Fožtnlna plačana v pntovtnl XI. lejtnlls. 1933. septemb^ oMober 20. 10 11. numera. ¦• v Mčsečne verske novine. Vu Imčni prSkmurske evang. Sinjorije redite! i vSdavnlk: ttlSAR J^NOŠ, Murska Soboia. dokopisi se morejo v Puconee pošiiati. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni list" Puconci. Cejna na cejSo lelo 20 Din., v svonstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. NaprejplaSilo gorivseme vsaki evang. dtthovnik i v&ičitel. Na pdt. Pisao: ŠOŠTAREC FRANC ev. duhovnik v Subotici. Gda Čtemo 19. žoltar, radost i žalost napuni našo diišo. Radosti ka je naš dra-gi Oča nebeski tak nezgriintano zmožen i veliki, ka je te nezmeren yeiki i lepi svčt stvoro. Sto se ne bi veselio tomi, ka Stvo-ritel miilion i million svetov, miliiard i milliard let je naš Oča Iublčni, ka nas bo-le liibi, liki mati svoje dete. Ali tudi je britko tč za človeka, ka nemre nikaj vo-zbroditi. Ci bi človek jezero i jezer let živo, bi samo do praga znanosti i skriv-nosti prišao. Gde je začetek sveta? Kak se je stvarjao, rodio svet? Kak edna velka strast nas vleče nazaj v preminoča vremenažel-ja, ka bi radi znali, ka je bilo pred jeze-ro i ka je bilo pred miilion i million Iet. Kak edno veliko bremen se nasloni na našo diišo, ka bi radi znali, ka prinese bodočnost. Ka bode za jezero človečega pokolenja? Ne samo, ka pri ndjvekšoj paščlivosti i velikom včenje nemremo ni-kam priti, ka se večni del ffče, nego člo-vik tak da bi zgubo z vremenom korenj^ na etom sveti. Dokeč si mladi, jezero je-zčr veselja na"ideš, štero sledi zgiibiš. De-te se veseli vsakoj ftici; vsakši grm, potok korine obradiijejo deco. Prosta špilanja, sunca dojidenje, svč-(oga Petra rob i. t. d. kak preveč intere-sera deco. Kak mali pojbec, dostakrat bi človik rad hodo po štajarski bregaj, dr visina bregov, ceste, daleči krdji, tak da bi nds zvali, tak da bi nam pravli, esi ho-di, tu je lepo, tii je sreča i blajženstvo. Dokeč smo mlajši, puni smo veliki plaaov. Premišlavamo, kak si žftek notri vtalamo. Kelko si spravimo penez, verstva, kak si lepo hižo zozidamo. A!i ta mine hitro vremen. Pomali z deteta moški, z moškoga starec grata. Preveč trnok obtrii-dimo v žitki i navolimo se sveta. Na ed-nok se samo najdemo na sveti, kak tii-hinci. Spoznamo hitro, ka nemamo tii stalnoga mesta. Ešče je sunce bole slabo, tak da bi prek šlara gledalo na nds. Na stare dni nas neinteresera svetska radost i visiko letanje ludske nature. Na stare dni je srečen človik, či ma tihočo, či mo-re se gori zglednoti na lepo, zvezdatno nebo. Na starost nas neinteresira že telko ete svet, nego čiitimo tak, da bi nas zvez-de zvale, tak da bi se nebeski gla"s zgla-so v našoj dfiši. Prfdejo vremena, gda spoznamo, ka že vsaki d^n bliže idemo k domi večnomi i si dosta premišlavamo, kak nam bode tč, gda na voke zapr^mo oči. I na stžre dni se nam presveti diiša, ka je z etoga velkoga, groznoga sveta sareo tisto vred-nost, ka smo si zasliižili z liib^znostjov i samo telko bodemo srečni i bldjženi, ke-liko smo meli vernosti vu božen zakoni. Što je preveč sfari, tistomi je žltek kak edno večno slobodjemanje. Neprestanoma je pred velikim gubitkom eden stdri člo-vik. Zdravje, moč, pogled ga ostavi. Ta Stran 102. DUSEVNI LIST september—oktober 20. merjejo pomali tisti, z šterimi je hodo v šolo. Z familije te najdragše ta strga smrt. Na ednok se najde človik, kak edno dre-vo v jeseni, štero je že skoron vse listje zgiibilo, ali pa eden stari, sprhnjeni križ na grobi. Zato se zglednimo na Bogd i začnimo se pobogšavati i več Boga moli-ti. Gospon Jezuš Kristuš je kak ma!o dete žL v cerkvi ostao i na pitanje Marijino: Zakaj si nam to velko žalost činio, je odgovoro, ka more zaposlen biti v bo-žem deli, to je, Bogi more sliižiti. Naš mfli, dragi Jezuš, že kak dete je znao, ka On dugo nebode žfvo, ar Njega grehšen narod razpeti, zato se je že kak dete tr-nok prek dao služiti Bogi. Njegovo osta-niivanje vu cerkvi tak da bi nam pravlo: preveč je grehšen svet, dosta morem mo-liti za njega, kratki je moj žitek, paščlivo, skrbno rnorem vo zniicati vremen. Dosta-krat si mislirn, ka ti veliki mantrnicke so nam večno peldo dali, kak moremo Bogi sliižiti. Zapoved je prišla, ka mantrnik, te voren sluga Kristuša more idti. Mag!ya, ali divjačina ga čaka. Pfi slobodjemanji nega kriča, plakanja, Edna velika liibeznost, kak morje se razsiple nad celov familijov. Mati i deca, či njim je li žao za očo? z mirov-nov diišov piistijo očo na smrt, ar tč al-dov žele Bog. V srci edno skrivno zado- voljstvo nosijo, ka so Bogi na dfko mogli aldiivati to najdragše, moža, očo. Pred smrtjov oča dolipoklekne. Tak da niti ne-bi čuo Idrme, rabuke velike vnožine sve-ta. Tak da ne bi gorela magla za njega, ali tak da besna, giadna divjačina ne bi čakala na njega, Kak eden samec vu cdr» kvi ali pa na velkom morji, Boga moli, blagoslavla svoje mile i neprijatele. Kak povoden se razleva po sveti njegova lii-beznost. Kak pri ednom skrivnoj spovedi Bogi vadliije, ka je pun hvale za njegove nezmerne velike dobrote i milošče, Bogi z globokim srdcom pravi: vrela je bfia moja liibčznost i ponfznost za tebe, oh BSg i zda z mojov smrtjov zapečatim svo-jo vernost. Kak edna sveta, globoka litur-gia, tak se zdigne na visine njegova diiša, gda ga ližejo plamčnje. Vsaki plug vreže brazdo, vsaki sekaj motike je hasnovit, edna spica posveti hi-žo, samo bi človeča dttša bila brezi has-ka duševnoga? Gledaj, naj se tvoja duša globoko notri vreže v diiše h7ojih bližnjih. Daj peldo, naj de tvojga žitka lepota i molitvi celoj tvojoj okroglini na hasek. Bojdi mešter vu zidanji edne lepše bo-dočnosti, včkšega blajženstva. Naj se za sto ali jezero let spozna ešče dobročine-nje tvoje duše! Edna hugenotska hištorija od W. Curtiusa. (Poslovenčo SILVANUS.) Leoti je nej nseo pokoja vu hiii osfanoti i je %6 bežo k sesiri, naj si žnjo-; od Broussona zguča/le. Ni zadnje je v dvuriiče od šo i st tam nikše deio n&jdt? paščo. ,,Hej, ti mali jeretnikl* se Sflje na ednok z sosednoga verta štald eden ssrovi osfer g^as. MJe Franc pa edaoga Božega sina prlpelo k vam?s Leon se je prestrašo, Lr Mihei fe 23 let star sln toga katholičanskoga soseda; je eden talen hiidobnjak bio, ki se je za vse prispodob-noga vido. Na Couderca se je zato preveč srdo, ar njemi, tomi bogštca sinej, ]e Couderc svojo hčdr na kratkl cdpovedo, štero si je on za žeoo vzdti mlslo i to ga je preveč svadilo, ka te siromaŠki Couderc nieroi je košaro dao. Leon ss je bojo, či Mihel zvš, ka žto je te denešnji gost blo, ga hitro gorizglasi i ga oddd, zato je nej dao nikakši odgovor. wTi fikln ! Nemaš vuha ? Neveš cdgovora dati, či te pilajo ?a erče ov špotlivo. »Ti nemai nlkakle pravice mene spitavati," odgovori Leon čemerno, J irk¦ kli c?dgovor od fneae želeti ! Či jas iručati ščžm, to je tebi nikša briga ncj \u »No, g!čdaj samo to jeretaičko zielenje !* knB Mihel. „& so že (škši šoirklavc; iak jedrni, i& ]e nej čudo, či se tt velki vedno protivijo." nMt sfrso nej protivnikj, či po Božoj reči živčno," erte Leon ešče izda čemerno. BOh ti pobožoo defe,w špotari se M?heL MOd koga se pa včiš tak lepo gučati ? Te je tvoja plemenita sestra tak navčila, z Me?e bi lehko edno sveto napravo, bole svžto kak je sv« Katarina z Siena ?a Leon je več nej odgovoro, hrbet ]e obrno tomi ŠDotllvci i je notri lo v hišo. Gda se je od Coudercovi nišče nej dao več viditi, je Mihel tiidi odišo preklinjš?a]oč I pestnfco stiskavajoči. Štiri vora je bila po poldnčn, gda se je Leon z svojimi prijateii vfinej na polaj špilo. sepfember—oktober 20. DUŠEVNI LIST Stran 103, PrBrnišIdvanjB na PBformatie sveteh. nAr me je ne sram Evangeliom Kris-tušov predgati; dr je Boža moč na zveličanje vskkomi vervajočerni i zido vt ndjprvo l grki,K (Rirnl. 1? 16) Vu kalendariji vsakše lek> samo eden ri salski svetek jeste vopokazan?, po pravrci pa d a jestda, Ednoga v-sprotolešojeoi vremeni svetifflo, na spomenek pdšestja sv. diiha,. gda se je svdti dfih vu ognjeni jezikaj dobi razlejao na apoštole; gda so oni tak navdfišeno pred-gali Kristušov evangeliom, ka se je vjerula lemi naednok 3000 Ifidi na krstšansko vtro po vrriolo. Teda je nas^anola ta prva krstšanska gmajna. Te drugi rlsalski svčtek v-jesen na okt. 31. d6a spadne, gda je pa oa Ists Boži sveti duh doli prišao z-nebe, naj to pokvarjeno sv. mafer cerkev očisti od lfidi zndšlenoga nimka, od ta-dankov, z Iterlmi so njo oskniiioli. Te prvi ri saiski svčtek )e z svojimi ffidnimi prlgcdami v-Jeruzalerm pretekao doli, te driigi pa vu Wit-tenbergi. Te prvi risalski svetek je obdarOvao ete svet z-verov vu Jezuš Krtstušl. Te drugi risaiski svžtek je pa Kristuša darliyao naza etomi s?etK Onoga Kristuša, šteroga so sveta zmožni na stran djali, mesto šteroga Krisfuša je tak zvani njegcv namestnik, te rimpapa ravnao krstšansko sy. m. cerkev. Oaoga žlvoga- Krsluša je darii vao naza etomi sveti, šteroga so že samo vu svoji kčpaj, ali z 1e?a, z-kamna i zbronca \6 zrezani stebraj, liki edaoga poganskoga bolvana molili, ali rsjegovoga svetoga r&vuka so ne poznal!. Luther je naza darfivao (oga ži/cga Kris-tuša etomi svetl. I to je glaso, ka Kdstuš nešče seb^ z krhkdčimi ltidmi namestiti dati« govotč-či: Jas z-vami ostdnem do konca svštal* Jezuš nešče, ka bi mi njegove kepe, ali stebre molili, vem je tak pravo: nTvojega gos< podnoga Bogd moli i njemi samomi služtl" Lut-her je naza darfivao etorni sveti Krisiuša i nje-gov svšti na?uk. Zato Je ffcformaiie svetek ie diflgi rfsalski svetek. Eie čea je nastancla ta od človeSi tadaakov i od kiivoga včenja očlščena evang. sv. m, cčrkev. R pcznali onoga ev. človeka, koml se je posrečllo tU si r.ajprvle hlžo kfipili i dnesden hvala višnjemi Bogi, ne sarno velki šereg evang. vernikov žhe eti, od kcj z dobrov dOinovv fistjov, brezi vse samne hvdle lehko va-difijemo, ka so ne ti najpozadnješi, nego tsk vu ti duhuvni, kak vu telovni isstnostaj od vse po-šttivani, vodn;, n erodajni prebivalci jestejo i vžraša napreidenje, ocvetek zevse moči vrelo naprepom^gajo. Oča nebeski je ne dopusto na-veke preidti z etoga mesta verni svoji, tak da novo Couderc. wČi pa ne vorjete, moja hiša vam stoji odpreta i se sami lehko osvedcčite. Ti vojaki so zdaj zščali to hišo preiska-vati. Vsakši kot je premetani blo od zgoraj do tla, ali 80 nindri nikaj ne mogli ndjdti. Te of cer ]e že čemeren grato i se je raz-srdo na Mihela, ki je bio vzrok toga dalešnjega mašeranja i se je protio, ka ga zavolo krive tožbe zapreti da Te pojeb se |e prestrašo i ti nadraščeni vojaki so ga že med sebe šteli vzeti i žnjim oditi, gda je Miheli kak eden blisk skoz glave (6 mišlenje vdarilo, ka pa kaj so Broussona vu stiidenec skrili. Proso je toga oficera, naj bi eš-če te stiidenec pregledncli. Couderc je bledi po-stano i kcmaj ka se je zadržo; Katarina si je roke vkuperskliičivši na srce stlsnola naj njega močno klepetanje zakrije i Leona obrLz je po visno. Na srečo |ih je nišče ne vzeo na patnet. Te zapovednik je cdnomi svojemi vojaki zapovedao se vu slftdenec dolipiistiti, dokeč so ga ti driigi na ednom niočnom voži držali. Ali njegove oči, kak se je vidlo, so se nC mogle toj vu tom stiidenci bodočoj krnici prevčiti, tak da je Brcussona ne \zeo na pamet. T6 je ešče tadi, ta vu stiidenci bodoča mrzloča naprepo-magala, tak da so ga drgetajočega potegnoli pa gori. Brezi nashaja so raogli ti vojaki odidii. Toga nevolnoga M.hela so pa na velko molbo njegovoga očč i toga katholičanskoga popa, bč« žati pustiii. Brousson je pa okoli polnčČi odstavo to ves i je dale vandrao vu Sevennaj. Njegovo de-lo je ešče ne b«16 skončano, aii njegovi dnč*i so se donok proti večdrnomi mr^ki približavali. VII. Približno za pet ferldlov leta sledi na eden v6čar je eden siromaško oblečeni moški potu-vao proti vu bližini Pyreneušov bodCčemi va-raši Paui. Očivesno je bio truden i pred va>a~ Šom si je pod edno drevo doli seo, ka bi si maio počino, prvle kak bi pa vu varaš stopo. Medtem gda je tii sedo, je z žepke edno pismo vzeo naprej i je pregledavao na njetn napisano september—oktober 20. DUSEVNI LIST Stran 105. bi se z zemle zbudili ti mrtelni, se je povnožao šereg naš. Cvetčča gmajna i lchko povemc sko-rcn ta prva evang. gmajna vu Prčknurji stcji eti i vu prčcimbnoj hiži Božoj diči i zvižava Gospodna! Pošlfijmo zato, dragi bratje, svojo evange ličansko sveto vero, denmo svedostvo z-zitkom i činenjem, ka smo sta'ni, negenjeni vernici svo-je sv. m. cčrkvi. Dokeč bomo na Krisfuša evan gelioma fundarnentomi sfali, dokeč se njega bo-mo držali, či do \si šatanje, kak erjtijoči pczo ji odferali proti nam strahšne gobce, nam ne-bodo mogli škoditi, ar je Krisfušov evangeliom z-istinom Boža moč! »Reč Boža ostane vsgdar, N;6 nišče nemre proti. Bog nžs neostLyi nigdar, I sveti duh nas poti. Či bi trpeli, ali zgubili Ž tck i blago I vse, ka je drago: Nebesa nam ostanejo !" — OktObra 31. dČn je svetek hiš-torije. Ne je vredna bodočnosti tista cčr-kev, štera nepreštima svojo pretečenost. ,,Vera je močneša, kak vsaki protiv-nik." Luther. i" ,,Eti sfojim, naci nBmorem činiti. 1521. aprila 18-ga je pravo ete zna-menite reči on Luther Ma*rton, ki je nikaj ne mogao činiti proti dušnojvesti svojoj. Aprila 17-ga je stao obprvim pred \vormskim orsačkim gjiilešom i tč si je za eden den premišlavanja čas proso. Na driigi den, 18-ga se je med velikimi dvoj-nostami premetavala diiša njegova, dokeč se je ne z-rokami molitvi z punim vOpa-njem v Boga zgrabo: ,,Vsamogoči večen Bog! Kak strah-šlivi je ete svet. Ovo odprč viista svoja, naj me požrč i jas tak malo pomoči mam! Kak slabo je telo, kak močen je šatan! Vora moja je prišla, sodba moja je goto-va! Bog! Bog! Bog moj, Tl me pomagaj proti modrosti sveta! Včfni to . . . Ti lehko včiniš . . . jedino li Ti ... dr je to ne moje delo, nego Tvoje. Jas nemam eti činiti, nebodem se pravdivao z etimi velika"šimi sveta. T6 bi rad bio, či bi leh-ko mirovno i blaženo tekli dnčvi moji. Ali eto je Tvoje dugovdnje . . . i istinsko i večno dugovanje. Gospod moj! poma-gaj! Veren i sveti Bog! Vu človeki se ne vupam. Marnost bi bila ! Vsa človeče je nestalno; vsa človeče je blod^če . . . Bog ! Bog moj, menč si z^brao za eto delo, to adreso. T€ se je edna žena približavala proti njemi, na šteroj se je vidlo, ka z pola ide i se , tudi vu všraš pašči. Te potuvajoči vandrar jo je oberkao i je zvedo od njč, ka je ona z Pau vdraša i nato jo je pitao, či njej je poznani eden Renard. šteromi on edno pismo n^ za prekdati. „0, to je naš sosed!" odgovori prijaznivo na td pitanje ta žena. wHodte z menom, tž ne zablodite." Ne je dugo trpelo, ka sta vu varaš prišla. Ta žena njemi je edno med ti prvirai hišami pokazala, gde Renard stanuje. Ta hiša je bila lepa i pred njov je edno lepo vozdelano raz-petj^ bilo postavleno. Gda je te vandrar to za gledno, se je malo prestrašo. Donok je ncfri šo vu dvorlšče i po stubaj na trnžc. Vu tom meg-njenji je pa rLvno edna lepo oblečena žena sto-pila vO z hiže. ,Smem pitati, ali eti stanfije gospod Re-nard?" pita te IDhinec na to, ka jo je na kržt ko pozdravo. «Ja, jas sam njegova žena", odgovoii eta, med tem, ka ga je ponižLvajočpoglednola. MKa šč^te žnjim?* BJas sam gospodi Rcnardi edno pismo prinesao od gospoda Ltfevreja z Castresa", er-t€ on i njej prek dš to pismo. ,,0d gospoda Lefeffreja v Castresa ? ' ga pita ona čiiduvajoča, medlem ka je prevzela to pismo i ga je pregledavala; ,,jas sara niti nč znšla, ka moj mož tam spoznLnje nš". Te Ifihinec je bio trufleni. Ona pa erčč: »Eti jeste ešče eden Renardl Ali 16 ne pride v pitanje. Jas pokažem to pismo donok raojemi možej." I prv!e kak bi pa l^ tuhinec kaj proti mrgo povedati je že vu hišo odišla. TG je eden mali piiklavi moškec sedo pri ednom stoli z velikimi očaii na nfisi i pred se-bom je velke knige meo, vu štere je pisao. Bre-zi toga k»j bi z knig goripogledno je pitao, gda je te stopaje žene čQo: BKa želeš, mojalUbl^na?" BEti je edno pismo z Castresa", odgovori ona, »vunej je eden klantoš, ki ga je prinesao". }lŽe me pž motijo z tem nepresi^lnim ko-divanjem!" erče le moškec čemerno. ,,Niti edno megnjenje nema človek mer, ka bi si račune Stran 106. DUSEVNI LIST september—oktober 20. dobro znam! . . . Čini tak, Bog moj . . . stani k meni za Tvojega ltibeznivoga Je-zuš KristuŠa, ki je obramba, moč i trdi grad moj!ft Potom za edno malo etak nadaljava: ,,Gospod moj! Gde stojiš? . . . Bog moj! Gde si ? . . . Pridi! hodi! gotov sem! . . . Gotov sem dolidjati žitek moj za istino /Tvojo . . . potrplivo, liki eden agnec. Ar eto pravice dugova*nje — je tvoje! Nigdar se neodtrgnem od tčbe, ni zda, niti na veke!. . , I či bi se svet taki z vragmi napuno — či bi telo moje, šte-ro je pa naprava rok tvoji, taki vmorili, razklačili, razsekali, žežgali . . . diiša mo-ja je Tvoja! . . . Ja! Moje je svedostvo reči tvoje. DCiša moja k-Tebi sliši. Naveke z Tebom bode živela . . . Amen . . , Bog moj! pomagaj! . . . Amen!" Etak se je pokrepila diiša njegova vu takšoj meri, ka za par minut pred orsač-kim gjiilešom ni nazočibodočnost casara i svetni velikašov, niti pred njega natnalane pogubelnosti so ga ne prestrahšile, više toga z punov močjov diiše svoje je brdno dugovanje Gospoda Či bi svoje dugova-nje dilo, znabidti bi je vesnoti pusto. Ali dugovanje Gospoda brani do smrti svoje liki vere hčros, Gospoda zebrdna posoda. ,,Eti stojim, nači nemrem činiti; Bog mi tako pomagaj! Amen." Spominajte se z Dr. Luther Martona! 1483. nov. 10, - 1933. nov. 10. Lutheransko evangeiičansko krstšanstvo se pripršvla svetiti 450. letni rojstni 6t\\ toga veli-koga reformatora. 1483. novembra 10 ti, gda se je Luther Marton narodo, je posebne božanske milošče dea bio. Luther je nazajdao cčrkvi on dLr, šteroga je zgiibila: vu Jezui Kristuši nazvestšent od bo-žanske milošče guč^či nepokvarjeni evangeliom. I ka je pozabila, budo jo je tudi na spunjava-nje goridjaaja njenoga, naj od Jezuifc Kristuša gučeči nepokvarjeni evangeliom obarje i odnje-ga svcdostvo čini. Vu vezdašnjem svetovnom premč.ijšvanji tiidi nesmimo pozabiti, ka cerkev naia vu srmaštvi svojem samo eden kinč, vu boji svojem sarao edno rožj^ ma: reč Gospod-novo, to močno prorocko i apoštolsko reč, šte ra je nam porok Bože milošče. B)jdmo verni vu zdržanjl i glašenji Bože čiste Reči i njegovi sakramentumov ! Naj bode nam den blagosiova 1933. nov. 10 ti ino se tiče tiidi cerkvi 118 ga Žoltara 17. vcršuš, šteri je našerni Lutheri vu Coburgi moč i trošt dartivao: ,,Nemerjčm, nego boin živo i nazveščavao bom deia Gospodnova." * Vu našem orsžgi se ludi po vse evangeli-čanski gmanaj osvetno posveti 450. letni rojstni skieno!'' I brezi kaj bi goripogledno je na da!e računao i pisao. wAli, dragi Gibrlel", erče ta žena, ,,poglcd-ni donok prle to pismo. Mogoče je kaj takšega v njem, štero de nam na hasek". ,Z Castresa je prišlo?' kriči te mdli.,(Tam nemam jas spoznanje z nikim. Daj tomi klan-toši par drovni penez i ga pošli'\ Donok je vz^o to pismo, š(ero je zščao pregledavati i erčd: ,,Ešče eden Renardjeste eti v Paui, ]e siromaški štrikar *. Ali naj se zagvfl-ša, je to pismo odpro i je zača čteti. Njegov grdi mazlikasti obršz povisnjeni grato; gori je skočo, tak da bi ga šteo z iglov bodno, zgrabi svojo ženo za roko, tak da je skoron goriskri-čala i zača reščiti: wSreča najna je eti. 3000 Livres čisti dc-biček!" Ta žena malo čemerno erče na to; ,,T6 je lepo, ali pOsti rai že roko! Malo mi jo ne razmoždžiš!' Te ntali pfiklavi je nej znao od radosti kam bidti, dokeč ga je žena nej pitala: ,,Z kem sl 3000 Livresov dobo? Cena vune je na telko spadnola, ali so se cene piatna na telko po-dignole?" ,Nej! Nej!" kriči te mož. nEti, gledaj kak-ša sreča nam je vu rokč spadnola!* Ta njej je dao to pismo i dokeč si je on med očale brisanjem začao voračunati, ka na koj obrnč ete 3000 Livrese vu svojoj trgovini i kelko haska prinesčjo, je ona td pismo prečte-la. To pismo je Brousson predgara pordčalo na gorivzčtje pri Renardi i naj njemi vu vsakši po-trebčinaj na pomoč bode i vu potiivanji na da-le sprevodi. Obema je odkrito bilo, ka te vtinej cakajoči vandrar je ne drfigi, kak sam Brousson. Tak sta si odločila, ka ta se tak držala, ka td pisino, štero je vu resnlci tomi Renard štrikari bilo napisano, ki je vSren kotiiga le Mpfiščave c^rkvi" bio, ne njemi posldno, nego njim ki so pa vu resnici svojo vero odali i prekstopili na papinsko i ta se proti Broussoni prijazno dr-žala, dokeč ga pri oblasti gorizglasita i njega zgršbijo. Ta žena je zato na trnac stOpila, gde ]e Broussona povrgla i te mož ]e za njov Š6, sepfember—oktober 20. DUSEVNI LIST Strin 107. den našega reformatora, Dr. Luther Martona. Zv8n toga bodeta dva velikiva skOpnocčrkveniva glavniva Luther svčtka; eden vu Zžgrebi, drugi pa vu Pančevcji. Na tema glavnima svetkoma tao vzernejo odposlanstva naši far, spevni kho-rušov, ženski društev, mladčzni društev. Na obo ma svetiivanjoma prelepi redovek bode, kakti khorušne pesrni, solopopevanje, deklamacije, govori, trornpotno igranje z torma, predge itv. * Naši časopisi nas celo prihodnje leto bodo spominali na 450 letnico Luthera. Vu našem novom Kalendariji za 1934 to leto dosta artikulušov bode, z kepmi ilustrirani, od Dr. Luther Martona. Vu Diiševnom Lsti prihodnjega letnika pa bode edna priloga prek celoga leta, vu šteroj objž-vimo Dr. Luther Martona žitek, po ludstvinskom spisani. T6 bode edna cela knjižica takše vred-nosti, štero meti ino čteti istinska radost bode vsakomi dobromi i vernomi evangeličanskomi krstšeniki! I. gldvno spravišče Gustav Adolfa glavnoga društva v Jugoslžviji. Gustav Adolfa driištvo vu kraljevini Jugos laviji je svoje prvo gldvno spravišče t. I. sep-tembra 9. i 10. vu PribiČevičevoji (poleg Novo ga Vrbasa-Bačka) melo. Društva predsednik Dr. Popp Filip piišpek z svojov gospov, Dr. Rolh Vilrnoš svetni presldent naše skiipne cčfkvi, Klein Franc diih. driištva podpredsednik, Luthar Adšm dfih.v drfištva penežnik, May Gerhard diih, difiš-tva ski pom, dUhovnik. 3) Obtna pesem: Tebi, tebi, oh Bog, dfih odičeni! Boj velki dčn denčšnji posvetšeni; Imč tvoje na| dnes vsl čestijo, Ki se tvojoj diki veselijo. 4) Božo reC glasi Škalič Ššndor dolnjelen- davski duhovnik. 5) MHvdlmo ml VSl Bdga", napreda" farni tnešani khoruš. 6) Božo rei glasi Lic. Goschenhofer Henrik radkersburgski dfihovnik. 7) »Nevcagaj, oh trejda mala," naprčda farni mešani khoruš. 8) Božo reJS glasi Luthar Adam puconski diihovnik. 9) ObCna pesem: Radosti skuza poleva, Bog, lica črede tvoje, Gda pred tebom dolideva Aldov diižnosti svoje, Za vernost to, Kaj si zda njo Vodo, krepio, odičo. 10) Po boioj službi osvetno spravliče vu cdrkvl: a) Kiiliar Štefan inšpektor odpre spraviiče; b) Pozdravlenja; c) Hištorijo puconske fare nakrštci spoz-nžva i osvetno deklaržcijo predloži Lut-hLr Adšm diihovnik. 11) Občna pesem: Trdi grad je naš Boug zmožni, Rožjž ino obramba; Varje na"s, šereg pobožni, Kak verni svoji hramba. Naš staV protivnik, Svejta poglavnik Z silov, z-jšlnostjov, Bori se z-oblastjov, Nakanivši nas fundati. Rejč boža ostane vsigdar, Njej nišče nemre proti. Bog nas neostavi nigd&r, I svčti dQh nšs poti. njžrenje je tiidi henjalo. Brousson je na vmo-riiče stopo. Vu tom megnjenji je eden konjenik prijezdo na plac na cznojenom konji i se je, na kelko je samo mogoče bilo, vu bližino toga vmorišča zrivao. Vsi so bili z&šeni i so čakali ka de se godilo. Ti voj&ki i te hoha> sam je za edno malo postano, vu štimanj?, ka je te konjenik mogoče od oblasti Broussona pomiia vanja glas prineso. Tudi te osodjeni ga je za-gledno i eden tr&k radosti se je skdzo na nje-govom bledom obrazi. Ali gda ]e te konjenik nikši gl&s nej dao i Brousson se je proti nirodi obrno kaj bi njemi edno pa> reči povedo, 18 bobnjov je zdJalo bobnjariti, šteri gias je odnej-mo Broussona reči. Ta sodba, štera se je, živo-ga v kolo streti glšsila, je od interdanta Braville nepričakano polehkšana bila, tak ka je Brousson prvle vmorjeni i tak v kolo streti mogo bidti, se je brezi odiašanja skončala. Broussona so prvle obesili i njegovo mrtvo telo tak strll v kolo. Po skončanji te smrtne sodbe se je te vekši tž! fudstva razširlo. Te konjenik, šteri je dolskočo z konja je ešče izda tam stao z rokov se na konja šinjek naslonivši, z skuznatimi oca-mi glčdavši toga plemenitoga mantrnika zemel-ske ostanke. Nej je vzeo na pamet, ka se je Franc z Katharinov proti njemi približšvo. Franc si je na zadnje kuraž vzčo i ga je oberko: wGosp6d, ste mogočc vi toga pokoj-noga ttidi poznali?" Te tuhinec se je nanSglo k njemi obrno, eden čas ga ostro pregledSva i te erč6: wTi si to, Franc?" wMoj Bog!" erW te saseni Franc, wje t6 nej gospod Favre?" ^Kabi nej, jas sam I" erčč z žalostnim gla-som te mlždi Favre i za kratek čas na dale er-i€: BJas sam čfio od toga, ka je ete boži sluga zgiibleni i sam si včasi mislo, ka de ga to njegov žitek koštalo. Noč-den sam ga želo eš-če ednok vu žitki videti, dokeč sam si odloCo v Montpellier idti. V Luneli, gde sara se tri vo-re raOdio, sam zvedo ka de dnes ob štrtoj vori vmorjeni. Tak hitro sam se jezdo, na kelko mi je samo konj lido, naj ešče v pravom časi pri-dem i Bog mi je dopusto, ka sam od njegaeš- Strdn 112. DUŠEVNI LiST september—oktober 20. Či bi trpeli, Ali zgtibili Žitek i blago, I vse, ke je dršgo: Nebčsa nam 12) Offertorlum na Gint&v Adolfi DrDštvo. Onim vernikom, šteri nedobijo mesta vu cčrkvi, pred cčrkvov bodo Božo reč glasili Kerčmar Zoltan misionski predgar, KUhar Franc pom. dtihovnik i Škalič Šan-dor dtihovnik. Gospodne! ti si bio obramba naša vu vsakom vremeni. Prihajajte i hvalte Gospodna, dr je dobrotiven i milošča njegova trpi na veke! F&rno predsednikstvo. Sebotška evang gmaina je oktobra prvoga, premin6*o nedelo jško lepi osvetek svetila. Na znova v6zira'ane cerkvi ve-likoga dela, štero je b!fizi tri mesece trpelo sreč no dokončanje, Luthera cbloka i v orgole elek-tričnoga motora spra lanja je Bogi zčhvalnosti i posvetšenja svetelc svetila. Slednje dni so nesta-noma prihajali v-Sjboti delo majGči ladjč to le- po delo obisk&vat, čtiduvajoči je, ar v Prekmur-ji dnesdčn nega k-sobotškoj evang. cčrkvi pri-spodobno osrajžene Bože hiže. Z-daleča so prišli imenuvani č€n ne samo evsng., nego i difige vere verniki k-toj Božoj službi, tak da se je cerkev nabito napunila žnjimi. — Božo slfiž. bo so odpravlali domžči g. dfihovnik senior pred oltarom, srdc^ genlivim pripravnim govo-renjem, na predganc? pa g. Dirvaš Aladar kri-ževski duhovnik na Sv. pisma Mžte V. 16 toga veršuša podlsgi od njih že dobro pcznanim os-trim dfišo i srdc^ biidečov predgov. Vsaka duša je od obe dve predgi navdehnjena bila proti Bogi z poniznov zahvalnostjov, ki je to veliko i lepo deio brezi vse nesreče dao dokončati i doj. fisto te veliki d^n zadobiti. Ousvetno služ-bo Bozo je podigd/alo sobotški ogengasilcov prišesijd i sodelovšnje, za štero tak g. zapoved niki Cvetko Lajoši, kak posebno vsdm kotrigam bojdi srdčna h\ala! Tč lepi osvctek naj btidi vernike k-B6gi na zahvaSnost i k Kristuši na Jiibezen, ki je tak veren paster i skrbnik evang. sobotške gmajne tak lepomi napreidenji. Naj biidi i nadale nje vcditde, neprehod^Je i vse šldfivajoče kotrige ino je blagoslovi i d^ruje, da i poetomtoga z dobrovclnostjov znašajo c^rkevne polrebčine ino priptavlajo pot k-svojemi nebcskemi zveličanji. Mšlanja plšn je cčrkvi bivši umetni reditel g Gerey Erro narždo, v-orgole motcr je brata če eden pogled zadobo, naj či na2aj v Švajc prldem, njegovim lubleoim ešče od njegovi sled nji minut lehko nikaj povčoi." Favre je tiho gršto i je žalostno pogledno na Brcussona tnrtvo telo. Ravno so solddki i sodniški slugi priŠIi, ki so njegov mrtev trfip na edne kola zdtgnoli, da bi ga odpelali i pokopali. Te plac je že sploj prazen grato i naši prijateli so tiidi odišli na svtje stanovanja, da bi na drfigi ddn odstavili Montpellier. Na difigt 6€n v gojdno je Favre k ednomi zlatari šo, ka bi za Kalharino, Franca zenl za njihovo vornost, gda so Favreja v logi Vaque-rollesa vroko strelili, so se za njegovo gori. ozdravlenje telko bngali, nikaj za spomenek kfi.>o. Gda je notristopo, je na njegovo veliko čudflvenje ravno Brcussona hohara tam najšo, ki je vu bližini meo svoje stanovanje i je Čiio njegove zddnje reči. , Jas sam več kak 200 liidi osmrto, ali ni eden me je nej tak do trepetanja prineso kak gospod Brousson. Gda so ga na vmorišče pri-pelali, je komis&r i sodnik bole trepeto kak on, ki je oči svoje moleč na nebo zdigno. Jas bi odbežo či bi mogo, naj bi ga samo nej osmrto. Či bi gučati viipo, bi dosta znao od njega po-vedati. Zagviišno on je tak mro, kak eden sveti." ,,Istina, kak eden svčti I" erčč te zlatar, on je zdaj notriodlšo ru vesdije Gospodna nje-govoga." Favre je hitro odpravo svoje d^lo i je os-tavo trgovino toga zlatara. Za edno par v6r sledi se je že proti Švdjci pfcščo i Franc se je z svojov mladov ženov ttidi na pot vz6o proti domi. Vsi so si odločili, ka do tečas vodržali i vse aldujejo, dokeč i oni bodo \i prišH, vu ono radost, šteroj se zdaj že te do smrti \oren i pobožen sluga Gospodnov, Brousson, raduje. Konec. september—oktober 20. DUSEVNI LIST Stran 113. Dittricha firma posfLvila. Malanje je vsem na zndovolnost sobotški mi]'Ai g. Schock Šatiuel umetno doprnesao. Luthera obiok je pa agilno sobolško evang. žensko društvo v Zagrabi pri Marinkovič firm? dslo zgotoviti, Oktobra 31. den je sv&ek sve- dostvadevanja. Ne je vreden na herb, verovadliivajoČega junaka, Luthera on, ki neviipa na etom dnevi svedčstvo djdti od svoje cerkevne kama-slišnosti. * Gde vero ne hranijo i ne navajajo, jeli je čuda, či se vomreti pripravla." Luther. Razlofai mali glisi Radosti glas. ,,B6g vse Itidi šče zveličati i na spoznanje istine pridti." (I. Tim. 2, 4.) Osebni glas. Kiihar Štefan, pucon-ske fare vreden inšpektor so imeniivani za kotrigo banovinskoga tanača dravske ba-novine za mursko-sobočki kraj. Veseli nas to lepo preštimanje i odlikova*nje tčm bole, Lr so Kuhar Štefan inspektor od začčtka mao eden n&jverneši prijdtel ino podpor-nik našega Lista. Žalost puconskoga diihovnika. Vdova Flisar Amdlija, roj. Kiihar, punica Luthdr Adama, lialT časopisov nastavitela ino glavnoga reditela, so se septembra 19-ga vu Szombathelyi, starosti svoje 73. leti z nevole i trpl^nja nazajodselili k Gospodi, pri kom vidijo zda lttbeznike svoje. napreplftčnikotn. Ar so za volo žalosti glavni reditel našega Usta ce-10 zaposleni i odsotni biii, zato je vu septem-bra meseci DOševni List voastao. Mfslimo, ka z etov dvojnov numerov ino prilogov zadovoljivo nadomestilo dobijo naši verni čtenjšri. Novž diihovniški kandid&t. Ml. Darvaš Aladar, sin križevskoga dohovnika, so dokon-čali iole i potomtoga kak pomožni duhovnik bodo služili cirkev naio, Boži blagoslov naj sprevaja njihovo vrelo delavnost vu Kristušovoj cerkvi I Bajorskiors&g. V pretečenom leti se je z 50,000 mi povekšao tamošnji evangelitanov ra-čun. Na cfcrkevni cil so više 5 milio tnarkov dariivali. Zahv^lna gmajna. Našemi imeniinomi ro-jaki, tomi dobromi pasteri i neobtriidnomi pisž-teli, Czipott Gčzi, je szombathe!yszka cvang. gmsjna lgpi grobski spomenek gorpostžvila, šteroga blagoslšvlanje je septembra 19 ga bilo. Genlivo je, gde se živoče zahvalno sponnnanje vu etikšem vidnom djanji posvcdoči. Lepi dar. Dolnja Lendavska diasporalna fara je Gd Gusidv Adolf* DriiŠtva 7676 dinarov dobila na cerkev zidanje. Boži obllen blagoslov bojdi na tom lepom dari! Luthera oblok. Zagrebečki evang. cerkev-ni časopis: ,,Neues Leben" vu septembra me-seca numeri se spomene i piše, ka letos bode našega vdikcga rtformLtora dr. Luther Martona rodjenja 450-ta letnica. Pri toj priliki je dužnost tak posebni evang. vernikov, kak driištev, da se zahvžlno spomei ejo i mislijo na onoga velike znamenitcsti nioža dr. Luther Martona, ki je Kristuša i njegov božični navuk naza dao člo-večanstvi. Z velkov hvL!ov i preštimanjem piše-jo imenuvane novine od naše ptišpekije dve gmajni, od zdgrebečke i murske sobctške evang. gmajne, šterivi sta si v-cerkev Luthera oblok dale zgotoviti, vu šterom med tazločni llcojn glsžojnami jako lepo nan alana i dobro v6 zde-lana Lutherova obrdzka (kep) bode, šteri de obri oltara v-bodoči okrogli obiok djani na spome-nek 450 te njegovoga rodstva letnice. Zagrebeč-ki i mursko scboiški gmajn ženska drtižtva so z tem aldovotu pred Bogom i vernikmi sebi ne-pczableni spomenek spravile. Gospodin Bog je naj blagcslovi i da njim nagib nadale vu Gos-podna vinogtadi Iepo c^.kevno pozvan^e spu-njšvati! Apače. Naša rnala gmajna je vu zadnji ča-saj na odplačilo gmajnskoga duga sled&če pod-pore dobila: z-Leipziga od Zentralvorstanda Gus<šv Adolfovoga draštva 7676 Din, od mari-borske ev. gmajne 1500 Din, od pušpekijske blagajne 1000 Din i od jugoslavskoga Gustšv Adolfa glavnoga drOštva 4000 Din. Vsevktiper 14 176 Din. Boži blggoslov želemo za eto krš-čansko liibdzen vsem daritelom i je prosimo naj nšs na dale obdržijo vu spomenki. Turobni glasi z G Slavečke ev. fare. Tu so nas povrgli i so se odselili vu edno bog-šo domovino: augusta 15-ga z Gor. Slšveč Škod-nik Marija, samica, čl ritara, vu 26. leti staros-H; - - aug. 28 ga z Nuskove Rogač Treza, sa-mica, vu 58. leti starosti; — scpt. 6-ga z Gor. Strdn 114. DUSEVNI LIST sepfember—oktober 20. Slaveč Krpič Franc, vdovec, v 73 leti starosti; — sept. 12 ga Krpič Mihal z Kuztne v 82 leti starosti. — Ti nazajostanjeni ti ^opreminoči naj si počindjo vu Božem ravnanji. Ti vopremin6či pa naj majo sladtek grobski sča i blajženo go-ristanenje! Naskori na pavidenje! Satnovoln! d&rl. Na gorldrždnje Diiševno-ga Lista: Fiisar Vilma z Francije 5 frankov. — Na nesprhllvi venec v spomin na Lutharovo Fli-s4r Šarolto za Diačkcga Doma štipendij: Ma-ček Lajoš i Baler Lajoš Sebeborci 20 20 D., Janža Štefan Predanovci 20 D; Knez Josip Pre-danovci 40 Din. — Srdčna hvala za te lubez-nive dare! Turobni glasi. Odselili so se zadnji mš sec z Puconske fare vu večnost: Horvat Ilka, roj. Banfi v Lemerji, stara 44 Ieta; Kiihar Franc (Jakob) v Puconci, star 77 let; vd. Kološa Te-rezia, roj. Baler v Sebeborci, stara 67 lžt; Ne mec Janoi v Puconci, star 68 let; vd. Goričan Terezia, roj. Flisar v Polani, stara 75 let; Go-ritšan Mikloš v PoJsni, star 79 let; Brgles Irma na Vaneči, stara 15 let; vd. Janža Terezia, rcj. Barbarič v Šalamenci, stara 44 leta; Janža Ivan v Brezovci, star 67 let; Podlesek Janoš v Ša lamenci, star 65 let; Hari Ivan v Bokrači, star 66 let. — Naj ma"jo eti včprerainoči sladtek grobski sčn i blaženo gorstanenje ! Nazavlipnost Diačkoga Doma je aug. 23-ga mela sejo, na šteroj je napre-ddno naznanilo od bivosti Diačkoga D6-ma; ogvUšana je začasno ista podpora vučiteljiščnikom, štero so pretečeno leto vdšblali. Evangeličanski Kalendari za 1933. leto je že dober čas vu deli. Što Ščč djdsti vu njega kakše naznantivanje, naj to kem prvle notripošle. V Puconskoj fari je letos pri priliki dače pob^ranja 378 1. pšenice, 673 1. žita i 3*75 Din. penez dariivano na Diački Dom. Dartivali so v Andrejci 10 1. žita; v Bokrači 9 1. pšenice i 9 1. 1; v Brezovci 31 1. pš. i 411. ž.; vDolini-, na Gorici 30 1. pš. i 40 1. ž.; v Krnci 15 1. pš. i 16 1. ž.; v Lemerji 24 1. pš. i 27 1.1; v Mar-kišavci 39 1. pš. i 44 1. ž.; v Moščanci 2.1. pš.; v Pečarovci 60 1. ž.; v Polani 43 1. pš. i 45 1. ž.; v Predanovci 64 1. pš. i 36 1. ž.; v Puconci 3.75 din., 37 1. pš. i 35 1. ž.; v Pužavci 1 1. pš. i 21 1. ž.; v Sebeborci 28 1. pš. i 38 1. ž.; v Šalamenci 37 J. pš. i 27 1. ž,; oa Vaneči 18 1. pš. ii 24 1. 1, N. N. 50 I. ž,; Gmana 150 I. žlta. — Od lanskoga je vcč 111 1. pšence i 238 1. žita. — Velka je zaio radost naša, ka si je med vczdašnjimi težkimi verstvenimi razmerami itak dosta dobri dtiš zmislilo na našo skiipno lii-hčzni ndstavo. Hvala njira! Dika Bogi. Oktobra31ti den — državni svč-tek. Od prihodnjega leta mao oktobra 31-ti, tisti den, na šterom je voprebio Lu-ther na wittenbergske c^rkvi dveri djatke reformacije, državni svetek bode. Jap&n. Vu peti ndjvekši vdrašaj Ja-pana, kakti v Tokyoji, v Nagojaji, v Osa-ka-Kyotoji, v Kobeji i Fukuokaji jeste včk-ša evangeličanska gmana. Na te mestaj ev. ovode tiidi jesto. Vu Tokyoji ev. teo-logija tUdi jeste, štera vezda 15 posliih-šavcov md. Rusija. Poleg amerikanskoga nazna-nenja vu ništerni krajinaj Rusije grozen glad optistšava. Prebivalstvo ednoga 15000 liidi računajočega mesta se je napeldo od lanske zime mao na 7000 pomčnšalo za-volo glada, ednoga driigoga z 24.000 na 10,000. Vu sosednoj Austriji pž znova klerikalna vlada spelava ravnanje, štera verska i svetska dugovanja vktip zmešano zvršdva. Vu indašnji vretiienaj je to nšvadnele bilo i podložanci so je bole trpeli, ali vu vezdašnji presvetSeni hipaj je t&kša politika vnOgim nevugodna. I to je ne čiido! Vem tivno proti veri grešijo oni, ki svL-ta dugo^anja z cčrkvi vones^č, vu politike moč-var grožsjo, Boži slugov, popčv mesto je cžr-kev i ne politike pola. Toga naslad je to, ka se indašnje »Los yon RomK gibanje, naimre vu Bdč varaši vu velikoj meri znova skažiije. Vu Bčči se vu velikom računi gtesijo vernicke z-katholi-čanske vere na evafigeličansko prek stopiti. Na-teliko se ji povnožava njihov račun, ka so me~ rodajni faktorje za potrebno previdili gori po-staviti edno šolo, gde te prekstopeče prvle na evangeličanske vere glavne pravice vo navčijo i li tak je vzemejo gori vu evang, sveto matercer-kev. T6 šole voditel je Dr. Schneider duhovnik, ki je pred tčm ne davno v-Ljubl|aoi b!o evang. diihovnik, šteroga hspa je i nas v-Prekmurji po-gledno. Zvflntoga ešče Dr. Koch bečinske theo-logične akademie profesor. Dr. Schneider dti- september—oktober 20. DUSEVNI LIST Strdn 115. hovnik vči evang. vere glavne pravice, Dr, Koch pa proteštanušov hištfirijo. Italija V najbole pžpfnskora orsagi največ preklinjajo. Halijani so najboie prekiinjajoči na~ rod svčta. Zda so ženske lige začnole boj proti preklinjanji. (Slovenec, aug, 23) DarOvanje na Dlj&iki Dom z Sobotške fare. Z-Borejec: Krančie Franc, Cguth Jaioš, Gyergyek Karolj po tri kg. pšenice, vkup 9 kg. — Z Noršinec: Podksek Štehn 4, Podiesek I^an, Bedek J6žd 1 1, Vukaa Trejza 3, VučkiC Vince 6.. Pintarič Števaa 3, Miholič han 3, Pin-tarič Vince 5 kg. pšenice, vsevkfip 26 kg. — Ztrnelavec: M?holič Franc 1, Sapač Janošova 3, Tilan Janošova 4, Novak Janoi 1, Maroša Ivai 2, Kumin Mikloš 5 kg. žita, Vučak Janoš 2, Berke Janoš 3, Sapač Franc 5, Titai Ivan i Janoš 8 kg. pšenice, vsevkfip 17 kg. pšenice i 16 kg. žita. — Z Sodišlnec: Podlesek Jožefova 11, Dšuban Karolj 7, Gomboc Franc 10, Viijec Janošova 15, Kutoš Mikfoš 1, Vukan J6žef 10, Podlesek Lujza 4 kg. pteafce, vsevkfip 58 kg. pšenice. — Z-Gradlšča: Auguitin Franc 3, FJi-sar Ivan 4, Flisar Mihalj 3, N. Jaaez iy2. Fu]s Ferenc 1, Hsššaj Janoš 3, Fajs Števg?! 3, Fiisar Števaa 2, Horvat Šandor 2, Horvat Jeno 2, ŠbOl JanoS 3, Perkič Jdžef 3, N. N. 2, Vučkič Franc 3 kg. pšenice, vsevkup 37V2 kg. pSenlce. -Z Kiipšlnec: Kavčič Kolman 2, Štivan Števan 6 kg. pšenice. — Z-Martjanec: Uilen Janoš 5 kg. Žlta, Miholič Števan 11, Por^dcš Jožef 9 kg. pšenice, zvčntoga nikški vkiip 72 kg. pšenice, vsevkflp 92 kg. pš. i 5 kg. ž. — Z Nemšaveci Heklič Kalman 12, Aodreč Jožef 4, Sinic J6žef 4, Čarni Jožef 4, Andreč Števan 2, Horvath Ivan 6 kg. pš.; Zelko Miklo! 3 kg p§., 3 kg. ž., Lepošs Števan 3»/2 Gomboc J6žef 10 kg. pš., vsevkup 54 kg. — z Mlajtinec: Temlin Janoš 10, Teailin Iltvaa 5, ŠkriJec Šte?an 3V2, Benko Jožef 4, Horvath Števan št, 28. 4, Horvath Sle van 38 št. 5V2 kS- Pi, vsevkOp 32 kg. p|. _ ZSobote: Jarnevič Peter z tUvarišfcov 40 Din penez; Flisar J6žef sabo 25 kg. žita, g. Kovatš Števen seaior 30 kg. pšenice, — Z Veščice: No vak Ivan 4, Nova^ J6Ief i? Norčič Franc 2, Benko Franc 2. Vratarič J^noš 4, Vukaa Viktcr 2, Kumin 4, Perkič J6žef 5; Benčec Mihš!j 2, Perkič Ludvig 5 kg. pienlce, vsevkitp 31 kg. pšenlce. - Z Krajne: Andreč Janoš 10, Zrinski Franc 4, Sočič Kalmafi 20, Gorfan N. 2, Šebja-nič Mihalj 2 kg. žita, vsevkflp 33 kg. žita. - Z Renkovec: Horvat LudvJg 3, Dšubšn Kata 3, Sršžn Števan 5, Šbfil Ferenc 6, Hajdinjak Franc ls Bertalanič Janoš 2, Horvat J6!ef 2, Gomb6c Števan 8, Horv&t Števanova 4 kg. pšenice, vse-vkiip 34 kg. pšenice. — Z Gederovec: Štivdn Franc 20, Dšuban J6žef 11 kg. pšenice, vsevkiip 31 kg. pšenice. — V cCloj gmajni 500 kil na-\6kše pšenice. — Jako lepa hvala dariivajdčiru gtr.ajnarom. Božt blagoslo? bojdi žnjimi i nad onimi tudi, ki so letos nc meli dati, da do v prišestnosti tlidi kaj zmogli dariivati. — Z Le-merja Podlesek Ferenc so dali na dijaški dom 1 vreče krumpišcv, do 50 kil prosa i za lekvar slive, posebna hvala. — Z Varaždina g. Rajnar Anton špargase knigovodja v-Krogi rodjeni so k prvešemi leti prispodobno letos pL dariivali 100 dinarov i osobno poglednoli naš dijaški dom. Najsrčneša hvala za dLr i za obisk. Dari na D Lend-*vsko ev. cčrkev v Din: Donianjševska grnajna. — Ves Lončarovci: Lepoša Peter (Vučk.) 10; Koltaj Jožef 5; Lepo-ša Jožef 4; Koltaj Zolldi 3 40; Skledar Mihal, Kranjec Jožtf, Pojbič Jožef, Kranjec Ern6, Za-koč Janoš, Gcrič Ana. Kiironja KLrol, Lepoša Erno, Farkaš Jožcf, Koltaj Eavel, Koltaj Janoš, Kranjec Peter, Slacn Jožef, Kranjec Janoš, Far-kaš Janoš 2-2; Farkaš Erno 1*25, Farkaš Pc-ter, Huis Jožef, Grabar Ivan, Huis Pavel, Huis Mlhal, Pojbič Šandor, Farkaš Pavel, Pojbič Adam, Pojbič Pavel, Farkaš Jožef, Špilak J6žef. Kerč-mar Adam, Vereš Jožef, Pocak Ivan, LepoŠa Ibolka, Hari Jožef; Novak Jožej, Farkaš Petro-va, Horvat Mihal, Farkaš Adara, Pocak Peter, Lepoša Adam, Kočiš Janoš, Kočiš Adam, Ko-čiš Adamova 1 1. Vsevktiper 78 65Din. Pobe-rač Novak Adam. —- Ves Prosenjakovci: Varga Kalman 20; Ninihsjec N. 10; Malačič Mihal 8; Malačič Jšnoš, Kerčmžr Ludvig 5 5; Malačič Peter, Vaš Franc 3-3; Vaš Franc II. 2'50; Kii-čan Štefan 2; Malačič Janoš 1 50; Malačič Šte-fan» Horvat Kalman 1-1. VsevkOper 62 Din. — Vas Središče: Varga Ššndor, Kiral Štefan, Antal Feren,c Balek Jožef, Pap Ana 2 2; Ož-vatič Ester, V6r6š Peter 1-1. Vsevkuper 12 D. Poberač Porš Štefan Središče. — V-Domanjšev Skoj gmajni je tak vsevkiiper 470 65 Din aldo-va prišlo vkOper na našo cžrkev. — Gospodin Bog naj stokratnim blagoslovom plača nazaj vsaki dšr dobroga srca darltelom i vrelost skrbni pob^račov. sk. Strdn 116. DUŠEVNI LIST september—oktober 20. Cauži istino. Ednok se je edna čupora vesčli dečkov iu-čalo z snegom ra/no pred ednov baotov. Te čas so se liičali, dokeč je edna krugla snega v oblok spLdnola i je to glažojno voztrla. Ti so se zbojali i najbole te rrali Pišta, ki je to kru glo v oblok ltičo. Biedi posfanjeai, drgetajoč je giedao na to vospotreto glažojno. — Beži od ctec! Skri sel so ga ia*ali njegovi prijateli, ali on crče: — Nenirem. — Beži zč ti norc, baotoša ide, zakaj ne bežiš ? — Nej, nej, nemrem, — erče te rcali Pišla. Na to se odprejo dveri i eden černeren obraz se da za viditi. — Što je to včino? — pita čemerno te baotoša. Te naprestopi te mali Pišta z bledira ob-razom i bojazlivo erčd; — Jas sam včino. — I vOpaš t6 ešče povedati? — Ja, — erčč te roaH dečko — ar neš čem lagati. Te baotoša njemi zda v oči poglčdne i ga je pomilOvao. — Ka ti je irae? - ga pita. — KovaČ Pišta; i prosim, ka bi lehko na-pravo, naj to vopotreto glažojno plačam? Srčno rad včfnim vse, samo z mamov ne dajte plačati. Znaš ka? Gda de pa snžg šo, esi prideš i na čisto pometčš pot pred hišov. Dobro de ? Pištov obraz se je razvesčio i radiiva-joč erče: — Zakaj ne! Rad bom pornetso celozimo. — Dobro je, z \6-n se jas zadovoltn, erčč te baotoša. — Ali znaš, zakaj si se tgk z lehka oslobodo ? Zato, ar si se nej bojao pove-dati istlno ! Jas rad mam takšo deco, ki radi povejo vsgdšr istino. Zato eti boj, gda pa sneg spadne ! Pišta je ponovno obečo, ka zagvtišno pri-de i njegovi prijateli so tiidi veselo kričali: — Mi tudi pridemo, pa njemi pomoremo. Kesno. Eden potnik se je pelao po železnici vu eden dalčšnji varaš. Že je preci velka pot bila za njim i rned t6v vožnjov je lačen grdto. Na ednoj pcsiaji je ednoga nosača pito, kelko de se vlak mudio eti, ,Deset minut", odgovori nje-mi te nosec i vu njegovcj re!i vfipavši se je te potnik vu čakaln!co odišao, ka bi si tam nikaj za jesli kfipo Po njegovcm računanji je to ma-lo časa trpelo, dokeč se |e cn z ktipuvalcm mU-d:o i je z čska'nice nazaj prlšao, all te v!ak je med i€m časom odišo i on je tam niogo os'a-noti do driigoga, šteri je samo za tii v6re vo< zo tamta, kama se je cn pelaii šteo. Etak nie-mi je zadosfa časa ostalo si presniš'avrati i nie-mi je na pamet prišlo, k-i člcveka celi žitek je ediW po