
kot arhitekt posveti konstrukcijskim 
zakonitostim, predvsem korbelingu 
ali »previsevanju«, ko vsaka naslednja 
plast kamna sega preko spodnje in tako 
ustvari streho zaveti{~a.
Neutrudna zbiralka ljudskega 
izro~ila Vesna Gu{tin Grilanc nam 
v knjigi Beri, beri, ro`marin zeleni 
predstavi dobrih 120 zeli{~, ki jih Kra-
{evci uporabljajo (ali so jih uporabljali) 
pri laj{anju zdravstvenih tegob, v `ivi-
nozdravstvu, pri praznovanjih in v ku-
hinji. Med drugim izvemo, da potre-
bujemo mokovec, ~e ho~emo na po-
tepanjih po Krasu odgnati zlonamerna 
bitja in {trige. ̂ e se nam bodo naredili 
oti{~anci, ne bo {lo brez netreskovega 
soka. Stol~ene liste robide bomo pol-
o`ili na rane, plodove ~rnega trna pa 
bomo poiskali ob driski. [e polno je 
v knjigi zapisanih (in fotografsko po-
pestrenih) skrivnosti iz zeli{~arskega 
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4571
4-2006
72
ljudskega izro~ila, spoznamo pa tudi 
druga zdravilna sredstva, kot so med, 
kis, mast ali ilovica. Posebno poglavje 
nam predstavi brezalkoholne in `gane 
pija~e, `ganje, brinjevec in razne ze-
li{~ne likerje, dodani pa so kuharski 
recepti kra{kih gosti{~, kjer {e znajo 
uporabljati zeleno bogastvo Krasa.
^e se `e podajamo na zahodne 
meje slovenstva, ne bo odve~, da vza-
memo v roke {e drobno knji`ico Od 
babe do smrti: bogastvo slovenskega 
besedja, v kateri se Pavle Merkù pred-
stavi kot jezikovni starinar – rekli bi 
lahko tudi preu~evalec starih pomenov 
besed. V kratkih zapisih avtor razmi-
{lja o siroma{enju slovenskega jezika, o 
njegovi ogro`enosti, med drugim tudi 
o tem, zakaj je sloven{~ina neprimer-
no bolj ogro`ena kot italijan{~ina. Sli-
kovito nam predstavlja besedne okam-
nine, ostanke prvotnega jezika, ki so se 
lahko ohranili le tam, kamor ni seglo 
po(hej)slovanjenje sloven{~ine, hejs-
lovanska akulturacija, kot temu pravi. 
Ohranili so se lahko le v obrobnih 
nare~jih Bene~ije, ki jih Merkù tako 
dobro pozna. Izvemo, zakaj so {tevil-
ne nizke vzpetine Lânte, gore s topim 
vrhom pa Babe. Furlanski Matajur bi 
lahko zamenjali s starim slovenskim 
imenom Velika baba. Razkrije nam 
marsikatero potvorbo ljudskih krajev-
nih imen. Ko se vzpenjamo na izrazi-
ti, danes mejni vrh ju`no od Pliskovice 
sredi Krasa, bi morali govoriti o vzponu 
na Golnik, ne na Volnik, tudi ne gremo 
v dolino Glin{~ice, ampak v Klin{~ico. 
[koda je le, da nam je avtor privo{~-
il tako kratek sprehod med izrazi, ki 
jih uradna sloven{~ina ve~ ne pozna. 
Takih sprehodov v bogastvo sloven{~-
ine bi potrebovali {e veliko, da bi pre-
pre~ili nemarnosti pri izra`anju in pu-
sto{enje na{ega jezika, ki smo mu pri~a 
v vsakdanjem pogovoru, pa tudi v sred-
stvih javnega obve{~anja.
Na koncu »kra{kih novosti« ome-
nimo {e publikacijo Glas Pliske, ki jo 
Razvojno dru{tvo Pliska iz vasi Plisko-
vica praviloma izdaja {tirikrat letno. Za-
dnje tri {tevilke so posve~ene temam, 
ki so zanimive ne le doma~inom, 
ampak tudi vse {tevilnej{im obisko-
valcem, ki odkrivajo skrivnosti Krasa. 
Rde~a nit vseh treh so kra{ka narava 
(jame, kali, ki so edine povr{inske vode 
na Krasu, in ptice) ter ukrepi za ohra-
njanje narave na Krasu, katere ve~ji del 
je vklju~en v varovano obmo~je Natu-
ra 2000. S predstavljenimi ukrepi bo 
Pliskovica, ki zaradi {tevilnih »pti~jih« 
priimkov slovi kot pti~ja vas, postala in 
ostala pticam in naravi nasploh, pa tudi 
obiskovalcem prijazna vas.
Igor Maher
Slovenski 
planinski 
leksikon
Slovenski veliki leksikon. 3. 
del. P–@. Ljubljana, Mladinska 
knjiga, 2005.
Slovenski veliki leksikon je prvi 
izvirno zasnovani splo{ni leksikon na 
Slovenskem, saj je v celoti plod dela 
doma~ih avtorjev in se ne nana{a na 
nobenega tovrstnih tujih leksikonov. 
Svet in nas v njem prikazuje s stali{~a 
Slovencev, to pa pomeni, da ponuja in-
formacije na na~in, ki ga pri~akujejo-
o in potrebujejo slovenski uporabniki. 
Veliko splo{nih pojmov dodatno razla-
ga s slovenskimi primeri. 
Iz Mladinske knjige Trgovine,
KNJIGARNE KONZORCIJ,
Slovenska 29, Ljubljana
James A. Wilkerson, M.D.
MEDICINE FOR MOUNTAINEERING & OTHER WILDERNESS ACTIVITIES
The Mountaineers books, 5. izdaja, 2004
(368 strani, mehka vezava, cena 6.167,00 SIT)
- diagnoze, psihologija nesreč, preventivni ukrepi
- travmatološke in druge poškodbe in motnje
- vplivi in posledice višine (npr. pri boleznih srca)
- bolezni, bolečine, infekcije in alergije
- zdravila, zdravstveni pripomočki in upoštevanje pravnih in etičnih načel
Dan Hague & Douglas Hunter
THE SELF COACHED CLIMBER:
THE GUIDE TO MOVEMENT TRAINING PERMORMANCE
Stackpole books, februar 2006
(228 strani, mehka vezava, barvne fotografije, cena 8.605,00 SIT)
S tehničnimi razlagami o kineziologiji, anatomiji in psihologiji ter praktičnimi 
nasveti o gibanju in treniranju bo knjiga v pomoč vsem, ki želijo izboljšati svoje 
veščine plezanja.
Priložen je tudi DVD.
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4572