PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številki ka. Bil je edini tiskani par- »' ; tizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 61 (13.292)
Trst, torek, 14. marca 1989
Preizkusni kamen pred junijskimi evropskimi volitvami
Pristaniščniki
Zmeren uspeh levice v Franciji Zeleni in desnica odločujoči
Izdatna zmaga pariškega župana Jacquesa Chiraca - Dokaj visok odstotek odsotnih na nedeljskih upravnih volitvah - Prihodnjo nedeljo odločilni krog volilnih posvetovanj
PARIZ — Levica je znova zasedla nekatera mesta, ki jih je izgubila pred šestimi leti, desničarski del opozicije je za malenkost nazadoval, v Parizu je župan Jacgues Chirac trdno v sedlu, kar pomeni, da je ofenziva notranjega ministra Pierra Joxa spodletela, ekologisti so dosegli dokajšen uspeh, vtem ko je skrajnodesničarska Nacionalna fronta v zatonu, a obe stranki bosta prihodnjo nedeljo jeziček na tehtnici dokončnega odločanja.
Takšna je najkrajša bilanca nedeljskega prvega kroga francoskih občinskih volitev, ki navzven niso imele vsedržavnega pomena, vendarle pa veljajo kot preizkus priljubljenosti največjih političnih sil pred junijskimi volitvami v evropski parlament. Razen tega veljava županov, ne le v velemestih, ni brez pomena, kajti prav "na terenu" se kujejo velika nacionalna politična imena in kariere, o čemer priča, denimo Jacgues Chaban-Pelmas, ki je po 42 letih na čelu mestne uprve Bordeauxa sinoči že v prvem krogu dobil nov šestletni mandat.
Levici, še posebej pa socialistom, je uspelo zrušiti tradicijo, ki je velevala, da stranka ali koalicija, ki je na oblasti, "v bazi" caplja za opozicijo. Tokrat so sile skoraj do grama uravnotežene, če upoštevamo strogo ločnico političnih barv. Socialisti in komunisti so dosegli (njunih glasov ni mogoče ločevati, ker so v večini primerov nastopali skupaj) 39,13 odstotka glasov, skupaj z levimi radikali in manjšimi levičarskimi grupacijami pa 47,21 odstotka. Na isti strani Politične šahovnice, četudi nastopajo samostojno, so ekologisti, ki so od 0,58 odstotka pred, šestimi leti poskočili na 2,25 odstotka; v Parizu imajo 10 odstotkov glasov, v nekate-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Okrepitev desnice na nemških volitvah
MARJAN SEDMAK
BONN — Na občinski ravni je dežela Hessen spet tako rdeča, kot je bila v šestdesetih letih, je rezultate nedeljskih občinskih volitev (4,2 milijona volilnih upravičencev) v tej deželi komentiral davišnji General-Anzeiger. Socialna demokracija je na deželni ravni dodatno osvojila le 1,1 odstotka glasov (v celoti ima zdaj na svoji strani 44,8 odstotka volilnega telesa), zato pa je vladajoča krščanska demokracija z 41,1 odstotka glasov (toliko jih je dobila na volitvah leta 1985) padla na 34,3 odstotka.
Volitve v občinah Hessna in še zlasti v zahodnoevropski finančni metropoli Frankfurtu so veljale za posebne vrste preverjanje, tako da se je v frankfurtski mestni hiši sinoči gnetla tudi množica tujih poročevalcev, kar pri dogajanju te vrste sicer ni navada. Po eni pla-
ti naj bi pokazale, ali je šlo pri rezultatih za-hodnoberlinskih volitev 29. januarja le za svarilno sporočilo, ki ga je volilno telo naslovilo na vladajočo koalicijo CDU/CSU in FDP, ali pa protestni potencial volilnega telesa že povzroča strukturne premike v geografiji zahod-nonemških političnih strank. Po drugi plati naj bi bili še zlasti frankfurtski volilni rezultati projekcija tistega, kar se utegne zgoditi na zveznih parlamentarnih volitvah konec prihodnjega leta. Ob vsem tem pa naj bi volitve pokazale, kakšna je dejanska politična teža kanclerja Kohla ta hip, to je med dvema političnima obračunoma.
Kar zadeva deželno raven, je ena od značilnosti volitev v tem, da se je skrajna oziroma neonacistična desnica (NPD in pa republikanci) okrepila povsod tam, kjer je NADALJEVANJE NA 2. STRANI
vztrajajo v svojem boju
RIM — Pred današnjim srečanjem med ministrom Prandinijem in predstavniki sindikata prevoznikov CGIL, CISL in UIL ni znakov pomiritve v spopadu med Prandinijem in pristaniščniki. CGIL in UIL vztrajata pri svoji zahtevi, da bi moral pogajanja prevzeti v svoje roke predsednik vlade De Mita. Minister za trgovsko mornarico pa se z vsemi štirimi upira možnosti, da bi mu kdo »ukradel« pogajanja, saj je pripričan, da se bo že za veliko noč vsa zadeva umirila.
Medtem pa so genovski pristaniščniki včeraj potrdili, da bodo nadaljevali s svojo dosedanjo odločno strategijo, ki že dva meseca hromi genovsko pristanišče. V bistvu bodo poskrbeli le za pokvarljivo blago in za trajekte, nadaljevali pa bodo s popolno zaporo raztovarjanja kontejnerjev. Genovski pristaniščniki napovedujejo tudi pravi »pohod na Rim«, če bo Prandini vztrajal v »svoji razprodaji pristanišč privatnikom«.
Pristaniščniki torej vztrajajo v svojih zahtevah, tako da so iz dneva v dan bolj osamljeni, saj celo partija išče kompromisno rešitev, tako da bi enotno družbo spremenili v zadružno podjetje. Vsi se namreč zavedajo, da je treba posodobiti italijanska pristanišča, tako da bodo lahko kos izzivom, ki jih prinaša s seboj enotni trg leta 1992. V taki posodobitvi pa ni prostora za cehovske egoizme in monopole. Kako to doseči, ne da bi privatizacija pristanišč povzročila nove zaplete, pa bodo morali določiti na bodočih pogajanjih.
Dosegli prvi sporazum Avstrija bo sofinancirala avtocesto Šentilj-Zagreb
BOJAN GROBOVŠEK
DUNAJ — Hrvaško-slovenska delegacija, ki sta jo vodila predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinogoj ter predsednik hrvaškega izvršnega sveta Antun Milovič, se je včeraj na Dunaju razgo-varjala z avstrijskim zveznim kanclerjem Franzom Vranitzkim in z avstrijskim finančnim ministrom Ferdinandom Lacino o nadaljnjih korakih za čimprejšnjo skupno realizacijo projekta gradnje 117 kilometrov dolge avtoceste Šentilj-Zagreb.
Pobuda za skupno realizacijo in delno avstrijsko financiranje tega Projekta je bila z jugoslovanske strani podana ob lanskem septembrskem Mikuličevem obisku v Avstriji, avstrijska stran pa se je na Pobudo odzvala. Dokaz za obojestranski interes za realizacijo tega Projekta, s katero bi se Slovenija in Hrvaška navezali na phyrnsko avtocesto (od Nurnberga preko Avstrije do jugoslovanske meje), ki je
ena najpomembnejših prometnih arterij v Evropi, je tudi današnja visoka raven avstrijskih sogovornikov. Ob koncu več kot enournega razgovora, kjer je bilo sklenjeno, da bo slovensko-hrvaška stran do 15. aprila avstrijskim ekspertom predstavila dokončen izvajalski projekt s predlogi za finančno konstrukcijo, so bili .tudi določeni koordinatorji tega projekta, t.j. Antun Milovič in Dušan Šinigoj ter avstrijski minister za gospodarstvo Robert Graf ter finančni minister Ferdinand Latina. Dušan Šinigoj je oj) koncu razgovora optimistično ocenil, da je avstrijska stran pokazala veliko zanimanje za realizacijo tega načrta. Z avstrijske strani pa je to včeraj potrdil minister Latina, ki je obenem poudaril, da je avstrijski interes za realizacijo tega projekta političen in ekonomski. Ocena kompletnih stroškov za izgradnjo avtoceste Šentilj-Zagreb se giblje pri šestih milijardah šilingov, pri čemer bi avstrijska stran financirala več kot polovico.
Cariglia in Nicolazzi si sorazmerno delita »oblast«
Kljub živahnemu kongresu je PSDI še brez enotne politične linije
RIMINI — Po štirih dneh živahne in občasno napete razprave, se je zaključil vsedržavni kongres PSDI. Kljub občasni razgibanosti pa ni prinesel nič novega: Cariglia je spet tajnik stranke, Vizzini bo še podtajnik, vodstvo pa si vsak pol delita struja Nicolazzi-Vizzi-ni in tajnikova struja. Nicolazzi je sicer zagotavljal, da si je nabral najmanj 70% glasov, na koncu pa se je zadovoljil s 50%.
V bistvu je torej prevladala najboljša rešitev, čeprav še zdaleč ne rešuje problemov, ki so nastali po »mini razkolu« med Longom in Romito. Nicolazzi zato svetuje ponovno odprtje dialoga s socialisti, »sicer nam grozi osamljenost«. Cariglia svari pred zavezništvom PSI in KD, vendar zatrjuje, da je KPI predvsem nekakšna hipoteka, ki obrememnjuje alternativo, For-lanijeva KD pa bo podirala manjše stranke, zato je »petstrankarska koalicija edina možna oblika vladanja.« Edina točka, na kateri se Cariglia in Nicolazzi strinjata je zavrnitev Craxi-jeve zahteve po unifikaciji, to pa pomeni, da PSDI niti po kongresu nima ustrezne politične linije.
G. R.
Cariglia (levo) in Nicolazzi po kongresu
(Telefoto AP)
Večina rudarjev še ne dela
DEJAN VERČIČ
y LJUBLJANA — Kljub uvedeni delovni obve-hem ^ateri ie zavračanje dela kaznivo po zvez-batl kokonu ° ljudski obrambi, včeraj večina al-rUdr,o* rudarjev na Kosovu ni šla v jame. V s0 .'kih Kišnica, Novo Brdo, Stari trg in Goleš lutraj prišli na delo le vzdrževalci objektov, ki s Uuarji Trepčinega rudnika na Starem trgu, Pog° konec februarja teden dni uporno vztrajali hokrZ-mli° in zahtevali odstope treh naj višjih sil rimskih funkcionarjev, so še vedno na pri-hjei m doPustu. Strah, da ne bi šli v.jamo in v orqaSPet ostali, je kot kaže, velik, saj krajevni jejo j!,1 oblasti že nekaj dni zapovrstjo napovedu-deio -S kodo rudarjem izročili pozive za prisilno ^UdnufSar Pa se zaenkrat še niso upali narediti. Prt. y- na. Štrem trgu je bil včeraj še vedno za-Ki^beraj popoldan sta začela delati rudnika Pici j0a 'n Novo brdo s polovično močjo. V Kiš-Zap0L °d tisoč petsto prišlo popoldan delat 710 Pbv67^nib' 185 jih je zavrnilo prisilno delovno tistih ,ost' ostali pa so našli opravičila. Večina ■ kr so zavrnili mobilizacijo, so rudarji.
V Golešu je prav včeraj potekalo vročanje pozivov za delovno mobilizacijo. Politični aktivisti so osebno obiskali večino rudarjev in jih prepričevali, naj začnejo normalno delati. Del rudarjev je že napovedal, da nikakor ne namerava oditi v jamo. Zahtevajo, naj jim kdo od odgovornih pojasni, kam so izginili nekateri poslovodni in sindikalni funkcionarji. Predvideva se, da so zaprti kot domnevni organizatorji zadnjih stavk in demonstracij.
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata in ocenilo, da je bila februarska splošna stavka v pokrajini nadaljevanje lanskih novembrskih demonstracij. Slišati je bilo tudi oceno, da je šlo za politični upor. Krivci za to naj bi bili prejšnji politični voditelji v pokrajini, ki naj bi vodili napačno politiko in zavajali ljudi.
Stanje v južni jugoslovanski pokrajini je kljub okrepljeni prisotnosti enot javne varnosti in vojske še naprej napeto. Za mnoge protipravno uvedena prisilna delovna obveznost zaenkrat še ni zagotovila normalnega dela. Zapiranja politikov in gospodarstvenikov se počasi, a vztrajno nadaljujejo. Albanci pa so očitno začeli z dolgoročnim pasivnim odporom.
Potres v ZRN posledica silne eksplozije?
BONN — Potres jakosti 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici je povzročil nič koliko strahu v obsežnem območju na meji med ZRN in Demokratično republiko Nemčijo, zaznali pa so ga tudi v Švici in na Nizozemskem. Zemlja se je stresla ob 14. uri po krajevnem času, epicenter potresa pa je bil približno 40 kilometrov severovzhodno od Fulde.
Po skopih razpoložljivih podatkih, naj bi potres ne povzročil žrtev ali znatne gmotne škode, zaskrbljujoča pa je vest, po kateri naj bi potres povzročila podzemeljska eksplozija v nekem rudniku. V potrditev te vesti so seizmografi zabeležili silovito eksplozijo, ki bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko bila tudi jedrska.
V Riadu prve težave islamske konference
RIAD — Prvo zasedanje islamske konference je bilo izredno kratko, saj so se zunanji ministri 45 držav članic Organizacije za islamsko konferenco ločili na dveh ključnih in izredno spornih točkah na dnevnem redu. Prva zadeva priznavanje začasne vlade mudžahedinov v Afganistanu, druga pa obsodbo romana Salmana Rushdieja Satanski stihi.
Iran je menda že pripravljen na • poraz, saj ni poslal v Riad svojega zunanjega ministra Velajatija, pač pa šefa teheranskega Inštituta za informacije o islamu. Države članice islamske konference niso namreč preveč navdušene nad podpiranjem Homeinijeve »fatve«, smrtne obsodbe indobri-tanskega pisatelja Salmana Rushdieja, še posebno zaradi tega ne, ker bi se rade izognile vsesplošnemu mednarodnemu bojkotu.
Veliko več poudarka daje Iran na sprejetje zahteve po podpori začasne vlade afganistanskih mudžahedinov, ki so se že prvič sestali v Hostu. Homeini je namreč zastopnik šiitskega Islama, ki se mu je v Pešavarju uprlo vseh sedem strank islamske skupščine sunitskih mudžahedinov, zato pa sedaj zahteva od islamske konference, da ga brezpogojno podpre. Konferenca bo vsekakor izredno težko napredovala, saj ima na dnevnem redu kar 150 bolj ali manj perečih vprašanj.
• Zmeren uspeh levice
Kongres komunistične partije se bo začel v soboto
V tajnikovem kongresnem poročilu odnos s strankami in novi statut
NADALJEVANJE S 1. STRANI rih drugih mestih pa tudi 15 odstotkov. Aritmetično ima levica polovico političnega vpliva v francoskih občinah.
Opozicijska naveza golistov in neoli-beralcev je dosegla 44,14 odstotka, Nacionalna fronta pa 3,53 odstotka. A ker je eden golističnih prvakov Charles Pasgua sinoči na televizijskih ekranih potrdil, da v drugem krogu ne bo skupnega nastopa s skrajno desnico, glasov Nacionalne fronte ni mogoče šteti v konto desnega dela političnega spektra. Razen v nekaj osamljenih primerih, kjer župani ne bodo upoštevali strankarske discipline. Največji met je golistom uspel v Lyonu, kjer bo bivši trgovinski minister Michel Noir (v Chiracovi vladi 1986-88) prihodnjo nedeljo zanesljivo izvoljen. Lyonski rezultati niso prinesli razočaranja le sedanjemu županu, 79-letnemu Franciscu Collombu, temveč predvsem njegovemu pristašu Raymondu Barru, ki celo v lastnem okrožju ni izvoljen, kar je hud udarec za njegove predsedniške ambicije.
V Parizu je Jacgues Chirac, ki je bil zadnje tedne izpostavljen ostrim obtožbam Pierra Joxa zaradi neuspeha stanovanjske politike, prometne zmede in umazanih metrojskih postajališč, dokazal, da je njegov ugled pri volilcih neo-madeževan. Chirac je že v prvem krogu dobil trinajst od dvajsetih mestnih okrožij, prihodnjo nedeljo pa se mu nasmihajo še ostala, razen morda dvajsetega na vzhodnem delu velemesta, kjer živijo delavci, upokojenci, skratka revnejši prebivalci prestolnice. Notranji minister Joxe je že sinoči izpadel iz volilnega boja, dobil je komaj četrtino vseh oddanih glasov.
Prihodnjo nedeljo bo dokončna porazdelitev županskih stolčkov odvisna od zavezništev, ki jih bodo med seboj sklenile zmagovite in poražene liste istih ali sorodnih barv. Marsikje bodo socialisti in komunisti potrebovali pomoč ekolo-gistov, ki pa so danes zjutraj izrekli vrsto kritik na njihov rovaš, še posebej čez ministra za okolje Brica Lalonda, ki je svoj-čas vodil naravovarstvenike.
Največ negotovosti je v Marseillu, kjer je župan Robert Vigoroux z nadstrankarsko listo in kljubujoč lastni socialistični stranki izbojeval veliko zmago, vendar ne dovolj za izvolitev v prvem krogu. Prihodnjo nedeljo potrebuje tudi glasove, ki jih je dobil uradni socialistični kandidat Michel Pezet, ni pa gotovo, ali jih bo dobil in za kakšno ceno.
Sicer pa se je skoraj vsak tretji Francoz odločil za ribolov, kot označujejo volilne abstinente. Na volišče jih ni prišlo 31,5 odstotka, kar je največ po drugi svetovni vojni. A vrag ni vselej tako črn, kot je videti. Lani je bila udeležba volilcev samo v prvem krogu predsedniških volitev višja, na referendum o Novi Kaledoniji pa ni prišlo kar 62,8 odstotka upravičencev. Statistika je pač priročna znanost.
• Okrepitev desnice
NADALJEVANJE S 1. STRANI
talizmom kadrovsko in programsko prevladal politični realizem, tako da so zeleni zdaj bolj kot kdajkoli doslej pripravljeni na "koaliranje" in seveda tudi na kompromise, ki jih je treba v ta namen sprejemati. V Hessnu so včeraj dobili dva dodatna odstotka glasov, v Frankfurtu pa celo nekaj malega več. Zato tudi praktično ni več dvoma, da bo prihodnji frankfurtski nadžupan socialni demokrat, ki se bo opiral na koalicijo SPD in zelenih.
Iz okolja kanclerja Kohla sinoči in davi ni bilo slišati komentarjev: udarec v Hessnu je prehud, da bi se vrhovi oglašali, ne da bi strankin' aparat vsaj malce pripravil teren. Kohlov politični ugled je bil načet že pred tem, toda bolj kot to bi moralo strankarske centrale - pa ne samo v ZRN, kajti desni populizem se krepi na območju, ki sega od Avstrije do ZRN - zanimati odgovor na vprašanje, kaj se dogaja z volilno bazo, kateri so tisti sloji, ki imajo občutek, da jih družbeni, gospodarski in politični razvoj deklasira, potiska na nižje kline družbene lestvice, in zakaj iščejo zatočišče pri desničarskem populizmu.
RIM — Vodstvo KPI se je včeraj sestalo še zadnjič pred kongresom, ki se bo začel v soboto. 18. strankin kongres bo v športni palači EUR v Rimu. Tajnik Achille Occhetto je članom vodstva orisal splošne smernice, ki jih vsebuje kongresni dokument in ki jih je odobrila velika večina centralnega komiteja ter nekatere novosti, ki so jih predlagale predkongresne razprave.
Novosti kongresnega dokumenta se v bistvu nanašata na dve temi: na oceno splošnega političnega položaja in odnosov z ostalimi političnimi strankami, še zlasti po nedavnih prepirih med KPI in PSI ter po vsedržavnem kongresu KD; druga tema pa so organizacij sko-statutarne spremembe, začenši z odpravo demokratičnega centralizma, ki bi jih moral kongres odo-
briti. Včerajšnjemu Occhettovemu poročilu je sledila obširna razprava, v katero so posegli tudi Macaluso, Bor-ghini, Zangheri, Napolitano, Tortorel-la in Lama. Popoldanski del sestanka je bil pretežno posvečen organizacijskim in tehničnim problemom kongresa, imenovanju komisij (politične, volilne in nadzorne), ki se jim bosta tokrat pridružili še dve, in sicer komisija za reformo strankinega statuta in komisija za evropske volitve. V Ul. Bot-teghe oscure je bil včeraj tudi Arman-do Cossutta, čeprav ni član vodstva KPI. Cossutta je kritiziral nekatera pravila kongresa, ki so po njegovem mnenju diskriminirala delegate notranje strankine opozicije.
Predkongresna posvetovanja so z veliko večino osvojila zahtevo po od-
pravi konkordata med državo in Cerkvijo, vendar je bil uspeh na posameznih kongresih različen. V Neaplju so na primer ta predlog sprejeli skoraj soglasno, v Rimu pa so ga odobrili le s tremi glasovi razlike.
Za Occhettovo uvodno kongresno poročilo vlada sedaj veliko zanimanje voditeljev skoraj vseh političnih strank. Svojo prisotnost je doslej zagotovil tudi novoizvoljeni tajnik Krščanske demokracije Arnaldo Forlani, uvodnemu delu kongresa pa bodo prisostvovale tudi številne politične delegacije, med katerimi PSI, ki jo bo vodil Craxi, PRI z La Malfo, PSDI s Cariglio, PLI z Altissimom, radikalce bo vodil Sergio Stanzani, demoprole-tarce pa Giovanni Russo Spena.
Discovery uspešno v orbiti
NEW YORK — Po nekajurni odložitvi zaradi goste megle in močnih višinskih vetrov so ob 15.56 z vesoljskega oporišča Kennedy na Rtu Canave-ral izstrelili vesoljski trajekt Discove-ry s petčlansko posadko.
Kljub temu da je to že tretja izstrelitev vesoljskega trajekta po tragedije Challengerja, ki je januarja 1986 terjala življenja petih astronavtov, je tudi včeraj ljudem zastajal dih v prvih najbolj kritičnih minutah po izstrelitvi. Prav iz bojazni pred novo nesrečo so ta polet februarja kar štirikrat odložili, saj so odslej varnostni kriteriji izredno strogi.
Tokratni misiji poveljuje 43-letni Michael Coats, z njim so na vesoljskem trajektu še 43-letni James Buc-hli, 46-letni John Blaha, 37-letni James Bagian in 46-letni Robert Springer. Zadnji trije so vesoljski novinci, Coats in Buchli pa prava veterana.
Discovery bo v zemeljsko krožnico popeljal geostacionalni telekomunikacijski satelit. Poleg te primarne naloge bodo na krovu vesoljske ladje odpravili še celo vrsto poizkusov od nastajanja kristalov v breztežnem stanju do izvalitve kokošjih jajc.
Na sliki (telefoto AP): Discovery pred vzletom z Rta Canaveral
MarteUi trdi da ni »kadil«
RIM — Socialistični podtajnik Claudio Martelli je sinoči branil svoj politični ugled na televizijski oddaji Linea diretta, ki jo vodi Enzo Biagi. Martelli je odločno zanikal, da bi ga na letališču v Malindiju ustavili zaradi posesti cigaret z marihuano.
Njegova edina slabost, je izjavil Martelli, je bila v tem, da je priskočil na pomoč nekemu dekletu, ki jo je spoznal med počitnicami v Keniji. Na letališču so bili policisti menda še posebno vsiljivi, saj so dobili sporočilo, da bodo nekateri italijanski turisti imeli pri sebi večje količine mamila, zato so izvajali izredno podrobne osebne preiskave. Pti Martellijevem pričevanju, naj bi se zavzel za dekle, njegov poseg pa naj bi se sprevrgel v prepir s policistom. Iz tega naj bi krajevni viri sklepali, da je bil osumljen posesti »začinjenih« cigaret. Biagi je Martellija vprašal, kako to, da se dekle ni javilo in mu ni pomagalo iz zagate. Martelli mu je odgovoril, da jo povsem razume, saj bi se znašla v središču morbozne pozornosti javnega mnenja, ki je s takim zagonom udarilo po podtajniku stranke, ki se bori za strožji zakon proti mamilom.
Martelli je izkoristil televizijsko oddajo, da je kritiziral nekatere vire javnega obveščanja, češ da so stru-mentalizirali novico in iz muhe naredili slona, ker se jim je zdelo to »politično« primerno. Direktorju tednika L'Espresso Giovanniju Valentiniju, ki je prvi objavil vest o domnevni marihuani v Martellijevih kovčkih, je že med Biagijevo oddajo najavil, da ga bo tožil.
nastopala. To velja tako za dva obrobna volilna okoliša, kjer so na volitvah sodelovali tudi republikanci, kot za Frankfurt, kjer je kandidirala NDP, ki je dobila s prvo potezo 6,6 odstotka glasov in ki se tako po 17 letih odsotnosti spet vrača v frankfurtski rotovž, imenovan Romer. Ta rezultat je v povezavi s katastrofalnim rezultatom CDU - v samem Frankfurtu je z 49,5 odstotka glasov, kolikor jih je dobila leta 1985, sinoči zdrknila na katastrofalnih 36,6 odstotka - povod za ugotovitev, da je bila krščanskodemokrat-ska predvolilna kampanja docela napak zasnovana. Na podlagi zahodno-berlinske izkušnje, kjer so desničarski republikanci uspešno navrtali desni bok vladnega rezervoarja glasov tako, da so sprožili kampanjo proti tujcem, je CDU v Hessnu (in na zvezni ravni, kot pričajo tudi ukrepi proti azilantom vključno z uvedbo vstopnih vizumov za Jugoslovane) postavila v ospredje svoje kampanje tujsko vprašanje. Operacija se ni posrečila in od sinoči sta na voljo dve razlagi. Prva izvira iz volilnega štaba poražene krščanske demokracije in se glasi; da je stranka celotno kampanjo zastran tujcev začela prepozno. Drugo je predstavil vodja študentovskega gibanja iz leta 1968 in tokrat vodilni kandidat zelenih v Frankfurtu Daniel Cohn-Bendit (v žaru predvolilne kampanje si je eden od prvakov CDU privoščil takšno rasistično vprašanje, ki pa se mu je stranka kasneje z obžalovanjem odrekla: Ali naj Nemce v Frankfurtu predstavljajo Judje, kot je Cohn-Bendit?). Gre za analizo, ki je bržkone najbližja resnici in po kateri je šele CDU s svojo kampanjo dosegla, da je tema o tujcih dobila videz politične "spodobnostiko pa je desno krilo volilnega telesa ugotovilo, da njihove politične aspiracije zoper tujce niso nič politično nespodobnega, je glasovalo - kot je dejal Cohn-Bendit, raje za izvirnik kot za krščanskodemokrat-ske posnemovalce.
Krščanskodemokratska opozorila na prodor zelenih v sfero oblasti niso zalegla, četudi je stranka neposredno pred volitvami svoje plakate prelepila z napisi, ki so govorili o tem, da je socialna demokracija v Zahodnem Berlinu, potem ko je pred volitvami zagotavljala, da koalicija z zelenimi ni mogoča, požrla besedo, ko je sklenila koalicijo ravno z zelenimi: ti so prav konec tedna imenovali v zahodnober-linski senat tri svoje predstavnice, ki pa - modro - formalno niso članice stranke zelenih. Veliko je k razbijanju krščanskodemokratskega mita o levem zelenem radikalizmu in strahotah, ki čakajo ZRN, če bo nastal "rde-če-zeleni blok", pred desetimi dnevi pripomogel kongres stranke zelenih v Duisburgu. Na njem je nad fundamen-
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,50% bruto, zapade 15. 9. 1989.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT
na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
• V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
S CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Emisijska cena
97,75%
V podpis od 15. do 16. marca
Rok
5 let
Efektivni letni donos
bruto
neto
14,10%	12,30%
Deželnozborske volitve so sicer potrdile napovedi, toda obseg premika je vendarle presenetljiv
Močan premik na desno na Koroškem
Izid koroških deželnozborskih volitev je v tendenci sicer potrdil pričakovanja, toda obseg političnega plazu je le presenetil: kandidat FPOE Jorg Haider ni uspel le "zlomiti" absolutne večine SPOE, temveč je prehitel tudi OEVP, ki je bila doslej druga najmočnejša stranka na Koroškem. Prišlo je torej do prave diferenciacije znotraj nemškonacionalnega tabora, obe veliki stranki sta zgubili po tri mandate v korist SPOE. Rezultati ostalih strank so ostali v bistvu neznani - predvsem v luči, da je SPOE dobila le še 17 mandatov (prej 20), da je OEVP zdrsela na 8 sedežev (prej 11), FP pa da je svoje glasove več kot podvojila in dosegla vsega 11 mandatov (doslej 5) v koroškem deželnem zboru. Torej je doživela Koroška močan premik na politično desnico, Haiderjev uspeh pa je treba videti tudi kot uspeh politične struje, ki je vodilna v gonji proti pravicam slovenske narodne manjšine v deželi.
Kaj se je torej dejansko zgodilo to nedeljo širom po Koroški? Skoraj ni občine, v kateri Haiderjeva FPOE ni podvojila svojih glasov v primerjavi z zadnjimi deželnozborskimi volitvami leta 1984. Po vsej Koroški je zbrala FPOE kar 101.034 glasov ali 29 odsotkov vseh veljavnih glasov (leta 1984 jih je imela 49.857 ali 16%) in s tem dosegla svoj najboljši izid nasploh. Prirastek FPOE pa je mogoče razlagati s tem, da je Haiderju uspelo z nagovarjanjem namškonacionalcev in s socialno demagogijo pridobiti poleg mnogih mladincev tudi vse desničarske in manjšini sovražne sile. To pa predvsem iz vrst SPOE in OEVP, saj bi sicer obe doslej veliki stranki ne mogli utrpeti tolikšnih izgub.
Ob tem dejstvu postaja jasno, da se SPOE in OEVP ni obrestovala politično indiferentna drža do Haiderja in FPOE, tudi se jima ni obrestovalo molčanje ob raznih dvomljivih izpadih Haiderja samega, npr. ob izjavi, da je 'avstrijska nacija ideološki spaček". Še manj pa se je SPOE in OEVP obrestovalo, da sta tako v manjšinskem kakor tudi ob vprašanju vstopa Avstrije v Evropsko skupnost stopali v ideološke stopinje, ki jih je določal Jorg Haider.
Za Haralda Scheucherja, predsednika OEVP, so postala ta dejanja usodna, saj je dobila OEVP le še 73.043 ali 21 odstotkov glasov (leta 1984 še 88.129 ali 28,3%), pa tudi SPOE je doživela svoj veliki Waterloo, saj je padla na 46 odstotkov in 160.253 glasov (leta 1984 še 161.270 glasov in 51,6%), in tako zgubila tudi absolutno večino sedežev v deželnem zboru.
Posledice teh izgub še niso docela jasne, kaže pa, da bo moral Scheucher odstopiti, za Ambrozyja pa gotovo samo še govori, da SPOE ponavadi ne odpusti iz funkcije predsednika, ki je to mesto prevzel šele pred dobrim pol letom.
Ostajajo torej še prve špekulacije, kakršna bi lahko bila nova koroška deželna vlada, v kateri je jasno doslej le to, da imajo po volilni aritmetiki socialisti sicer še večino s štirimi vladnimi sedeži, FPOE ima zdaj dva, OEVP pa samo še enega. Toda o osebi deželnega glavarja še nič ni razrešeno. Sicer je glavni kandidat SPOE Peter Ambrozy tudi v intervjuju po volitvah naznanil, da se bo SPOE najprej pogovarjala z OEVP, toda tudi pogovorov s FPOE ni izključil. Obratno velja za zmagovalca volitev Jorga Haiderja, da tudi sam hoče na naj-višjo mesto v deželi, in da je za dosego tega cilja pripravljen akceptirati vsakršen dogovor.
5841 GLASOV ZA »DRUGAČNO KOROŠKO«
Ostaja še ocena volilnih izidov skupne liste Gibanja proti ločevanju šolarjev, Koroške enotne liste, Zelene-altemative in raznih iniciativ, ki je kandidirala pod dvojezično oznako "Drugačna Koroška". Sicer velja ugotoviti, da je z 5841 glasovi pridobila za 1300 glasov v primerjavi z izidom, ki ga je doseglo leta 1984 volilno združenje KEL/ALK, toda upi Drugačne Koroške, da bi ji mogoče celo uspelo doseči osnovni mandat, se v bistvu zdaleč niso uresničili. Zanimivo je bilo beležiti, da v večini dvojezičnih občin Drugačna Koroška ni uspela vsaj držati glasov v primerjavi z volitvami leta 1984, ter da je pridobivala predvsem v skoraj enojezičnih krajih. Izgube -čeprav malenkostne - na dvojezičnem ozemlju pa je na prvi pogled mogoče razlagati očitno tudi s tem, da je nekaj Slovencev volilo pod parolo »da preprečimo Haiderja, volimo Am-brozyja« pač SPOE, primer Sel pa dokazuje, da je odšlo nekaj slovenskih glasov tudi v prid OEVP.
Prvi slovenski kandidat "Drugačne Koroške" dr. Marjan Sturm je v prvi analizi dejal, da je Drugačna Koroška sicer pričakovala več glasov, da pa je glede na težko izhodišče (navedel je ustanovitev volilne platforme šele dva meseca pred volitvami) in glede na »hudo situacijo znotraj mednarodne skupnosti zaradi šolskega vprašanja, ker je Smolle pristal na ločitveni model«, prišlo do konsolidacije jedra volilnega gibanja. Nesorazmerno nižje število glasov za Drugačno Koroško v enojezičnih predelih Koroške pa je Sturm tolmačil s tem, da je »vsako gibanje na Koroškem, ki sodeluje s slovensko narodno stopnjo, izpostavljeno ideološkim in nacionalnim pritiskom«.
Med "žrtvami" volitev pa je bila tudi Komunistična partija, ki je hotela doseči vsaj 1 odstotek glasov, To ji ni uspelo, saj je dosegla le 2132 ali 0,6% glasov, in izgubila v primeijavi z volitvami leta 1984 še nad 300 glasov ali 0,2 odstotka.
ANDREJ MOHAR
Haiderjev volilni uspeh na Tirolskem in v Salzburgu
DUNAJ Desničarska svobodnjaška stranka, ki jo v avstrijskem državnem merilu vodi koroški vodja Jorg Haider, je v nedeljo doživela uspeh v vseh treh deželah, kjer so bile volitve za obnovitev deželnih zborov, t.j. na Koroškem, na Tirolskem in v Salzburgu. Volitve so zanimale dobro četrtino avstrijskega volilnega zbora. Zaradi tega imajo tevsesplošni avstrijski pomen in kažejo na vzdušje, ki vlada v sosedni republiki.
Haiderjeva politika je bila zelo agresivna. Kot poročajo z Dunaja, so njegovi pristaši v volilni kampanji uporabljali šovinistične teme, zelo podobne tistim, ki smo jim bili priča v teh tednih v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so nacisti spet dvignili glavo.
O volilnih izidih na Koroškem posebej poročamo. Tu je Haider doživel izreden uspeh, saj je dosegel 29 odstotkov glasov in njegova stranka je na mah postala druga v tej deželi.
V Salzburgu je katoliška ljudska stranka izgubila absolutno večino glasov. Izgubila je kar 6,1 odstotka, sedaj ima 44 odstotkov. Sicer je ohranila relativno večino. Dobila je 16 poslanskih mest, izgubila jih je tri. Socialisti so izgubili 3,8 odstotka in eno poslansko mesto. Heiderje-va desnica pa je pridobila 7,5 odstota glasov in štiri poslanska mesta. V deželnem svetu Salzburškega ima Heider 6 poslancev.
Tudi na Tirolskem so katoličani izgubili absolutno večino. Izgubili so kar 15 odstotkov, sedaj imajo le še 48 odstotkov glasov. Izgubili so kar šest poslanskih mest, ohranili so jih 19. Socialisti so dobili 22,9 odstotka glasov, izgubili dva odstotka, ohranili pa so svojih devet poslanskih mest. Heiderjevi svobodnjaki so napredovali za deset odstotkov in dobili 15,6 odstotka, pridobili so tri poslanska mesta, tako da jih sedaj imajo pet.
Katoliška ljudska stranka Aloisa Mocka je v treh omenjenih deželah doživela hud poraz. Dober del konservativnih volilcev, ki jo je doslej podpiral, ji je pokazal hrbet in izbral bolj agresivnega nacionalista in šovinista Jorga Heiderja. Brez dvoma bo ta po nedeljskem uspehu, ki je zelo podoben tistemu nacistov v Zvezni republiki Nemčiji, postavljal še bolj v ospredje nacistične ideje, ki nimajo nič skupnega z liberalizmom.
Na ljubljanskih kulturnih dnevih pod metaforičnim nazivom »Modrina in prod«
Prikaz kulturnega utripa Slovencev v Italiji
LJUBLJANA — "Modrina in prod" - tak je naziv kulturnih dnevov, na katerih bodo te dni v glavnem mestu Slovenije predstavili sodoben utrip slovenske kulture v Italiji. Naziv ni naključen, saj skuša metaforično ujeti ustvarjanje na kulturnem področju na Tržaškem in Goriškem, naključna pa ni niti izbi-ra teh krajev, kajti s tem želijo organizatorji kulturah dnevov dopolniti prikaz kulturnega dogajanja slovenske manjšine v Italiji; pred tremi leti je bila na vrsti Beneška Slovenija, sedaj pa kraji, kjer je težišče kulturnega ustvarjanja.
Kot so povedali na predstavitveni tiskovni kon-ferenci (ta je bila včeraj v Cankarjevem domu), bodo letošnji kulturni dnevi imeli več značilnosti, koleg elementov iz zakladnice kulturne tradicije bodo na njih prikazali manjšinsko ustvarjalno inovativnost, v prvi vrsti na znanstvenem področju. Kot je dejal Marko Kravos, pa bodo obenem skušali Poudariti, kako so Slovenci v Italiji sestavni del enovite slovenske kulture, čeprav z različnimi as-Pekti, tako z vidika zgodovinskih kot ostalih izku-sonj. Prireditve ne bodo osredotočene le na "tembolj" slovenske kulture, to je na Cankarjev dom, kot
je veljalo doslej, marveč tudi v druge prireditvene kraje.
Kravosovo izvajanje so dopolnili posegi nekaterih soorganiziratorjev prireditev. Režiser Jože Babič je prikazal značilnosti osrednje prireditve, tj. sobotnega večera, na katerem bo na primer v prvi točki (Sattnerjevi kantati Jeltejeva prisega) sodelovalo 150 ljudi. Poleg tega je spregovoril tudi o ostalih točkah večera, tako tudi o nastopu harmonikarskega ansambla Synthesis 4 in MePZ Primorec-Tabor.
Za njim je ravnateljica Goriškega muzeja Nelida Nemec povedala nekaj o razstavi Soška fronta 1915-1917, ki so jo odprli le nekaj ur po tiskovni konferenci v Cenikovem gradu v Ljubljani. Razstava bo odprta dva meseca, nakar jo bodo prikazali v nekaterih krajih v Italiji.
Posegel je tudi predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki je dejal, da so letošnji kulturni dnevi nekakšna mešanica poklicne in ljubiteljske kulture.
Na tiskovni konferenci sta sodelovala tudi predstavnik Zveze slovenske katoliške prosvete Damjan Pavlin (ta je spregovoril o pomenu tovrstnih prireditev za manjšino) in predsednik Slovenske prosvete Marij Maver.
Prireditve so se začele včeraj z odprtjem razstave Soška fronta 1915-1917. Nadaljevale se bodo v četrtek v mali dvorani CD, kjer bo ob 17. uri predstavitev filmske in video dejavnosti med manjšino. Ob 19.30 bo v spodnjem preddverju slovesen začetek dnevov, ob 20. uri pa uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča (srednja dvorana).
V petek bo ob 17. uri okrogla miza na temo Skupni slovenski znastveni prostor (dvorana El), ob 18. uri pa v mali dvorani koncert za klavir in kom-pjuter v izvedbi D. Zonta. Isti večer ob 20. uri se bosta v ljubljanski stolnici predstavila Andrej Pegan in Štefan Bembi na orgelskem koncertu. Osrednja prireditev bo v soboto ob 10. uri v veliki dvorani CD.
Spremne prireditve: danes na sedežu DSP bo ob 18. uri predstavitev zbornika Slovenski glas, jutri bo v knjižnici O. Župančič predavanje Žive Gruden o književnosti za otroke v Italiji, v petek pa bo srečanje med dijaki liceja F. Prešeren iz Trsta in Srednjo naravoslovno šolo iz Ljubljane.
Kulturne dneve prirejajo SZDL Slovenije, Cankarjev dom, ZKOS, SSO in SKGZ.
I. VOGRIČ
Delegacija SSG pri predsedniku Goriške pokrajine
Predstavnika Slovenskega stalnega gledališča, predsednik Pirjevec in ravnatelj Košuta, sta se sestala s predsednikom Goriške pokrajine Gian Francom Criscijem in mu obrazložila program in probleme našega gledališča.
Restrikcije ministrstva za turizem in prireditve ter pomanjkanje kakršnega koli zakona, ki bi primerno ovrednotil delovanje SSG, ne omogočajo njegovim upraviteljem, da zadostijo temeljni zahtevi ministrske okrožnice, ki je: obračun brez slehernega deficita.
Predsednik Crisci trenutno ni mogel obljubiti ničesar konkretnega, izrazil pa je pripravljenost Goriške pokrajine, da podpre SSG v prihodnji sezoni, in namen, da zamenja svojega predstavnika v upravnem svetu. To je bil doslej arh. Jože Cej.
V Vidmu posvet o zakonu 194
Ženski koordinacijski odbor, ki deluje v sklopu deželnega vod-stva sindikata CGIL oziroma njegove stanovske organizacije, ki Združuje uslužbence javnih uprav, b° priredil v ponedeljek, 20. mar-Ca- v Vidmu zasedanje o držav-nern zakonu 194 (prostovoljna Prekinitev nosečnosti).
. Zjutraj ob devetih bo v sejni vorani civilne bolnišnice (v podvinskih prostorih) okrogla miza o topnjj izvajanja omenjenega za-°ha in o delovanju družinskih P°svetovalnic v Furlaniji-Julijski Kajini, popoldne ob 14.30 pa bo h i°r?vn* v četrtem nadstropju iste »7 linice posvetovanje o temi: forin°n 194 med izvajanjem in re-
ž„?asedanju bo predsedoval desna , tainik CGIL Mauro Gialuz, .delovali pa bodo deželna od-sn rn|ca in članica vsedržavne li UP®!4ne PSI P. Lamberti Mattio-Lu deželna svetovalka KPI Perla pr ,a' članica deželnega vodstva (jpv P- Graniti Maio, predstavnika ston -uh vodstev KD in PRI, za- . zdr koordinacijskega odbora t0vay,b^k°v, predstavnici sindika-špi CISL in UIL in drugi ter de-Parlamentarci.
dfj lePno bosta spregovorila vse-lužhVna tajnica organizacije us-leria cCev javnih uprav CGIL Va-orn Fedeli in deželni tajnik te y nizacije Gianpiero Antonini.
Raziskovalno delo sežanskih dijakov
Občinski izvršni svet podprl predloge komunalnega podjetja
Mladi, znanje in delo
SEŽANA Dijaki sežanske srednje ekonomske in družboslovne šole pod vodstvom magistre Ksenije Turk v okviru interesnih dejavnosti že nekaj časa opravljajo zanimive raziskave, ki jih vsaka dva meseca končajo z ekonomskimi tribunami, na katere povabijo priznane znanstvenike, gospodarstvenike in politike. Doslej so se dijaki tretjih in četrtih letnikov tako pogovarjali z Janezom Stanovnikom, Viktorjem Žakljem in drugimi. Te dni pa so imeli v gosteh ekonomista dr. Janeza Prašnikarja. Naslov najnovejše tribune, ki so se je poleg Prašnikarja udeležili tudi predstavniki sežanske občine in krajevnega gospodarstva, je bil 'Razvojna perspektiva sežanskega gospodarstva". Tema, ki so se je mladi lotili pod geslom "Znanje in delo - pot v bodočnost" je že z uvodnimi ugotovitvami srednješolskih raziskovalcev izzvala živahne odmeve gostov. Tako tudi predstavnik sežanskega Gostinstva ni ovrgel očitkov, da je ponudba v njihovih lokalih na Krasu preskromna in nedomiselna, hkrati pa njihova organizacija slabo izkorišča naravne, zgodovinske in prometne prednosti in posebnosti tega predela. Mladi so se zavzeli še za sprejem enotnega zaščitnega znaka Krasa in zanj ponudili nekaj zanimivih grafičnih rešitev in sloganov. Dr. Prašnikar je opozoril na nujnost drugačne obravnave razvojnih vprašanj, ki mora bolj kot doslej temeljiti na sodobnih ekonomskih spoznanjih, saj je ekonomija dejavnost med ljudmi in za ljudi. V zaostrenih razmerah se moramo enkrat za vselej otresti lagodne navade delati po direktivah in se začeti v temeljnih življenjskih in delovnih enotah boriti za izboljšanje razmer. Govoril je tudi o prednostih malih, prilagodljivih firm ter orisal možnosti, ki jih tudi v sežanskem gospodarstvu imajo po svetu že dolgo uveljavljena mala družinska podjetja. Ne nazadnje pa je globok vtis na mlade poslušalce, ki so z dosedanjo obravnavo ekonomnskih tem pokazali veliko pripravljenost za delo v domačem gospodarstvu, naredilo Prašnikarjevo opozorilo, da Jugoslavijo danes bolj kot politične razprtije in mednacionalna obračunavanja ogroža splošno neznanje.
JANEZ ODAR
Prenoviti Prešernov trg v Kopru
KOPER — Znameniti Prešernov trg v Kopru, med domačini bolj poznan z imenom Muda, že vrsto let »umira«, najbolj izrazit dokaz skromne in tudi nestrokovne skrbi za ta prostor pa je nedvomno vodnjak "Da Ponte«, ki je le še bleda senca izvirnika izpred petsto let. Vodnjak je v klavrnem stanju, potreben je kakovostne obnove, saj je (po poskusih, da ga obnovijo) trenutno oblikovan iz petih vrst kamna (od fiorita do peščenca), obdelava materialov pa je zelo slaba in neustrezna. Pod vodnjakom je tudi izvir, ki je še neproučen. Vodnjak in trg, ki tvorita zanimivo celoto, danes Kopru nista v ponos, zato je nujno pristopiti k celoviti obnovi Prešernovega trga.
O tej problematiki so te dni razpravljali tudi člani občinskega izvršnega sveta in podprli predlog Komunalnega servisa za celovito razreševanje zasnove trga, pri čemer je treba poudariti, da ne gre le za obnovo tlaka in komunalne napeljave pod trgom, temveč za vsebino, ki jo lahko temu prostoru dajo le ljudje, dejavnosti, ki so tod organizirane. Trg je bil namreč v preteklosti stičišče mnogih poti ljudi, semanji prostor, tržnica, skratka nekaj zelo živega. Danes se kaj takega bržčas ne bo ponovilo, možno pa je trg oživiti tako da bo privlačen za kulturne prireditve, s trgovino in gostinsko dejavnostjo pa tudi drugače lahko bolj zaživi. Ne gre namreč prezreti dejstva, da se (na žalost?) živahnejši utrip mesta seli od morja proti notranjosti in to priložnost je treba valorizirati, kot pravimo s tujko. Po preselitvi avtobusne postaje je namreč Kidričeva ulica pričela umirati in danes je (tudi po preselitvi Lesnine, še prej pa zaprtju drugih lokalov) le gola pešpot. Če se torej življenjski utrip mesta seli na drugi konec, je treba to posebej ovrednotiti.
Bržčas so na to mislili tudi pri Komunalnem servisu, ko so predlagali natečaj, s katerim bi se trem vabljenim birojem oziroma arhitektom ponudilo možnost za predlog celovite prenove oziroma ureditve Prešernovega trga in seveda okolice, saj izolirano reševanje ni mogoče. Zato so pri Komunalnem servisu imenovali tudi posebno komisijo, ki naj bi ocenila rešitve. Na seji izvršnega sveta so bili sicer izraženi pomisleki, ali Komunalni servis kot investitor lahko sam imenuje tudi komisijo, a to ni bilo zavrnjeno, ker je komisija sestavljena iz strokovnjakov in tistih, ki lahko kakovostno ocenijo rešitve.
V razpravi so poudarili, da je treba čimprej začeti porabljati sredstva (800 milijonov din), ki jih je SKIS občine Koper že namenil za prenovo trga, seveda pa ob tem k soinvestiranju projekta pritegniti še Sklad stavbnih zemljišč, Stanovanjsko skupnost, Emono-Jestvino, Nanos in druge uporabnike prostora, katerih interes je celovita ureditev Prešernovega trga. Nujno bo treba v najkrajšem času rešiti tudi problem stavbe s številko 5, ki kazi trg, hkrati pa je (kar je še huje) nevarna tudi za bivanje.
Že zagotovljen denar za obnovo Prešernovega trga je moč, neglede na kasnejše predloge oziroma rešitve o ureditvi, takoj uporabiti za nakup in grobi razrez kamna za tlakovanje in za obnovo vodnjaka. Obstoje tudi predlogi, da bi originalne dele vodnjaka preselili v muzej, vodnjak pa naj bi podobno kot Robbov v Ljubljani - postal kopija. Seveda je do končnih odločitev še daleč, pomembno besedo pri vsem pa bo imel tudi medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
DUŠAN GRČA
Pred proračunsko sejo v Nabrežini
PSI in K Pl kritični do občinske uprave
Iz razprave na sobotnem pokrajinskem kongresu
SSk ni prebolela izključitve iz osrednjih tržaških uprav
Devinsko-nabrežinski občinski svet bo na drevišnji seji začel in po vsej verjetnosti tudi končal proračunsko razpravo, ki se obeta živahna in polemična. Odbor župana Brezigarja, ki je sad sodelovanja Krščanske demokracije, Slovenske skupnosti, zelenega Cer-ta in neodvisnega (bivšega socialista) Tute, lahko računa na podporo le polovice občinskih svetovalcev, kar pomeni, da ne razpolaga s politično večino, ki bi mu omogočila odobritev proračuna. Lanski finančni dokument je prodrl ob odločilni odsotnosti melo-narja Baicija, ki je nato še nekajkrat pokazal tovrstno "naklonjenost" do občinskega odbora.
O tem, da bo proračunska razprava polemična, priča nedavni politični dokument nabrežinskih sekcij PSI in KPI, ki sta ostro kritični do župana Brezigarja in do njegovega odbora, ki da »kaže zelo malo pozornosti in spoštovanja do demokratičnega soočanja in do odkrite razprave, medtem ko privilegira površna in propagandistična politična zadržanja«.
Dokument, ki sta ga podpisala Gior-gio Depangher (KPI) in Alfredo Burger (PSI) ocenjuje v uvodu težko finančno situacijo občinske uprave, ki da je »sad splošnih finančnih težav krajevnih uprav, a tudi premalo načrtovane in premišljene politike sedanjega odbora«. Socialisti in komunisti so mnenja, da v devinsko-nabrežinski stvarnosti marsikaj ne poteka tako kot
bi moralo, o čemer pričajo številne zamude in težave pri izvajanju nekaterih pomembnih javnih del in proračunskih obveznosti.
V ta okvir sta podpisnika dokumenta uvrstila zdravstveno središče v Nabrežini, vprašanje kanalizacije, molk o načrtovanem Kulturnem domu in o uvedbi obrtniške cone ter tudi problem Sesljanskega zaliva, »pri čemer se je Brezigarjeva uprava preveč prilagodila težnjam in zahtevam lastnika Zaliva«. Seznam, če ga lahko tako imenujemo, se zaključuje s kočljivim problemom metana, o katerem bo morda spet tekla beseda na drevišnji občinski skupščini. »Delegaciji KPI in PSI obsojata tudi transformizem sedanje koalicije, ki ne razpolaga z ustrezno večino glasov. Odsotnost mi-sovskega predstavnika predstavlja skoraj že stalnico pri najpomembnejših političnih odločitvah, odbor pa se večkrat naslanja tudi na naklonjeno zadržanje svetovalca Liste za Trst«, piše še v dokumentu, ki sta ga politično "blagoslovili" pokrajinski vodstvi obeh levičarskih strank.
Devinsko-nabrežinski občinski svet ima drevi - poleg proračunske debate - na dnevnem redu tudi interpelacije in vprašanja svetovalcev, spremembo občinskega pravilnika o davku na reklamo, okrepitev metanovoda Trst-Mestre in prošnje za vzpostavljanje služnostnih pravic na občinskem ozemlju v Sempolaju in v Mavhinjah.
Slovenska skupnost še ni prebolela izključitve iz tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora. To je jasno prišlo do izraza na sobotnem pokrajinskem kongresu v Kulturno-športnem centru v Zgoniku, kjer so mnogi dis-kutanti iz različnih zornih kotov in gledišč ocenili novo situacijo, malokdo pa je nakazal konkretne smernice za premostitev sedanje negotovosti. Kongres torej ni razčistil, ali bo SSk v najvažnejših tržaških upravah ubrala pot opozicije, ali pa bo stremela po vstopu v večinsko koalicijo, seveda če bodo za to ustrezni politični pogoji. Velika večina govornikov je vsekakor soglašala, da stranka zaradi svoje specifike ni dovolj pripravljena na opozicijo, zato je v bližnji bodočnosti pričakovati prizadevanja za sodelovanje, če že ne za vstop v tržaška odbora.
Skoraj vsi diskutanti so bili zelo kritični do socialistov in do njihovega zadržanja do slovenske manjšine v Italiji. O tem je obširno spregovoril deželni svetovalec Brezigar, po mnenju katerega je nedopustno, da v Nabrežini PSI postavlja v ospredje zahtevo po izvolitvi italijanskega župana, »medtem ko bi pričakovali, da bi se socialisti zavzemali za prodor svojega kandidata. Njihova splošna zahteva po italijanskem županu, ne glede na strankarsko pripadnost, je v nasprotju s politiko sožitja«. Marsikdo pa se je obregnil tudi ob Krščansko demokracijo, tradicionalnega zaveznika SSk,
kateri očitajo, da je na pogajanjih za oblikovanje novih tržaških uprav klonila izsiljevanju nacionalističnih sil.
Marsikatera pikra pripomba je padla tudi na račun komunističnega senatorja Spetiča, češ da je doslej s svojim delom v rimskem parlamentu razočaral marsikaterega Slovenca, ki je prispeval k njegovi izvolitvi. Posebno dolinski delegati pa so opozorili na prihodnje občinske volitve v okoliških in posebno v dolinski občini, »kjer zaradi hude krize KPI ne gre izključiti korenitega preobrata pri vodenju občinske uprave«. O pripravah na junijske evropske volitve je poročal deželni sekretar Jevnikar, ki je med drugim pohvalil delo in pobude strankine mladinske sekcije pri prizadevanjih za vsestransko oživitev delovanja SSk, ki da »mora postati subjekt v slovenski manjšini«. O teh in o podobnih vprašanjih je govoril tudi načelnik svetovalske skupine v Devinu-Nabrežini Brecelj, po mnenju katerega mora biti SSk drznejša in pogumnenjša pri oblikovanju svoje politike. Stranka bi se morala po Brecljevem mnenju angažirati za odločnejše enotne pobude vseh Slovencev v Italiji, pri čemer ne gre zanemarjati komunističnega predloga o sklicanju zbora vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov.
Rafko Dolhar in Alojz Tul pa sta v razpravi, ki jo je vodil prof. Šah, glasno opozorila na kočljiva organizacijska vprašanja, ki pestijo stranko in de-
jansko ovirajo njeno delovanje na pokrajinski in tudi na deželni ravni. Strankino delovanje še vedno vse preveč temelji na prostovoljnem in požrtvovalnem delu nekaterih posameznikov, ki seveda ne zmorejo vsega. Zato pride do težav in do hudih pomanklji-vosti, katerim se bo treba v prihodnosti po možnosti izogniti. Na kongresu je tekla beseda o sinhrotronu in o načrtovanem Kraškem parku, zelo malo, gotovo premalo pa smo slišali o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva, ki je vendarle pomemben projekt za vso našo skupnost. Vinko Ozbič pa je govoril o položaju v vzhodnokraškem ra-
Pomlajeno vodstvo SSk
Deželni svetovalec Bojan Brezigar je dobil največ osebnih preferenc na sobotnih volitvah za izvolitev novega pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti, ki bo na prvi seji izvolilo političnega sekretarja in nov izvršni odbor. Na drugo mesto se je uvrstil dosedanji tajnik Zorko Harej, na tretje deželni tajnik Ivo Jevnikar, na četrto pa bivši dolgoletni občinski odbornik Rafko Dolhar. Sledijo po vrstnem redu osebnih preferenc Robert Vidoni, Alojz Tul, Miro Opelt, Peter Močnik, Aleš Lokar, Martin Brecelj, Ana Batagelj, Danilo Šavron, Boris Gombač, Sergij Mahnič, Antek Terčon, Marij Maver, Fabio in Adrijan Pahor, Maja Lapornik, Marjan Brecelj, Jože Škerk, David Slobec, Peter Gerdol, Aljoša Vesel, Jožko Gruden, Branko Slavec, Boris Bogateč, Ivan Žerjal, Hum-bert Mamolo, Marko Udovič in Sergij Pahor.
V novem pokrajinskem svetu SSk je mnogo novih imen, posebno številni pa so predstavniki mladinske sekcije. Na zgoniškem kongresu so tudi izvolili tržaške delegate za deželni kongres SSk, ki bo v nedeljo, 16. aprila, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
jonskem svetu in ostro ožigosal dejstvo, da je bil socialistični predsednik Turitto izvoljen z odločilnim glasom svetovalca MSI.
O številnih aktualnih vprašanjih, s katerimi se soočajo Slovenci v mestnem jedru je govoril Peter Močnik, ki je tajnik strankine mestne sekcije. SSk je tržaškim Slovencem doslej posvečala premalo pozornosti, kar velja tudi za ostale manjšinske ustanove in organizacije, ki ne smejo na noben način nasedati tistim tržaškim krogom ter skupinam, ki skušajo na razne načine dokazovati, da živijo Slovenci samo na Krasu in v predmestju.	§_ j
Tudi tržaško pristanišče včeraj povsem ustavila 24-urna stavka
Tudi tržaško pristanišče je včeraj od 6. ure zjutraj paralizirala 24-urna stavka delavcev Enotne družbe pristaniščnikov, ki so se jim pridružili tudi delavci Avtonomne pristaniške ustanove, včlanjeni v sindikalno zvezo CGIL. Ob pomolih je tako včeraj zaman čakalo na pretovor osem ladij, medtem ko so bile druge tri ustavljene pred pristaniščem. Edina ladja, na kateri se delo ni ustavilo, je bila tista, ki je prevažala živino.
Kot znano, sodi tudi včerajšnja stavka v okvir močnega vsedržavnega protesta proti zakonskim odlokom ministra za trgovsko mornarico Prandi-nija. Stavkajoči so se včeraj zbrali na skupščini, da bi se dogovorili o svojem vedenju v prihodnjih dneh, ko je pričakovati še večjo zaostritev tega spora, ki se vleče že poldrugi mesec.
Sicer pa je ta dolg stavkovni val v vsedržavnem okviru najmanj prizadel prav tržaško pristanišče, kjer je delna privatizacija stekla že pred časom na osnovi sporazumevanja med Avtonomno pristaniško ustanovo in sindikalnimi organizacijami delavcev. Povsem drugačen je položaj drugod po državi, še zlasti v Genovi, kjer se bije trda bitka med pristaniščniki in sindikati na eni ter Prandinijem oziroma zasebnimi uporabniki tamkajšnjega pristanišča na drugi strani.
Tudi včerajšnjo 24-urno stavko v tržaškem pristanišču gre torej označiti bolj kot izraz soli-
darnosti z delavci ostalih italijanskih pristanišč, kakor se je to že zgodilo preteklo sredo, ko so se tržaški pristaniščniki pridružili genovskim v protestu proti obnašanju tamkajšnjih varnostnih sil do stavkajočih pristaniških delavcev.
Sicer pa se bo danes v Rimu minister Prandi-ni spet sestal s sindikalnimi predstavništvi, čeprav je dal odločno vedeti, da ne misli odstopati od svojih odlokov. Sindikati pa prav tako ne nameravajo odstopati od svojih zahtev po tem, da minister »spoštuje obveze, ki jih je sam sprejel, ko je obljubil, da bo ustavil izvajanje svojih odlokov vse dotlej, dokler se ne bodo končala pogajanja s sindikalnimi organizacijami«.
Tržaška tajništva CGIL, CISL in UIL so zato že izrazila zaskrbljenost, ker bo pričakovano zaostrovanje vsedržavnega spora okrog pristanišč nedvomno imelo neugodne posledice tudi za tržaško pristanišče, predvsem glede na izredno počasnost pogajanj, ki se, kot rečeno, vlečejo že poldrugi mesec. Odloki ministra Prandinija — dodajajo tržaška sindikalna vodstva — pa bi povrhu lahko izvotlili vsa dosedanja prizadevanja krajevnih sindikatov, Družbe pristaniških delavcev, Pristaniške ustanove in zasebnih uporabnikov, ki so že pred časom začeli pogajanja za dosego modernega operativnega pristaniškega modela.
Pekoč poraz tajnika Staffierija
Lista izbrala pot odločne opozicije
Lista za Trst je izbrala pot opozicije. Po dvodnevni razpravi na skupščini v kinodvorani Capitol je prevladala "trda linija", za katero se je zavzemal deželni svetovalec Gambassini, medtem ko je tajnik in bivši župan Staffieri, ki je predlagal novo "preverjanje" s petstrankarsko koalicijo za morebiten vstop v tržaški občinski in pokrajinski odbor, doživel pekoč poraz. Odtod tudi logična napoved Staffieri-jevega odstopa, vendar šele jeseni, po evropskih volitvah.
Sobotna in nedeljska skupščina LpT je pomenila nekakšen "povratek k izvoru" po katastrofalnem izidu junijskih upravnih volitev. O tem priča že samo besedišče Gambassi-nijeve resolucije, ki se med drugim spet zaganja proti oblasti strank ("partitocrazia"), kot da bi tudi Lista ne bila stranka, ampak nekaj lepšega in čistejšega, ter napoveduje "povratek med ljudi". Skratka, zmaga kvalunkvizma in populizma, ki sta bila sicer v Listi vedno močno zasidrana, sedaj pa sta očitno postala edina prava politična linija te nekoč heterogene formacije.
Tajnik Staffieri je v imenu "zmerne" komponente Liste zaman skušal prepričevati skupščino, da je treba biti prisotni tam, kjer se odloča, in da je treba torej težiti k sodelovanju s petstrankarsko koalicijo. Skušal je tudi doseči, da bi skupščina to stališče osvojila vsaj kot priporočilo, toda vse je bilo zaman: na koncu je bilo treba voliti in Gambassini-jeva linija je prevladala s kar 75 odstotki glasov, medtem ko jih je dokument, ki je izražal stališča Staffierija, prejel le pičlih 25. In v takem položaju je jasno, da Staffieri ne bo mogel več dolgo opravljati tajniške funkcije.
Drevi v Verdiju premiera opere Parsifal
Drevi ob 19. uri bo v gledališču Verdi premierska predstava opere Richarda VJagnerja Parsifal. Na deskah tržaške operne hiše bodo prikazali predstavo, ki so jo pripravili za festival Due mondi v Spoletu. Značilnost današnje predstave pa je, da bodo Wagnerjevo mistično dramo prikazali v celoti in v originalnem jeziku, to je v nemščini.
Pod taktirko dirigenta Spirosa Argi-risa bodo v glavnih vlogah nastopili Knut Skram, Ruthild Engert-Ely, Aurio Tomicich, Victor von Halem, Gilliam Peli in Ettore Nova. Šest mladenk -cvetic bodo poosebile Loredana Put-zolon, Agnes Ouesnel-Chauvot, Beate Conrads, Theresa DAiuto, Ilaria Cal-gani in Claudia Clarich. Režija je delo Giancarla Menottija, scenografijo je pripravil Pierluigi Samaritani, kostume pa Roberta Di Bagno Guidi.
Z gostom ilustratorjem Marjanom Mančkom
V petek bo v NŠK spet zatiktakala Otroška urica
Vodi koklja piščeta že na vrvi sem in tja? Nak, vseznalci! To ni vrv, le en sam ogromen črv!
Otroci, pozor! V petek, 17. marca, ob 17. uri bo v Narodni in študijski knjižnici spet zatiktakala otroška urica. In kdo bo tokrat naš gost? Zadnjič smo spoznali pesnico, v petek pa se bomo pogovarjali z ilustratorjem: Marjan Manček nam bo razložil, kako in zakaj postaneš ilustrator, kje se izučiš, kako nastane ilustracija, od kod dobiš navdih itd. itd...
Že prav, že prav, se morda že jezi kdo med vami, toda kdo sploh je Marjan Manček, bi lahko kaj zvedeli o njem? Seveda! Najprej poglejmo, kaj pravi 0 njem Marjan Tršar v predgovoru knjige Ericha Kastnerja Dvojčici, ki jo je ilustriral naš petkov gost. »Manček je najmanj "kot je treba ' vzgojeni in izšolaj ni ilustrator, ker ni ne šolan slikar ne arhitekt, vendar ga to odrešuje vseh vezi vseh miselnih in ustvarjalnih komplikacij, ki vežejo večino njegovih kolegov-Njegove osebe so morda anatomsko "zgrešene", pa so vseeno bolj resnične ko1 najbolj izcizelirana grška figura. Skrivnost Mančkove ilustracije je predvsem v miselni in domišljijski sproščenosti, v občutljivosti za like, ki so daleč od vsake "izpiljenosti", imajo pa vseeno v sebi moč izraza, novost presenečenja in duha po resničnem, življenjsko polnokrvnem.«
Kaj pa knjige, ki se ponašajo z njegovimi ilustracijami? Naštejmo jih ffj nekaj: Priročnik za klatenje Slavka Pregla, Pisano okno Svetlane MakaroviCi knjiga slovenskih basni Podkovana žaba, pa še cela vrsta pobarvank: V cirkus11' Domače živali, Kaj boš, ko boš velik, Zajček Uh, Piščanček Pik, Kužek Vin-Mucek Mijav, Brunda se igra, Brundo šteje, Brundo skače itd.
Smo vam zbudili radovednost, bi radi spoznali Marjana Mančka in si ogle' dali njegove ilustracije? Da? Potem pa v petek vsi v NŠK (Ul. sv. Frančiška 20)! (b°v)
Najmlajši protagonisti proslave dneva žena KD Lonjer-Katinara
Zelo prisrčna in prijetna je bila proslava ob 8. marcu, ki jo je priredilo kulturno društvo Lonjer-Katinara v Lonjerju. V krogu lepega števila žensk so za pester program poskrbeli v glavnem najmlajši. Poslušalkam so se z glasbenimi točkami najprej predstavili Rok, Jana, Marjan, Katerina in Vesna s svojimi violinami, Goran s harmoniko in Andrej s kitaro. Nato je Marta Ivašič v priložnostnem govoru obudila spomine na nastanek tega praznika, orisala današnji položaj žensk, ki še vedno ni optimalen, kljub določenim zakonskim določilom. Zaključila pa je vseeno z optimistično mislijo, ko se je dotaknila našega narodnostnega vprašanja in zahtev, je tudi ženska prisotnost v raznih težkih situacijah izredno pripomogla in bo prav gotovo še pripomogla k njihovemu reševanju.
Sledil je krajši skeč, v katerem so spet nastopili otroci, in sicer Breda, Matjaž, Igor, Tjaša, Jana, Andrej, Goran in Marko, ki so prikazali, kdo na svetu vedno rešuje probleme - ženske seveda! Praznik se je nadaljeval ob prijetnem petju s spremljavo diatonične harmonike Oskarja Kjudra. (dp)
Dovolj je pritisniti na gumb!
»Majhen gumb za vašo mirnost in gotovost. Gumb, ki je stalno povezan z operativno centralo TELEVITA, ki v primeru potrebe v trenutku poskrbi za najprimernejšo pomoč in pokliče sorodnike, zdravstveno službo, gasilce ali policijo.«
evita
TRST — Drevored XX. septembra 1 Tel. (040) 569885 - 725023
S seje tržaškega občinskega sveta
Ali pri nas dosledno izvajajo zakon o splavu?
Na županstvu sinoči vrh o sinhrotronu
pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu
Skupina univerzitetnih profesorjev za lokacijo sinhrotrona pri Bazovici
Ali se na Tržaškem dosledno izvaja zakon o prekinitvi nosečnosti, ki je v zadnjem času tarča zelo ostrih napadov nekaterih konservativnih katoliških krogov in posebno integralistične-ga gibanja Comunione e liberazione? To je vprašanje, ki ga je skupina tržaških občinskih svetovalk in svetovalcev KPI, PSI, zelenih ter laičnih sil sinoči postavila županu Richettiju s pozivom, naj uprava čimprej preveri, ali pristojna telesa v naši stvarnosti dosledno skrbijo za izvajanje tega zakonskega normativa. Tržaški župan naj predvsem preveri delovanje družinskih posvetovalnic ter ostalih ustanov, ki so po zakonu poklicane, da nudijo širši javnosti vse informacije v zvezi s kontracepcijo in z odgovorno nosečnostjo. To preverjanje ali raziskavo, če jo lahko tako imenujemo, naj občina razširi tudi na bolnišnice in na zasebne klinike. Vprašanje v obliki svetovalske resolucije so podpisali mnogi vidni predstavniki zgoraj omenjenih strank, svetovalci krščanske demokracije, Liste za Trst, Slovenske skupnosti in MSI pa se niso pridružili tej pobudi, ki sledi podobnim akcijam v drugih italijanskih mestih. Na zatožni klopi je posebno minister za zdravstvo Donat Cattin, ki ga mnogi obtožujejo, da ovira pravilno izvajanje zakona o splavu.
Pred sinočnjo občinsko sejo, na kateri se je nadaljevala maratonska in
dolgočasna proračunska razprava, je bil na sporedu politični vrh petstran-karske koalicije, na katerem je tekla beseda o vprašanju lokacije sinhrotrona. Sestanek je sklical župan Richetti, poleg zastopnikov petih strank so se ga udeležili tudi podpredsednik Dežele Carbone, deželni odbornik Rinaldi, predsedik Pokrajine Crozzoli ter deželni svetovalci Calandruccio, Tersar, Donaggio in Vattovani.
Na srečanju so koalicijski zavezniki izrazili zadovoljstvo, da je postopek za gradnjo svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici v bistvu skoraj pri koncu ter ugotovili, kot piše v tiskovnem sporočilu, da bo šlo za pomembno pridobitev za gospodarski in znanstveni razvoj Trsta in njegove pokrajine. Udeleženci srečanja na županstvu, piše še v tiskovni izjavi, so tudi izrazili potrebo, da bo moral ves nadaljnji postopek upoštevati krajinsko zaščito teritorija in tudi legitimne interese in zahteve kraškega prebivalstva. Kot smo lahko izvedeli, so na sestanku nekateri deželni predstavniki postavili v ospredje vprašanje družbenih in ekonomskih protivrednosti, ki jih nameravajo pristojna telesa ponuditi Kraševcem in njihovim predstavništvom v zameno za sinhrotron, ki bo ne glede na ta zagotovila zadal zelo hud udarec in prizadel veliko škodo kraškemu teritoriju.
S. T.
Podpisani univerzitetni profesorji in raziskovalci, člani znanstvene skupnosti v Trstu, želijo v zvezi z razpravo o lokaciji tržaškega sinhrotrona in pred zadnjo in dokončno odobritvijo s strani Dežele Furlanije-Julijske krajine zavzeti stališče pred javnim mnenjem, pred deželnimi oblastmi in pred tržaškim prebivalstvom.
Upoštevajoč velik interes in velika pričakovanja, ki jih je tržaški projekt za sinhrotron vzbudil v vsej svetovni znanstveni skupnosti;
ob premisi, da bi bilo logično pričakovati upravičeno zadovoljstvo in nadaljnjo aktivno podporo prebivalcev dežele FJK in tržaških občanov tej znanstveni pobudi, ki ni samo pomembna v absolutnem merilu, ampak tudi prestižna, čista in tako s praktičnega kot s tehnološkega vidika obetavna za mesto in deželo;
upoštevajoč, da je izbiro lokacije svoj čas opravil odbor, ki ga je imenoval minister za znanstvene raziskave in mu je predsedoval Carlo Rubbia, sestavljali pa so ga znani in kvalificirani domači in tuji izvedenci, v mnenje katerih je objektivno težko dvomiti;
upoštevajoč, da je bil načrt za sinhrotron, ki je že dobil odobritev tržaške Občine, izdelan po kriteriju ocenjevanja posledic za teritorij in ob največjem spoštovanju ambientalnih, krajinskih in teritorialnih omejitev, med katere spadata med drugim popolna izključitev bazovskega gozda iz izbranega območja T8 ter obveza, da bodo gradili le na 5 odstotkih celotnega ob-
močja, medtem ko bodo ostali del namenili zelenju in naravnemu parku;
upoštevajoč, da bi predlagana alternativna rešitev na območju ARI (ki je trenutno degradirano, vendar krajinsko dragoceno), zahtevala uničujoče izkopavanje in odvoz 500.000 kub. m materiala (več kot 50.000 kamionov), ki ga ne bi imeli kam odložiti, in da bi že sama preučitev - kaj šele uresničitev - te rešitve pomenila porabiti ne samo sredstva, ampak tudi veliko dragocenega časa;
ob vseh teh premisah podpisani: izražajo veliko zaskrbljenost, da bi vsak nadaljnji vzrok za zamudo ogrozil verodostojnost celotnega načrta o sinhrotronu spričo dejstva, da gre za avantgardni projekt in da je tuja konkurenca bojevita;
potrjujejo zaupanje v pravilnost izbir, ki so privedle so sedanjega načrta;
izražajo željo, da bo Dežela Furlani-ja-Julijska krajina ob upoštevanju vseh elementov v najkrajšem času sankcionirala izgradnjo svetlobnega pospeševalnika na območju T8, kot predvideva sedanji načrt.
Podpisani: D. Amati, C. Astaldi, A. Baldereschi, S. Baroni, L. Bertocchi, A. Borsellino, F. Bradamante, A. Brambati, P. Budinich, G. Calucci, A. Camus, G.B. Carulli, E. Castelli, G. Catani, A. Cellina, G. Cernigoi, A. Cesaro, F. Chersi, T. Corzani, G. Costa, F. Cucchi, H. Dalafi, L. Dalla Palma, S. Dalla Torre, G. De Alti, B. de Bernard, P. Decleva, L. Del C aro,
F.	Delben, F. Demanins, G. Denardo,
G.	P. Fanzutti, L. Fonda, G. Furlan, P.
Fusaroli, A. Gamini, G. Ghirardi, F. Giorgetti, M. Giorgi, M. Graziani, N. Grion, M. Hack, M. Hassan, A. Leggeri, G. Lenardon, A. Levi, F. Li-ello, A. Lisini, G. Liut, G. Longo Salvador, F. Mardirossian, R. Marocco, M. Masoli, A. Massarotti, F. Menzin-ger, G. Mestroni, M. Mezzetti, S. Milo, S. Modesti, G. Nardin, G. Pan-za, S. Paoletti, G. Paolucci, M. Parri-nello, G. Pauli, P. Poropat, M. Pugli-si, N. Rahman, L. Randaccio, A. Risalih, L. Rolandi, R. Rosei, M. Rovere, P. Rudolf, R. Rui, E. Russo, A. Salam, A. Santoni, G. Santoro, P. Schiavon, DAV. Sciama, G. Sedmak, M. Sessa,
L.	Sorba, G. Sottocasa, R. Stalio, B. Stancher, S. Stefanini, A. Stener, Tessarotto, F. Tommasini, E. Tosatti,
M.	Toši, C. Tuniz, F. Ulcigrai, G. Vi-dossich, T. VVeber, Yu Lu, E. Zan-grando, E. Zavattini.
Društvo Tabor ni vedelo
Spoštovano uredništvo!
V članku, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku v soboto, 11. t. m., smo prebrali, da je bil na pobudo tajnika sekcije PSI za Vzhodni in Zahodni Kras sklican strankin sestanek v Prosvetnem domu na Opčinah. Dolžnost nam narekuje pojasnilo, da s tem dogodkom naše društvo ni bilo seznanjeno.
Predsednik SKD Tabor - Opčine
VIKTOR SOSIČ
Svetovalec Brezigar o openskem tramvaju in avtobusnih zvezah
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je vložil predsedniku deželnega odbora Biasuttiju pisno interpelacijo v zvezi s finančnimi težavami, ki pestijo openski tramvaj. Predstavnik SSk je mnenja, da bi morebitna ukinitev tramvaja pomenila hud udarec za vso tržaško skupnost, zato poziva Biasuttija, da naredi potrebne korake pri Konzorcijskem podjetju za prevoze ACT za rešitev problemov openskega tramvaja.
Brezigar se je obrnil na Biasuttija tudi v zvezi z avtobusnimi povezavami med mestom in devinsko-nabrežin-sko občino. Dežela je nekatere avtobusne zveze z Devinom in Sesljanom Poverila zasebnikom, kar ustvarja zaradi pomankljivih zvez in dragih vozovnic precejšnje težave za občane, ki Se morajo dnevno voziti v mesto. Po-yrhu Brezigar opozarja, da je primerna javna direktna prevozna zveza med Trstom in Sesljanom-Devinom nujna tudi glede na bodoči turistični razvoj m na potrebe mednarodne šole. Svetovalec SSk je zato mnenja, da bi morata Dežela preklicati koncesije zaseb-uim prevoznikom in poveriti avtobus-ne povezave podjetju ACT.
Kakšna bodočnost se piše otroški bolnici Garofolo?
Kriza, ki se širi v tržaških zdravstvenih strukturah, je zajela tudi otroško bolnišnico Burlo Garofolo. V soboto so namreč zaprli ginekološko kliniko (odslej bodo Tržačanke rojevale le na ginekološkem oddelku, ki ga vodi primarij Mandruzzato), zaradi finančnih in organizacijskih problemov pa vlada nepetost tudi v pediatričnih oddelkih.
Ginekološko kliniko so zaprli potem, ko je vodstvo Burla suspendiralo štiri ginekologe, ki so bili obsojeni zaradi smrti jugoslovanske državljanke Milanke Miladinovič. Do dokončne razsodbe so prepovedali opravljanje zdravniškega poklica v otroški bolnišnici profesorju Francescu Diversiju in zdravnikom Mauriziu Mačehi, Giorgiu Carlomagnu in Flaviu Strolegu. Prisotnost prvih dveh je bila bistvena za delovanje klinike, saj sta bila pomočnika primarija. Vse preostalo osebje (šest ginekologov, babice in bolničarji) so priključili porodniškemu oddelku. Vodstvo Burla zatrjuje, da ukrep ne bo prizadel bodočih mamic in da bo združena porodniška soba zadovoljila skromne tržaške potrebe.
Čisto organizacijskih težav verjetno res ne bo, nastale pa bodo bržkone napetosti med samimi ginekologi, saj sta oddelka delovala z različnimi pristopi. Veliko žensk se je namreč odločilo za kliniko, kjer je porod potekal po čimbolj naravni poti, carskih rezov je bilo za deset odstotkov manj, za razne ambulantne posege pa je deloval t. i. day-hospital. Med oddelkom in kliniko je že pred časom prišlo do hude krvi, tako da so kliniko zaradi pomanjkanja osebja začasno zaprli leta 1984 in 1985. Zelo verjetno je, da bo tokratni ukrep trajal veliko dlje in da bo marsikdo izkoristil priložnost za racionalizacijo tržaške ginekologije in porodničarstva.
O bodočnosti pediatričnih oddelkov pa se je včeraj z zaskrbljenostjo oglasil podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone, ki je poslal noto deželnemu odborniku za zdravstvo, predsedniku tržaške KZE in ravnatelju Burla. Carbone v njej opozarja, da so operaterji in tehniki malodušni zaradi organizacijskih in finančnih težav, predvsem pa zaradi pomanjkanja jasnih ciljev znanstvenega dela.
Avstralski ambasador včeraj na obisku v Trstu
Včeraj se je mudil na obisku v Trstu novi avstralski veleposlanik v Italiji Arcibald Duncan Campbell, ki se je šele pred kratkim umestil v rimsko ambasado. Duncan, ki bo ostal v Trstu tudi danes, je dopoldan obiskal tržaškega prefekta De Feliceja in župana Richettija, popoldne pa se je na Trgovinski zbornici sestal s tržaškimi gospodarstveniki.
Prefekt in župan sta gosta seznanila z zgodovino in kulturnimi ter gospo-darstvenimi značilnostmi našega mesta, hkrati pa sta podčrtala tudi globoke vezi, ki vežejo Trst z Avstralijo, kjer so si številni tržaški izseljenci skušali ustvariti v 50. letih, ko v Trstu ni bilo več zaposlitvenih možnosti, novo življenje. Zupan Richetti je med drugim izrazil upanje, da bo Avstralija okrepila svoje gospodarske stike s Trstom in zlasti s tržaškim pristaniščem, ki lahko nudi zelo ugodne storitve. O tem je bil govor tudi na popoldanskem sestanku na Trgovinski zbornici, kjer se je veleposlanik Duncan sestal s predstavniki gospodarskih združenj in ustanov našega mesta.
Danes popoldne se bo gost udeležil srečanja s predstavniki združenja As-sociazione giuliani nel mondo. Sreča-
Ob zadovoljstvu in polemikah končan letošnji 12. Nauticamp
> Nauticamp se je končal ob zadovoljstvu prirediteljev, pa tudi ob polemikah. *“eJošnja "dvojna" izdaja - v Trstu in Tržiču - je zabeležila rekorden obisk, saj so ra®teli več kot 30 tisoč obiskovalcev. Tudi obseg poslov se je skoraj podvojil -^cuni pa še niso popolni - medtem ko so tudi stranske prireditve zabeležile
p . Pojavile pa so se tudi polemike zaradi "nesorazmerja" med tržaško in tržiško jN^ditvijo. Tržaška velesejemska ustanova se namreč v tiskovni noti pritožuje vad »neravnovesjem glede reklame in naložb« ter govori celo o »destabilizacijah v Primerjavi s prvotnimi dogovori«. Vsekakor se je tržaška velesejemska ustano-^ aktivirala za prihodnjo, trinajsto izdajo Nauticampa, ki bo od 3. do 11. arca prihodnjega leta, ter zaprosila za potrebna pooblastila na deželni in vlad-
ravni.
V dvorani Verdija kot gost krožka Miani
Palermski župan Orlando jutri v Trstu
(ji Študijski krožek Miani priredi jutri v mali dvorani Gledališča Verdi (vhod v »M f.'. Carlo 2) srečanje s palermskim županom Leolucom Orlandom na temo t0vaN° je mogoče premagati«. Prof. Orlando je danes eden glavnih protagonisti b°j a proti mafiji ter je na čelu palermskega občinskega odbora že dosegel Ust° Pomembne rezultate, predvsem ker je obnovil zaupanje občanov v javne v0trin°Ve. ki so bile na Siciliji prevečkrat pod posrednim ali neposrednim vpli-pre . organiziranega kriminala mafijskega tipa. Ne smemo pozabiti, da je bil še ti0vj eti župan Palerma Vito Ciancimino, ki je bil večkrat v središču sodne in Parske kronike zaradi svojih odnosov z mafijo. pc(s rav zaradi uglednosti gosta krožek Miani vabi tržaško javnost, naj s svojo boju P°stjo na srečanju izrazi tudi solidarnost palermskemu županu v njegovem Za boljšo in pravičnejšo družbo. Začetek ob 16.30.
Baznik žena v šempolajskem KD Vigred
Prj>e^b/fumo društvo Vigred iz Šempolaja je v četrtek zvečer, ob prazniku žena ittlela\ v društvenih prostorih kulturno-zabavni večer. Slavnostni govor je Že/,s, tVad;'a Švara, ki je opozorila na številne dejavnike, ki še zmeraj tlačijo Je bjjP v sodobni družbi. Družbeno angažiranje žensk je menila govornica >Uctj v P°rok za napredek celotnega človeštva in prav je, da ženske na tej poti PprizNr1^al°- Prisotne sta nato razvedrili klepetulji Tonca in Vanka, ki sta ju
AJq Sjcri^ banici KD France Prešeren iz Boljunca, Tatjana Turco in Ingrid Žerjal. fr kratki, a prisrčni prireditvi sta se izkazala tudi mlada godca na diato-01 r mo ni ko Andrej Kocjančič in David Melon. (w)
ničn0l
V smrt je skočil s terase svojega doma
Samomor šestnajstletnika
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice je v noči od nedelje na ponedeljek umrl 16-letni L. F. C., ki si je nekaj ur prej na svojem domu v Ul. Camaur 7 na Greti hotel vzeti življenje. Mladoletnik je nekaj po 22. uri v trenutku duševne stiske skočil s terase dvonadstropne hiše, kjer je stanoval z mamo in mlajšo sestro.
Mladenič je v preteklosti že skušal narediti samomor, v nedeljo pa mama ni opazila njegove stiske. Ko se je okrog 21. ure vrnil s sestro domov, je prisedel k mami, ki je gledala televizijo. Naenkrat pa je vstal in odšel v kopalnico, kmalu nato pa je mama slišala korake po lesenih stopnicah, ki vodijo na podstrešje. Sprva sploh ni slutila, kakšne namene je imel sin, ko ga po nekaj minutah ni bilo nazaj, pa jo je obšla huda slutnja in je šla pogledat za njim. Podstrešna soba in terasa sta bili prazni. Ko pa je pogledala na cesto, je na asfaltu opazila truplo svojega sina.
Fantovi duševni stiski naj bi botrovalo dejstvo, da so se starši ločili. Očesi je ustvaril novo družino in imel tudi drugega otroka. Družinske okoliščine so tako hudo vplivale nanj, da je imel težave tudi v šoli, kar je po besedah njegove mame botrovalo odločitvi, da si vzame življenje.
Primer F. L. C. ni osamljen. V Trstu, kjer je število samomorov nad vsedržavnim povprečjem (lani si je vzelo ži-vljenjelO Tržačanov različnih starosti), sta se v poldrugem letu pripetila dva eklatantna primera. Dve mladoletnici sta si namreč zaradi ljubezenskih razočaranj skušali vzeti življenje (Ma-riangeli je novembra lani uspelo umreti, medtem ko so Giuliani, ki si je hotela narediti konec septembra 1987, rešili življenje, a je ostala pohabljena).
Čeprav je adolescenca življenjsko obdobje, v katerem ima človek največ življenjske sile in energije ter je z zdravstvenega vidika najbolj zdrav, pa so njegove psihološke obrambe čestokrat zelo krhke. Kot so nam povedali psihologi, ki se ukvarjajo z mladino, so psihološke dinamike v tem obdobju veliko intenzivnejše in celotna osebnost je bolj ranljiva. Vzrokov za samomor je seveda lahko zelo veliko, tako da ga ni mogoče razložiti samo z iskanjem identitete in z željo po samopotrjevanju (ki lahko botruje agresivnosti proti drugim ali proti sebi). Samomor je samo simptom nekega bivanjskega nelagodja in trpljenja, ki ima lahko številne korenine, tako v ožjem in širšem okolju, v katerem živi pubertetnik, kot v njegovi osebnosti. Danes je med mladostniki gotovo več nelagodja kot pred petimi ali petnajstimi leti. Za to ni mogoče zvračati vse krivde na družbo, ki ustvarja vse preveč lažnih potreb in ne nudi nobenih trdnih vrednot, vendar lahko mirno trdimo, da družba ni dovolj pozorna na potrebe pubertetnikov. Zlasti v Trstu, kjer je povprečna starost zelo visoka in se torej govori predvsem o problemih ostarelih (čeprav se tudi zanje naredi zelo malo), je pozornost, ki jo družba izkazuje mladim in zlasti mladostnikom, zelo obrobna. Mladostniki predstavljajo okrog 6 odstotkov celotnega prebivalstva, kar gotovo ni malo. Kljub temu pa razen šole nimajo drugih struktur in so velikokrat prepuščeni samim sebi. Zelo pomembna pa je tudi ugotovitev, da dandanes traja puberteta dlje kot nekoč, kar je po eni strani zelo pozitivno, a ima tudi negativne posledice, ker podaljšuje in povečuje ranljivost in krhkost, ki sta značilni za to življenjsko dobo. (bg)
nje bo v dvorani Oceania na Pomorski postaji ob 18. uri, na njem pa bodo Archibaldu Duncanu Campbellu predstavili Trst leta 2000.
V dolinski občini odwdanes akcija »Čisto okolje«
Na pobudo tamkajšnje občinske uprave bo danes v dolinski občini stekla akcija »Čisto okolje«. Občinske službe bodo ves teden čistile občinsko ozemlje in odvažale smeti in odpadke, ki so se nakopičili predvsem na kraškem predelu občine vzdolž državne ceste med Bazovico in mejnim prehodom na Pesku.
Občinski proračun predmet razprave s sindikati
Župan Richetti, podžupan Seghene in odbornik za proračun Tomizza so se včeraj sestali s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in CCdL/UIL Treuom, Toderom, Span-gherom, Oualizzo in Felettijem, s katerimi so razpravljali o letošnjem občinskem proračunu. Upravitelji so sindikalistom orisali glavna poglavja in splošne smernice finančnega dokumenta in odgovorili na vrsto zahtev sindikalnih organizacij.
Sindikati so še posebej povabili občinski odbor, naj odgovori na protokol o sindikalnih odnosih, ki so ga že pred časom posredovali občinski upravi, in pri tem izrazili splošno nezadovoljivo oceno o dosedanjih dogovarjanjih z upravo, čeprav niso zanikali splošne pripravljenosti župana in nekaterih odobornikov za razpravo o posameznih vprašanjih. Vendar je po mnenju sindikatov nujno, da nekatera vprašanja (npr. o ekonomskem razvoju, sožitju, skrbstvenih službah za ostarele, otroke, mlade in handikapirane, o kulturnih ustanovah in o problemih okolja) najdejo konkretne odgovore v proračunskih postavkah. V ta namen bo po njihovem mnenju potrebno tudi temeljito reorganizirati in prekvalificirati ves občinski aparat.
Na koncu sta se obe strani dogovorili, da bosta posamezna vprašanja še poglobili in soočanje zaključili prihodnji torek, 21. marca, da bi tako občinskemu svetu omogočili upoštevati njegove rezultate.
t
Dne 12. t. m. nas je zapustila
Carolina Capponi por. Coloni
Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo, mama, mož, hči, zet in vnuki.
Trst, 14. marca 1989 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
8. RICMANJSKI TEDEN
Kulturni dom K D Slavec Ricmanje
SPORED:
•	DANES, 14. marca, ob 20. uri (galerija Babna hiša) - OTVORITEV RAZSTAVE keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in Michele Stopper ter starih lončenih predmetov. Nastopajo učenci COŠ "I. Trinko" -Ricmanje.
•	PETEK, 17. marca, ob 20. uri - KONCERT Godbe na pihala iz Ricmanj.
•	SOBOTA, 18. marca, ob 20. uri - VESELICA: nastopajo dramska skupina, mešani pevski zbor "Slavec" ter Veseli godci iz Boljunča.
•	NEDELJA, 19. marca, ob 18. uri - KONCERT harmonikaškega ansambla "Miramar".
Urnik galerije: torek, petek, sobota od 19. do 22. ure; sreda od 20. do 22. ure; nedelja od 10. do 12. in od 19. do 22. ure.
Vabljeni!
TMJalcrtia
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi na ogled razstave
slovenskih in italijanskih mojstrov
Slike ponujamo do konca meseca marca S POSEBNIM POPUSTOM
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE
ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
v petek, 17. t. m., ob 20.00 za ABONMA RED K v Kulturnem domu v Trstu.
_________gledališča_______________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 14. t. m., ob 20. uri in jutri, 15. t. m., ob 10.30 v Postojni ter v četrtek, 16. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo 1. Cankarja LEPA VIDA.
Slovensko stalno gledališče ponovi v petek, 17. t. m., ob 20. uri za abonma red K POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Hermanna Brocha.
V	soboto, 18. t. m., ob 20. uri ponovitev za izven LEPA VIDA Ivana Cankarja.
VERDI
Nocoj ob 19. uri (red A) premiera PARSIFAL Richarda VVagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti.
V	četrtek druga predstava ob 19. uri za red B.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 23. t. m.
razna obvestila
Sekcija Zveze borcev Boljunec obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje v Partizanskem klubu in mlekarni v Boljuncu.
Sekcija VZPI-ANPI Padriče obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje (Lojze Škabčev).
Sekcija VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg obvešča vaščane iz Mač-kolj, da sprejemata Ema in Danica prispevke za obnovo bolnice Franje.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje 11. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 15: marca, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, poročila, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve. Vabljeni člani in prijatelji društva!
Klub študentov občine Sežana prireja v soboto, 18. marca, ob 20. uri v hotelu Maestoso v Lipici BRUCOVANJE. Igra ansambel Bazar, pester program. Predprodaja vstopnic: Kompas-Sežana.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 19. marca, geološko ekskurzijo v Goriška Brda, strokovno vodstvo prof. dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane. Zbirališče ob 8. uri pred sodniško palačo v Trstu ali ob 9.30 pred hotelom Sabotin v Solkanu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SKD Barkovlje prireja PLESNI TEČAJ v standardnih in latinskoameriških plesih. Začetek v petek, 17. t. m., ob 19.30. Zaradi velike udeležbe nežnega spola vabimo predvsem fante. Za informacije telefonirati na št. 415797.
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju s
HELVETSKO IN VALDEŠKO SKUPNOSTJO IZ TRSTA
»Mladi mladim«
Kvartet flavt
Maša Bertok, Alenka Goršič, Katarina Mali, Nataša Paklar
V sredo, 15. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - Trg sv. Silvestra.
Vabljeni!
koncerti
Societk dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Salaam Bom-bayl, dram., ZDA, 1988, r. M. Nair.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mississippi burning, r. Alan Parker.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, kom., V. B., 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J. L. Curtis, K. Kline.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Nightmare IV., il non risveglio, srh., r. R. Harlin, i. R. Englund, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Ispirazio-ni sessuali, porn., □ □
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Gorilla nella nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. S. Weaver, B. Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotto ac-cusa, i. K. Mc Gillis, J. Foster, D □
MIGNON - 16.00, 22.00 Lo specchio, 1975; r. Tarkovskij.
EDEN - 15.30, 22.10 Delizie intime, pom., □□
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pro-fumo
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cocktail, kom., r. R. Donaldson, i. T. Cruise, B. Brown.
LUMIERE PICE - 18.00, 22.00 A futura memoria, r. P. P. Pasolini.
ALCIONE - 15.30, 22.10 Prima di mezza-notte, krim., r. M. Brest, i. R. De Niro.
RADIO - 15.30, 21.30 Peccati di una ver-gine, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: jutri angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo od 15. 3. do 30. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89 bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste.
razne prireditve		razstave		včeraj - danes
Danes ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv, Frančiška 20, 2. nadstropje, predavanje o METODAH IN TEHNIKAH UVELJAVLJANJA PRAVICE DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA. V okviru tečaja za izvajanje določb zakona o globalni zaščiti bo govoril prof. SAMO PAHOR.
Glasbena matica vabi na NASTOP, ki bo danes, 14. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29.
Predavanja o boleznih trte. Jutri, 15. marca, ob 19.30 bo v športno-kultumem centru v Zgoniku PREDAVANJE O BOLEZNIH TRTE, ki ga organizira Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v sodelovanju z opazovalnico za rastlinske bolezni. Predavala bosta strokovnjaka dr. Bruno Villo in dr. Giuseppe Fantina. Na predavanje so toplo vabljeni vsi vinogradniki.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi jutri, 15. t. m., ob 20.30 v srenjsko hišo na predvajanje diapozitivov Saše Ote (tehnika s prelivi in glasbeno spremljavo) OD POLETJA DO POLETJA - utrinki iz vaškega življenja v Borštu in Zabrežcu.
SPDT prireja v četrtek, 16. 3., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje Romana Robasa ČO-OJU - PRVA SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V TIBETU. Vabljeni!
KD Lipa - Bazovica vabi v petek, 17. t.m na srečanje s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem O VZGOJI ŠOLOOBVEZNIH OTROK.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - ciklus Otroške urice v NŠK. "OD PIKE DO SLIKE". Z ilustratorjem Marjanom Mančkom se bomo srečali v petek, 17. marca, ob 17. uri v prostorih NŠK -Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci!
ŠD Sokol in SKD I. Gruden vabita vse člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER v petek, 17. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Radijski oder se bo ob sodelovanju gledališkega krožka SKK predstavil občinstvu z bogoslužno meditacijo BODI SVETLOBA. Režija Adrijan Rustja. Delo si boste lahko ogledali: v cerkvi pri Sv. Ivanu v petek, 17. 3. (predpremiera odprta občinstvu), v soboto, 18. 3. (premiera); v nedeljo, 19. marca, v cerkvi sv. Bartolo-meja apostola na Opčinah; v ponedeljek, 20. 3. v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici; v torek, 21. 3. v cerkvi sv. Ulde-rika v Dolini in v sredo, 22. 3. v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. Vse predstave se bodo začele ob 20.30, razen nedeljske, ki bo ob 18. uri.
MePZ Rdeča zvezda - Salež organizira ob mednarodnem prazniku dnevu žena KULTURNO-ZABAVNI VEČER. Prireditev bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 18. marca, ob 20. uri. Nastopil bo ŽPZ Postojna pod vodstvom Dušana Kafola. Za ples in smeh bo poskrbel ansambel Happy day. Vabljeni tudi možje in fantje.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 16. t. m., na ogled razstava slikarke Luise M. SGUAZZI.
Zveza žena iz Milj vabi v Beneško hišo na ogled razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled so tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezi-an 15 - je do 16. t. m., odprta razstava slikarja ZANGRANDEJA.
V	studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava treh slikarjev in treh kritikov in sicer: P. Modica, Corrado Mo-relli, Bettina VVarner, F. Leonetti, M. Carboni in F. Menna.
izleti
Kmečka zveza obvešča izletnike na Mednarodni kmetijski sejem v Verono v petek, 17. marca, da je razpored odhodov sledeč: Boljunec, trg 5.30, ovinek Facca-noni 5.50, Opčine, pred Prosvetnim domom 6.00, Prosek, pred Društveno gostilno 6.10 in Nabrežina, pred pošto 6.20.
Sklad M. Čuk - III. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJA ČUK bodo v nedeljo, 19. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet na sedežu Sklada, Proseška ulica 133 in v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 212289 do jutri, 15. t. m.
Zveza žena občine Dolina priredi v nedeljo, 19. t. m., enodnevni izlet v Ptuj in Rogaško Slatino. Cena 55.000 lir. Za informacije in vpisovanja v gostilni Pri Tatjani, tel. 228497 ali 232223.
ŠD Mladina prireja v nedeljo, 19. marca, smučarski izlet v Ravascletto. Odhod iz Križa ob 6. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk od 19. do 21. ure od ponedeljka, 13., do srede, 15. marca.
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk
priredi od 22. do 25. aprila, izlet na Gradiščansko in na Dunaj. Informacije in vpisovanja: Terčon 299509, Brecelj 208270, Kralj 200771.
Pevski zbor "V. Mirk" Prosek-Kon-tovel čestita Marjanu Verši in ženi Nevenki ob rojstvu hčere
ALENKE
Nevenki, Marjanu in Andreju se je pridružila mala
ALENKA
Ob tem srečnem dogodku čestitamo, Alenki pa želimo vso srečo.
Vodstvo in kolegi
/otistvo m kolegi podjetja REŠIM
prispevki - prispevki
V	spomin na Sergija in Gabrija darujejo Miranda in Renato Blason 50.000 lir, Uči in Ada Sedmak 30.000 lir, družini Čuk in Tence 50.000 lir, Vinko Gregoret-ti 50.000 lir, Marina in Žarko Prašelj
30.000	lir, Marija in Karlo Danev 30.000 lir, Ljubo in Marjetica Grilanc 30.000 lir, Boža in Pepi Čuk 30.000 lir, Pepi Furlan
50.000	lir, Liljana, Rado, Nada, Stefi, Sergij, Vasilij z družinami ter Nadja, Dunja in Andrej 300.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob prijateljema Sergiju in Gabriju Husuju daruje Dario Kante 100.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina Sergija in Gabrija Husuja darujeta Laura in Ivan Ban
30.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Dušana Starca darujeta Mitja in Slavko Kalc 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Andreja Kralja daruje Ivan Škabar z družino 20.000 lir za KD Primorec.
Marija Alberti daruje 10.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Za obnovo bolnice Franje so darovali pri Zvezi vojnih invalidov NOV: Rudolf Jančar 10.000 lir, Bruno Morašut 10.000 lir, Graziella Gregorič 10.000 lir, Ljubomir Cunja 100.000 lir, Boris Simoneta
15.000	lir, Jožica Martelanc 100.000 lir, Vida Gerlanc-Menucci 30.000 lir, Janka Gruden 30.000 lir, Rodolfo Ceppa 50.000 lir, družina Legiša (Prečnik 14) 50.000 lir, Jože Sancin 20.000 lir, Bogdan Družina
30.000	lir, Zora Turk 15.000 lir, Maria Rjavec 5.000 lir, Jelka Pertot 5.000 lir, Alberta Sedevčič 10.000 lir, Vladimir Ellero
10.000	lir, Ema Tul-Mosina 30.000 lir, Ana Kavs 30.000 lir, Josip Starec 50.000 lir, Miro in Albina Mozetič 40.000 lir, Maria Parovel-Vodopivec 40.000 lir, Mario Gabrovec 20.000 lir, Ivana ih Danilo Ne-gode 10.000 lir, Vittorio Ota 15.000 lir, Carlo Serli 25.000 lir, Vinko Crismancich
10.000	lir, Lina in Paolo Kenda 50.000 lir, Jože in Juština Macarol 20.000 lir, Mirko Maver 25.000 lir, Ondina Germani 30.000 lir, Miroslav Grgič 30.000 lir in Josip Mezgec 10.000 lir.
Za obnovo bolnice Franje so darovali vaščani s Proseka: Slavka Ban in družina
20.000	lir, Alojz in Liči Kapun 50.000 lir, Slava Husu 5.000 lir, Drago Štoka (Prosek 550) 100.000 lir ter Mario in Dragica Caharija 50.000 lir.
V	spomin na nekdanjega sodelavca Gabrija Husuja daruje podjetje Rešim 100.000.lir za FC Primorje.
V	spomin na Jožefa Perčiča darujeta družini Jarc in Lakovič 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na strica Jožefa darujeta Darjo in Elder 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Bortola Petronija daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za obnovitev bolnice Franje.
Ob nabiralni akciji za 40-letnico ustanovitve klasične gimnazije darujejo Marija in Aljoša Volčič 30.000 lir, družina Kodrič-Šiškovič 50.000 lir, podjetje W. Košuta 100.000 lir, Transcar 5.000 lir, Enzo Saitz 8.000 lir, Parisi 10.000 lir, Biliz
10.000	lir, Sergio Luppi 20.000 lir, Paolo Furlan 15.000 lir, podjetje F or Trans
50.000	lir, podjetje Diuusped 20.000 lir, Alberto Fugaz 10.000 lir, Betamar 10.000 lir, Diprandi Oscar 10.000 lir, Gestione Autoporto di Fernetti 5.000 lir, Rosa-da + Pavone 10.000 lir, Rondine 20.000 lir, Palmitessa 10.000 lir, Calzature Igor
20.000	lir, Valentin Rutar 10.000 lir, Clara Gregoretti 20.000 lir, Giovanni Gregoret-ti 10.000 lir, lekarna Fernetiči 10.000 lir, Est Line 25.000 lir in Adriano Regent
50.000	lir.
V	spomin na dragega nonota Andreja Kralja darujeta vnukinji Renata in Lidia z možem Karlom 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah, 20.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič, 20.000 lir za Godbo na pihala V. Parma, 20.000 lir za ŠD Primorec, 20.000 lir za MePZ Primorec-Tabor,
20.000	lir za spomenik padlim v NOB v Trebčah, 20.000 lir za Sklad M. Čuk,
20.000	lir za lovski pevski zbor Doberdob in 20.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Sergija in Gabrijela Husuja darujeta Marija in Franko Gec
25.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Grozdano Čebohin in Bortola Petronia daruje Roza Počkar
10.000	lir za obnovo bolnice Franje.
Zofi in Gina Godina darujeta 100.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na ponosnega Josipa Cibica daruje žena z družino 20.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Vittoria Regenta daruje družina Massopust 50.000 lir za zavod Rittmeyer.
V	spomin na Benedikta Žerjala daruje Nerina Coretti 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Danes, TOREK, 14. marca 1989
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 1.58.
Jutri, SREDA, 15. marca 1989
TRUDA
VREME VČERAJ: temperatura zraka
11,5	stopinje, zračni tlak 1014,2 mb pada, brezvetrje, Vlaga 75-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentino Manfredi, Simone Ricatti, Francesco Meloni, Diana Aurora Cattaruzza, Lorenzo Vallon, Francesca Zettin, Lucrezia Vidoli.
UMRLI SO: 35-letni Ettore Benedetti, 85-letni Marcello Moraro, 86-letna Rosa Moro vd. Zorn, 90-letna Genoveffa Tur-co, 60-letni Benito Cergol, 57-letni Ugo Fomara, 75-letni Bruno Kozman, 68-letna Carolina Capponi por. Coloni, 81-letni Angelo Lonigro, 83-letna Carla Steffani vd. Gabrielli, 82-letna Iolanda De Bortoli, 96-letna Veronica Haidin, 84-letna Stella Piazzolla, 91-letni Domenico Tomaselli, 92-letna Antonia Stefancich, 85-letna Ro-salia Veznaver, 79-letna Carmela Kovačič vd. Devide, 73-letni Pietro Primossi, 71-letni Romeo Ličen, 93-letna Giuseppi-na Coassini vd. Mazzanti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. marca 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3, (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
PROSEK (tel. 255141/255340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO je odprl Jože Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 87/A - Žavlje.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. 4-ČLANSKA DRUŽINA ponuja 70.000.000 lir za približno 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča v Dolini ali okolici. Tel. 280591 zvečer.
IŠČEM hišno pomočnico lx tedensko, pol dneva, po možnosti z lastnim prevoznim sredstvom. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 417025.
PODJETJE zaposli uradnico/ka z diplomo trgovskega zavoda. Zahteva se dobro znanje italijanščine in slovenščine in po možnosti srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica". NATAKARICO išče gostilna Ljudskega doma v Križu. Tel. 220132 (razen ob ponedeljkih).
RANK XEROX predstavništvo LO.G.OS. v Gorici išče tehnika za fotokopirne stroje in telefax. Prestižne aparature, tehnični tečaji. Tel. 0481/20040.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 003867/81236.
V OKOLICI OPČIN iščem delo kot varuška ali hišna pomočnica, lahko pa opravljam tudi lažja pisarniška dela. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Sigurna".
DAJEM lekcije iz nemščine (materin je' zik) in angleščine. Tel. 212884.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel 040/578323.
MLADI DELAVEC išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 226716 ob večernih urah. IŠČEM harmoniko 80 basov. Tej-0481/779469 v popoldanskih in večernih urah.
FIAT 127, brazilski, december '86, v od' ličnem stanju, prodam. Cena 5.500.000 l>r-Tel. 943388.
PRODAM fiat 1, turbo IE, letnik '85, v odličnem stanju. Tel. 327284 ali 251047-PRODAJAMO metrsko žagana hrastova drva za kurjavo. Tel. 0481/884184. PANDO 45 S, letnik 1983, prodam v dobrem stanju. Tel. ob uri kosila ali večer) na št. 0481/391179.
menjalnica
13. 3. 1989
TUJE VALUTE	FIXING MIT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING : . MILAN
Ameriški dolar		.. 1367,250 1357,—		Japonski jen 		10,529
Nemška marka		.. 733,750	731.—	Švicarski frank		. 858,550
Francoski frank ...	.. 216,510	214,500	Avstrijski šiling ....	.	104,264
Holandski florint .	.. 650,270	648,—	Norveška krona		. 201,600
Belgijski frank —	..	35,042	34,500	Švedska krona		.	214,590
Funt šterling		.. 2350,900 2330,—		Portugalski eskudo	8,910
Irski šterling		.. 1961,400 1940,-		Španska pese ta ....	11,795
Danska krona		.. 188,240	186,—	Avstralski dolar		. 1125,450
Grška drahma		8,728	8,250	Jugoslov. dinar 		—
Kanadski dolar —	.. 1141,750 1120,—		ECU		. 1526,850
ankovc'
TRST
0,16
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet Sedež 040/1 Agencija Domjo 8 Agencija Rojan 4
Tudi Gregory Pečk na filmskem Olimpu
Slavni ameriški igralec Gregory Pečk je dosti več kot običajni hollywo-odski zvezdnik. To dokazuje tudi ugledna nagrada Življenje posvečeno filmu, ki mu jo je v preteklih dneh podelil American Film Institute in ki mu dovoljuje vstop med nesmrtnike iilmskega Olimpa. Nepozabni interpret v filmih, kot so Giorni di gloria, Le chiavi del paradiso, Io ti salverd, II buio oltre la siepe ali L'uomo dal vestito grigio je še vedno nadvse priljubljen, kar je že spet dokazal na svečanosti ob podelitvi nagrade v hollywoodskem hotelu Beverly Hilton. Triinsedemdesetletni gospod je bil seveda v središču pozornosti, vendar ne samo zato, ker je bil pač slavljenec, temveč tudi zaradi neposrednosti, s katero zna osvojiti občinstvo in spremeniti vsako še tako uradno priložnost v prijeten praznik. Ob podeljevanju je eleganten, zgovoren in še lep zabaval prisotne z anekdotami iz svojega dolge in uspešne kariere. Pri tem je še posebej očaral prisotne gospe, ki so ga kar oblegale in med katerimi je bilo kar precej njegovih bivših filmskih partnerk, kot Aud-rey Hepburn in Angie Dickinson. Zlobni hollywoodski jeziki znajo povedati fudi, da so mu bile še posebno pri srcu čestitke igralke Dorothy McGuire.
Prihodnji ponedeljek v goriškem Kulturnem domu
Večer kviza s skupino Big Ben
Po daljšem obdobju se nam v Gorici ponovno ponuja svojevrsten večer plesa, zabave in prijetnega vzdušja,. na katerem se bodo med seboj spoprijeli v znanju in spretnosti mladi iz raznih krajev Goriške.
V ponedeljek, 20. marca 1989, ob 20. uri bo namreč v veliki dvorani goriš-kega Kulturnega doma prvi tovrstni večer, ki nosi naslov Derby kviz. Na tekmovanju se bodo med seboj spoprijele šestčlanske ekipe iz Doberdoba, Gorice, Sovodenj in Števerjana. Uradni pokrovitelj posameznih nastopajočih ekip so občinske uprave.
Poleg kviz tekmovanja na večeru ne bo manjkalo zabave. Gost večera bo znani košarkarski as Dražen Dalipagič - »Praja«, ki trenutno nastopa v moštvu Glaxo iz Verone. Za veselo vzdušje bo skrbel priznani novogoriški ansambel Big Ben, ki je lansko leto osvojil prvo mesto na festivalu Melodije sonca in morja v Portorožu. Predstavili se nam bodo tudi nekateri domači gostje in nekateri člani znanega slovenskega ansambla Agropop iz Ljubljane.
Glavni gost večera - skupina Big Ben deluje tri leta. Začeli so v Novi Gorici in že s prvimi nastopi, ki so jim kmalu sledili studijski posnetki, so dokazali, da ne gre za modno muho enodnevnico, ampak da so prišli zato, da bi ostali. Lep pozdrav, ciao Mateja je bila lani pravi hit poletja, in nič čudnega, če je že debitantski album skupine Big Ben, ki je prav tako lani izšel pri ZKP RTV Ljubljana, dosegel za slovenske razmere zavidljivo naklado 40.000 prodanih plošč. In ker povpraševanje še ni ponehalo, se prav lahko zgodi, da bo dosegel »zlato« naklado 50.000.
Po izidu prvega albuma se je skupini pridružil Goran Šarac, mladi slovenski hit maker, ritmično sekcijo pa je okrepil bobnar Carlos, po rodu Čilenec, ki je študiral tolkala na sloviti Berklee School of Musič v ZDA.
Novi tim je v sodelovanju z znanim slovenskim avtorskim tandemom Velka vrh-Hrušovar že pripravil in posnel material za drugi album. Izšel bo ob koncu aprila in fantje so prepričani,
da bodo po plošči radi segali tudi mladi iz drugih republik. Še posebej, ker bo Big Ben letos debitiral tudi na splitskem festivalu in drugih večjih prireditvah. Skratka, skupini bo morda uspelo, da se prebije tudi do poslušalcev v drugih republikah, kar se slovenskim izvajalcem le redko posreči, čeprav glasbeni strokovnjaki pripisujejo slovenski popularni glasbi v jugoslovanskem okviru dokaj samosvoje mesto in ji priznavajo vso kvaliteto.
Skupino sestavljajo: Janez Rijavec -Gianni (kitara, vokal), Vladimir Čadež - Čado (vokal, klaviature), Goran Šarac (klaviature), Edbin Tutta (bas), Carlos Valderrama (tolkala).
Priložnost, da se predstavijo širši publiki, je nedvomno tudi izbor za sodelovanje na evrovizijskem festivalu, in Big Ben je ne bo kar tako izpustil iz rok. Še posebej, ker za njim stoji generalni sponzor Gorizia Piu iz Gorice, ki že od vsega začetka moralno in materialno podpira delovanje benda. Posebej za ta nastop se je Big Ben okrepil s pevkama Heleno Udovič in Simono VVeiss, ki bosta nedvomno prispevali k boljši medijski predstavitvi. Za dodaten košček sreče, ki je pač potrebna v show businessu, pa poskrbi maskota, ljubka bela muca Cathy, ki je pravzaprav šesti član Big Bena.
današnji televizijski in radijski sporedi
m •
RAI 1
	C RAI 2	^ RAI 3	RTV Ljubljana 1	| (*P) TV Koper
7.15	Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
H.00 Nadaljevanka: Passioni H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug
16.00	Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico
16.45	Mladinska oddaja: Big! •7.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, Domani sposi
19-30 Rubrika: Knjiga naša .	prijateljica
9-40 Almanah, vreme in „	dnevnik
0.30 Tednik: TG 1 - Sette 1-20 Variete: Sulla cresta dell'onda
4.20	Aktualno: Linea diretta 2.50 Dnevnik ■00 Nočni rock 4-30 Košarka: Snaidero-Real „ Madrid (iz Aten)
■15 Dnevnik, nato Dopo n mezzanotte ■40 Dokumentarec: Otroci in pravice v Evropi
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: II prigioniero (dram., ZDA 1940, r. H. Hataway, i. T. Power)
10.30	Risanke, Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Agente 007 - L'uo-mo dalla pištola d'oro (krim.,VB 1974,r.Guy Hamilton, i.R.Moore)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC Club
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Aktualnosti: II piacere di abitare
0.50 Filmske novosti 0.55 Film: Luomo di ferro (dram., Pol. 1981, r. An-drzej VVajda, i. Jerzy Radzivilovvicz, 1. del)
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Rubrika: Block notes
15.00	Informativna oddaja: Doraščanje in jezik
15.30	Aktualnosti: Nove tehnike za proteze
15.55	Hokej in hitr. drsanje
16.40 Dokument.: Drobci
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini)
22.00	Dnevnik - zadnje vesti
22.10	Nanizanka: Max Head-
room
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace
23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Zdravstvena oddaja - Splav, nato Naravoslovje - Razvoj iz jajca
10.55	Pamet je boljša kot žamet: Zgodba o detektivu Jodu
11.00	Tečaj angleščine
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Razvoj iz jajca, Pamet je boljša kot žamet, Učenje angleščine s pomočjo videa, Tečaj angleščine (pon.)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj -Majonezne omake
18.05	Periskop: Smeh
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Krvavo rdeče vrtnice (VB, r. John McGrath, i. Elizabeth MacLennon, 1. del)
21.05	Omizje: Jedrski dogodki pod informacijsko varovalko
23.05	Dnevnik
23.15	Video strani
13.30	TVD Novice 13.40 Juke 6ox
14.10	Košarka NBA Today
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Z razprave o proračunu v občinskem svetu TRST — Smeti nas požirajo TRST — Zaprt porodniški oddelek univerz, klinike
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet: tekma za evropske pokale
21.45	TVD Novice
22.00	Sportime magazine
22.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.45	Nočni boks
23.30	SP v umetnostnem drsanju - pari (povzetek)
RTV Ljubljana 2
18.00	Plesi iz Vzh.Štajerske 18.25 Košarka: Real-Snaidero
20.00	Žrebanje lota
20.05	Umetniški večer: Carlos Saura (dok., Šp. 1986, r. Luis Gutierrez), film Mama ima sto let (dram., Šp. 1979, r. C. Saura, i. G. Chaplin)
^HcANALE 5
^•30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General 1q„ Hospital
8 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-t°ri, 14.15 Gioco delle
I5.oo	aT1316
Aktualno: Agenzia ma-
15.30	^im°niale
Nan.: La časa nella prate-1? oo ria' 16.30 Webster
Kvizi: Doppio slalom, 17-30 C est la vie, 18.00 19 Oo K prezzo e giusto! Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-1°). 19.45 Tra moglie e Jharito (vodi Marco Co-2q.2S A.mbro)
2q,3o ritualno: Radio Londra Nadaljevanki: Dallas,
22.30	t,L30Dynasty 23,3q Nan, Top Secret
jariete: Maurizio Co-0.5o lanzo Show l-Oo K, fika: Premiere
Nanizanke: Baretta - II Qebito, 1.55 Mannix -j ?a scelta di vittime, ■50 Masguerade - Un staggio prezioso
RETE 4_________________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Svvitch
9.30	Film: Dal peccato alla gloria (dram., Šp. 1961, r. R. Torrado Estrade, i. Rene Munoz)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanki: New York New York - Delitti senza movente, 19.00 Sulle strade della California -Senza domani
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.30	Film: Lo sperone insan-guinato (vestern, ZDA 1958, r. Robert Parrish, i. Julie London, Robert Taylor, John Cassavet-tes)
22.10	Dok. oddaja: Big Bang
22.55	Film: Il gioco degli av-voltoi (vojni, VB 1979, r. James Fargo, i. Joan Collins)
1.00	Nanizanka: Vegas - La montagna della morte
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan, Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-
ercar, 19.30 Happy ays
20.00	Risanka: DArtagnan
20.30	Nan, I ragazzi della 3 C
21.30	Variete: Candid Camera
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Aktualno: Nessundorma 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo for-te, 0.45 Giudice di notte, 1.15Kung-Fu
ODEON________________
8.00	Nad, Aguaviva
9.00	Nan, Good Times
9.30	Nad, Marcia nuziale
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) Una famiglia si fa per ridere
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: Lrmamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Citta in fiamme (dram., ZDA-Kan. 1979, r. Alvin Rakoff, i. Hanry Fonda)
22.45	Film: City Limits (fant., ZDA 1985, r. Aaron Lip-stad, i. Darrell Larson) 0.30 Nan, Un salto nel buio
TMC___________________
11.00	Nan, Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd, Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Incontro sotto la pioggia (dram., ZDA 1956, r. Rudolph Mate)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMCNevvs
20.30	SP v umetnostnem drsa-
nju (iz Pariza)
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih
23.30	Košarka: Snaidero Ca-serta-Real Madrid
TELEFRIULI___________
11.30	Nan, Barriere
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dok. o rastlinah
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.00	Glas. odd, Musič box 16.50 Nad, George Sand, 18.00
Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di TomGrattan
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražbi
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Svet v črno-belem, Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (18. del); 15.15 popoldanski zbornik: Lahka glasba; Za boljši jezik; Jazz; Irska, dežela kontrastov, Svetujemo vam; 16.45 Postni govor;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pisna pričevanja: Pisma Franji G (F. Levstik); 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Odskočna deska;
21.05	Igra: Dobri stari pianino (Frane Milčinski); 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz....; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Sestanek z ministrom Santuzom in predstavniki Alitalie
Dokončno prižgana zelena luč za razvoj in posodobitev letališča v Ronkah
Dela bodo na ogled do 18. marca
V Avditoriju razstavlja slikarka Marjanca Dakskofler Savinšek
Dokončno prižgana zelena luč za posodobitev deželnega letališča . v Ronkah in tudi za ureditev cestnih povezav. Tako bi lahko na kratko ocenili včerajšnji sestanek med ministrom za prevoze Giorgiom Santuzom, predsednikom deželne vlade Biasuttijem in odbornikom Di Benedettom, predstavniki Konzorcija za letališče, letalske družbe Alitalia in ustanove Civilavia in nekaterih drugih ustanov. Sestanek se je odvijal na letališču v Ronkah, na njem pa je bil govor poleg omenjenih vprašanj tudi o možnostih uvedbe novih letalskih prog, bodisi na državnem ozemlju bodisi v prostoru delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Včerajšnji sestanek je bil koristen z vidika, da se ugotovi dejansko stanje glede rokov izvajanja načrtovanih posegov in pa glede preučitve možnosti razširitve dejavnosti deželnega letališča v prostoru Alpe-Jadran.
Glede posodobitve letaliških naprav je postopek tako rekoč v zaključni stopnji, saj je bila že podpisana pogodba, s katero se večina pristojnosti prenese na Konzorcij. Finančna sredstva (19 milijard lir) pa so bila že tudi odobrena. Vsa dela bi morali dejansko dokončati v letu dni, torej pravočasno do začetka svetovnega prvenstva v nogometu, ko pričakujejo v Ronkah izjemen dotok predvsem.tujih turistov.
Tudi glede izgradnje, oziroma posodobitve cestnih povezav, je postopek že tik pred izvršilno fazo. Na sestanku so ugotovili, da bo že prihodnji mesec razpisana dražba za drugo skupino del za izgradnjo avtocestnega odseka, is-
točasno pa bo državno podjetje za ceste (ANAS) poskrbelo tudi za posodobitev in ureditev državne ceste št. 14.
Z dograditvijo teh prometnic bo tudi letališče brez večjih težav v stanju sprejeti veliko število potnikov, ki naj bi našo deželo obiskali prihodnje leto, prav v okviru svetovnega prvenstva v nogometu.
Mimo tega izrednega dogodka pa so napori upraviteljev letališkega Konzorcija usmerjeni v zagotavljanje nadaljnjih, trajnejših možnosti razvoja. Tako je bil na včerajšnjem sestanku že spet govor o odprtju posebne letalske proge med Firencami, Ronkami in Dunajem. Matično letališče bi bilo prav v Ronkah. Z italijanske strani je že izdano soglasje glede uvedbe proge med Ronkami in Budimpešto ( kaže, da po začetnem navdušenju kasni odgovor madžarske letalske družbe Ma-lev).
V perspektivi razvoja letališča v Ronkah je tudi sprememba sedanje statutarne ureditve. Za tako ureditev si, kakor je slišati, prizadeva predvsem družba Alitalia. Konzorcij naj bi postal delniška družba, v katero namerava vstopiti tudi Alitalia. Družba ima glede letališča v Ronkah menda že nekaj načrtov: ustanovitev podjetja za char-terske polete in ustanovitev manjše družbe za letaski prevoz, predvsem na internih progah in v prostoru Alpe-Jadran .
Ustanovitev teh podjetij naj bi bila v zvezi s povečanim turističnim prometom, ki naj bi ga zagotovila agenci-
ja Italtour. Predstavniki te družbe so se namreč udeležili včerajšnjega srečanja v Ronkah.
Glede nadaljnjega razvoja deželnega letališča velja omeniti uvedbo četrtega poleta proti Rimu. Nova letalska proga bo začela delovati z uvedbo poletnega časa. Povezava bo vse dni v tednu, razen ob sobotah in nedeljah.
Danes seja pokrajinskega sveta
Danes ob 15. uri se bo ponovno sestal pokrajinski svet. Svetovalci bodo imeli nemalo dela, saj sestavlja današnji dnevni red kar 38 točk. Med drugim bodo, v kolikor bo zasedanje teklo po napovedanem redu, razpravljali o spremembi pravilnika o delovanjp pokrajinskega sveta, kar zadeva rabo slovenskega jezika. Predlog so že novembra lani, takoj ob umestitvi novega odbora, postavili komunisti. Omeniti velja sicer, da so podoben predlog postavili že v prejšnjih zakonodajnih dobah in da doslej ni naletel na zadostno razumevanje, saj je bil vsakokrat zavrnjen s takim ali drugačnim izgovorom, najpogosteje s sklicevanjem, da je pač treba počakati na zaščitni zakon. Na dnevnem redu je predvidena tudi razprava o drugem predlogu komunistov, to je o ustanovitvi stalne konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Obe točki sta uvrščeni bolj na koncu dnevnega reda, zato utegnejo razpravo odgoditi na prihodnjo sejo.
Zveza slovenske katoliške prosvete je v deželnem avditoriju odprla samostojno razstavo slikarke Marjance Dakskofler Savinšek, Slovenke, ki živi in dela v Parizu.
Zbranim je predsednik ZSKP Damjan Paulin podčrtal, da je že v tradiciji kulturne organizacije, da vzdržuje stike s slovenskimi umetniki in društvi, ki delujejo širom po svetu. V ta okvir sodi tudi razstava Marjance Savinšek, o kateri sta podrobno spregovorili Lučana Budal in Marilka Koršič, slikarko a je pozdravil tudi goriški župan carano.
Umetnica, ki se je rodila na Jesenicah, je leta 1947 opustila pisarniško službo in se preselila v Tolmin, kjer je slikala pod vodstvom, slikarjev R. Kogeja in F. Pavlovca. Štiri leta kasneje
se je odselila v Francijo, najprej v Nancy, nato v Pariz, kjer je obiskovala akademiji Grande-Chaumiere in Juli-en. Takrat je tudi spoznala slikarja Vena Pilona.
Marjanca Dakskofler Savinšek od leta 1966 živi V bližini Pariza (Vincen-nes), kjer ima tudi svoj atelje. Njena dela se hranijo v javnih in predvsem zasebnih zbirkah v Franciji, Sloveniji, Nemčiji, Argentini, Avstriji, ZDA, Kanadi, Angliji, Japonski in Italiji. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, tokrat pa se je prvič predstavila širši slovenski javnosti. Razstava bo odprta do 18. t. m.
Na sliki trenutek z odprtja Savin-škove razstave v avditoriju. (Foto Pavšič)
Delegacija združenja industrijcev na sestanku z odbornikom Sarom
Prispevki Goriškega sklada za razne gospodarske pobude
O možnostih razvoja industrijskega sektorja na Goriškem, o delovanju raznih javnih skladov za razvoj gospodarstva, o vlogi državnih podjetij. O teh vprašanjih je tekla beseda na nedavnem srečanju med deželnim odbornikom za industrijo, Ferrucciom Sarom in delegacijo Goriškega združenja industrijcev, ki jo je vodil predsednik Giovanni German.
German je predstavnika deželne vlade seznanil z ugotovitvijo, da je v zadnjem obdobju opazen ugoden razvoj na področju industrijske dejavnosti, da pa istočasno obstajajo še precejšnje težave. Industrij ci na Goriškem so razočarani nad dejstvom, da je načrt o postopnem ustanavljanju tekstilnega centra na Goriškem, v bistvu propadel, oziroma, da so bile nekatere nove pobude na tem področju preusmerjene v Trst.
Precej pomislekov in nejasnosti, ki seveda zaviralno vplivajo na vrsto gospodarskih pobud, je v zvezi z razvojnimi načrti dveh državnih podjetij v Tržiču. "Čas bi že bil, da se objavijo pravi nameni ustanove IRI, tako glede ladjedelnice kakor glede Ansalda. Samo tako se bodo industrij ci, ki so tako ali drugače vezani na proizvodno
dejavnost v zgoraj omenjenih podjetjih pravočasno in primerno organizirali.
Veliko pozornosti so na sestanku namenili oceni delovanja in uspešnosti javnih skladov za razvoj gospodarskih dejavnosti. Predsednik pokrajinskega združenja industrijcev German je podčrtal pomen zakona št. 26 (paket Altissimo), vendar ob tem poudaril nujnost, da se poveča finančna razpoložljivost. Tržaški sklad ima recimo štirikrat več denarja kakor Goriški sklad. Ugodna ocena velja, po Germanovem mnenju, tudi za poslovanje rotacijskega sklada (FRIE).
Deželni odbornik za industrijo, Fer-ruccio Saro, je glede preusmeritve nekaterih gospodarskih pobud na tekstilnem področju v Trst dejal, da je do tega prišlo ha željo vlade. Na tak način naj bi namreč ublažili nezadovoljstvo, ki se je pojavilo v zvezi z zaprtjem rafinerije Aguila.
Saro je tudi dejal, da s tem ne pomeni, da Dežela ne bo v bodoče podprla novih pobud na tekstilnem področju, ki bi se pojavile na Goriškem.
Predstavniki obeh delegacij so se strinjali s koristnostjo pogostejših tovrstnih srečanj.
Razširjeni odbor goriške Trgovinske zbornice, ki upravlja sredstva Goriškega sklada, je na svoji zadnji seji sprejel vrsto sklepov o podelitvi finančnih prispevkov za nove gospodarske pobude, oziroma v podporo dejavnosti, ki so tako ali drugače vezane na gospodarstvo. Prispevek v znesku 400 milijonov lir je bil odobren podjetju Texgiulia za razširitev in posodobitev dejavnosti. Gre za podjetje, ki se je razvilo na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori.
Prispevek 90 milijonov lir je bil odobren v korist podjetja, ki deluje na področju informatike. Dvesto petdeset milijonov lir pa je razširjeni odbor Trgovinske zbornice odobril vzajemni blagajni gradbincev za pobudo na področju strokovnega izobraževanja v tej stroki.
Občina Moraro bo lahko uporabila prispevek (petindvajset milijonov lir) za izdelavo lotizacijskega načrta območja, namenjenega gradnjam gpspo-darskih objektov, združenju hotelirjev v Gradežu pa so namenili deset milijonov lir kot prispevek nove promocijske pobude s ciljem, da bi Gradež turistično ovrednotili tudi v zimskih mesecih.
V razširjenem odboru Trgovinske zbornice pripravljajo te dni, kakor je slišati, zaokroženo poročilo o dosedanjih posegih Goriškega sklada na različnih področjih, o stopnji izkoriščenosti odobrenih prispevkov. Cilj take analize naj bi bil v uvedbi nekaterih popravkov in sprememb v dosedanjem načinu poslovanja.
Drevi v Ločniku novi bolnišnici
Drevi ob 20.30 se bodo na svojem sedežu na Trgu S. Giorgio 37 v Ločniku sestali rajonski svetovalci. Med drugim bodo razpravljali o morebitnem načrtu gradnje nove goriške splošne bolnišnice na ločniškem ozemlju. Svojo udeležbo na dreviš-njem sestanku je javil tudi goriški župan Antonio Scarano.
Nedvomno zanimivo bo tudi v petek, 17. marca, ko se bodo ob 20.30 zbrali na svojem sedežu v Ul. IX agos-to 8, rajonski svetovalci za mestno središče. Dnevni red sestavlja ena sama točka, zato pa pomembnejša. S predstavniki zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL bo govor o perečem problemu zdravstva v našem mestu.
Ekološka akcija v strugi Soče
Okrog štirideset oseb seje v nedeljo udeležilo ekološke akcije, na pobudo društev športnih ribičev iz Šempetra ob Soči, Poljana, Medeje in Zagraja. V strugi Soče - na levem bregu, med Zagrajem in Šempetrom, so pobrali okrog šestdeset stotov smeti in najrazličnejše šare in poleg tega ugotovili, da se neznanci še zmeraj poslužujejo soške struge za odlagališča na črno.
Podobno akcijo čiščenja so na pobudo športnih ribičev opravili tudi lani, ko je bila bera bogatejša. To pa ne pomeni, da so ljudje postali bolj omikani in se vedejo drugače. Kriva je le suša, saj ni bilo od decembra do marca velikih povodnji. Prav narasla voda pa prenaša smeti.
Predstavitev zanimivih knjig
V četrtek, 16. marca, ob 19. uri bo v goriški knjižnici Franceta Bevka, Ul. Gradnikove brigade v Novi Gorici slovesna predstavitev knjig o slovenski kulturi na Primorskem "La cultura slovena nel litorale" in o furlanski kulturi na Goriškem "Cultura friulana nel Goriziano". Prvo knjigo je izdala Goriška pokrajinska uprava, drugo pa goriški Inštitut za socialno in versko zgodovino. Predstavitve se bodo udeležili dr. Branko Marušič in profesorja Luigi in Sergio Tavano.
ITAS
Istituto Trentino-Alto Adige per Assicurazioni Zavarovalnica za Tridentinsko-Južno Tirolsko
izbiramo sodelavce
ki bi bili zaposleni kot zavarovalni posredniki
iščemo
mlade obeh spolov, ki imajo več kot 20 let in imajo odslužen vojaški rok;
zahteva se višja srednja ali tej enakovredna izobrazba
nudimo
poklicno usposabljanje s primernim nadomestilom, zanimive zaslužke v obliki provizij, ki jih izplačujemo tudi vnaprej
POJASNILA NUDI AGENCIJA ITAS V GORICI: Drevored 24. maja 2
Priletna kolesarka ranjena v banalni prometni nesreči
Previdnosti ni nikoli preveč. Tudi ob parkiranju avtomobila pogosto pride do nesreče, in to banalne nesreče, ko skušamo izstopiti iz avtomobila, ne da bi se pred tem prepričali, če to lahko storimo, ne da bi ogrozili varnosti drugih udeležencev v prometu.
V nesreči s tako, oziroma podobno dinamiko pripetila se je včeraj okrog 13. ure v Ulici Duca cVAosta — se je huje ranila 64-letna kolesarka Blanca Luigia Zilio iz Gorice, Tržaška cesta 161. Trenutno je na zdravljenju na ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice s prognozo ozdravitve v štiridesetih dnevih zaradi zloma ključnice in drugih poškodb, ki jih je zadobila pri padcu s kolesom. Do nesreče je menda prišlo, ko so se pred Zilievo nenadoma odprla vrata avtomobila, iz katerega je nameraval izstopiti 48-letni Sergio Garofoli iz Gorice, Ulica Capuccini 2.
Pobude ob prazniku goriških zavetnikov
Ob prazniku mestnih zavetnikov Hilarija in Tacijana, v koledarju sta zaznamovana v četrtek, prirejajo v centru Pastor Angelicus pri stolnici
Člani in odborniki ŠD Juventina se veselijo skupaj z Lauro in Flaviom ob rojstvu
PATRIKA
vrsto manifestacij. Uvodno praznovanje je bilo že v nedeljo popoldne z nastopom pevskega zbora "L. Fogar" in folklorne skupine "Lis Lusignutis" iz Podturna.
Pobude se bodo nato nadaljevale danes, 14. marca, ko bo ob 20.30 o goriških zavetnikih govoril prof. Sergio Tavano. V sredo bo ob 20.30 prof. Luigi Tavano predaval o goriški cerkveni zgodovini do 18. stoletja. V četrtek, 16. marca, zaključni dan manifestacij bo najbolj pester. Ob 10.30 bo v stolni cerkvi slovesna maša, popoldan bodo posvetili rekreaciji, zvečer ob 20.30 pa bo na sporedu koncert polifonskega zbora "C. Monteverdi" iz Rude.
Darovi za Armenijo na Posojilnici
Sovodenjska občinska uprava je te dni, v skladu s sklepom, ki je bil odobren na predzadnji seji občinskega sveta, odprla hranilno vlogo pri Posojilnici v Sovodnjah. Na hranilni vlogi se bodo zbirali prispevki občanov uza pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Armenije. Občina bo sredstvom, ki jih bodo nakazali občani in drugi darovalci, dodala še prispevek iz lastnih sredstev. Denar bodo v končni fazi nakazali Pokrajini, ki bo v dogovoru s preostalimi pokrajinskimi upravami naše dežele, poskrbela za realizacijo večjega družbenega objekta (govor je o šoli ali drugi podobni strukturi) na prizadetem območju v Armeniji. Zbiranje denarnih sredstev bo trajalo dva meseca.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom v Gorici nudi možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom. Informacije v upravi, Ul. Monte-santo 84, tel. 83495 od 11. do 15. ure.
Sovodenjske žene prirejajo, ob prazniku 8. marca skupno večerjo Pri Francetu. Družabnost bo 18. marca ob 20. uri. Prijave pri Vanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas), tel. 882141.
Slovenske sekcije VZPI in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem prirejajo 18. marca ob 20. uri tovariško srečanje z večerjo in glasbo v hotelu Sabotin v Solkanu.
Števerjansko županstvo obvešča, da so s 1. marcem stopili v veljavo novi urniki odprtja uradov: (vsak delavnik od
9.00	do 12.00), tehnični urad (ob torkih in četrtkih od 10.00 do 13.00). Govorilne ure odbornikov: župan Ivan Humar (ob ponedeljkih od 11.00 do 12.00 in četrtkih od
12.00	do 13.00), Ivan Miklus (ob sobotah od 11.00 do 12.00), Rudolf Koršič, Franc Maraž in Silvan Cibini (ob ponedeljkih od 11.00 do 12.00).
Komisija za socialna vprašanja pri Pokrajinskem odboru SKGZ za Goriško, Združenje aktivistov OF za Goriško in Društvo slovenskih upokojencev Gorica obveščajo aktiviste OF in lastne čla; ne, da je odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji za leto 1989 do 31. marca 1989-Prošnje sprejemajo na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644.
________gledališča _
Srečanje gledališč Alpe Jadran: danes ob 17.30 v dvorani v Solkanu "Končni čas in časovni konec" - nastopa K&K Experimentalstudio iz Celovca. OD 20.30 v Kulturnem domu v Novi Goricl "Vreča" - nastopa Club Teatro iz Rim8’
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Gorilla nella neb' bia«.
VERDI 18.00-22.00 »Un pešce di nome Wanda«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Moana la scan' dalosa«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Le sorelle MateraS' si«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »II piacere deJJ,' atto sessuale«. Prep. ml. pod 18-tom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Sence sanj«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Skrivnost sa mostanskega žganja«.
DESKLE 19.30 »Sladko zorenje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlC* l0\. Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 4107UJ-
pogrebi__________
i ^kuk*11
Danes v Gorici ob 9.30 Angela jaV' vd. Tavčar iz splošne bolnišnice n no pokopališče.
Programsko poročilo k proračunu sovodenjske Občine za letos
V krajevnih ustanovah so te dni zaposleni s pripravo finančnih načrtov za tekoče poslovanje. Predvidoma bi bili morali proračun odobriti do konca februarja, vendar tega roka niso mogli, razen redkih izjem, upoštevati nikjer. Zakonska dekreta z določili o finančnem poslovanju krajevnih ustanov sta prvega marca propadla, ne da bi ju parlament spremenil v zakon. Medtem so bila objavljena, prav tako v obliki zakonskega dekreta, nova določila. Tudi za ta velja, da jih bo moral parlament v roku šestdesetih dni spremeniti v zakon, v izvirnem besedilu ali s popravki.
Na področju finančnega poslovanja krajevnih ustanov se torej nadaljuje stanje negotovosti. Nadaljuje se praksa, ki je žal prisotna že kar nekaj let.
O proračunu je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta v Sovod-njah, kjer je bilo svetovalcem predstavljeno programsko poročilo, medtem ko bo o podrobnem finančnem načrtu tekla beseda predvidoma na prihodnji seji, ki bo proti koncu meseca.
Programsko poročilo — spričo stanja, v katerem so krajevne ustanove, ta poj eni izgublja na pomenu, saj postane vsakršno programiranje nerealno in nemogoče — je na seji občinskega sveta prebral odbornik za proračun
Vlado Klemše. Opozoril je na "novosti" v obliki novih davščin in -na posledice klestenja javnih izdatkov, ki se v odnosih država - občine odražajo predvsem v zmanjševanju nakazil od strani države. Sovodenjska občina bo iz državnih skladov za letos prejela približno osemnajst milijonov lir manj, kar ob naraščajoči inflaciji in povečevanju stroškov redne uprave pomeni pravzaprav veliko več.
Manjši dohodek bodo skušali nadoknaditi s predvidenim prilivom nove davščine na gospodarske dejavnosti.
Občina Sovodnje bo ob najnižji stopnji davka iztržila predvidoma okrog trideset milijonov lir.
Odbornik Klemše je v svojem poročilu omenil tudi glavne posege na področju investicij, ki jih nameravajo uresničiti letos oziroma v naslednjem letu in ki se bodo vsekakor odražali v finančnem dokumentu. Gre za tri pomembnejše investicije: za zgraditev socialnega centra v Sovodnjah, za prenovo ulic v Gabrjah in posodobitev javne razsvetljave v nekaterih naseljih. Nadaljevalo se bo posodabljanje in izgradnja športnega centra na Peči, za kar so sicer že zagotovljena, v dobršni meri, finančna sredstva.
Poleg tega si bodo upravitelji prizadevali za realizacijo nekaterih manjših posegov: ojačitev vodovodnega
Pod pokroviteljstvom štirih občin
V ponedeljek v Kulturnem domu ”Derby kviz” prireditev za mlade
Večer kvizov ali "Derby kviz". Nekoliko neobičajna prireditev bo v ponedeljek, 20. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Neobičajnost je v dejstvu, da so pokrovitelji prireditve občine Gorica, Doberdob, Sovodnje in Steverjan in da se bodo pomerile (v znanju) mladinske ekipe iz omenjenih štirih občin, ki se na dogodek zelo pridno pripravljajo.
Napeto vzdušje in skrb navijačev bodo skušali omiliti z glasbenimi vložki, nastopom posebnih gostov večera in raznimi drugimi točkami. Tako bo na večeru nastopil novogoriški Big Ben Ansambel (zmagovalec lanskega Festivala Melodije sonca in morja. Spet pa nas bodo obiskali nekateri člani znanega in tudi v zamejstvu priljubljenega slovenskega ansambla Agropop iz Ljubljane. Napovedujejo tudi obisk znanega košarkarja Dražena Dalipagiča.
Morda bo v sporedu še kaj, kar organizatorji za zdaj ne želijo povedati. Za zdaj velja ugotovitev, da se člani šestčlanskih mladinskih ekip marljivo pripravljajo za ponedeljkov nastop, kjer se bodo potegovali za prestiž in seveda tudi za osvojitev praktičnih nagrad.
Včeraj zvečer je bil v Kulturnem domu sestanek med organizatorji in nastopajočimi, kjer so se v glavnem domenili za potek ponedeljkove prireditve.
omrežja, nakup strojev in opreme, zlasti računalniške, saj se bo to ugodno odražalo na področju storilnosti in bolj ažurnega poslovanja uradov. V načrtu je tudi globalna prenova prometnih znakov v dobršnem delu občine.
Podroben finančni načrt bo predmet razprave na prihodnji seji občinskega sveta.
Drevi v Avditoriju
Koncert pianistke Marie Tipo
V	okviru ciklusa večernih koncertov, ki ga je v letošnji sezoni pripravilo društvo R. Lipizer, bo drevi ob 20.30 v Avditoriju nastopila znana pianistka Maria Tipo. Zaigrala bo tri Beethovnove sonate: sonato opus 2 št. 3, sonato opus 53 "Aurora" in sonato opus 109.
Današnji koncert naj bi predstavljal vrh glasbenih prireditev društva Lipizer v tej sezoni. Pianistka Maria Tipo, ki je prvo glasbeno vzgojo prejela od matere, velja za odlično glasbeno in-terpretatorko, ne samo v italijanskem, ampak v svetovnem merilu. Doslej je osvojila vrsto priznanj in nagrad, sodelovala z znanimi ansambli. Poleg koncertne dejavnosti se ukvarja tudi s poučevanjem na raznih mednarodnih simpozijih.
V	okviru letošnje glasbene sezone društva Lipizer bo 31. marca na sporedu še koncert pianista Massima Gona, 9. aprila pa bosta nastopila pianist Ervin Kropfitsch in violončelist. Miloš Mlejnik. Predtem, 19. marca, pa je na sporedu še koncert (glasbena matineja) ansambla Orpheus Ensemble.
Koncert sopranistke Jasenke Galin-Perinič
V	župnijski cerkvi v Novi Gorici bo v četrtek, 16. t.m., ob 20. uri koncert sopranistke Jasenke Galin-Perinič. Na orglah jo bo spremljal Andjelko Klobučar. Koncert je posvečen gledališkemu srečanju Alpe-Jadran in tekmovanju glasbenih šol Primorske. Za vstopnico velja posebej označeni koncertni list, ki bo na razpolago jutri od 18. do 19. ure in v četrtek uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
Konec tedna v Doberdobu in v Sovodnjah
Kulturno-zabavni prireditvi ob priložnosti dneva žena
Kot vsako leto je bilo tudi letos kar lepo število prireditev ob priložnosti dneva žena - 8. marcu. V soboto so predstavnice ženskega odseka KD Jezero iz Doberdoba priredile prijetno srečanje v domači šolski telovadnici. V imenu Ženskega odseka KD Jezero je udeležence pozdravila Elvia Marušič, ki je naglasila, da mora 8. marec še naprej ostati dan boja žensk, dokler ne bodo ženske postale popolnoma enakovreden član današnje družbe.
Sledil je duhovit in kvaliteten nastop ženskega pevskega zbora Stu ledi
17. MAREC 89
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so triletne obveznice s koriščenjem 17. marca 1989 in zapadlostjo 17. marca 1992.
S Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih 14. marca do 13.30.
• BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,75% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
S Dodeljene obveznice je treba poravnati 17. marca po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
S BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 14. marca
Izklicna cena dražbe
Rok
Letni donos izklicne cene bruto	neto
97,75%	3 leta 13,89% 12,11%
BTP
iz Trsta, ki je resnično navdušil in spravil v dobro voljo številno občinstvo, ki je do zadnjega razpoložljivega mesta napolnilo pretesno telovadnico. Zbor je zapel več domačih pesmi, od tržaških motivov do prikupnih bene-čanskih in rezijanskih pesmi.
Predstavniki Gledališke skupine Gorica so poskrbeli za sproščeno počutje, saj so predstavili več duhovitih anekdot na žensko-moško tematiko. Kdor je želel zaplesati, se je lahko zavrtel ob zvokih domačega "svetovno" znanega ansambla Krucenal band, ki je s triom Trobentic, pevko Gigliolo in pevcem Tonetom Cuderjem zaigral poleg znanih skladb tudi nekaj svojih izvirnih hitov.
Prijeten večer so dopolnili še bogat srečolov, 'revna zakuska", puštertanc, an kane, frei-dame in številne zabavne igre.
V Sovodnjah pa so člani domačega Kulturnega društva priredili v nedeljo proslavo ob dnevu žena. Kratko razmišljanje ob osmem marcu je številnemu občinstvu podala Alenka Florenin, ki je med drugim dejala, da ni ta dan posvečen šibkejšemu delu človeštva, ampak enakopravnemu članu družbe. Nato so člani Dramske skupine zbora Rupa-Peč uprizorili krajšo Klavžarjevo veseloigro V posredovalnici. Dekleta skupine so igravo in posrečeno predstavila "težko" delo uslužbenke, ki skuša v posredovalnici ugoditi vsem pretežno muhastim klientkam. Pri tem seveda niso izostale nekatere sicer nedolžne označbe na račun nekaterih najbolj poznanih Sovodenj cev.
Kulturni večer je zaključil nastop ansambla Miramar, ki je prav v Sovodnjah nastopil v novi sestavi. Mladi glasbeniki so z veliko dovršenostjo prepričljivo podali nekaj izbranih skladb, svoj nastop pa so zaključili s poskočno Straussovo Radetzkega koračnico.
Na slikah (Foto Čubej): (zgoraj) s sobotnega praznovanja v Doberdobu, (spodaj) nastop Dramske skupine zbora Rupa-Peč.
prispevki
V spomin moža Ernesta Fornazariča daruje žena Dora 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika v Štandrežu.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Ida Parovel 30 tisoč; mož Gi-useppine Lipič 25 tisoč; Franco Di Minica 30 tisoč; starša in sestra Lorette 250 tisoč; športno društvo Basket iz Gorice 100 tisoč; Felice in Elisa Podgornik 20 tisoč; družina Mazzilli 50 tisoč; družina Barago 30 tisoč; Mafalda Fantini 20 tisoč; Guglielmo Coronini 250 tisoč; Maria Furlan, Pina Piani, Rosetta Roset, Pina Custrin, Clara Ca-rollo, Maria Milost, Aldo Sbogar, Mer-cede Visintin, Livio Zearo, Aldo Bat-tello, Giovanni Specogna, Maria Orlandi, Armando Kozlin in Angelina Terpin 123 tisoč; mama in sinovi Rita in Giorgio 20 tisoč; Marta Dean Pilato 30 tisoč; družini Zulli in Angelini 100 tisoč; družina Romitelli 50 tisoč; Man-tovani, Pian, Rajgelj in Vittori 160 tisoč; družina Benedetti 20 tisoč; Lidia Guglielmi 20 tisoč; Maria Collenzini 50 tisoč; Giorgio in Mario Locardi 40 tisoč; družina Graziato 20 tisoč; Sofia Volani 20 tisoč; Marcella in Rina 50 tisoč.
Pred izglasovanjem zakona »antitrust«
Tako imenovani zakon antitrust, ki bo smotrneje urejeval delovanje monopolnih združb oziroma preprečeval divje naskakovanje položajev, s katerih bi družbe zlahka nadzorovale tržišče, bo najbrž prav kmalu izglasovan. Jutri naj bi senatna komisija za industrijo odobrila dokončno besedilo zakona, ki vsebuje tudi popravke glede odnosov med podjetji in bankami, nato pa bo listina šla v senat kot tak; senatorji se ne bodo izrekli o vsakem posameznem členu, temveč bodo izrazil mnenje o celovitosti dokumenta. Omenili smo popravke: te je predlagal zakladni minister Amato, predvidevajo pa omejitve, kar zadeva udeležbo podjetja pri kapitalu kreditnega zavoda, in sicer lahko ta znaša največ 20%. Na vsak način naj bi bil vsak delež podjetja pri glavnici banke, ki bi znašal 10% ali več, podvržen pooblastilu zakladnega ministra, še prej pa povolj-nemu mnenju emisijskega zavoda Banca d ltalia. Minister za industrijo Battaglia, ki sicer ni predlagal nobenega odstotka, je hotel poglavje o omejevanju udeležbe industrijskih podjetij pri glavnicah bank izločiti iz zakonskega besedila,: kaže pa, da zaradi tega ne bo težav oziroma zavlačevanj, razen seveda za primer, da bi zakonsko besedilo že zaradi pristojnosti posredovali še komisiji za finance pri poslanski zbornici.
Tl V»VV	I
Razčiščevanje med ES in EFTA
Danes se začne v Oslu (Norveška) vrh ministrskih predsednikov šestih držav članic Evropske skupnosti za svobodno trgovino. Avstrija, Švica, Švedska, Finska, Islandija in Norveška bodo obravnavale vprašanje odnosov EFTA-ES po letu 1993. Šesterica se namreč boji, da ne bi po tem datumu postala v gospodarskem pogledu nekakšno "nikogaršnje ozemlje" in se morala odpovedati načelu politične nevtralnosti in neodvisnosti. Zadeva je tembolj zapletena, ker so Avstrija, Norveška in Islandija pripravljene pristopiti k ES. Delors je sicer nakazal kompromisno rešitev: EFTA naj bi od zunaj prispevala k izoblikovanju enotnega tržišča ES tako, da bi pospešila sodelovanje z dvanajsterico na področju prenosa kapitalov na revnejša območja in na področju kmetijstva. Vendar pod pogojem, da bi pogajanja z FS vodila enotna delegacija EFTA.
Z 1.1993 spremembe tudi pri kreditiranju izvoza?
Tržno zenotenje Evropske skupnosti (1993) bo vplivalo tudi na status in poslovno strategijo državnih agencij za kreditiranje izvoza v državah, ki so članice skupnosti. Britanske, francoske, zahodnonemške, belgijske in druge agencije, ki izvoznikom tudi jamčijo kritje rizika (v Italiji na primer SACE), se danes oslanjajo na zunanjetrgovinsko oziroma zunanjo politiko svojih vlad. Toda z nastankom Združene Evrope ne bodo trgovinske izmenjave znotraj nje več označevali kot izvoz v pravem smislu te besede, zato naj bi tudi ne bilo več takšnih agencij. Kot predvidevajo vidni strokovnjaki, naj bi te organizme oziroma večino teh privatizirali, sicer v prvi vrsti tiste, ki se že zdaj pretežno naslanjajo na zasebni kapital. Izvršna komisija ES je že predlagala ukinitev teh ustanov oziroma njihovo združitev v eno samo mednarodno, vendar je naletela na dokajšnje nasprotovanje in predlog preklicala ter ugodila tistim — večini članic ES — ki se zavzemajo za drugačno rešitev, to je za tesnejše sodelovanje med kreditnimi oz. jamstvenimi agencijami. Zdaj je seveda pričakovati pojačitev konkurence med njimi in v tem sklopu zaostritev pogojev za kreditiranje izvoznih načrtov z visoko stopnjo rizika in za tveganjsko kritje izvoza v države, ki so hudo zadolžene s tujino, saj imajo že sedaj mnoge takšne agencije velike izgube.
Okrepitev dolarja zaradi podatkov o brezposelnosti
Stopnja nezaposlenosti v ZDA je februarja letos padla na 5,1% (januarja 5,4%) in bila najnižja v zadnjih 15 letih. Odprtih je bilo 289.000 novih delovnih mest, toda samo na storitvenem področju, kajti v industriji se je število zaposlenih zmanjšalo za 32.000. Če je podatek z ene strani spodbuden, pa z druge strani veča bojazen pred ponovnim poskokom inflacije in še izdatnejšo osebno potrošnjo, ki ji gre že itak v dobršni meri pripisati vrtoglavi trgovinski deficit. Vest o zmanjšanju brezposelnosti je vsekakor prispevala k okrepitvi dolarja, ki jo gre sicer pripisati še napovedi o zvišanju obrestnih mer v ZDA oz. pričakovanju naj novejših podatkov o trgovinskem deficitu, ki bodo znani jutri. V Milanu je tečaj dolarja včeraj poskočil na 1.367,25 lire proti 1.363,95 v petek, v Frankfurtu pa na 1,8640 marke proti 1,8572. Marka se je v Milanu ošibila nasproti liri.
Iz poročila skupine uglednih ekonomistov OZN
Počasnejša rast svetovnega gospodarstva
Razvoj svetovnega gospodarstva bo letos rahlo počasnejši, če pa se bodo omejevalni ukrepi na področju denarne politike nadaljevali, bo gospodarstvo prihodnje leto zastalo, morda pa celo nazadovalo. To piše v poročilu 90 ekonomistov iz 40 držav članic OZN, v katerem je tudi rečeno, da bi morala svetovna gospodarska rast 1989 in 1990 znašati okoli 3%. Gospodarski trend se bo najbolj upočasnil v ZDA, to pa zaradi upadanja investicij in izvoza oz. ukrepov za zmanjšanje zveznega deficita; gospodarska rast v Ameriki bo zato letos in prihodnje leto znašala 2-2,2%. Vse to (povezano z manjšim povpraševanjem po osnovnih surovinah) bo znižalo prihodek od izvoza v državah v razvoju in poslabšalo stanje v najbolj zadolženih državah tretjega sveta, posebno v a-friških.
Pomorski register tudi v Luksemburgu!
Luksemburg seveda ne leži ob morju, in vendar se je odločil, da bo ustanovil lasten pomorski register. To pa pomeni, da bo tujim ladjarjem oziroma plovnim družbam nudil številne davčne in drugačne olajšave. Vse kaže, da bo parlament odobril ustrezni zakon najpozneje do konca maja. Kolikor nam je dano vedeti, bodo morali biti poveljniki ladij, ki bodo registrirane v Luksemburgu, državljani ene od držav Evropske skupnosti. Mornarji bodo imeli pravico do najnižje mesečne plače 680 ecujev (762 ameriških dolarjev). Sklep o ustanovitvi lastnega registra se je Luksemburžanom že obrestoval: Belgijci so se odločili, da bodo odslej vse njihove ladje plule pod luksemburško zastavo.
patronat inac svetuje
boriš Simone«
Razveljavitev predčasne pokojnine zaradi redne službe
VPRAŠANJE. Pred dvema letoma sem se predčasno upokojil po 35 letih delovne dobe. Pri podjetju sem ostal kot konzulent za nekaj ur dnevno in za svoj honorar izdajal redno fakturo. Pred nekaj dnevi pa je bila inšpekcija zavoda INPS: sestavili so zapisnik, da se moj delovni odnos še vedno smatra kot odvisna zaposlitev in delodajalec bo moral za vse to obdobje plačati zavarovalne prispevke. Kakšne posledice bo to imelo na mojo pokojnino? F. J.
ODGOVOR. Zadeva je mnogo bolj resna in zapletena kot kaže na prvi pogled. Če bo INPS odredil, da dejansko ni bilo prekinitve odvisnega delovnega razmerja, tvegate ne le zamrznitev pokojnine za čas zaposlitve, temveč celo razveljavitev prvotno odmerjene pokojnine. Predčasna starostna upokojitev je pred 60. letom možna, če ima zavarovanec vsaj 35 let zavarovalne dobe in ni več v rednem delovnem razmerju. Če se upokojenec nato spet
zaposli, mu za to obdobje INPS prekine nakazovanje pokojnine, ki nikakor ni združljiva s plačo. Naš bralec pa z juridičnega vidika v še slabšem položaju, saj verjetno ne bo po izsledkih inšpekcijske službe vsaj enomesečne prekinitve delovnega razmerja, zato bo INPS moral razveljaviti že priznano pokojnino. Povrniti boste morali vse že vnovčene mesečnine in pravica do pokojnine bo razveljavljena od vsega začetka, ker ni bilo prekinitve delovnega razmerja. Svetujem vam, da se pritožite nad odločitvijo INPS in zagovarjate stališče, da ste v zadnjih dveh letih opravljali samostojno konzulenčno dejavnost. Da si zaščitite hrbet v primeru negativnega razpleta, pa vložite takoj novo prošnjo za priznanje predčasne starostne pokojnine. Če bo namreč INPS povsem razveljavil prejšnjo pokojnino, bo pravica do pokojnine dozorela od naslednjega meseca po vložitvi novega zahtevka.
KAM ODDAMO OBRAZCE
ZA POVIŠEK POKOJNIN
Užitniki minimalne pokojnine so ob zadnjem vnovčenju prejeli poseben obrazec, ki velja kot prošnja za povišek 50.000 lir osebam nad 65. letom oz. 30.000 lir 60-letnikom. Znova opozarjamo, da so upokojenci dolžni navesti kateri koli svoj oz. zakončev dohodek (ne le dohodke iz davčne prijave); za morebitno nezakonito koriščenje je predvidena globa v višini 5-kratnega neupravičeno vnovčenega zneska. Kdor nima nobenega dohodka in ne prejema poviška 30.000 lir na osnovi zakona št. 140/85, mora vrniti obrazec pošti, ki bo poskrbela za neposredno izplačilo dozorelih poviškov od 1. julija 1988 dalje oz. od 1. januarja 1989. Vsi ostali upokojenci, ki imajo poleg pokojnine še kak dohodek, pa morajo (v nasprotju z navodili na obrazcu) vrniti formular na INPS, ki bo proučil vsako prošnjo posebej.
_ . - -
Agricola
nka Gorica

u
MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM
	10.3.	13.3.
URADNE ROTACIJE		
Generali		.	41000	40600
Lloyd 		17050	17200
Lloyd risp		9150	9150
RAS 		40600	39000
RAS risp		. 16000	15810
Sai 		19600	19510
Sai risp		8100	8000
Montedison 		1980	1959
Montedison risp		1139	1124
Pirelli 		3090	3100
Pirelli risp		3090	3100
Pirelli risp. nc 		1730	1720
Snia 		2535	2525
Snia risp		2530	2520
Snia risp. nc		1320	1320
Rinascente		4730	4705
Rinascente priv		2970	2960
Rinascente risp		3000	3000
Premuda 		1790	1790
Premuda risp		1450	1450
SIP 		2655	2650
SIP risp		2360	2360
Bastogi		360	354
Comau 		2820	2790
10.3.	13.3.
Fidis........................ 6500
Gerolimich.................... 91
Gerolimich risp................ 90
SME ......................... 3780
Štet......................... 3320
Štet W 10 .................... —-
Štet W 9 ................
Štet risp.................... 2890
Tripcovich .................. 7200
Tripcovich risp. nc.......... 3150
Alt. Immobiliari ............ 4050
FIAT......................... 9190
FIAT priv.................... 5730
FIAT risp.................... 5820
Gilardini................... 12800
Gilardini risp.............. 10250
Dalmine ...................... 327
Marzotto..................... 6870
Marzotto risp................ 6950
Marzotto risp. nc............ 5230
NEURADNO TRŽIŠČE___________________
I. C. C. U.................... 710
SO. PRO. ZOO.................. 850
Carnica Ass.................. 9900
6480
91
89,50
3740
3320
2880
7180
3180
4015
9077
5695
5800
12750
10230
325
6865
6950
4980
715
850
9950
13.3. spr. %
13.3. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI___________
BTP april 1989 12%....... 99,95	—
BTP junij 1990 9,15% ____ 97,15	+0,15
BTP maj 1990 10,5% ...... 99,01	—0,05
BTP marec 1989 12,5% ...	—	—
BTP januar 1990 ......... 98,85	—0,20
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA
CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1982/89 14% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75%
CCT april 1992 10%_________
CCT julij 1992 IND.........
CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND ........
101,85 —0,59
104,01
103,75
103,09
98.00 102,03
96,05
101,08
94.00 96,65
99.00 95,15
+ 0,97 —0,19 —1,19 —2,10 —0,34 —2,57 —0,97 —0,27 —0,10
+ 0,21
CCT december 1990 IND .	.	99,15	—
CCT februar 1991 IND ...	.	99,01
CCT februar 1997 ............... —	—
CCT junij 1993 CV IND . . .	.	94,06	+0,16
CCT marec 1991 IND..........	99,15	—0,25
CCT nov. 1993 CV IND________	96,25	—0,05
CCT sept. 1993 CV IND ..	.	94,03	+0,21
CCT avgust 1992 ............ 97,09	+0,31
CCT avgust 1993 ............ 94,65	—0,16
CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 89,09	—0,11
CCT avgust 1988/93 IND .	.	—
CCT avgust 1990 IND.........	98,09	—0,20
CCT avgust 1991 IND.........	99,45	—0,05
CCT avgust 1995 IND.........	93,03	+0,16
CCT avgust 1996 ............ 92,35	—
CCT april 1991 IND ......... 99,08	+0,15
CCT april 1992 ............. 97,02	—0,10
CCT april 1995 IND ......... 91,00	+0,50
CCT april 1996 ............. 92,50	—0,16
CCT december 1990 IND .	.	100,05	—0,40
CCT december 1991 IND .	.	98,95	+0,10
CCT december 1995 IND .	.	92,85	+0,11
MILANSKA BORZA; VODILNE DELNICE
_____________________________13.3. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar...................... 8901	+0,01
Buitoni .......................... —	—
Eridania..................... 5595	—0,97
Perugina.......................... —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass.................. 36505	—0,80
Alleanza Ass. risp. por. . . .	36000	—0,80
Assitalia................... 15050	—1,34
Ausonia ....................... 2125	—2,07
Latina Ass. ord............. 17350	—
Generali Ass.................. 40600	—0,98
Italia Ass.................. 11250	—
Abeille ..................... 104775	—0,21
La Fondiaria spa............ 73050	—0,68
La Previdente .............. 23350	—1,06
Lloyd Adriatico ............ 17200	+0,88
RAS fraz.................... 39000	—4,06
RAS risp. port.............. 15799	—1,10
Toro ord.................... 19660	—1,11
Unipol priv................. 16250	—
Banca Comm. Italiana ....	3876	+0,57
Banco di Roma ............... 9650	—
Credito Italiano .............. 1857	—1,43
Interbanca ord.................... —	—
Mediobanca.................. 20000	—1,09
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Ca rt. Burgo ord............ 13160	—0,30
L’Espresso.................. 23600	—0,84
Mondadori .................. 21280	+0,28
Mondadori priv.............. 12900	—1,30
Poligraf. Editoriale......... 4220	—0,94
Cementir ...................... 3400	—2,69
Italcementi................ 112275	—0,64
13.3. spr. %
Unicem		22320	+ 0,54
Unicem risp		10880	—0,55
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI		
Calp 		3018	—0,72
Fidenza Vetrar 1000 		7670	+ 0,07
Italgas 		2145	—
Mira Lanza		41750	+ 0,24
Montedison 1000 		1968	—0,35
Montefibre 		1405	—2,50
Pirelli 		3101	+ 0,36
Pirelli risp		3100	+ 0,32
Recordati ord		10090	+ 0,80
Saffa		8875	—0,84
Siossigeno		34690	+ 0,93
Snia BPD 		2525	—0,24
Snia Fibre 		1353	—0,81
Snia Tecnopolimeri		6110	—0,65
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4565	—1,83
Silos Genova		—	—
Standa 		27000	—1,85
Standa risp. port		9000	—
Alitalia cat. A		2142	—0,19
Alitalia priv		1259	—0,79
Italcable		10900	—0,46
SIP 		2638	—0,83
SIP risp. port		2373	—1,29
Sirti		9050	+ 0,44
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti .......... 5110	—1,35
Tecnomasio.................. 2250	+0,45
Bastogi...................... 353	—1,94
	13.3.	spr. %
Bonifiche Siele 		39340	—1,90
Bonifiche Siele risp		11970	—2,84
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5331	—0,37
CIR risp		5430	—0,18
Cofide		5820	+ 0,03
Comau Finanziaria 		2789	—1,10
Editoriale SpA 		2600	+ 1,56
Euromobiliare 		6115	—0,16
Ferruzzi Agric		2249	+ 0,09
Fidis 		6340	—0,86
Fimpar 		1780	—1,06
Finarte 		4250	—0,35
Fiscambi Holding		7130	—
Fiscambi risp		1997	+ 1,63
Fornara 		2511	—1,37
Gaic 		30700	—0,58
Gemina		1680	—0,53
Gemina risp		1650	+ 0,43
Gerolimich		90,75	—0,27
Gerolimich risp. port. . . .	89,00	—0,84
IFI priv		17650	—0,40
1 FlL fraz		4160	—0,05
IFIL risp. port. fraz		2300	—1,71
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		. 140300	—0,50
Pirelli & C		7350	—1,93
Riva Finanziaria 		9850	—
Sabaudia Finanziaria . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		1903	—0,37
SME 		3741	—1,21\
SMI Metalli		1410	—0,84
SMI Metalli risp		1269	—0,47
SOGEFI		4450	—1,11
Štet		3270	—1,54
Štet risp. port		2820	—1,47
	13.3.	spr. %
Tripcovich 		7179	—0,29
Tripcovich risp. nc		3180	+ 0,95
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4011	—0,72
Calcestruzzi		15090	—0,26
Cogefar 		5060	—0,78
Del Favero		4820	—0,72
Grassetto SpA 		12790	+ 0,31
IMM Metanopoli		1243	—1,43
Risanamento Napoli . . .	28350	—2,49
Vianini 		3449	+ 1,17
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord		2930	—0,71
Danieli & C		. . . .	8040	—0,74
Data Consyst		. . . .	10899	+ 0,68
Fiar SpA			 19120	—2,22
Fiat				9125	—0,54
Fiat priv		5722	+ 0,03
Fiat risp		5830	—0,32
Franco Toši 			 22200	—
Gilardini		. . . .	12770	—0,23
Magneti Marelli		2700	—
Merloni		3470	—0,29
Necchi ord				2920	—
Olivetti ord				8830	—1,70
Olivetti priv		5180	—0,38
Pininfarina		9420	+ 0,53
Rodriguez SpA		9400	—0,27
Safilo 		6890	—0,14
Safilo risp		6460	+ 1,25
Šaipem		2630	—1,09
Saipem risp				2590	+ 1,77
Teknecomp 		1249	—1,81
CCT december 1996 IND CCT ECU febr. 1994 ... .
CCT ECU maj 1994 _______
CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND . CCT februar 1991 IND . . CCT februar 1992 IND . . CCT februar 1992 9,8% . CCT februar 1995 IND . .
CCT februar 1996 .......
CCT februar 1997 IND . . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% . CCT januar 1991 IND . . . CCT januar 1992 IND . . . CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND . . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND . . . CCT januar 1995 IND . . . CCT januar 1996 IND . . . CCT INAM jan. 89 12,5% CCT jul. 88 EM 83 IND .
CCT julij 1990 IND_____
CCT julij 1991 IND .... CCT julij 1995 IND ....
CCT julij 1996 ........
CCT maj 1991 IND ....
CCT maj 1992 ..........
CCT maj 1995 IND-------
CCT maj 1996 ..........
CCT maj 1997 IND ... . CCT marec 1991 IND . . CCT marec 1995 IND . .
CCT marec 1996 ........
CCT marec 1997 IND . .
CCT nov. 1990 IND______
CCT nov. 90 EM 83 IND
CCT nov. 1991 IND______
CCT nov. 1992 IND______
CCT nov. 1995 IND______
CCT nov. 1996 IND______
CCT oktober 1993 IND . CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND . CCT oktober 1991 IND . CCT oktober 1995 IND . CCT oktober 1996 IND . CCT sep. 88 EM 83 IND
CCT sep. 1990 IND______
CCT sep. 1991 IND______
CCT sep. 1995 IND______
CCT sep. 1996 IND ... . CTT marec 1994 IND . . CTT april 1994 IND ED SCOL 1975/90 9% . ED SCOL 1976/91 9% . ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . .
13.3. spr. %
92,20 —0,11 91,75	—
100,06 —
96.95	—0,46
102,00 —
95,25 —0,26 92,08 —0,22
90.95	+0,22
101,03	—
101,03	—
100,07 —0,79 100,75 —0,05
98,00 —0,20 96,07 —0,82 97,85 —0,15 99,03	+1,85
91,02	+0,22
92,05	+0,33
92,65	+0,27
98,08 —0,25 99,65 —0,05 93,00 +0,22 92,35	+0,15
99,07 —0,05
95.06	" 91,15 +0,22
91.06	+0,22
91,02	+0,5°
99,85
90,95	+0,1'
91,05 +0,5°
98,08
100,45
99,45
96,06
92,55
91,05
-0,30 —0,05
+ 0,31 + 0,11 + 0,55
98,05
99,02
92,45
91,55
-0,10 —0,1° + 0,15 + 0,55
98,06
99,05
92.09
91.09
__0,35
-0,05 + 0,3^ + 0,44
99,07
100,00
100,00
102,75
74,00
Na 5. Srečanju gledališč Alpe-Jadran v Novi Gorici in Gorici
Striček Vanja v izvedbi SSG pustil pri gledalcih močan vtis
Te dni v izvedbi Stalnega gledališča FJK
Pinterjeva »Prevara« v gledališču Rossetti
mm
SREČANJE GLEDALIŠČ ALPE JADRAN SUSRETIKAZALIŠTA ALPE JADRAN
INCONTRITEATRALI ALPE ADRIA THEATER TREFFEN ALPEN ADRIA
Sobotni drugi dan na 5. Srečanju gledališč Alpe-Jadran je že bil tisto, kar mora biti, v smislu, da sta bili predstavi v Novi Gorici in Gorici. Najprej se je v popoldanskih urah predstavilo v novogoriškem Kulturnem domu Slovensko stalno gledališče iz Trsta s Stričkom Vanjo A. P. Čehova. Res, da je bila ura za tako predstavo neustrezna, a kljub temu je zapustila uprizoritev pri gledalcih močan vtis in razbrali smo sama dobra mnenja, ki jih prinaša bilten Srečanj: »super, izredna predstava«, »odlično, to je ena boljših predstav, kar sem jih kdaj videla«, »res odlično«, »izredna Cavazza in Zupančičeva«, »igralci dobri« itd. Skratka, splošno odobravanje ob Jovanovičevi postavitvi in k temu valu priznanj so se pridružili tudi tuji gostje. O vsebinskih in drugačnih zadevah Strička Vanje smo že pisali po tržaški premieri, zato na tem mestu tega ne bi ponavljali in bi se za trenutek zaustavili le še ob večerni predstavi, ki se je dogajala v goriškem Kul-
Lok iz jekla in kamna »strelja« na razstavi
deželni predstavitvi likovne umetnosti v galeriji Costanzi v Trstu je razstavljen tudi gornji lok Furlana Stefana Comellija
turnem domu. Tam je nastopila skupina Piccionaia iz Vicenze z monodramo Roberta Lericija Poslednja kopel, ki jo je oblikoval igralec Titino Carrara. Gre za tragikomično in groteskno poosebljanje z velikimi miti literature, kot so Sherlock Holmes, Hamlet, Faust, Mefistofeles, De Sade, Robinson Crusoe, te identifikacije pa se udejanjajo v zaprtem prostoru kopalnice.
Posebnemu doživetju smo se prepustili v nedeljo, ko je v veliki dvorani KD v Novi čorici gostovalo Divad-lo Bratri Mrštiku iz Brna. Lahko rečemo, da je bilo oblikovanje Gogoljevega Revizorja res učinkovito, z izrednimi igralskimi interpretacijami, ki so iz sicer ne preveč številnih gledalcev izvabljali odobravanje in smeh na odprti sceni. Skratka, močna postavitev tega znamenitega dela, kjer se prepletajo banalnost, absurdnost in komedija, in ki ga je brnsko gledališče upodobilo tako, »kot ga sami vidijo in doživljajo v las-
z gostovanjema munchenskega in bocenske-ga gledališča, se bo danes nadaljeval s predstavo eksperimentalnega studia iz Celovca (ob 17.30 v Solkanu), jutri pa bosta na vrsti spet dve uprizoritvi, in sicer HNK iz Zagreba (Bakaričeva Mora, ob, 17.30 v veliki dvorani KD v Novi Gorici) in premiera Primorskega dramskega gledališča -Bernhardov Komedijant (ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu). Vse kaže, da je prišlo tudi nekaj sprememb v zvezi z gostovanjem SMG in Kozmokinetičnega gledališča Rdeči pilot, ki bosta s projektom Zenit nastopila na novogoriški želežniški postaji že jutri, vendar ta podatek in urnike bomo potrdili v našem jutrišnjem javljanju.
MARIJ ČUK
tnih življenjskih razmerah«. Teden, ki se je včeraj z
BpPfc, j	
4 I	1 %
	
V tržaškem gledališču Rossetti uprizarjajo te dni dramo angleškega dramatika Harolda Pinterja Prevara (Betrayal) v režiji Furia Bordona in v izvedbi Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Pinter je v drami zgostil bistvene etape prevare, a v vzvratnem kronološkem zaporedju. Prevara se začenja na koncu, dve leti potem, ko sta Jerry in Emma prekinila svoje ljubezensko razmerje, in se nato vrača v čas njunih srečanj v najetem stanovanju, v čas Emminih počitnic z možem Robertom v Benetkah, kjer Robert odkrije, da ga žena vara z Jerryjem, njegovim najboljšim prijateljem, in naposled v čas prvega srečanja med ljubimcema. Režiser je te časovne razmike »slikal« z diapozitivi, da bi občinstvu omogočil boljše razumevanje dela. S tem, da je gledalcu že v začetku nakazal konec, je Pinter odvzel drami vso napetost, zato pa se lahko gledalec bolj neprizadeto osredotoči na dogajanje na odru, kjer so Paola Bacci (Emma), Giampiero Bianchi (Jerry) in Paolo Bonacelli (Robert) ustvarili like treh protagonistov, ki so bili vsak po svoje premagani v tej prevari.
Priprave na občni zbor, na slavistično zborovanje in na bilten društva
0 delovanju Slavističnega društva Trst
V pripravi na občni zbor je Upravni odbor Slavističnega društva Trst natančno analiziral svoje delovanje in svojo odzivnost. Odločil je, naj bi občni zbor ne bil rutinski pregled opravljenega dela, pač pa prehod v poglobljeno novo obdobje, zatorej je sklenil realizirati omenjeni dogodek v mesecu novembru. Za razliko od dejavnosti in organizacij ter forumov, ki se ponašajo z možnostjo »eksekutive«, te možnosti Slavistično društvo nima, njegova naloga pa ostaja slej ko prej ostreje posegati v šolsko in družbeno stvarnost. Ni neizvedljivo postavljati pred javnost visoka načela, toda ugotoviti je mogoče, da se praksa vsakodnevnega življenja odvija naprej po starih kolesnicah, pa najsi gre za šolske programe in njihovo izvajanje, ali pa za kvaliteto in nivo slovenskega jezika na vseh področjih manjšinskega življenja. Nenavadna težava je tudi v dejstvu, ker vse pre-radi samozadovoljno potrjujemo trenutno stanje, kar seveda paralizira vsakršen pomembnejši poskus spreminjanja dejstev.
Sicer je pred kratkim Slavistično društvo Trst organiziralo 'odzivno in resnično kvalitetno predavanje prof. Franceta Žagarja, v načrtu pa ima še nastop prof. Marjane Kobe, izvedenke za mladinsko književnost. Izhajajoč iz uvedenih argumentov prof. Žagarja in siceršnjih usmeritev namerava Slavistično društvo Trst pripraviti interno tematsko srečanje s profesorji italijanščine, kar se tiče vrednotenja spisov - očitno gre za kompleksno vprašanje, ki združuje celo vrsto nerazrešenih in pogostoma slabo pojasnjenih aspektov in prakse. Sploh naj bi tovrstna interna problemska srečanja intenzivirala delo društva, pritegnila tudi druge sodelavce ter povezovala ožja in širša področja vseh tistih fak-
torjev, ki tako ali drugače delujejo na področju jezikovne vzgoje in izpopolnjevanja.
Med neposredne bližnje naloge društva je treba seveda prišteti tudi izdajo Biltena št. 3, kjer naj bi objavili dva strokovna članka: bistvo predavanja prof. Franceta Žagarja, ki bi moralo pač priti v roke pedagogom osnovnih in nižjih srednjih šol; ter zapis Borisa Pangerca o treh zanimivih strokovnih knjigah.
Posebno aktivno pa je Slavistično društvo Trst v sodelovanju pri pripravah Slavističnega zborovanja, ki bo v Portorožu med 5. in 7. oktobrom tega leta. Vera Ban Tuta je članica pripravljalnega odbora, akcijo bo sicer izvedlo obalno slavistično društvo Koper, tako da bo naše društvo odločilno sodelovalo pri oblikovanju t. i. spremnega programa zborovanja: na Koprskem naj bi tako predstavili Stalno slovensko gledališče Trst, Skupino 85 in izbrane zamejske književnike, strokovna ekskurzija zborovanja pa naj bi se podala prav na tržaško in delno goriško področje.
Na koncu velja še omeniti delež društva pri razpisu Zveze slovenskih kulturnih društev ob dnevu kulture z naslovom »Kako se počutim v manjšini«, ki je pritegnil dijake iz Trsta, Gorice in Celovca, skupna akcija pa je zajela tudi Kmečko banko v Gorici, ki bo sponzorizirala izdajo primerne publikacije.
V okviru sodelovanja s koprskim društvom pa velja na koncu omeniti še vabilo na predajanje Velimira Gjurina, ki bo v četrtek, 16. marca, ob 18. uri na Srednje ekonomski šoli v Kopru govoril o »Slovarski enoti kot strukturi«.
JANEZ POVŠE
V piranski Mestni galeriji pregledna razstava ob umetnikovi 60-letnici
Dekorativne
V piranski Mestni galeriji je do polovice mar-a. na ogled pregledna razstava uveljavljenega S HHorskega slikarja Pavleta Zamarja-Zappe. kafZStavliene slike in spremljajoči reprezentativni l tal°g pričajo o umetnikovi prizadevnosti, sli-bnfSk* nadarjenosti in neutrudnemu delu, kar je trn r,0va^° zanimivemu ustvarjalnemu razvoju, ki ta |ahko sledimo od prve samostojne Zamarjeve toi ave Ista 1959 do današnjih dni. Pavle Zamar, tj.:,?n leta 1929 v Ločniku pri Gorici, je že od vPi no9 rad risal in tako se je že leta 1942/43 cfi sal na šolo za umetno obrt v Gorici (Scuola lian- ' *)q končani vojni je bil nekaj časa v Ljub-Pri d v'6r se je v obdobju 1949-50 vključil v delo t0r ,koriranju več klubskih prostorov pod men-katPVorn. slikarja Zorana Didka. To obdobje, v diCerem je sodeloval tudi s slikarji: Janezom Vi-Vari?' Ivanom Seljakom-Čopičem in Ivanom ip ^ m in nekoliko kasneje z Leonom Vilharjem
2hav , nadaljnji razvoj. Veliko je potoval in spo-ska p .raje in ljudi po Jugoslaviji. Ko je sloven-konnnnmorska pripadla Sloveniji, se je leta 1955 hem , vrnil v svoj kraj v Novo Gorico. V povoj-^arnaZa^°nu' katerega je bil deležen tudi Pavle kovnih 80 ustanovili na njegovo pobudo klub li-195? amaterjev Nikolaj Pirnat, ki ga je že leta he j-, v, kovalo 12 starejših in 36 otrok in mladi-V a ?.Ve Dorice ter bližnje okolice.
^4onov 0Vščinh ki je šele veliko kasneje dobila dela v ° 9alerijo, je v marcu 1962 razstavil svoja trio Sn Pros.torih kavarne. Emil Smole, ki je ves-ln°rski amI'al umetnikov razvoj, je tedaj v Pri-dnevnik med drugim zapisal, da v delih
reminiscence Pavleta Zamaija-Zappe
»ni težko opaziti stilne enotnosti in kar je predvsem hvalevredno - kontinuiteto v slikarskem izražanju z modifikacijami.« V Zamarjevem slikarstvu so se v »goriškem obdobju« dogajale hitre spremembe, skoki, od realizma pa do stilizacije, kar je pogojeval že sam njegov način slikanja. Novo poglavje na njegovi umetniški poti prinese in usmeri njegova preselitev na Obalo, v Portorož (1962) in kasneje v Piran. Na obali slovenskega morja se je umetniku odprlo povsem novo življenjsko področje za uveljavitev, saj se je poleg svojega poklica in slikarstva ubadal tudi z nekaterimi drugimi aktivnostmi, ki so v kasnejšem obdobju prav tako odločilno vplivali na njegovo ustvarjalnost.
Med temi aktivnostmi velja omeniti padalstvo in športno letalstvo, ki so vzpodbudila umetnikovo razmišljanje o ptičji perspektivi (pod vtisom gledanja na naselja, mestne pozidave, raster istrskih polj, solin ipd.), kar je vplivalo na kasnejši nastanek povsem abstraktnih kompozicij. Tudi potapljaštvo je imelo določen vpliv na njegovo ustvarjalnost, saj so njegove vizije morja »slejkoprej dekorativne, tembolj, ker jih slikar naslika kot rastline, kot rast, vegetabilno. Zato spominjajo na secesijske forme, ki so postale samostojne, nič več z vonji in okusom morja; le čisti likovni princip, samo slikarske«, je zapisal Andrej Medved. Po kraških zidovih je torej postal predmet njegovega upodabljanja skrivnostni podvodni svet, nato pa še premočrtni pogledi na svet iz nebeških višin. To je bil čas, ko je v slovenski umetnosti prevladovala abstrakcija in
tako je tudi Zamarjeva vključitev vanjo naraven odziv slikarja na okolje oziroma vznikajoče se težnje po abstrakciji v njem. S spremljanjem modernističnih teženj v likovnem ustvarjanju je slikar nazorno pokazal, da želi prerasti običajne okvire amaterizma. Novosti in nasploh poseganje v neznano so prišli v središče njegovega zanimanja in razmišljanja. Iz poročila R. Reharja ob prvi Zamarjevi samostojni predstavitvi v Kopru (Hotel Triglav, 1965), je raziskovalni odnos do slikarskih nalog mogoče opredeliti ob delih, med katerimi prevladujejo slikarju najpriljubljenejši motivi »zidovi, bodisi kot taki, bodisi v kompzi-ciji kraških ali obmorskih hiš. Ta dela pomenijo dosledno prizadevanje doseči lasten razvoj v svojevrstni tehniki, ki bi jo mogli imenovati reliefno slikarstvo, saj združuje obenem slikarstvo in kiparstvo.« Poudarjanje barvne strukture s pomočjo reliefnega nanosa, ki ga je sestavljala »nekakšna tempera pasta s prekuhano morsko mivko in še z nekaterimi drugimi dodatki« je bilo v 60. letih nekaj običajnega, vendar ne vselej tako uspešno kot je bilo to pri Zamarju. Kljub določenim, tudi z naslovi nakazanimi izhodišči, v vseh teh slikah spomin, asociacija na zidove vse bolj bledi in izginja, meni Janez Mesesnel leta 1965. Njegova »videnja« sveta, enkrat iz zraka, drugič v globinah morja, so nenavadna, v svojem sporočilu vezana na oblike in občutja, ki so običajno ljudem tuja. Zato Zamar ne išče bistva v anekdoti, v vzpostavljanju stika z gledalcem z ilustrira-njem vsebine svojih slik, temveč mu služijo nenavadna doživetja za vzpodbudo povsem likovnih, slikarskih rešitev.
Posebej velja omeniti, da je Pavle Zamar ustanovitelj samega mednarodnega slikarskega ex-tempora v Piranu (1966) in Mladinskega gledališča prav tako v Piranu. Med razstavami, samostojnimi ter skupinskimi predstavitvami, je pri Zamarju torej potrebno poudariti tudi njegovo redno sodelovanje na piranskih ex temporih. Iz naslova te prireditve je na 14. ex temporu prejel nagrado na temo »Soline«, ob 15. jubilejni prireditvi (1980) pa posebno diplomo kot pobudnik in prvi organizator te znane piranske manifestacije.
Podobno kot mnogi sodobni slovenski slikarji tudi Zamar poleg impresionističnega izraza ohranja realistična izhodišča, tako da imajo njegove recentne slike pogosto povsem študijski značaj -združujejo oba tokova. Iz osemdesetih let je tudi vrsta realistično zasnovanih slik, ki presegajo prejšnje nivoje Zamarjevega odslikovanja sveta. Prvič jih odlikuje izredna različnost v načinu slikarskega podajanja krajine. Vsaka slika je samostojen slikarjev monolog z naravo, brez utrujajočega ponavljanja, pred katerim večkrat niso »imuna« niti največja slikarska imena našega časa. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da Zamar-jevo slikarstvo prerašča amaterizem in ponuja tudi vsebinsko nekaj novega, kar je obenem samosvoje, likovno doživeto in kot likovni zapis, likovno sporočilo tudi dragoceno. Pavle Zamar se je kot slikarska osebnost oblikoval ob stiku dveh kultur (furlanske in slovenske) v specifičnem ozračju med Sočo, Tržaškim zalivom in Krasom, prav to pa je tudi pustilo neizbrisen pečat v njegovem celotnem opusu.
SLAVKO GABERC
Včeraj so se v Kranjski gori končale 4. zimske igre Alpe-Jadran
Tudi letos v znamenju prijateljstva
KRANJSKA GORA — S slovesnim nagrajevanjem najboljših posameznikov in ekip iz 12 dežel, ki je potekalo V dvorani za Gmajnico v Kranjski gori, so se končale 4. zimske mladinske igre Alpe-Jadran, na katerih je nastopilo več kot 650 mladih športnic in športnikov do 18. leta starosti.
Letošnja izvedba, ki je sledila igram leta 1982 v Auronzu, 1985 v Beljaku in 1987 na Piancavallu, je potekala v znamenju lepega vremena, čeprav ob pomanjkanju snega. Zato so organizatorji, po posvetu z vodstvi ekip, spremenili začetni spored iger in samo lokacijo posameznih panog. Kljub tovrstnim težavam je izvedba zimskih iger potekala povsem dobro in v znamenju prijateljstva, kar pa je najvažnejše in bistvo te pobude. Več kot 600 mladih športnic in športnikov je namreč preživelo tri dni skupaj, ločeni v športni areni, a zato bolj združeni ob prostem času in na skupnih družabnih prireditvah.
To je na otvoritveni slovenosti podčrtal tudi predsednik izvršnega sveta
skupščine Socialistine republike Slovenije in hkrati predsednik organizacijskega odbora te prireditve Dušan Šinigoj.
»Športno sodelovanje mladincev,« je ugotovil Šinogoj, »je nedvomno po-membnen člen pri uresničevanju skupnih ciljev članic delovne skupnosti, ki jih že dobrih 10 let negujemo in neposredno uresničujemo na številnih storiščih.«
Predsednik organizacijskega komiteja je po odprtju iger priredil še sprejem za vse goste. Na včerajšnji zaključni slovesnosti je podpredsednik organizacijskega odbora Ivo Gorčič predal zastavo iger predstavniku Zgornje Avstrije, kjer bo čez dve leti peta izvedba iger.
REZULTATI SMUČARSKI SKOKI
1. Moser (Koroška) 225,6 točke, 2. Rathmaier (Zgornja Avstrija) 221,6, 3. Gostiša (Slovenija) 213,9. EKIPNO: 1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Zgornja Avstrija.
SMUČARSKI TEK MLADINKE: 1. Baron (FJK), 2. Val-busa (Veneto), 3. Mesotich (Koroška);. MLADINCI: 1. Uraim (Štajerska), 2. Globočnik (Slovenija), 3. Di Centa (FJK).
SMUČANJE
VELESLALOM (ŽENSKE): 1. Sitar (Slovenija), 2. Bolaschitz (Koroška), 3. Holzer (Salzburg). VELESLALOM (MOŠKI): 1. Brezavšek (Slovenija), 2. Košir (Slovenija) 3. G sodam (Salzburg). SLALOM (ŽENSKE): 1. Sitar (Slovenija), 2. Meissnitzer (Šalzburg), 3. Weit-gassen (Štajerska).
MOŠKA ŠTAFETA 1. Slovenija, 2. FJK, 3. Tridentinsko Južno Poadižje.
ŽENSKA ŠTAFETA 1. Koroška, 2. Slovenija, 3. FJK.
HOKEJ NA LEDU 1. Bavarska, 2. Slovenija, 3. Tridentinsko Južno Poadižje.
KOLAJNE
Slovenija 5 zlatih, 4 srebrne, 1 bronasta kolajna; Koroška 1, 2, 2; FJK 1, 1, 2; Veneto 1, 1, 0 itd.
RUDI PAVŠIČ
Triestina zablestela ob pravem času
Ob pravem času je Triestina le pokazala, česa je zmožna. V doslej najpomembnejši tekmi sezone je povsem nadigrala vodeči Spezia in zmaga z enim samim golom prednosti je nemara preskromna nagrada za trud Tržačanov. Srečanje na Grezarju si je ogledalo skoraj devet tisoč gledalcev in ni jim bilo žal. Tržačani so stalno napadali, čeprav so zadetek dosegli že v 15. minuti, ko je Lenarduzzi dokaj spretno preusmeril v na pol prazna vrata udarec z glavo Cero-neja, ki je bil v skoku višji od vratarja Rollandija. Ta je opravil vrsto dobrih posegov, ko pa je bil v eni priložnosti premagan, je gol preprečila vratnica. Spezia ni bila skoraj nikoli nevarna, izbranega strelca lige Tacchija pa je dobro pokrival Polonia.
Klub zmagi ostaja Triestina na tretjem mestu, ker je Reggiana zmagala v Trentu, vendar jo od vrha loči le točka. Toda varovanci trenerja Lombarda so v odlični formi in zdaj tudi najbolj skeptični ocenjevalci zaupajo v možnosti Tržačanov.
V A ligi vedno v znamenju Interja
Malo je manjkalo, da bi bilo vprašanje prvaka v italijanski nogometni A ligi že odpravljeno po 21. kolu. Le deset minut pred koncem tekme je namreč Inter v Rimu vodil s 3:0, Napoli še ni prebil obrambe Cesene, Sampdoria pa je celo izgubljala v Ascoliju. No, Napoliju je s pomočjo avtogola le uspelo priti do obeh točk, branilec Pellegrini pa je v zadnji minuti preprečil polom Genovežanov. Tekma prihodnjega kola med Sampdorio in Interjem tako pridobiva na pomembnosti, na dlani pa je, da bo Milančane vsekakor zelo težko dohiteti.
21. kolo je prineslo tudi odslovitev trenerja Piše Bolchija. Njegovemu moštvu ni usperlo premagati Lecceja. Predsednik Anconetani je še pred nekaj tedni izjavljal, da je Bolchi najboljši trener, kar jih je kdajkoli imel v službi... Tudi ta odslovitev (kot Liedholomova v Rimu in Castagnerjeva v Ascoliju) pa ne bo verjetno mnogo pripomogla k uspehom toskanskega moštva. Boj za obstanek je vsekakor še zelo odprt, po porazih Fiorenti-ne in Rome pa je manj odprt boj za uvrstitev v pokal UEFA.
Sodniki so bili tudi tokrat na zatožni klopi. Lazio dolži Pairetta, da je neupravičeno podaljšal tekmo za tri minute (Como pa je zmagal z golom v 92. min.) in dosodil nasprotnikom dva neveljavna gola, predsednik Ascolija Rozzi pa je na-
Danes v Atenah veliki finale Snaidero - Real
V	Atenah bo danes ob 18.30 veliki finale košarkarskega pokala zmagovalcev, v katerem se bosta spoprijela Snaidero iz Caserte in Real iz Madrida.
V	tem srečanju pa bo tudi veliki spopad med najboljšima igralcema obeh ekip. V italijanskem moštvu namreč igra Brazilec Os-car Schmidt, v španskem pa Jugoslovan Dražen Petrovič.
povedal svoj odstop, če bo njegovemu moštvu še sodil Magni.
Udinese bolj slabo
Točka, ki jo je osvojil Udinese v dvoboju s Cremonesejem, bi lahko na prvi pogled pomenila za Videmčane neuspeh, če vemo, da so Sonettijevi fantje prvi povedli s Paganinom v 25. minuti. Toda vedeti je treba tudi, da je bil najboljši mož na igrišču vratar Udineseja Garella, ki je v zadnji minuti ubranil enajstemtrovko Cinella, potem ko je Piccioni dosegel izenačenja za Cremoneseja. Videmčani so tako izgubili lepo priložnost, da bi utrdili svoj položaj v boju za napredovanje. Še sreča, da je Avellino na gostovanju v Cosenzi izgubil, a zdaj je krog ekip, ki se potegujejo za tretje oziroma četrto mesto, precej bolj širok. Vzpenja se tudi Padova, ki v letu 1989 še ni izgubil.
Pro Gorizia brez gola
Pro Gorizia se s težkega gostovanja v Montebelluni vrača s točko, a razlogov za zadovoljstvo ni mnogo. Goričani so si namreč zapravili celo vrsto priložnosti za gol in to ne da bi blesteli. Da bi s tako igro dohiteli vodilni Cittadella, ki zmaguje kot za stavo, sploh ni govora.
Goriškim košarkarjem ni uspel podvig
Goriškemu San Benedettu v Milani ni uspel podvig, da bi premagal drugouvrščeno moštvo Irge iz Desia. Goričanom je delal preglavice predvsem odlični Mentasti, ki je tudi dosegel 34 točk. V
vrstah gostujočega moštva pa se je zopet odlikoval Aleksinas s 25 točkami. V tej ligi pa je v nedeljo zmagal videmski Fantoni, ki je osvojil predragoceni točki v boju proti izpadu.
V	A-l ligi sta vodilna Scavolini in Be-netton izgubila. »Derbi« jugoslovanskih trenerjev Novosela in Skansija se je končal v korist zagrebškega strokovnjaka. Njegovo moštvo Painija je namreč zanesljivo premagalo rimsko Phonolo.
Stefanel spet uspešen
V	24. kolu B-l lige je tržaški Stefanel zanesljivo premagal moštvo Full iz Mes-ter. Eden od najzaslužnejših za zmagao Tanjevičevega moštva je bivši jadrano-vec Lokar, ki je bil zelo uspešen pri metih za tri točke (4:5). Sicer pa vse tržaško moštvo je pokazalo, da spet prihaja v najboljšo formo, kar je še posebno spodbudno pred odločilnimi nastopi v končnici prvenstva.
Golzu peta etapa
Zahodi Nemec Rolf Golz je osvojil peto etapo mednarodne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja (Atri - Urano, 238 km). Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Rominger, na tretje Francoz Mottet, na četrto pa Italijan Fondriest.
Švicar Toni Rominger je tako prevzel vodstvo na skupni lestvici pred rojakom Machlerjem. Danes bo na sporedu 6. etapa Grottamare - Osimo, 174 km.
Špancu Indurianu dirka Pariz - Nica
Španski kolesar Miguel Indurian je svojil letošnjo mednarodno etapno driko Pariz - Nica.
V	nedeljo sta bili poslednji poletapi. V prvi je zmagal Italijan Adriano Baffi, v drugi (na kronometer) pa je bil uspešen Irec Roche, medtem ko je bil Jugoslovan Jure Pavlič osmi.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Indurian (Šp.) 28.09 05"; 2. Roche (Ir.) po 13"; 3. Ma-diot (Fr.) po 1'33"; 4. VVinnen (Niz.) po 1'50"; 5. Rue (Fr.) po 2'55".
Lendlu »Scottsdale«
SCOTTSDALE — Ivan Lendl je osvojil mednarodni teniški turnir v Scottsdaleu, s tem da je v finalu premagal Šveda Stefana Edberga s 6:2, 6:3.
Bolgarka Manuela Malejeva pa je bila uspešna na turnirju v kraju Indiana Wells. V finalu je premagala Avstralko Byrne s 6:4, 6:1.
V 22. kolu prve jugoslovanske nogometne lige
Vojvodine ne gre podcenjevati
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V	22. kolu jugoslovanske 1. lige sta bila kar dva derbija. Vodilna Vojvodina je v drugem polčasu dobesedno zmlela Zagrebčane, za katere je bil to že tretji zaporedni poraz, ki bržkone že pomeni konec upanja na naslov prvakov. Vojvodino je kljub jesenskemu naslovu marsikdo podcenjeval, toda spomladanski štart kaže, da je treba na Novosadčane najresneje računati.
V	dresu Vojvodine je tudi z Dinamom blestel nekdanji reprezentant Šestič, zagrebške "zvezde" pa so spet razočarale. V drugem derbiju je Partizan z 1:0 premagal Hajduka, igra obeh moštev pa je krepko razočarala. Ta derbi si je ogledalo le 20.000 gledalcev, pred leti pa je bilo zanj težko dobiti vstopnico. Zmagoviti gol je dosegel V. Djukič, Partizan je bil boljši v prvem, Hajduk pa v drugem polčasu. Crvena zvezda je prvič letos ostala praznih rok, tako da je njen zaostanek še vedno težko dosegljivih osem točk. Beograjčani so bili v gosteh pri Železničarju sicer precej boljši nasprotnik, toda mreža je bila kot začarana. In tako je bilo tudi pri streljanju enajstmetrovk, ob katerih se je izkazal sarajevski vratar
Škrba. Željezničar, ki ga vodi ljubljanski trener Gugolj, je kljub zmagi po enajstmetrovkah nazadoval na zadnje mesto, z zmago ga je namreč prehitel Čelik, ki je štartal z minus šestimi točkami. Izredno dobro je tokrat igrala Rijeka, ki je kar s 3:0 premagala Vardar, najboljši igralec in dvakratni strelec pa je bil Kranjčan Matjaž Florjančič. Izmed gostov je le Sarajevo pri Slobodi po streljanju enajstmetrovk osvojilo točko, zaslužilo pa bi si še drugo točko.
V II. ligi je Olimpija prvič letos izgubila. V Dubrovniku sta ob kopici poškodovanih manjkala še dva ključna igralca -zaradi kartonov. S tako zdesetkano postavo je bila Olimpija obsojena na neuspeh. Poraz z 0:2 niti ni tako boleč, trener Soškič pa je bolj razočaran zaradi zelo povprečne igre nekaterih rezervistov, na katere očitno ne more računati. Že v nedeljo pa čakaOlimpijo v Ljubljani derbi s Proleterjem, z zmago pa bi se že lahko prebila na drugo mesto.
IZIDI 20. KOLA I. ZNL: Sloboda - Sarajevo 4:5 (0:0) - po llm, Partizan - Hajduk 1:0 (1:0), Vojvodina - Dinamo 4:1 (0:0), Čelik - Napredak 2:1 (2:1), Radnički - Osijek 4:2 (3:1), Spartak - Budučnost 2:0 (0:0), Rijeka - Vardar 3:0 (2:0), Velež - Rad 3:0 (2:0), Željezničar - C. zvezda 4:3 (0:0) -po llm.
VRSTNI RED: Vojvodina 25, Rad 22, Hajduk in Dinamo 21, Velež 19, Radnički, Vardar in Spartak 18, C. zvezda, Osijek in Rijeka 17, Partizan in Budučnost 15, Sloboda, Sarajevo in Napredak 14, Čelik in Željezničar 11.
PRIHODNJE KOLO (19.t.m.): Željezničar - Sloboda, C. zvezda - Velež, Rad -Rijeka, Vardar - Spartak, Budučnost -Radnički, Napredak - Vojvodina, Dinamo - Partizan, Hajduk - Sarajevo, Osijek
-	Čelik.
IZIDI 22. KOLA II. ZNL: GOŠK Jug -Olimpija 2:0 (1:0), Bačka - Borac (Č) 2:1 (0:0), Sloboda - Radnički 2:0 (0:0), Priština
Leotar 1:0 (0:0), Beograd - Kikinda 4:1 (2:1), Novi Pazar - Borac (BL) 1:0 (1:0), Belasica - Proleter 2:0 (0:0), Dinamo - Sutjeska 3:5 (0:0) - po llm, Proleter - Mačva 1:0 (0:0), Šibenik - Liria 3:0 (0:0).
VRSTNI RED: Borac (BL) in Proleter 27, Olimpija in Šibenik 25, Kikinda 24, Priština 22, Beograd 21, Sutjeska 20, GOŠK Jug 19, Leotar, Radnički in Borac (Č) 18, Liria, Pelister in Sloboda 17, Dinamo in Bačka 16, Novi Pazar 15, Mačva in Belasica 14.
PRIHODNJE KOLO (19.t.m.): Olimpija
-	Proleter.
nedeljski izidi
__________nogomet______________
Italijanska A liga
IZIDI 21. KOLA
Ascoli - Sampdoria 2:2, Bologna -Atalanta 1:1, Como - Lazio 2:1, Milan -Juventus 4:0, Napoli - Cesena 1:0, Piša
-	Lecce 1:1, Roma - Inter 0:3, Torino -Fiorentina 1:0, Verona - Pescara 0:0.
LESTVICA
Inter 36, Napoli 33, Sampdoria 30, Milan 27, Atalanta 25, Juventus 24, Fiorentina 21, Roma 20, Verona in Bologna 19, Pescara 18, Lazio, Torino, Como in Lecce 16, Cesena 15, Piša 14, Ascoli 14.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Fiorentina, Cesena - Torino, Juventus - Bologna, Lazio - Napoli, Lecce - Como, Milan - Verona, Pescara - Ascoli, Piša - Roma, Sampdoria -Inter.
Italijanska B liga
IZIDI 25. KOLA
Ancona - Messina 0:0, Bari - Catan-zaro 0:0, Brescia - Monza 0:1, Cosenza
-	Avellino 2:1, Empoli - Padova 0:0, Genoa - Taranto 1:0, Parma - Sambe-nedettese 0:0, Piacenza - Licata 0:0, Reggina - Barletta 3:1, Udinese - Cre-monese 1:1.
LESTVICA
Genoa 36, Bari 34, Udinese in Cre-monese 30, Avellino in Padova 28, Messina 27, Cosenza in Reggina 26, Catanzaro in Ancona 24, Empoli 23, Licata, Barletta in Parma 22, Piacenza, 21, Brescia 20, Monza, Sambenedettese in Taranto 19.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Genoa, Barletta - Udinese, Catanzaro - Brescia, Cremonese -Messina, Licata - Parma, Monza - Piacenza, Padova - Ancona, Reggina -Cosenza, Sambenedettese - Bari, Taranto - Empoli.
Italijanska C-1 liga
TRIESTINA - SPEZIA	1:0 (1:0)
STRELEC: Lenarduzzi v 15. min.
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Cos-tantini, Tomasoni, Cerone, Butti, Da-nelutti, Papais, Simonetta (od 88. min. Pasgualini), Lenarduzzi, Russo (od 89. min. Trombetta).
SPEZIA: Rollandi, Giorgi, Grasso (od 46. min. Mariano), Chiappino, Sta-bile (od od 58. min. Puzone), Pregnola-to, Marocchi, Russo, Spalletti, Cecca-roni, Tacchi.
IZIDI 24. KOLA
Lucchese - Mantova 1:0, L.R. Vicen-za - Arezzo 1:0, Modena - Prato 1:0, Montevarchi - Centese 1:0, Pro Livorno - Venezia Mestre 0:1, Spal - Der-thona 1:1, Trento - Reggiana 0:1, Triestina - Spezia 1:0, Virescit - Carrarese 1:1.
LESTVICA
Spezia in Reggiana 31, Triestina 30, Prato 29, Modena 28, Lucchese in Montevarchi 27, Carrarese 26, Dertho-na 24, Mantova 23, Trento, L.R. Vicen-za in Venezia Mestre 21, Arezzo in Centese 20, Virescit 19, Spal 18, Pro Livorno 16.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Derthona, Carrarese - Triestina, Centese - Prato, Mantova - Pro Livorno, Prato - Montevarchi, Reggiana - Spal, Spezia - L.R. Vicenza, Venezia Mestre - Lucchese, Virescit - Modena.
Meddeželna liga
MONTEBELLUNA - PRO GORIZIA
0:0
MOTEBELLUNA: Bonfio, Bonato, Michialin, Gobbato, Bandiera, Morel-lo, Sabbadin, Padrin, Sguizzato (od 61. min. Bressan M.), Bressan L. (od 85. min. De Minin), Biscaro.
PRO GORIZIA: Grenese, Candutti, Giacomin, Cotterle, Marassi, Candoni, Gon, Calvani (od 58. min. Stacul), Laz-zara (od 76. min. Muccin), Romano, Trevisan.
IZIDI 26. KOLA
Bassano - Miranese 5:0, Conegliano
-	V. Veneto 0:1, Gemeaz - San Dona 0:0, Mira - Opitergina 0:0, Monfalcone
-	Cittadella 0:2, Montebelluna - Pro Gorozia 0:0, Pasianese - Caerano 1:0, Sacilese - Unionclodia 0:0, Tombolo -Pievigina 0:1.
LESTVICA
Cittadella 39, Montebelluna in Pro Gorizia 31, Tombolo 30, Caerano 29, Bassano 28, Mira 27, Opitergina, Monfalcone, Conegliano in Pievigina 26, San Dona 25, Unionclodia 24, V. Vene-
to, Pasianese in Gemeaz 23, Sacilese 22, Miranese 9.
PRIHODNJE KOLO Bassano - Mira, Caerano - Gemeaz, Cittadella - Conegliano, Miranese -Sacilese, Opitergina - Tombolo, Pievigina - Montebelluna, Pro Gorizia -Unionclodia, San Dona - Monfalcone, V. Veneto - Pasianese.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 24. KOLA
Allibert - Vismara 92:100, Alno - Be-netton 94:92, Arimo - Philips 84:85, Di-varase - Snaidero 96:83, Hitachi -Knorr 100:86, Ipifim - Scavolini 111:91, Paini - Phonola 101:86, Riunite - Enic-hem 93:89.
LESTVICA
Scavolini 32, Benetton 30, Divarese, Enichem, Philips, Paini in Snaidero 28, Vismara 27, Arimo in Knorr 26, Allibert 22, Riunite, Ipifim in Phonola 18, Hitachi 14, Alno 12.
Nov Američan milanskega Phiiipsa je v svoji prvi tekmi v Italiji dosegel 14 točk in pripomogel k uspehu svojega moštva v Bologni proti Arimu
PRIHODNJE KOLO
Enichem - Ipifim, Hitachi - Riunite, Knorr, Allibert, Philips - Paini, Phonola - Arimo, Scavolini - Divarese, Snaidero - Alno, Vismara - Benetton.
Italijanska A-2 liga
IRGE - SAN BENEDETTO 101:92
(54:45)
IRGE: Coldebella 10, Bechini 7, Mentasti 34, McNealy 13, Poguette 14, Motta 9, Codevilla 8, Capone 6, Giordano, Bozzi, Spagnoli.
SAN BENEDETTO: Gnecchi 14, Vitez 8, Borsi 2, Aleksinas 25, Hordges 23, Bullara 11, Esposito 7, Ardessi 2, Salvadori, Zaban.
IZIDI 24. KOLA
Caripe - Jollycolombani 77:82, Fantoni - Sangiorgese 110:93, Irge - San Benedetto 101:92, Kleenex - Filodoro 85:84, Marr - Neutroroberts 103:94, Sharp - Annabella 97:84, Standa - Bra-ga 97:88, Teorema - Glaxo 91:77.
PRIHODNJE KOLO
Annabella - Caripe, Filodoro - Fantoni, Glaxo - Braga, Jollycolombani -Teorema, Neutroroberts - Kleenex, San Benedetto - Standa, Sangiorgese -Irge, Sharp - Marr.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - FULL MESTRE 84:71
STEFANEL: Procaccini 2, Pilutti 10, Bonino 4, Bianchi 17, Colmani 3, Lokar 14, Cantarello 2, Zarotti 5, Maguolo 19, Sartori 8.
FULL: Biaggi 12, Colombo 4, Zan-grando, Vettorelli, Lanza 9, Dimatore 9, La Torre, Goti 32, Rosi 5, Possemato.
IZIDI 24. KOLA
Benati - Ranger 107:110, Delizia * Coop 91:100, Docksteps - Mar 60:75. Faciba - Sebastiani n.o., Inalca - Co-nad 60:63, Numera - Electrolux 81:75, Ragusa - Racine 72:81, Stefanel - Full 84:71
LESTVICA
Stefanel 38, Coned in Ranger 34, Numera 32, Benati, Racine in Coop 26. Sebastiani, Inalca in Mar 22, Delizia-in Ragusa 20, Docksteps in Full Electrolux 16, Faciba 6.
PRIHODNJE KOLO Benati - Stefanel, Coop - Faciba, EleC' trolux - Inalca, Mar - Ragusa, Numer® - Delizia, Ranger - Docksteps, Rieti ' Coned, Racine - Full.
1. —	1. Egyptian	X
	2. Ettore Mas	1
2. —	1. Deltaplano	X
	2. Fantastic Blue	1
3. —	1. Grano di Valle	X
	2. Feltrinelli	2
4. —	1. Boturn	2
	2. Focante	X
5. —	1. Erbusco	1
	2. Eroico	2
6. —	1. Absence	1
	2. Murer KVOTE	1
12 (46 dobitnikov)	14.183.000 lir		
11 (1.025 dobitnikov)		620.000 lir
10 (10.128 dobitnikov)		60.500 lir
Ascoli - Sampdoria Bologna - Atalanta Como - Lazio Verona - Pescara Milan - Juventus Napoli - Cesena Piša - Lecce Roma - Inter Torino - Fiorentina Cosenza - Avellino Udinese - Cremonese Triestina - Spezia Perugia - Foggia
X
X
1
X
1
1
X
2
1
1
X
1
X
KVOTE
13 (1.437 dobitnikov) 12 (26.294 dobitnikov)
,0SS|S
Prihodnji stolpec Totocalcia (19. 3.): Atalanta - Fiorentina, Cesena - Tol -Juventus - Bologna, Lazio - Napoli, Lecce - Como, Milan - Verona, Pesf -g, Ascoli, Piša - Roma, Sampdoria - Inter, Avellino - Genoa, Barletta - Udi Vis Pesaro - Cagliari, Benevento - Cavese.
V nedeljo v 24. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige v San Donaju
Ponovila se je stara Jadranova hiba
IRAN LOOM SAN DONA’ - JADRAN	78:77 (41:35)
IRAN LOOM SAN DONA': Scocco 1 (1:2), Costantini 4 (2:2), Vicentini 10 (4:5), Zucchi, Momente 17 (7:8), Maltecca 14 (4:5), Orlandi 17 (3:4), Talon, Coppo 2 (2:3), Tubia 13.
JADRAN: Starc 30 (7:9), Persi, Čuk 8 , Manzano 11 (2:3), Corsi, Sosič, Gobbo 9 (3:6), Rauber 4 (2:3), Ban 12 (1:2), Daneu 3 (1:2).
SODNIKA: Rossi in Consolani iz Ancone. PM: San Dona 23:29; Jadran 16:25. ON: San Dona 23; Jadran 29. PON: Ban (40). TRI TOČKE: Tubia 3; Starc 3, Ban 1, Manzano 1. GLEDALCEV: 600.
Klavdij Starc (št. 4) v skoku med domačim srečanjem z Ravenno je bil v nedeljo v San Donaju gotovo najboljši mož na igrišču.	(Foto Magajna)
Nismo se zmotili, ko smo v napovedih zapisali, da bodo jadranovci na gostovanju v San Donaju pred dokaj težko nalogo. Igralci San Donaja se namreč na vse kriplje borijo proti izpadu in samo z dobro igro tako v napadu kot v obrambi bi lahko jadranovci odnesli celo kožo s tega gostovanja.
Naši košarkarji so tokrat povsem izpolnili načrt glede obrambe (domačin ni dosegel 80 točk ...), v napadu pa so bili, razen zares odličnega Klavdija Starca, precej pomanjkljivi (pri metu za dve točki 22:46, za tri točke 5:14). Skoraj katastrofalni so bili pri izgubljenih žogah (17) in sam Marko Ban, najboljši Jadranov košarkar sploh, jih je "izgubil" kar devet.
Kako je to sploh mogoče?
Razlaga je dokaj enostavna, kdor pozna naše fante in njihovo že staro hibo. Ta se je ponovila tudi v nedeljo v San Donaju.
Po začetni "trojki" Klavdija Starca so domačini napravili delno razliko 9:0. Naši so se takoj prebudili in stanje že v 6. min. izenačili na 11:11. Odtlej so jadranovci z odločno obrambo in z razigranim Starcem v napadu povedli celo za 11 točk ( v 13. min. 28:17). Očitno so tedaj naši mislili, da so že obračunali z nasprotnikom. Začeli so igrati lagodno, nepovezano. Skupne igre ni bilo. Rezultat vsega tega je seveda bil,
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 7:10; Čuk 4:10; Manzano 2:5; Gobbo 3:6; Rauber 1:4; Ban 4:8; Daneu 1:3. TRI TOČKE: Starc 3:5; Manzano 1:2; Rauber 0:1; Ban 1:6. SKOKI: Starc 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 12, 3; Manzano 2, 0; Sosič 1, 0; Gobbo 4, 0; Rauber 1, 1; Ban 5, 1; Daneu 1, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 0; Čuk 1, 0; Sosič 0, 2; Gobbo 2, 5; Rauber 1, 0; Ban 9, 2; Daneu 1, 1. ASISTENCE: Starc 1; Sosič 1; Ban 1. BLOKADE: Čuk 1; Gobbo 1.
da so domačini že v 11. min. povedli s 34:33. Naši pa so naprej trmasto vztrajali pri individualnih potezah, v obrambi pa ni bilo zapiranja prostora pod košem in tiste zagrizenosti, ki je potrebna za uspešno preprečevanje meta nasprotnikov. V napadu so jadranovci grešili kot za stavo, saj so od 16. minute do 6 sekund pred koncem polčasa dosegli le dve točki z Manzanom. Na srečo pa, da so tudi domačini v napadu precej grešili, ker nasprotno bi bila razlika večja.
Jadranovci so, žal, s tako igro nadaljevali tudi v drugem polčasu. Stalno so bili v zaostanku (v 32. min. tudi z osmimi točkami 53:61). Vseeno pa so naši 2"02" pred koncem zmanjšali zaostanek na sami dve točki (70:72), tedaj pa sta namerna napaka Bana in nato še njegova slaba podaja izničili vsako upanje za zmago. V končnih potezah srečanja se je izkazal Manzano, ki je z dvema košema in eno trojko držal Jadranovo barko na površju do zadnje sekunde.
Poraz pa je bil, glede na igro naše
ekipe, povsem zaslužen. Razen Klavdija Starca, ki je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec srečanja, Maura Čuka v obrambi (imel je kar 12 obrambnih skokov) in Manzana proti koncu srečanja, so vsi ostali krepko odpovedali.
To pa gotovo ni spodbudno pred prihodnjim nastopom, ko bo v Trst dopotovala Imola, ki se še poteguje za
mesto v končnici prvenstva. Virtus iz Imole je v tem kolu zmagal v gosteh proti Asoli in ima le dve točki manj od jadranovcev.
Sicer pa, kot kaže, je v boju za četrto mesto kar pet moštev. Malaguti, Virtus Padova in Ravenna naj bi si že »rezervirali« prva tri mesta v »play-off«. (B. Lakovič)
Trener domačinov: »Uspeli smo z dobro obrambo«
»Obnovili smo tradicijo: ko namreč igramo z Jadranom, so tekme vedno napete, borbene, izenačene. Tako je bilo tudi tokrat, in zelo smo veseli, da smo lahko premagali svojega že tradicionalnega in kakovstnega tekmeca,« je zadovoljen po nedeljskem zmagovitem srečanju dejal trener San Donaja Michele Burlotto.
»Mislim, da smo si zmago zaslužili predvsem zaradi dobre igre v obrambi, kajti ni lahko pustiti Jadranove igralce pri tako nizkem izidu. Nedvomno je naša zmaga predvsem rezultat odlične obrambe,« je še nadaljeval domači trener. »Osvojili smo predragoceni točki v boju za obstanek v ligi. Tudi v prihodnjih kolih moramo ponoviti enako igro kot proti Jadranu.«
Kaj pa menite o Jadranu?
»O Jadranu imam vedno isto mnenje: to je odlična ekipa, v kateri izstopajo predvsem tri posamezniki - Ban, Starc in Čuk. Ko uspeš vsaj delno onemogočiti te tri igralce, opraviš 'izredno delo. Tokrat pa nam je uspelo zadržati dva
od teh košarkarjev, Bana in Čuka. Moram tudi pristaviti, da sta se Manzano in Gobbo odlično vključila v Jadranovo igro. Predvsem zadovoljen sem za Gobba, ki je naš bivši košarkar in ki dobro igra tudi v drugih sredinah.«
Eden od pomožnih Jadranovih trenerjev - Stojan Kafol je bil po nedeljskem srečanju precej potrt.
»Ponavlja se stara Jadranova pesem. Proti šibkim nasprotnikom navadno slabo igramo. Žal, naši še niso razumeli, da je treba proti vsem igrati maksimalno zbrani. Da so naši popustili, je bilo očitno, ko smo povedli za 11 točk. Tedaj so igralci že mislili, da so zmagali in so povsem popustili. Domačini so z delno razliko 16:2 spet vzpostavili ravnotežje. V drugem polčasu nam je zmanjkalo moči in tako smo izgubili to izredno važno tekmo,« je dejal Kafol.
Najboljši igralec na srečanju Klavdij Starc je dejal: »Zgrešili smo več prostih metov in to nas je na koncu pokopalo. Domačini so odlično branili, sodnika pa nam gotovo nista bila naklonjena.« (bi)
V19. kolu košarkarskega prvenstva D lige
Hud spodrsljaj borovcev
BOR RADENSKA - POM 71:84 (35:32)
BOR RADENSKA: Gulič 16 (3:5), Korošec 23 (3:5), Bajc, Klobas 6, Lauda-no 14 (1:2), Pregare 9 (1:1), Kneipp, Smotlak 2, Guicciardi, Paulina 1 (1:2).
SODNIKA: Scotti (Videm) in De Fabris (Visco). PON: Laudano in Pregare. TRI TOČKE: Gulič 3, Korošec 2, Laudano 1, Pregare 1.
Borovci so v nedeljo v prvenstvu D lige izgubili proti enemu neposrednih tekmecev za izpad v nižjo ligo, proti tr-žiški ekipi POM. Borovcem so bile predvsem usodne zadnje minute prvega polčasa. Gostje so tedaj odločno povedli (od 30:27 na 52:35) in čeprav so naši v drugem polčasu zaigrali bolje, tega zaostanka niso mogli več nadoknaditi. Od naših tokrat ni nihče izstopal; že v prihodnjem kolu čaka borovce verjetno ena odločilnih tekem, srečanje v gosteh proti moštvu Miane. (Š. Pegan)
Na sliki (foto Magajna) trenutek z nedeljskega srečanja.
Promocijsko košarkarsko prvenstvo na Tržaškem
Cicibona zamudila priložnost v gosteh
BARCOLANA - CICIBONA	71:65 (31:35)
CICIBONA: Kovačič 6 (0:1), Peršič 2, Volk 11 (3:4), Pertot 11 (2:4), Smotlak 8 (6:9), Lippolis 4, Jagodic, Gregori 11 (5:6), Š. Semen 8 (2:2), A. Semen 4.
TRI TOČKE: Pertot 1
Cicibonaši so si v gosteh zapravili edinstveno priložnost za zmago proti sicer poletavnemu in zagrizenemu nasprotniku. V delno opravičilo belih, ki so dokaj samozavestno in učinkovito skozi ves prvi polčas napadali široko in agresivno consko obrambo Barcolane, velja pripomniti, da je playmaker Smotlak stopil na igrišče šele po preobratu sredi drugega polčasa, ko so nasprotniki, ki so se poslužili izjemno napadalne cone 1-3-1, prehiteli in se oddaljili od Sancinovih varovancev.
Utrujenost in strah pred zmago sta bili namreč že v prvih minutah drugega polčasa skoraj povsem onemogočili cicibona-šem preudarno vodenje napadov in jim narekovali preuranjeno izpeljavo akcij. Nasprotnik je zmedo izkoristil in povedel za 8 točk. S prihodom Smotlaka na igrišče in posledično spremembo tempa igre, se je ravnovesje sil na igrišču vnovič vzpostavilo.
Sledila je dokaj razburljiva končnica srečanja, katere junak je bil Barcolanin veteran Covi, ki je hladnokrvno in natančno metal z vseh položajev, beli pa so za nameček povsem pozabili, kako se izvaja polaganje na koš. (Pavel Volk)
Turnirja v minibasketu
V obeh srečanjih Poletovci praznih rok
J^RNIR ZINI & ROSENVVASSER
PnTB°SCO B * p°LET 84:46
čer iDLET: Franco 19, Fonda, D. Tau-Ukr!, :.Sosič, E. Taučer 2, Milič 2, I.
Vic 3, Genardi 2, E. Lakovič, letm Z6*° c*°*3ri prvi četrtini, ko so po-(l4, « zaostajali le za dve točki tak0 d S° v drugi visoko izgubili (5:35), Za°stank^e bil° nemo9oče nadoknaditi
terNpiVeč sta v tej tekmi pokazala Pe-biia ranco in Devan Taučer, ki sta tva , }*di najboljša strelca našega moš-" Granier)
p0	TURNIR obersnel
Po,T ' INTER OPICINA 22:35
E. r -V .: Petaros 10, Milič, Brundula, Lak0, °vič. Kalc, Hrovatin, Grilanc, I. rnao w M- Sosič 2, Taučer 2, Štur-jatifjj alalan, Šibelja, B. Sosič, Koc-
USod‘ern srečanju je bila poletovcem so	Prva četrtina (2:11), medtem ko
ton, r AV ostalih treh enakovredni gos-’ 'A. Granier)
Občni zbor TPK Sirena
V soboto je bil v društvenih prostorih občni zbor TPK Sirena, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva. Več o tem občnem zboru v eni naših prihodnjih številk. Na sliki (foto Magajna) pa predsednik društva Edi Filipčič med svojim posegom.
PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da danes, 14. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 14. t. m., ob 20. uri na stadionu 1. maj v Trstu seja odbojkarske komisije.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 19. t. m., ob priliki zimskih športnih iger smučarski izlet na Zoncolan. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200236 - Bruno Škerk.
SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi vse člane na izlet in tekmo, ki bo v nedeljo, 19. marca, na Zoncola-nu (22. zimske športne igre). Vse informacije na sedežu kluba ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure.
TPK SIRENA
sklicuje sestanek vseh interesentov za športni ribolov. Srečanje bo na sedežu kluba v petek, 24. t. m., ob 20. uri.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
| košarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 24. KOLA
Čampi Bis - Castelfranco	92:73
Montebeiluna - Castel S.P.	108:85
Virtus Pd - Dueville	75:77
Stefanel - Faenza	93:83
Asola - Imola	93:98
San Dona - JADRAN	78:77
Ravenna - Oderzo	108:94
Malaguti - Petrarca	115:94
LESTVICA
Malaguti
Virtus Pd
Ravenna
JADRAN
Faenza
Oderzo
Imola
Castel S.P.
Montebeiluna
Dueville
Petrarca
Čampi Bis
Asola
San Dona
Castellfranco
Stefanel
24 18 6 2225:2057 36 24 17 7 2029:1904 34 24 16 8 2170:1967 32 24 14 10 2133:2056 28 24 13 11 1963:1920 26 24 13 11 1855:1856 26 24 13 11 2100:2155 26 24 13 11 1943:2019 26 24 12 12 2099:2060 24 24 11 13 1829:1939 22 24 10 14 2101:2085 20 24 10 14 2151:2173 20 24 10 14 2089:2149 20 24 10 14 1797:1929 20 24 7 17 1744:1756 14 24 5 19 1901:2104 10
PRIHODNJE KOLO Castelfranco - Asola, Petrarca -Čampi Bis, JADRAN - Imola, Dueville - Montebeiluna, Stefanel - Ravenna, Castel S.P. - San Dona, Oderzo -Malaguti, Faenza - Virtus Pd.
JADRANOVI STRELCI Ban 520, Čuk 334, Starc 309, Daneu 234, Gobbo 227, Rauber 217, Manzano 181, Sosič 77, Persi 14, Corsi 5, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 19. KOLA
Bor Radenska - POM Tržič	71:48
Tecnoluce - Miane	89:79
Latisana - Roncade	63:68
Mogliano - Amici PN	71:65
Arte - Ormelle	83:85
Ponte di Piave - Autosandra	79:83
Soteco - Inter 1904	100:75
LESTVICA			
Amici PN	19 17 2		1676:1479 34
Soteco	19 16 3		1616:1412 32
Roncade	19 16 3		1594:1394 32
Mogliano	19 15 4		1632:1453 30
Tecnoluce	19	9 10	1489:1403 18
Autosandra	19	9 10	1550:1566 18
Arte Gorica	19	9 10	1499:1544 18
Latisana	19	8 11	1489:1490 16
Ponte di Piave	19	8 11	1513:1530 16
POM Tržič	19	6 13	1562:1524 12
Bor Radenska	19	6 13	1552:1596 12
Ormelle	19	6 13	1374:1502 12
Miane	19	6 14	1531:1598 10
Inter 1904	19	3 16	1442:1623 6
PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 3.) Miane - Bor Radenska; Tecnoluce -Mogliano; POM - Ormelle; Roncade - Arte Gorica; Autosandra - Latisana; Amici PN - Soteco; Inter 1904 -Ponte di Piave.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
IZIDI 14. KOLA
Petrolifera - Alba Libertas - Ardita Senators - Edera Staranzano - Dom Simek Ronchi - Ist. Manzoni Corridoni - Grado ZAOSTALO SREČANJE Senators - Ronchi
LESTVICA
Ardita	13 12		1	1125:986 24
Alba	14 11		3	1209:1026 22
Corridoni	14 10		4	1090:1031 20
Petrolifera	12	8	4	925:878 16
Staranzano	13	8	5	1044:1006 16
Grado	14	6	8	1062:1062 12
Edera	14	6	8	1043:1063 12
Ist. Manzoni	14	6	8	989:1046 12
Ronchi	14	5	9	1127:1199 10
Senators	14	5	9	1060:1145 10
Dom G. Simek	14	3 11		1100:1190 6
Libertas	14	2 12		1086:1213 4
PRIHODNJE KOLO (18. IN 19.3.) Alba - Ronchi, Grado - Staranzano, Ist. Manzoni - Libertas, Petrolifera -Senators, Ardita - Dom Gometal Simek (18.3. ob 18. uri v telovadnici Stella Mattutina), Edera - Corridoni.
74:70
76:98
82:90
87:77
71:65
65:82
98:101
Na Tržaškem
IZIDI 17. KOLA
Kontovel ES - Breg Adriath. 93:85 Barcolana - Cicibona	71:65
Alabarda - Scoglietto	74:77
Libertas - Intermuggia	72:85
Motonavale - Ferroviario	87:69
CUS Trst - CGI Milje	54:90
LESTVICA				
Scoglietto	17 14		3	1378:1215 28
CGI Milje	17 14		3	1459:1273 28
Intermuggia	17 13		4	1483:1336 26
Kontovel ES	17 10		7	1438:1360 20
Barcolana	17	9	8	1388:1361 18
Alabarda	16	8	8	1332:1283 16
Motonavale	15	8	7	1032:1027 16
Ferroviario	16	7	9	1276:1349 14
Libertas	15	5 10		1185:1284 10
Cicibona	16	5 11		1243:1326 10
Breg Adriath.	16	4 12		1186:1248 8
CUS Trst	17	1 16		1197:1426 2
PRIHODNJE KOLO (18. in 19. 3) Cicibona - Motonavale; Breg Adriat-herm - Libertas; CUS Trst - Kontovel Electronic Shop; Ferroviario - Alabarda; Scoglietto - Barcolana; Intermuggia - CGI Milje.
V1. nogometni AL (skupina B)
Položaj Primorja zaskrbljuje
V 23. kolu 2. amaterske lige (skupina E)
Nezaslužen poraz Vesne
GRADESE - PRIMORJE 3:0 (3:0)
STRELCA: M. Pinatti v 13' in 20', Grigolon v 44' (11-metrovka)
PRIMORJE: Negrini, Antoni, Rojaz, Cavalli, Barbieri, Pipan, Livan, Umek, Saraullo (v 80' Štoka), Olivo, Sullini (v 46' Pascon).
S tem porazom Prosečani nadaljujejo negativno serijo, saj so v zadnjih sedmih srečanjih osvojili le točko. Medtem ko se je pred dvema mesecema, ob koncu prve polovice prvenstva, položaj na lestvici zdel še kar dober, je sedanje stanje zelo zaskrbljujoče. To nedeljo zaradi poškodbe in izključitve niso nastopili Crevatin, Manzini, Milani in Zurini, vendar proseška enajsterica že od začetka prvenstva še ni bila v popolni postavi.
Tekma z Gradesejem je zaključila vrsto zaporednih srečanj proti najboljšim moštvom prvenstva, v katerih rde-če-rumeni niso iztržili niti točke. Domačini so bili boljši, tako da so si zmago zagotovili že v prvem polčasu. S telesno zelo močnimi in hitrimi igralci so spravljali v težave precej počasne
Prosečane. Gradese je začel napadati že od vsega začetka. Prvi gol je padel po prostem strelu, ko se je žoga od živega zidu odbila proti vratom. Negrini je sicer posegel, vendar je usnje spretni napadalec brez težav z udarcem z glavo poslal v mrežo. Prav tako z udarcem z glavo je dosegel tudi drugi zadetek, in sicer po lepi akciji in podaji požrtvovalnega veznega igralca Cicogne. Domačini so še nadaljevali z ofenzivno igro, a niso bili več natančni. V zadnji minuti prvega polčasa pa je sodnik dosodil 11-metrovko, potem ko se je Rojaz v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. Naj strožjo kazen je izvedel Rigolon.
V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. Prosečani so nasprotniku dopustili, da je uveljavil svojo igro, in še dobro, da je Pipan nekajkrat uspešno zaustavil prodore hitrih napadalcev. Pri Primorju je edino res ugodno priložnost imel Antoni malo pred končnim žvižgom, vendar je z ugodnega položaja streljal visoko nad prečko. (Š. M.)
VESNA - STARANZANO	0:1 (0:1)
STRELEC: Falzari v 20'
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Candotti, Picchierri, Petagna (v 80' Caniglia), Kostnapfel, Nal-di, Švab.
Križani si poraza gotovo niso zaslužili, saj so vsaj 80 minut oblegali nasprotna vrata, Staranzano pa je prišel v Križ po točko, a odnesel je obe. Igra se je vseskozi odvijala enosmerno. Domačini so bili v ospredju in so se že v uvodnih minutah približali zadetku, vendar je nasprotni branilec žogo v zadnjem trenutku odbil v kot. Plavi so v prvem polčasu imeli še vsaj tri priložnosti, poleg tega so večkrat spravili v težave vratarja z lepimi zaključki od daleč. Gostov pa v napadu praktično ni bilo, saj se jim vsak poskus izjalovil, a do zadetka so prišli s prostim strelom z razdalje kakih 30 metrov: udarec je bil močan, vratar Savarin je žogo odbil, vendar je do nje prišel nasprotnik in jo preusmeril v mrežo. Dotlej in zatem do konca srečanja so bili plavi vseskozi v napadu, zato je bila morda kriška obramba, ki je bila prej in potem praktično brez dela, v tistem trenutku
nekoliko nezbrana, tako da je prisebnejši napadalec daroval svoji ekipi obe točki.
Ni treba posebej poudarjati, da so domačini dobesedno stisnili goste pred njihova vrata, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Vesni tokrat ni kaj očitati, saj se je res potrudila in imela veliko priložnosti, morda pa gre iskati vzrok za negativen izid v preveliki želji po zadetku, kar je plave sililo na nasprotno polovico igrišča. Teren v Križu pa je zelo majhen, zato se je pred nasprotnimi vrati gnetlo preveč igralcev. Staranzano je zlasti v vsem drugem polčasu poleg napada izgubil še sredino, tako da so Križani igrali pred njegovim kazenskim prostorim in so vsako žogo streljali, kamor se je pač dalo. V takih pogojih je bilo nemogoče igrati. Križani bi morda uspeli samo tako, da bi se nekoliko potegnili nazaj in počakali, da se gostje odprejo. Staranzano je imel od prve do zadnje minute kot cilj zavlačevanje igre, in tekma se je tako nezadržno bližala koncu in naposled pustila Križanom in njihovim zvestim navijačem veliko grenkobe.
(A. Kostnapfel)
V 2. amaterski ligi (skupina F)
Juventina bi si zaslužila več
V 23. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina D)
Kras se ne more preveč veseliti
VILLANOVA - JUVENTINA	1:1 (0:0)
STRELEC za Juventino: Furlan
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Scermino, Krpan, Bastiani, Furlan, Molinari, Tabaj, Cingerli, Tesolin.
Zdesetkana Juventina bi si v Villanovi zaslužila več, kot je na koncu dejansko požela. Grionovi varovanci (bili so precej okrnjeni v obrambi, kjer sta manjkala Trevisan in Paziente), so se zelo slabo znašli na majhnem igrišču in proti nasprotniku, katerega prvenstvena skrb je bila onemogočiti Standrežcem pot do vratarja.
V	prvem polčasu je domačim ta taktika dobro uspevala tudi zaradi težav, ki so jih imeli Štandrežci pri vodenju žoge, saj je bilo igrišče v Villanovi prej podobno njivi kot pa nogometnemu pravokotniku. Zaradi vsega tega in pa težav, do katerih je občasno prihajalo v obrambi, kjer sta Scermino in Bastiani s težavo opravljala vlogi, ki nista njuni, je Juventina imela malo priložnosti za gol, domačini pa nobene.
V	nadaljevanju so Štandrežci sicer pokazali večjo napadalnost, a na žalost so v eni redkih napadalnih akcij Villa-nove prejeli gol. Odtlej je Juventina igrala precej bolje in kaj kmalu tudi izenačila s Furlanom. Vsa nadaljna prizadevanja, da bi tudi povedla, se niso uresničila, saj ji je manjkalo zadostne zbranosti pri zaključevanju akcij. Poleg tega pa je zadnji del tekme ostala v desetih zaradi izključitve Tesolina.
(Rudi Pavšič)
KRAS - POCENIA	2:2 (1:1)
STRELCI: Fonda v 8’ in v 70', Trevisani v 30' (11-metrovka), Pestrin v 65’
KRAS: Messina, Fonda, Furlani, Rotta, D. Škabar, M. Zini, Alan Škabar, Guidetti, Redivo, Granata, Fabris.
V srečanju, ki je bilo skorajda odločilno za usodo Krasove enajsterice, so Ivančičev! varovanci dosegli le točko v spopadu s Pocenio, ki je s Krasom delila predzadnje mesto na lestvici. S tem rezultatom so se okoristili le gostje, ki so v prvem delu prvenstva premagali krasovce kar s 3:1 in v primeru, da se bosta enajsterici na koncu znašli na enem izmed zadnjih treh mest z enakim številom točk, bo v nižjo ligo romal Kras.
Po začetnih 15 minutah je zgledalo, da bodo domačini zlahka obračunali z zbeganimi gosti, saj so v tem delu tekme predvajali izredno učinkovit nogomet in si poleg zadetka, ki ga je Fonda dosegel v 8. minuti, ustvarili še vsaj tri stoodstotne priložnosti. Najprej je popolnoma prosti Škabar z glavo neverjetno zgrešil vrata, še prej pa je Fonda ob robu 16-metrškega prostora prenagljeno streljal in povrhu še mimo gola. Nato se je spet lepa priložnost ponudila Škabarju, tokrat pa se je proslavil nasprotnikov vratar, ki je njegov strel z glavo z akrobatskim posegom preusmeril v kot.
Kraševcem je v 30. min. prekrižal račune izredno negotovi sodnik, ki je zaradi dvomljivega prekrška
v skrajnem kotu kazenskega prostora dosodil najstrožjo kazen, ki so jo gostje s Trevisanom tudi izkoristili. Mnogo hujši prekršek je bil storjen 10 minut kasneje nad Fondo, prav v neposredni bližini vrat, a sodnik se je za vse to požvižgal in pustil, da se igra nadaljuje. Drugi polčas je bil izredno slab in dolgočasen, navijače sta postavila na noge le oba zadetka. Najprej je Pestrin izkoristil grobo napako Marka Zinija, končni rezultat pa je postavil Fonda, ki je brez težav spravil žoge v mrežo, potem ko se je le-ta izmuznila nasprotnikovemu vratarju iz rok. (Z. S.)
Na sliki: Darko Škabar.
V 3. AL se naše enajsterice kar dobro držijo
SKUPINA I
SOVODNJE - AZZURRA 3:0 (1:0)
STRELCE Aleš Fajt (v 38'), Marko Fajt (v 60’), Čevdek (v 75').
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomšič, A. Fajt, Devetak, Mrak, Ac-concia, M. Fajt, Peric (v 70' Braini), Bi-ciatto, Čevdek.
Sovodnje so v nedeljo povsem zasluženo visoko premagale solidno Az-zurro. Prijetno pomladansko popoldne so občutili vsi igralci, ki niso prikazali tako borbene in požrtvovalne igre, kot smo je bili sicer vajeni. Kljub temu pa so domačini le povedli proti koncu prvega polčasa, ko je žoga po močnem prostem strelu Aleša Fajta v sodelovanju z nasprotnikovim branilcem zatresla mrežo Azzurre.
V	drugem polčasu smo bili priča terenski premoči domačinov, ki so v 60. minuti po zaslugi Marka Fajta dosegli drugi zadetek, končni izid pa je 15 minut pred koncem zapečatilo levo krilo Čevdek. Sovodenjci so zaključili srečanje le v desetih, saj je sodnik proti koncu tekme izključil branilca Hmeljaka. S to zmago so Sovodenjci utrdili deveto mesto na skupni lestvici.
SKUPINA L
ZARJA - ROMANA	2:1 (0:0)
ZARJA: Sardi, Gregorič, Grgič, Samec, Fonda, Žagar, R. Kalc (v 79' Franco), Zagaria, Zeugna, Antonič, Piscianz (12 Racman, 14 Jerman.
STRELCA za Zarjo: Zagaria v 58', Piscianz v 66'
Verjetno se je bioritem igralcev Zarje dotaknil skrajno negativne meje. Bazovci že nekaj let niso pokazali tako slabe igre kot na nedeljski tekmi. Res je, da so manjkali nekateri ključni igralci, res je tudi, da so nekateri poškodovani, toda predstavljali smo si, da bi morali prvi na lestvici, če hočejo to mesto obdržati, veliko več pokazati. Zarjani pa niso pešali le glede igre ampak tudi borbenosti, tako da so številni navijači precej zaskrbljeno sledili klavrnim poskusom svojih ljubljencev. O prvem polčasu ni kaj povedati, saj so se akcije odvijale povsem po polževo. Edini dve priložnosti sta se ponudili gostom, ko so najprej zadeli vratnico, nato pa je moral Šardi odbiti v kot nevaren strel napadalca gostov.
V	drugem polčasu se je odnos Zarje do igre nekoliko spremenil. Takoj si je ustvarila nekaj lepih priložnosti in končno tudi povedla s prostim strelom Zagarie. Gol je Bazovcem dal še večjega poleta, tako da so čez nekaj mi-
nut podvojili. Zatem je ritem igre nekoliko padel, tako da je vse izgledalo, da se bo tekma končala s čisto zmago Zarje. Toda gostje so nepričakovano zmanjšali zaostanek v 81. minuti in bi si ob koncu tudi zaslužili vsaj točko.
(Big)
J. AURISINA - GAJA	1:2 (0:2)
STRELCA za Gajo: Aleksander Kalc v 5', Vengust v 35'
GAJA: Zemanek, Stranščak, W. Kalc, Šuc, Alfieri (v 52' Girardi), Balla-rin, Vengust, A. Kalc, Bortolotti, Calli-garis, Neppi (v 87'M. Grgič)
Za zmago so se gajevci zelo namučili. Sam začetek tekme je bil za zeleno-rumene sicer nadvse obetaven. Z lepim in efektnim kombiniranjem so prišli do nasprotnikovega kazenskega prostora in že v 5. minuti je A. Kalc prisebno izkoristil ugodno priložnost ter zatresel mrežo. Poletavost gajev-cev je nenehno rastla in dosegla višek v 35. minuti, ko je Vengust s krasnim strelom podvojil. Gostitelji so medtem
Skupina I
IZIDI 22. KOLA
A.S. Anna - Poggio	0:2
Aiello - Visco	2:0
Brazzanese - Torre Tap.	0:3
Fossalon - S. Lorenzo	0:1
Medea - Sagrado	2:2
Moraro - Pro Farra	2:1
SOVODNJE - Azzurra	3:0
Moraro	LESTVICA 22 15	6			1	56:12 36
Torre Tap.	22	15	5	2	44:13 35
Pro Farra	22	16	3	3	43:14 35
Poggio	22	13	4	5	41:20 30
A.S. Anna	22	11	6	5	42:26 28
S. Lorenzo	22	10	5	7	29:22 25
Medea	22	8	7	7	22:21 23
Fossalon	22	8	6	8	31:30 22
SOVODNJE	22	6	6	10	24:28 18
Aiello	22	5	7	10	19:26 17
Azzurra	22	4	6	12	11:30 14
Sagrado	22	4	4	14	21:47 12
Visco	22	2	5	15	11:45 9
Brazzanese	22	1	2	19	22:82 4
PRIHODNJE KOLO Azzurra - Brazzanese, Poggio - SOVODNJE, Pro Farra - Fossalon, S. Lorenzo - Medea, Sagrado - Aiello, Torre Tap. - Moraro, Visco - A.S. Anna.
dvakrat ogrozili Zemanekova vrata, ki pa so ostala nedotaknjena zaradi izjemnih^ posegov zadnjega Gajinega moža. Že v drugi minuti drugega polčasa bi gajevci lahko zaokrožili rezultat, ko jim je sodnik (prvič v letošnjem prvenstvu) dosodil 11-metrovko, ki pa jo je Neppi nerodno zastreljal. Tu je prišlo do preobrata, gostitelji so uredili svoje vrste, razbili dotlej solidno Gajino obrambo, znižali rezultat po naj strožji kazni in bili na tem, da skoraj izenačijo. Na srečo pa so se Gajini igralci toliko zbrali in iztisnili zadnje moči, da so zasluženo odšli kot zmagovalci z nabrežinskega pravokotnika. Zmaga bo po znanih pripetljajih z ne-odigrano zaostalo tekmo z Bregom brez dvoma vlila samozavesti in poguma pred nadaljnjimi nastopi. (A. R.)
HERMADA - BREG	0:0
BREG: Suraci, Pečar, Pavletič, Slavec, D'Agostino, Prašel, Corbatti, Ole-nik, La Calamita, Švara, Celin (M. Tamaro). <,
Skupina L
IZIDI 20. KOLA
Begliano - Aurisina	1:4
Hermada - BREG	0:0
J. Aurisina - GAJA	1:2
SanVAndrea - MLADOST	1:1
Vermegliano - Isonzo	1:1
ZARJA - Romana	2:1
Počitek: PRIMOREC LESTVICA
LESTVICA
ZARJA	19	11	6	2	25:14 28
PRIMOREC	19	9	8	2	35:17 26
Aurisina	19	11	4	4	30:18 26
GAJA	19	7	9	3	16:11 23-
Isonzo	20	8	7	5	25:20 23
Begliano	20	8	6	6	17:22 22
Vermegliano	19	5	10	4	14:12 20
SanVAndrea	19	4	9	6	20:22 17
MLADOST	20	6	5	9	20:27 17
J. Aurisina	18	3	8	7	13:17 14
BREG	18	4	4 10		15:21 12
Hermada	19	3	5 11		9:27 11
Romana	19	2	5 12		13:24 9
PRIHODNJE KOLO Aurisina - ZARJA, BREG - Begliano, GAJA - SanVAndrea, Isonzo - J. Aurisina, PRIMOREC - Hermada, Romana - Vermegliano , počitek: MLADOST.
Na novem igrišču v Vižovljah smo v nedeljo prisostovali grdi tekmi, ki se je zaključila s še kar pravično delitvijo točk. Najprej je treba povedati, da je vodstvo Brega med tednom odslovilo trenerja Primija in ga zamenjalo s trenerjem Collonecchia, ki trenira tudi ekipo under 18. Novi trener ni bistveno spremenil igre, pač pa je ekipo nekoliko pomladil.
O tekmi ni kaj dosti povedati. Moštvi sta si bili enakovredni, predvsem v prvem polčasu, medtem ko so v drugem Brežani imeli rahlo terensko premoč. Najnevarnejše akcije so izpeljali gostje, a nevaren strel Corbattija je nasprotnikov branilec odbil pred vrati, medtem ko je La Calamita, po podaji Švare in potem ko je preigral tudi vratarja, zadel prečko. Oboji so igrali preveč zmedeno, podaje so bile večkrat netočne, tako da je remi najprimernejši rezultat. (E. B.)
S. ANDREA - MLADOST 1:1 (1:0)
STRELEC za Mladost: Sambo.
MLADOST: Zanier, Gergolet (v 70' Sambo), Zavadlav, Devetak, L. Frando-lič (v 87' G. Ferfolja), D. Frandolič, A. Kobal, Argentin, E. Kobal, K. Ferfolja, H. Kobal.
Mladost je stopila na igrišče z namenom, da nasprotniku odnese vsaj točko. Barbanovi varovanci so dokazali, da so trenutno v dobri formi, saj so si ustvarili več priložnosti za gol kot domačini. Najprej je Hilarij Kobal v 11. minuti streljal v nasprotnikova vrata, a njegov nekoliko prešibak strel je vratar z lahkoto ubranil. Dve minu-tu kasneje je Argentin po podaji Edija Kobala za las poslal žogo z glavo čez prečko. Prvi gol so domačini dosegli v 25. minuti, ko so doberdobski nogometaši bili prepričani, da je nasprotnik v nedovoljenem položaju. Sodnik pa očitno ni bil istega mnenja in tako je nasprotnikov napadalec zlahka ukanil Zanj era. Do konca prvega polčasa smo bili priča nezanimivi igri brez pravih priložnosti.
V drugem polčasu so gostje vseskozi napadali, čvrsta obramba domačinov pa ni dopustila Doberdobcem, da bi prišli nasprotniku do živega. V 75. minuti so domačini za las zgrešil drugi zadetek iz protinapada, saj je tokrat žoga zadela prečko. Doberdobci so končno le izenačili, in sicer v 89. minuti, ko je Sambo, ki je vstopil namesto Gergoleta, iz kota poslal žogo naravnost v nasprotnikova vrata.
(Igor Lakovič)
3. AMATERSKA LIGA
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 23. KOLA
Palmanova - Codroipo	2:0
Gradese - PRIMORJE	3:0
Ronchi - Azzanese	2:1
Spal - Sangiorgina	1:0
San Canzian - Tamai	0:1
Costalunga - Torviscosa	0:0
Portuale - Cervignano	0:0
Porcia - Lignano	2:0
LESTVICA
Palmanova	23	14	7	2	28:10 35
Tamai	23	12	9	2	30:14 33
Gradese	23	14	5	4	42:20 33
Codroipo	23	11	6	6	23:15 28
Sangiorgina	23	9	9	5	27:21 27
Ronchi	23	10	6	7	25:18 26
Torviscosa	23	9	5	9	25:30 23
San Canzian	22	8	6	8	26:25 22
Costalunga	23	8	6	9	26:17 22
Cervignano	23	5	10	8	23:26 20
Porcia	23	8	4	11	20:26 20
Azzanese	23	4	11	8	25:27 18
Spal	23	6	6	11	15:29 18
PRIMORJE	23	6	5	12	21:35 17
Portuale	23	4	9	10	15:22 17
Lignano	22	2	2	18	8:42 6
PRIHODNJE KOLO Cervignano - San Canzian, Sangiorgina - Azzanese, Palmanova - Gradese, PRIMORJE - Portuale, Codroipo -Costalunga, Lignano - Ronchi, Tamai - Spal, Torviscosa - Porcia.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina D
IZIDI 23. KOLA
Mortegliano - Maranese	0:0
KRAS - Pocenia	2:2
Indipendente - Zaule	0:0
Rivignano - Latisana	2:0
Bertiolo - Gonars	0:0
Varmo - Olimpia	0:0
San Marco - Morsano	2:1
Castionese - Flambro	3:1
LESTVICA
LESTVICA
Varmo	23	12	7	4	32:15 31
Maranese	23	8	13	2	18:9 29
Gonars	23	11	6	6	35:25 28
San Marco	23	11	6	6	20:14 28
Rivignano	23	9	8	6	33:22 26
Mortegliano	23	8	9	6	31:28 25
Castionese	23	7	11	5	31:25 25
Flambro	23	7	10	6	21:17 24
Olimpia	23	9	6	8	26:31 24
Latisana	23	5	13	5	22:20 23
Indipendente	23	6	11	6	24:23 23
Zaule	23	8	4	11	21:28 20
Bertiolo	23	4	12	7	15:20 20
Pocenia	23	5	9	9	31:39 19
KRAS	23	4	11	8	20:27 19
Morsano	23	1	2	20	14:48 4
PRIHODNJE KOLO Morsano - Bertiolo, Latisana - Zaule, Mortegliano - KRAS, Pocenia - San Marco, Maranese - Varmo, Flambro - Indipendente, Gonars - Rivignano, Olimpia - Castionese.
Skupina E
IZIDI 23. KOLA
Porpetto - C.G.S.	0:0
Ruda - Fiumicello	3:0
Opicina - Santamaria	1:1
Paviese - San Vito	1:2
Turriaco - Aguileia	2:2
Fincantieri - Pieris	1:1
Architrave - Muggesana	0:2
VESNA - Staranzano	0:1
LESTVICA
LESTVICA
Fiumicello	23	13	7	3	43:19 33
Ruda	23	13	6	4	31:12 32
VESNA	23	12	8	3	29:15 31
Santamaria	23	11	8	4	29:21 30
Muggesana	23	10	7	6	30:23 27
Pieris	23	9	6	8	21:24 24
Staranzano	23	7	10	6	27:26 24
Porpetto	23	7	9	7	31:19 23
Aguileia	23	6	10	7	28:32 22
Paviese	23	7	7	9	22:27 21
C.G.S.	23	4	13	6	24:30 21
San Vito	23	4	10	9	23:25 18
Fincantieri	23	4	9	10	18:38 17
Turriaco	23	3	11	9	26:35 1?
Architrave	23	3	10	10	21:35 16
Opicina	23	4	4	15	15.37 12
PRIHODNJE KOLO Muggesana - Isonzo, San Vito - Santamaria, Porpetto - Ruda, Fiumicello - Architrave, C.G.S. - Fincantieri. Staranzano - Opicina, Aguileia - Pa" viese, Pieris - VESNA.
Skupina F
IZIDI 23. KOLA Capriva - Mariano Fogliano - Čampi Elisi Giarizzole - Mossa Medeuzza - E. Adriat. Pro Romans - Natisone S. Luigi - Villesse S. Nazario - Piedimonte Villanova - JUVENTINA
LESTVICA
JUVENTINA	23	10	9	4
S. Nazario	23	10	9	4
Natisone	23	8	11	4
Fogliano	23	7	13	3
Pro Romans	23	10	6	7
Piedimonte	23	8	10	5
Mariano	23	7	10	6
E. Adriat.	23	7	9	7
Villanova	23	6	11	6
Villesse	23	7	7	9
Mossa	23	5	10	8
S. Luigi	23	6	8	9
Capriva	23	5	10	8
Giarizzole	23	5	10	8
Čampi Elisi	23	4	9	10
Medeuzza	23	3	10	10
0:2
0:0
1:0
1:1
1:1
1:1
1:1
1:1
25:14 29 27:18 29 24:1? 2?
Sij s
16:15 24 19:17 23 21:20 23 21:22 21 15:15 2
0
B*
PRIHODNJE KOLO	.	.
Čampi Elisi - S. Nazario, E.	sa
Capriva, JUVENTINA - S. Luigi. "* ie. - Mariano, Natisone - Giarizzole. „ dimonte - Pro Romans, ViHan Fogliano, Villesse - Medeuzza.
V deželnih ligah
Usoden obračun
Še eno dokaj uspešno kolo za naše šesterke v deželnih ligah in zdaj jih je že nekaj. Beležimo namreč pet zmag v sedmih tekmah, kar potrjuje splošno usmeritev, da je letošnja sezona vse prej kot povprečna.
V	moški C-2 ligi je položaj Bora Cunje Avtoprevoz nespremenjen. Možnosti borovcev v boju za napredovanje so odvisne od izidov, ki jih dosega vodilni par, ta pa igra s polno paro. Vse bolje se razpleta za združeno ekipo Meblo Imsa, ki je v Turjaku osvojila novi pomembni točki v boju za obstanek. Še nekaj uspehov pa bo cilj dosežen, saj marsikateri nasprotnik popušča.
Najbolj zanimivo je v ženski C-2 ligi, kjer je boj za napredovanje izenačen in bo verjetno še dolgo trajal. Lep korak na poti k osvojitvi končnega drugega mesta (prvo zdaj zgleda že oddano Cordenosnu, ki je prepričljivo zmagal v Felettu Umber-tu) bi lahko slogašice opravile v soboto, ko bodo gostile Kennedy, ki so ga premagale že v gosteh. Če bo šlo vse po načrtih, bi se vzhodnokraške odbojkarice lahko po prihodnjem kolu spet znašle same na drugem mestu. Agorest tudi ne pozna zastojev in se vztrajno vzpenja na lestvici. Že je dohitel vse manj učinkoviti Juniors in zdaj zasleduje Torriano. Miogoče je do konca sezone dosegljiv še kak član vodilne peterice; če bo popustil.
Sočani so v Trstu proti San Sergiu (ki ga je v tem obdobju označevala vrsta šestih zaporednih porazov) zamudili lepo priložnsot, da bi osovjili svojo četrto zmago, a na dnu k sreči ni prišlo do sprememb. Glede na izide v C-l ligi postaja vse bolj realna možnost, da bo iz D lige izpadla ena ekipa manj (se pravi »samo« tri), tako da Sočani ne smejo popustiti.
V	ženski D ligi se nadaljuje zmagovita pot sokolovk. Cecchini jim ni bil dorasel. Nabrežinke tako zlahka zmagujejo, da morajo v preostalih tekmah paziti, da ne bodo popustile na zbranost. Predčasno proslavljati napredovanja ni priporočljivo, saj vse kaže, da bo za to dovolj časa še krepko pred iztekom sezone.
Nepričakovano pa se je razvnel boj za obstanek v ligi in sicer po *krivdi« Fincantierija, ki je začel zmagovati kot za stavo. Uspeh Trži-čank v Rivignanu je naravnost pre-senetljiv, toda le do določene mere, če vemo, da je vodstvo v ekipo Vpoklicalo nekaj starejših igralk, da bi si zagotovilo obstanek. Toda, če bo članska ekipa v C-l ligi izpadla, bodo vsi ti napori zaman (dveh ekip v deželnih ligah po pravilniku ni namreč mogoče imeti). Kakorkoli že, bolje je, da se Brežanke in Kontovel-ko sprijaznijo s tem, da je treba »iz Yprnostnih razlogov« vendarle osvo-bti še kako točko.
V rokometni C ligi
Kras Trimac brez podviga
£Uarto d aljino -
TRIMAC	17:13 (9:8)
KRAS: Klinc, Glavina, Milič, Raseni ^ Gruden 1, Sardoč 7, Kozlovič 3, £ei Grilanc, VVeissenegger 1. Krašovcem n- USpej podvig v Quar-ek■ ^tinu, kjer so naleteli na solidno ki a?'. 0£lločeno, da nadoknadi točke, Rh je dosedaj zapravila. valraSOVemu Porazu sta tokrat botro-q 1 Poškodbi VVeisseneggerja in rati Da' še zdaleč nista mogla zaig-je •fhtak° kot zmoreta. Medtem ko se se ■ ttornas poškodoval že na treningu, 6 tvo udaril med tekmo, proti kon-dUjt^vega polčasa, ko so krasovci vo-
grs
P°st ^ zact°stnega učinka bekov so v j, ti krasovci mnogo manj nevarni rr^du, nekaj nesporazumov med činom pralci pa je omogočilo doma-tokci ' so prešli v vodstvo. Krasovi pre; tttmaši so se kljub temu borili na-Vse d ak0 da Je bil izid tekme negotov iua k° Zabnjih minut, ko so v razmero-rednBrat*cem času dobili kar tri zapo-v 5g 9°le (od 14:13 v 55. min. do 17:13 visok ^tn.) in tako utrpeli nezasluženo P°raz. (Pjotr)
V
F'nal
eunder18 v Repnu
v lepenski občinski telovadnici bo fina[aetj° prvi krog tekem deželnega Urrdgj. v ženski odbojkarski kategoriji bdele* !8' Letos se tega finala ne bo Za lju^:a nobena slovenska ekipa, a je
bost . rtelj e odbojke vendarle prilož-b°ijje a si ogledajo, kako igrajo naj-žele ptbtndinske šesterke iz naše de-giria _ ?. inalni spored: 16.00 Sangior-ors p viUacher Bier Tržič; sledi Juni-
3	_ rA\/f A	_ 1 :U
°' tn6s, arsa - OMA Trst. Finali za 1. ih bo v n 0 bosta prihodnjo nedeljo, ved-
ePnu.
Po ugodnem razpletu izidov v minulem kolu
Za Olvmpio le korak do cilja
Moška C1-liga
Izidi 18. kola
01ympia Gorica - Pallavolo San Giustina 3:2 (15:5, 15:13, 7:15, 8:15, 15:13), Volley Badia - Pallavolo Bas-sano 3:1 (15:8, 15:12, 1:15, 15:8), Anchor Fix Vivil - Petrarca Padova 1:3 (11:15, 15:6, 11:15, 3:15), Nuova Gens Noven-ta - Flebus Povoletto 2:3 (15:12, 8:15, 12:15, 15:10, 13:15), Cessalto CUS Trst 1:3 (15:10, 6:15, 9:15, 13:15). (Ferroallu-minio iz Trsta ni igral).
LESTVICA
Povoletto	17	15	2	49:16	30
CUS Trst	16	14	2	45:18	28
Ferroall. TS	16	13	3	41:20	26
Nova Gens.	16	9	7	36:24	18
Cessalto	17	9	8	36:32	18
Petrarca PD	16	7	9	28:35	14
01ympia GO	16	6	10	24:39	12
S. Giustina	17	5	'12	28:40	10
Bassano	17	5	12	25:41	10
Vivil	16	4	12	15:38	8
Volley Badia	16	3	13	18:42	6
Prihodnje kolo (18. 3.)
Petrarca Padova - Oiympia Gorica, Cessalto - Anchor Fix - Vivil Vil-la Vicentina, Pallavolo Bassano -Nova Gens Noventa, San Giustina -Volley Badia, Cus Trst - Ferroallumi-nio Trst. (Počiva Flebus Povoletto).
Za Olympio se minulo kolo ne bi moglo razplesti bolj ugodno. Ne le, da so Goričani v neposrednem dvoboju za obstanek premagali ekipo San Giustina, a povsem nepričakovano sta izgubila tudi Bassano in Anchor Fix. Če seveda še ne moremo trditi, da si je 01ympia že zagotovila obstanek, pa je na dlani, da je sobotni uspeh lahko tudi odločilen, vsaj če bo šlo v prihodnjih tekmah po pričakovanjih. Predvsem za Bassano namreč velja, da bi lahko glede na izredno težek razpred tekem (doma z Nova Gens, počitek, nato pa v Trstu s Ferrom in v Reani s Flebusom!) rte osvojil več niti točke, San Giustina pa kvečjemu dve. Gotovo pa bodo Špacapan in tovariši ohranili status državnih tretjeligašev, če bodo vsaj zmagali v zadnjem domačem nastopu z Vivilom. Zdajšnji položaj omogoča Goričanom, da igrajo v naslednjih treh tekmah mnogo bolj sproščeno in ni izključeno, da bi lahko že v soboto, po nastopu v Padovi s Petrarco, proslavljali uresničitev svojega letošnjega cilja.
Na sliki (foto Križamnčič) s tekme OIympie proti Ferro Alluminiu v Trstu
Za Bor Elpro peti niz ni več začaran
Ženska C1-liga
Veteranke »tie-breaka«
Boj za obstanek v ženski C-l ligi zdaj že vsako soboto hudo napenja živce v taboru Bora Elpro in med tistimi, ki ekipi sledijo s stopnišč dvorane šole Su-vich. V soboto so bili eni in drugi protagonisti oziroma priče novega naravnost dramatičnega spopada, ki se je k sreči za las ugodno razpletel, a bi lahko imel katastrofalne posledice, če bi plave točki prepustili tržiškim nasprotnicam Fincantierija. »Abonma«, ki so ga borovke sklenile z igro »tie-break«, pa je lahko za marsikatero šibko srce pogubno.
Tekma s Fincantierijem je bila po svoje zvesto zrcalo težav, ki se oprijem-ljajo borovk, to je kolektiva, ki se kaj rad izgubi v kozarcu vode in se z veliko težavo prilagaja boju za obstanek v ligi, a ki je doslej v ključnih tekmah sezone v najtežjih trenutkih še vselej našel dovolj moči za ugoden preobrat. Na dlani je, da bi plave lahko v soboto zasluženo in brez težav zmagale z gladkim 3:0 (zmaga takšne razsežnosti pa bi na lestvici med borovkami in Fincantierijem, zavoljo količnika v nizih, dejansko vzpostavila razliko štirih točk), a po polomu v četrtem nizu velja tudi, da so bile
naše igralke navidezno psihično povsem izpraznjene. Toda boj z živci se je pravzaprav šele začenjal. Borovke, zdaj že prave veteranke igre »tie-break« (odigrale so ga 11 v 18 tekmah), so na začetku delovale kot prerojene in gladko vodile, da so imele pri rezultatu 14:11 tekmo povsem v svojih rokah, a kot da bi jih kdo začaral, so spet zašle v krizo in treba je reči, da jim je pri rezultatu 16:16 le napaka Tržičank omogočila, da so prišle do zadnjega odločilnega udarca Nacinovijeve, ki je pokopala upanja nasprotnic. V tem povratnem delu prvenstva igrajo borovke vsekakor bolj učinkovito in tudi uspešneje. Zavedati se morajo, da so letos veliko tekem izgubile za las in da bi si lahko z boljšo zbranostjo prihranile tako napet konec sezone. Treba pa je tudi reči, da so v podobnih škripcih tudi ostali tekmeci za obstanek, od samega Fincantierija do Vi vila, ki je bil na igrišču Fratteja na robu katastrofe. Omeniti je treba tudi, da je Albatros obračunal z zadnjimi upanji Fiume Veneta, za katerega lahko zdaj že trdimo, da je izgubljen.
Izidi 18. kola
Bor Elpro - Fincantieri Tržič 3:2 (15:11, 15:3, 14:16, 4:15, 17:16), Itas Fiume Veneto - Albatros TV 1:3 (15:7, 10:15, 6:15, 11:15), Laprevidente - Foče Colori Latisana 3:2 (15:11, 10:15, 3:15, 16:17, 17:16), Fratte - Vivil Villa Vicentina 2:3 (15:13, 10:15, 17:15, 13:15, 8:15), Pav Green UD - OMA Mobili San Gi-usto 1:3 (7:15, 15:4, 7:15, 3:15), AUSA Pav Cervignano - Dolo Pallavolo 3:1 (15:7, 14:16, 15:3, 15:4).
LESTVICA
Laprevidente	18	16	2	51:20	32
Dolo	18	13	5	43:30	26
Albatros TV	18	12	6	40:30	24
Foče Colori	18	11	7	36:31	22
AUSA Pav	18	10	8	40:30	20
OMA Mobili TS	18	9	9	33:36	18
Pav Videm	18	8	10	38:39	16
Bor Elpro	18	8	10	38:40	16
Vivil	18	8	10	36:38	16
Fincantieri	18	7	11	31:40	14
Fiume Veneto	18	5	13	26:45	10
Fratte	18	1	17	20:53	2
Prihodnje kolo (18. 3.)
OMA TS- Bor Elpro, Vivil Villa Vicentina - Fincantieri, Pav Green UD -AUSA Pav Cervignano, Foče Latisana - Fratte, Dolo Pallavolo - Itas Fiume V., Albatros TV - Laprevidente Feltre.
Izvolitev prof. Peterlina za predsednika deželnih trenerjev
Priznanje za našo odbojko
Kot smo že poročali, je bil na nedavnem občnem zboru trenerjev FJK za njihovega predsednika izvoljen prof. Ivan Peterlin, ki bo na čelu te organizacije štiri leta. Ivana Peterlina v odbojkarskih krogih sicer vsi zelo dobro poznajo, kljub temu pa se nam zdi prav, da ga pobliže predstavimo vsem bralcem. Rojen je leta 1951, dokončal je Visoko šolo za telesno kulturo ISEF v Rimu in je že 17 let profesor telesne vzgoje na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem. Poleg tega je tudi publicist in dolgoletni sodelavec radia Trst A, deželni tajnik ZSŠDI, tajnik ŠZ Sloga in trener pri istem društvu, pokrajinski inštruktor pri odbojkarski zvezi FIPAV za nove trenerje in zdaj tudi novi deželni predsednik odbojkarskih trenerjev FIPAV. Po izvolitvi smo prof. Peterlina zaprosili za razgovor, katerega vam sedaj posredujemo.
Najprej seveda čestitamo k izvolitvi. Takoj pa bi radi tudi izvedeli, kako je do vsega prišlo.
»Skorajda bi rekel, da povsem naključno. Sam namreč nisem nameraval kandidirati na to mesto in le na vztrajno prigovarjanje deželnih odbojkarskih krogov sem postavil pisno kandidaturo in bil potem tudi na deželnem občnem zboru izvoljen na to mesto.«
Kako je občni zbor sprejel tvojo kandidaturo?
»Posebnih težav na občnem zboru ni bilo. Morebitne zakulisne igre so bile že pri kraju, tako da do kakih presenečenj ni moglo priti. Prisotni trenerji so me pač izvolili in mi dali v roke štiriletni mandat.«
Kaj pomeni ta izvolitev zate in sploh za slovensko odbojko v Italiji?
»Nedvomno gre za lepo osebno uveljavitev. Lagal bi, če bi trdil, da sem do vsega brezbrižen in da me stvar ne zanima. Obratno: zelo sem zadovoljen
Prof. Ivan Peterlin
nad dejstvom, da so mi svoj glas zaupali ne le Tržačani, ampak tudi trenerji iz Gorice, Vidma in Pordenona. Nedvomno pa gre tudi za posredno uveljavitev, predvsem tehnično, naše slovenske odbojke. Italijanski trener namreč priznava našo tehnično rast in kompetenco in se pri tem ne ozira na narodno pripadnost. In to je velik uspeh!«
Na občnem zboru so poleg predsednika izvolili tudi dva člana trenerske organizacije...
»Tako je. Po moji izvolitvi na predsedniško mesto, ki mi daje tudi mesto v novem deželnem odboru FIPAV v novem štiriletju, so bile na vrsti še volitve dveh članov odbojkarske deželne organizacije. Kot Slovenci beležimo tu
še en uspeh: v odbor je bil namreč izvoljen naš trener Peter De Walder-stein, ki bo tako moj ožji sodelavec, poleg njega pa še Tržačan Furio Gen-tille. Dejstvo, da je celotna komisija tržaška, je v bistvu pri organizaciji velik plus. Ob tem naj mi bo dovoljeno, da se obema kolegoma od srca zahvalim, saj sem prepričan, da mi bosta v trdno oporo in neprecenljivo pomoč.«
Imaš že začrtane kake programe?
»Svoj okvirni program sem iznesel že na občnem zboru in tam je bil deležen precejšnjega odobravanja. Svoj mandat bi rad posvetil izpopolnjevanju deželnih trenerjev na vseh ravneh. V načrtu imam programsko zasnovo, ki bi se morala vleči skozi vsa štiri leta. Druga smer bo potekala v zbliža-nju, predvsem tehničnem zbliževanju trenerjev s sodniškim kadrom. Danes je namreč razkorak v pogledih zelo markanten.
Rad bi izklesal novo figuro trenerja: ustvaril bi rad specialista za mladinsko področje. Delo z najmlajšimi je namreč zelo odgovorno in najtežje: zato je moja želja ta, da bi z dodatnimi dopolnilnimi tečaji izklesali res prave in motivirane pedagoge.
Četrta smer pa mora potekati v zbliževanju tehnikov iz področja Alpe-Jadran. Tu mislim na Veneto, Slovenijo, Hrvatsko, Avstrijo (kjer je odbojka v zadnjih letih v velikem vzponu), itd. Rad bi vzpostavil tehnično vez med strokovnjaki in pri tej zamisli računam na veliko pomoč Odbojkarske zveze Slovenije, ki bi morala biti po vsej verjetnosti zainteresirana za ta širok tehnični dialog. No, če bi mi uspelo izpeljati načrtane programske zasnove, potem bi verjetno res lahko rekel, da mi ni žal, da sem štiriletni mandat sprejel.«
| Deželna prvenstva
Moška C-2 liga____________
Izidi 18. kola
Virtus Fontanafredda - Bor Cunja Avtoprevoz 1:3; Libertas Turjak - Meblo IMSA 1:3ASFRJ Čedad - Cima Turiacco Sacile 3:0, Volley Bali Videm - Legovini Šport TS 3:1, DLF Trst - Pav Remanzacco 1:3, Fincantieri Tržič - Volley Pordenone 3:1, Futura Torriana - Pav Natisoma 0:3.
Lestvica
ASFJR Čedad	18	16	2	50:8	32
Pav Natisonia	18	16	2	48:17	32
Fincantieri	18	14	4	43:25	28
Bor Cunja Av.	18	13	5	44:25	26
Cima Trucci.	18	12	6	40:26	24
V. B. Videm	18	12	6	39:29	24
Libertas Tur.	18	7	11	34:42	14
Remanzacco	18	7	11	30:38	14
Meblo IMSA	18	7	11	29:40	14
Volley PN	18	6	12	30:42	12
DFL Trst	18	6	12	28:44	12
Legovini TS	18	5	13	30:43	10
Torriana	18	5	13	25:43	10
Fontanafredda	18	0	18	6:54	0
Prihodnje kolo (18. 3.)
Meblo IMSA - Virtus Fontanafredda, Bor Cunja Av. - ASFJR Čedad, Pav Natisoma - Fincantieri Tržič, Volley Pordenone - DLF Trst, Pav Remanzacco - Vol-ley Bali Videm, Legovini Šport - Libertas Turjak, Cima Trucciolari Sacile - Futura Torriana.
Ženska C-2 liga
Izidi 18. kola
Celinia Maniago - Sloga Koimpex 1:3, Agorest GO - Ginn. Spilimberghese 3:0, Kennedy - Ottica Tommasini 1:3, Libertas Martignacco - Junior Casarsa 3:1, Pi-eris - Torriana 0:3, Villacher Bier - Virtus Fontanafredda 3:1, Prata - Pav Natisoma 3:0.
Lestvica
Ottica Tom.	18	17	1	52:18	34
Prata	18	14	4	46:20	28
Sloga Koimpex	18	14	4	47:23	28
Kennedy	18	13	5	45:21	26
Villacher	18	13	5	42:24	26
Torriana	18	10	8	31:29	20
Juniors	18	9	93	5:37	18
Agorest GO	18	9	9	35:33	18
Fontanafredda	18	7	11	32:41	14
Celinia	18	7	11	30:40	14
Martignacco	18	6	12	34:38	12
Pav Natisonia	18	51	13	21:46	10
Gin. Spilim.	18	1	17	17:51	2
Pieris	18	1	17	6:52	2
Prihodnje kolo ( 18. 3.)
Torriana Gradišče - Agorest TS, Sloga Koimpex - Kennedy, Pav Natisonia -Villacher Bier, Virtus Fontanafredda -Pieris, Ginn. Spilimberghese - Lib. Martignacco, Juniors Casarsa - Celinia Maniago, Ottica Tommasini - Prata.
__________Moška D liga____________
Izidi 18. kola
CG S. Sergio - Soča Sobema 3:1, Pall. Trst - Acli Ronchi 3:1, Nuova Pall. Trst -Intrepida Mariano 0:3, Friuli Povoletto -Libertas Martignacco 3:1, Majanese -Prata 0:3, Carmona Ruote Porcia - Volley
club Trst 0:3, 0:3.	Fiume Veneto - Lestvica			Lucinico	
Prata	18	17	1	51:8	34
Intrepida	18	15	3	51:16	30
Friuli	18	14	4	47:22	28
Pallavolo TS	18	13	5	41:31	26
NP Trst	18	12	6	44:20	24
Martignacco	18	12	6	39:27	24
Volley TS	18	11	7	36:27	22
Lucinico	18	8	10	33:37	16
S. Sergio TS	18	7	11	30:44	14
Fiume Veneto	18	5	13	21:45	10
Majanese	18	4	14	25:49	8
Acli Ronchi	18	4	14	23:46	8
Soča Sobema	18	3	15	18:49	6
Carmona Ruote	18		1	17	14:52	2
Prihodnje kolo (18. 3)
Soča Sobema - Nuova Pall. TS, Luci-nico - Carmona Ruote, Volley Club Trst - Majanese, Prata - Friuli Povoletto, Lib. Martignacco - C. S. Sergio, Intrepida Mariano - Pall. Trst, Acli Ronchi - Fiume Veneto.
___________Ženska D liga_____________
Izidi 18. kola
Breg Agrar — CUS Videm 1:3, Sokol Indules - Gammalegno Cecchini 3:0, Da-none Rivignano - Fincantieri Tržič 0:3, Vitrus Trst - Lavoratore fiera 2:3, Promo-volley - Al Fungo 1:3, (Nista igrala Kon-tovel electronic Shop in Banca Popolare Tarcento).
Lestvica
CUS Videm	16	15	1	46:9	30
Sokol Indules	14	13	1	40:10	26
Al Fungo	15	11	4	36:19	22
Tarcento	14	10	4	34:24	20
Danone Riv.	16	9	7	32:28	18
Promovolley	16	7	9	28:32	14
Breg Agrar	14	6	8	26:33	12
Kontovel ES	15	5	10	24:35	10
Gamma Legno	16	5	11	23:38	10
Martignacco	16	5	11	24:36	10
Fincantieri	16	4	12	19:39	8
Virtus TS '	14	1	13	12:41	2
Prihodnje kolo (18. 3.)
Al Fungo - Sokol Indules, Gamma Legno Cecchini - Breg Agrar, CUS Videm - Virtus Trst, Lavoratore Fiera Martignacco - Banca Popolare Tarcento, Fincantieri Tržič - Promovolley. (Počivata Kontovel Electronic Shop in Danone Rivignano).
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
dnevnik
14. marca 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
in tiska

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko je tudi v Vercelliju prišlo do onesnaženja
Smrdljivi oblak v Orbassanu že zastrupil na ducate ljudi
TURIN, VERCELLI — Medtem ko se v Orbassanu pri Turinu veča število ljudi, ki so se zatekli po zdravniško pomoč zaradi onesnaženega zraka, se je strupeni oblak sprostil tudi v Vercelliju.
V Orbassanu so župan in predstavniki sindikalnega združenja CGIL, CISL in UIL na včerajšnji tiskovni konferenci navedli, da se je do sedaj zateklo po zdravniško pomoč že 62 železničarjev. Seznam zastrupljenih pa se bi lahko še podaljšal. Nič čudnega torej, da krajevni upravitelji in sindikati pozivajo krajevno zdravstveno enoto, naj čimprej ugotovi sestavo smrdljivega oblaka, ki že nekaj dni lebdi nad železniško postajo v Orbassanu. Sindikat je tudi zahteval, da sodstvo čimprej izsledi krivce. Sindikalni predstavniki pa se čudijo, da so zdravstvene in krajevne oblasti takoj izključile možnost, da bi onesnaženje povzročil obrat Servizi industriali, ki
predeluje in uničuje industrijske odpadke in ki se nahaja le 500 metrov od železniške postaje. Po mnenju deželnega svetovalca DP Staglianoja je prav ta obrat kriv za onesnaženje, določeni krogi naj bi vso zadevo prikrivali, saj v Servizi industriali predelujejo tudi strupe s sirske ladje Zanoo-bie. Karabinjerji bodo vsekakor imeli precej dela, saj je na tem območju ogromno število večjih in manjših kemičnih obratov.
Včeraj dopoldne pa je od 8. do 11.30 Vercelli prekril smrdljiv oblak, ki pa razen neugodja ni povzročil večjih težav. Kljub temu pa so se ljudje panično zatekali v stanovanja, saj je bil smrad po gnilih jajcih neznosen. Po prvih ugotovitvah so v občinskem upepeljevalniku končali industrijski odpadki in razna topila za barve. Ker je upepeljevalnik usposobljen le za uničevanje mestnih smeti, filtri niso
zaustavili kemikalij, ki jih je dimnik poslal v ozračje. V teku je preiskava, ki naj ugotovi, kdo se je na cenen način rešil industrijskih odpadnih materialov in kako mu je to uspelo.
Sedanja primera pa zgovorno dokazujeta, da se pri uničevanju industrijskih odpadkov marsikaj zatika. Pred dnevi je minister za okolje Ruffolo očital deželam, da niso določile lokacij večnamenskih obratov za sortiranje, reciklažo in uničevanje smeti. Resnici na ljubo, pa niso vsega krive samo dežele. Ustanovitev takih večnamenskih obratov je vse prej kot enostavna zadeva, vlada je to zamisel stresla iz rokava ob aferi italijanskih industrijskih odpadkov v tujino, sedaj, ko bi morali vso zadevo uresničiti, pa se vse zatika. Nič čudnega torej da se marsikatera obrtniška delavnica in manjši industrijski obrat skuša znebiti odpadkov na naj cenejši način.
Na Tajskem trčila avtobusa: 15 mrtvih in 20 ranjenih
V tajskem Nonthaburiju je avtobus med prehitevanjem čelno trčil v drugega. V nesreči je 15 oseb izgubilo življenje, 20 potnikov pa je bilo lažje in težje ranjenih	(AP)
Angleščina evropski jezik
MILAN — Več kot polovica evropskega prebivalstva vsaj delno obvlada angleščino. Prav zaradi tega je angleščina postal drugi najbolj razširjeni jezik v Evropi. Do te ugotovitve so se dokopali udeleženci mednarodnega simpozija Expolingue, ki se je zaključil v nedeljo v Milanu.
Zasedanje Expolingue je namenjeno predvsem pedagogom in vsem, ki se poslovno ukvarjajo s tujimi jeziki. Milanska okrogla miza je tudi pokazala, da se v Evropi občutno širi želja po učenju tujih jezikov, zato bi se morala šola, od osnovne šole dalje, organizirati in nuditi otrokom že od mladih nog možnost, da se česa novega naučijo.
Kanada je v tem pogledu najbolj napredna, saj navajajo otroke k večjezičnosti že v otroškem vrtcu. Izkušnje so pokazale, da je to doba, ko se otrok najlažje nauči tujih jezikov, ne da bi pri tem bremenil znanja materinščine.
Predstavniki skupščine SFRJ danes v Strassburgu
Senca Kosova na pogovorih med Jugoslavijo in EP
BRUSELJ — Proces popuščanja napetosti vnaša novo dinamiko v politične in gospodarske odnose na stari celini. Zlasti se množijo politični in gospodarski stiki med dvanajsterico držav Evropske skupnosti, nevtralnimi, neuvrščenimi in državami vzhodnega bloka. V ta vrtinec se je vključil tudi evropski parlament, ki je, kljub svojim omejenim pristojnostim, izredno dejaven. V zadnjih časih so bili predstavniki evropskega parlamenta na Madžarskem, v Moskvi in ha Poljskem, danes bo gost evropskega parlamenta delegacija jugoslovanske zvezne skupščine, v kratkem pa bodo evropski poslanci odpotovali v Bolgarijo.
»V tem času smo dejansko priča vzajemni ofenzivi predlogov za sodelovanje,« pravi evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki se je močno zavzel za pospeševanje teh stikov. »V decembru je Evropski parlament odobril sporazum o trgovinski izmenjavi z Madžarsko, v minulem mesecu je odobril sporazum o industrijski kooperaciji s Češkoslovaško, v teku so pogajanja s Poljsko, s Sovjetsko zvezo pa smo v fazi pripravljanja pojanj. V tem primeru se stvari razvijajo nekoliko bolj počasi zaradi obsežnosti ponudb Moskve.«
V tem nedvomno spodbudnem okviru ne manjka nekaj senc. Najhujšo predstavlja nedvomno Romunija, s katero je Evropska skupnost sklenila dogovor o trgovinski izmenjavi leta 1980. Sporazum je zapadel pred nedavnim in ni bil obnovljen zaradi političnih razmer v tej državi in predvsem zaradi kršitve človekovih pravic. O tem vprašanju bo Evropski parlament razpravljal javno. Zaradi kršitve političnih svoboščin in predvsem zaradi obsodbe pisatelja Havla je v Evropskem parlamentu precej pomislekov glede tesnejšega sodelovanja s Češkoslovaško, negativno pa so odmevali tudi nedavni jugoslovanski ukrepi na Kosovu.
»Evropski parlament,« pravi Rossetti, »sledi z vse večjo zaskrbljenostjo zapletu v Jugoslaviji. Zato smo predstavnikom jugoslovanske skupščine, ki bodo danes v Strassburgu, napovedali vrsto vprašanj v zvezi s političnim pluralizmom, v zvezi s človekovimi pravicami tako na Kosovu kot tudi glede napovedanega zakonskega osnutka o pravicah narodnosti, v zvezi z odnosom med Jugoslavijo in ES. V tem okviru sicer nihče ne pritiska na Jugoslavijo, da bi spremenila svoj položaj neuvrščene države, vprašanje pa je, ali ne bi SFRJ ob procesu popuščanja napetosti odločneje poudarila svojo pripadnost Evropi in se opredelila za jasnejše odnose z Evropsko skupnostjo. Nevtralna Avstrija je na primer prehodila v tej smeri veliko poti in marsikateri opazovalec meni, da bo v kratkem zaprosila za vstop v skupnost. Na Madžarskem razmišljajo o možnosti priključitve. Zdi se mi, da Jugoslavija ne more biti povsem odsotna iz tega procesa tudi v pripravi na leto 1992, ko bodo članice ES dokončno odpravile carinske in druge meje.
V ta okvir po Rossettijevem mnenju sodi tudi vprašanje vstopnih vizumov. Francija jih je za jugoslovanske državljane uvedla že pred časom, ZR Nemčija o tej stvari odloča v teh dneh. In možno je, da bi zgledu teh držav sledile še druge, če Jugoslavija ne bo odločneje poudarila svojo pripadnost Evropi in željo po kakovostnejših odnosih z dvanajsterico. »Zdi se mi,« trdi Rossetti, »da bi Jugoslavija morala res izkoristiti proces popuščanja napetosti. V kratkem bodo sovjetski vojaki zapustili Madžarsko, konferenca o kemičnem orožju je dosegla nekaj rezultatov, dunajska konferenca o konvencionalnem orožju bi lahko uvedla demilitarizirane pasove. V spremenjeni situaciji bi bilo logično, če bi Jugoslavija prilagodila svojo neuvrščenost novemu vzdušju.«
V. T.
Predvolilne težave v San Salvadorju
SAN SALVADOR — V San Salvadorju bo v nedeljo prvi krog predsedniških volitev, ki jih bodo volilci najbrž množično dezertirali. Izvedenci so ugotovili, da so ljudje izredno površno spremljali volilno kampanjo. Vseh trinajst strank se je trudilo, da bi na svoje predvolilne shode prihajalo čimveč ljudi, a jim to ni uspelo.
Nacionalna fronta Farabundo Marti je zajahala tigra volilnega bojkota, volilci pa so se menda nalezli »volilnega dolgočasja« in bodo ostali doma brez prave politične zavesti svoje protizakonite geste. V San Salvadorju je volilna pravica namreč obveza, ki jo predvsem desničarske organizacije skušajo izkoristiti v svojo korist.
Evropske muce bolehajo Pesti jih mačji aids
FRANKFURT — Nemški znanstveniki so prepričani, da je aids bolezen, ki ne pesti izključno človeštva, pač pa da se morajo s pridobljeno imunsko nesposobnostjo boriti tudi mačke. Po izračunu profesorja Carstena Rosenhagna, ki ga je intervjuval novinar dnevnika Frankfurter Rundschau, na deset evropskih mačk ena boleha za mačji aids.
Znaki bolezni so podobni kot v človeški patologiji, muce zato poginejo zaradi vsesplošne šibkosti in neprebo-lelih bolezni, ki bi jih pod običajnimi pogoji lahko pravočasno pozdravili. Na Nizozemskem so živinozdravniki ugotovili, da je kar 40 odstotkov klateških mačk obolelih za aids. Število je izredno visoko, vendar kaže, da je prenos virusa možen izključno med mačkami.
Brodolom panamske ladje pred cormvallsko obalo
LONDON — Mala panamska trgovska ladja Sečil Japan (2.500 BRT) je včeraj doživela brodolom pred cormvallsko obalo. Helikopterji britanske obalne straže iz Plymoutha so rešili 15 mornarjev, enega pa pogrešajo. Njegova usoda pa je po mnenju britanske obalne straže že zapečatena.
Po prvih ugotovitvah je moč razburkanega morja premaknila slabo pritrjen tovor, tako da se je pričela ladja nagibati na bok. Na klic v sili so se takoj odzvali helikopterji obalne straže, ki so na kraj brodoloma prispeli še preden se je ladja dokončno nagnila. Razbitina se ni potopila, razburkano morje jo nosi proti cormvallski obali, kjer sedaj ogroža plovbo. To je že drugi brodolom zaradi razburkanega morja pred britansko obalo v zadnjih dveh tednih.
Uničeni črni škatli fokkerja F-28
Preiskovalci bodo zelo težko dognali vzroke letalske nesreče, do katere je prišlo v petek pri Drydenu v Kanadi, saj se je izkazalo, da sta obe črni škatli fokkerja F-28 Air Ontario popolnoma neuporabni. Ogenj je namreč poškodoval obe pomembni registraciji podatkov	(Telefoto AP)
Čokoladni pirhi so letos boljši golobice dražje
RIM — Za velikonočne poslastice bomo letos menda zapravili dobrih 520 milijard lir. Vsaj tako so že pred časom izračunali tržni strokovnjaki in na podlagi njihovih računov so se prehrambene in specializirane industrije odločile za količino čokoladnih pirhov in velikonočnih golobic. Kaže. da bomo letos pokupili 16 milijonov čokoladnih pirhov in 11 milijonov golobic.
Pred nakupom pa se ljudje običajno pozanimajo za cene-Letos bodo čokoladni pirhi dražji za približno 4 odstotke, vendar bo v njih več čokolade, od tega kar bo pisalo na etiketah. Nekatere industrije bodo za pirhe porabile tudi do 20 odstotkov več kakava. Lansko leto se je cena kakava znatno zvišala, zato so tovarne poskrbele za večje zalog6' Od lani pa je tržna kotacija kakava občutno padla, v nekaterih primerih je celo manjša od lanske, zato se želijo pr6' hrambene industrije čimprej znebiti zalog, tudi zato, da s6 surovina ne bi pokvarila. Nekoliko višja bo letos cena velikonočnih golobic, in sicer za 6 do 8 odstotkov. Poviški s° odvisni od posameznih industrij ter od trgovin, kjer bod° golobice prodajali.
Prehrambene industrije, ki izdelujejo pirhe in golobic6, ga se že davno ne zanašajo več na prodajo ob veliki n06*; Čokoladna jajčka s presenečenjem namreč lahko kupi111 vsak dan v letu, vendar ostaja velikonočni pirh že tradici0' nalno darilo. Reklamni oddelki tovarn pa se morajo vse6ll‘ krepko potruditi, saj je konkurenca zares velika. Kupec mreč veliko da tudi na zunanji videz pirha, na ovoj 1 konfekcijo na splošno, prav tako je veliko odvisno od Pr' senečenj, ki jih pirhi vsebujejo. Pirhi s plišasto živalic0, brez presenečenja niso več tako priljubljeni kot nekoč, pf tako je skoraj izginila navada izpred nekaj let, ko s0.Ptfar neži naročili v tovarni pirh s presenečenjem »po meri«-" se golobic tiče, pa so se prav tako uveljavile kot priljubi ni božični »panettone«.
Velika noč pa ni samo priložnost za pojedine in °bda vanje, pač pa že od nekdaj predstavlja prvi daljši sp00? . danski most. Cestna policija je na podlagi prometa, Ki minulo nedeljo razgibal italijanske ceste, ugotavljala, . kšen bo letošnji velikonočni promet. V nedeljo je nam ^ po avtocestah in pomembnejših cestah krožilo več k o v milijonov avtomobilov. Žal je bilo tudi veliko nesre • . soboto 442 s 13 mrtvimi, v nedeljo pa 428 z 18 smr j žrtvami. Policija je skupno zaplenila 42 vozniških dovo J^. z in zabeležila več kot 35 tisoč prometnih prekrškov, izrednimi globami ni skoparila. Iz primerjave z lan g velikonočnim prometom in nedeljskim eksodusom P^. tudi razvidno, da se bo 72 odstotkov ljudi odločilo za j0ln-no vozilo, samo 12 odstotkov pa jih bo potovalo z le jjt-Doslej je 200 tisoč Italijanov rezerviralo velikonočne P^gp-niče na tujem, največ v velemestih, v Sredozemlju m skih paradižih.