Zgodooiruft zayisi UDK 7 5.034.1 (497.4MiklavZ pri OrmoZu) 929Digl J. Simona Menoni' jasno, da gre za barodno stoletja. ki pa je na5 das Zal stanju. delo prve polovice 18. dodakalo v precej slabem SLIKA POKLON SV. TREH KRALJEV IZZUPIVISEA PRI ZupI.II.IsK oERKVI SV. MIKLAVZA V MIKLAVZU PNI ORMOZU - PRISPEVEK K DOSLEJ ZNANEMU SLIKARSKEMU OPUSU BAROENEGA SLIKARJA JoZEFA DIGLA Med pripravami na razstayo Umetnostna dediiiina ormoikega obmoija oct 12. do izteka 19. stoletja, ki smo jo v Muzeju Ormoi postavili na ogled 24. junija 2007, snto v iupniiiu pri Zupniiski cerkvi sv. Miklavia v Miklaviu pri Orntoiu naili baroino sliko Poklona sy. treh kraljev solidne umetniike ravni. Ker je bil eden izmed ob razstavi zastavljenih ciljev tudi reiiti kakino izmed propadu zapisanih umetnin, smo y muzeju poskuiali priclobiti sredstva za izvedbo s t rokovnih ko n s e rv at o r s ko - r e st av r at o r s kih p o s e g ov no baroini sliki, kar nam je ob podpori projekta, predvsem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Obiine Orruoi, tudi uspelo. Sliko Poklon sy. irelt kraljev smo predali v restcLvrirattje strokovno usposobljenemu restavratoriu nrug. Binetu Koyaiiiu. Med restavriranjem je priiel na dan slikarjev pocQtis, ki nam je razkril, da je delo naslikal slikar Joief Digl leta 1745, sicer poznan kot portretist grofov Attemsov. Kljuine besede JoZef Digl, baroino slikarstvo, Miklavi pri Ormofu.t Za razstavo Umetnostna dediiiina orurcikega obmoija od 12. do izteka 19. stoletja, ki smo jo v Muzeju OrmoZ odprli 24. junija 200J, se je muzej odlodil z namenom, da umetnostni patrimonij OrmoZa s 5irSim zaledjem na svojski muzeolo5ki nadin predstavi strokovni in laidni javnosti. Kljub razmeroma majhnemu geografskemu okviru, ki zamejuje ormoSko obmodje, smo tukaj namred prida plodoviti umetnostni dejavnosti skozi vsa dasovna in slogovna obdobja" Med dela solidne umerniSke ravni sodi tudi slika Poklon sv. treh kraljev, ki sem jo po podatku v Vodniku po kulturni in naravni dedi5dini obdine OrmoZ, ki govori o sliki avstrijske provenience, vendar z modnim italijanskim naglasom iz zabtka 18. st.,1 naila v Zupni5du ob Zupnijski cerkvi sv. MiklavZa v MiklavZu pri OrmoZu. Ze na prvi pogled je bilo - Simona Menoni, kustosinja za umetnostno zgodovtno, Muzej OrmoZ, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormoi. 1 Curk, Vodniku po kultumr in naravni dedi5dini obdine OrmoZ, str. 53. Slika l: JoLef Digl, Poklon sv. treh kraljev, 1745, pred restavratorskim posegom. (Hrani: ZtL I,titctavi. pri Ormoi.u. Foto: Bine Kovaiii) Ker je bil eden izmed ob razstavi zastavljenih ciljev - ob tem, da smo i.eleli izoblikovati muzeolo5ko relevantno razstavo in zastaviti publikacijo z vsebinsko verodostojnimi spoznanji avtorjev - tudi re5iti kaklno izmed propadu zapisanih umetnin, smo v Muzeju OrmoZ poskuSali pridobiti sredstva, seveda z odobravanjem tamkajSnjega Zupnika gospoda Alojza Trunka, za izvedbo strokovnih konservatorsko- -29- Zgodovbsftzayd restavratorskih posegov na barodni sliki. Ob podpori projekta, predvsem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Obdine OrmoZ, so vsi zastavljeni cilji dosegli svojo uresniditev. Tako nam je uspelo tudi sliko Poklon sv. treh kraljev predati v restavriranje strokovno usposobljenemu restavratorju mag. Binetu Kovadidu in takrat je pri5el na dan slikarjev podpis, ki je svoje delo avtoriziral na sliki desno spodaj: Pinxit IOSEPH DIGL / Anno I 1745.2 Slika 2: Joief Digl, Poklon sv. treh kraljev, 1745, po restavratorskem posegu. (Hrani: Ztl tttiklavi. pri Ormoiu. Foto: Bine Kovaiii) Slikarja Joiefa Digla Ze dolgo poznamo predvsem kot portretista grofov Attemsov, saj je slavnostno dvorano dornavskega dvorca do konca druge svetovne vojne krasilo devet portretov - od tega je sedem Diglovih - ki predstavljajo dlane rodbine Attems in cesarico Marijo Terezijo. Ko je Franc JoZef Sauer leta 1737 dvorec skupaj z vedino opreme prodal Tadeju Kajetanu Attemsu, je ta slavnostno dvorano namred opremil s slikami, skupino pa je kasneje dopolnil 5e njegov sin in dedid JoZef Tadej Attems, kar nam dokazujejo tudi letnice na portretih, ki so nastali v letih 1736, 1738 in 1754. Portreti so bili torej narodeni dvakrat, prvid v tridesetih in drugid v petdesetih letih 18. stoletja, pri demer se ohranjene slike pripisujejo dvema avtorjema. Prvi, digar identiteta 5e ni znana, je naslikal cesarico Marijo Terezijo (po L743) in mo5ki portret, ki po vsej verjetnosti predstavlja Jolefa Tadeja Attemsa. Drugi pa je torej JoZef Digl, ki je upodobil Tadeja Kajetana Attemsa (1736),3 Marijo Ano Attems, rojeno Wurmbrandt, s sinom JoZefom (1736),4 Ernesta Amadeja Attemsa (L73q,s FrandiSka Dizmo Attemsa (1738),6 plemkinjo v lovski obleki, morda Marijo Ano Attems, rojeno Wurmbrandt (1154),7 plemida v lovski obleki, morda lolefaTadeja Attemsa (1154)8, in portret plemkinje, morda grofice Marije Ane Attems, rojene Wurmbrandt (1754).e Po drugi svetovni vojni, ko je bil dvorec nacionaliziran, so slike prenesli v ptujski muzej, od tam pa so bila tri dela sposojena v Pokrajinski muzej Maribor.r0 Zrayen sedmih plemi5kih portretov, ki jih lahko z gotovostjo pripi5emo Diglu, pa sta se pred kratkim na5li 5e dve slikarjevi cerkveni podobi. Ob restavratorskih posegih na sliki sv. Karla Boromejskega iz itpnijske cerkve sv. Martina v Martjancih sta bila namred odkrita slikarjev podpis in datacija: Pinxit / JOSEPH DIGL / Anno 1750.11 Druga podoba iz martjanske Zupnijske cerkve predstavlja Janeza Nepomuka in je pendant sliki sv. Karla Boromejskega, avtor pa jo je prav tako avtoriziral s 3 Olje, platno, 249 x 1':-0 cm, signature ni, datacija desno v sredini, Pokrajinski muzej Ptuj, inv. 5t. G 133 s, restawiral Bine Kovadid leta 1987. 4 Olje, platno, 252 x l7O cm, signirano in datirano desno spodaj: Malt IOSEPHUS DIGL/ Anno 1736, Pokrajinski muzej Ptuj, inv. 5t. G 74 s, restavriral Bine Kovadid leta 1987. 5 Olje, platno, 240 x 167 cm, signirano in datirano, Pokajinski muzej Ptuj, inv. 5t. G 1009 s (posojeno Pokrajinskemu muzeju Maribor). 6 Olje, platno, 240 x 167 cm, signirano in datirano, Pokrajinski muzej Ptuj, inv. 5t. G 1100 s (posojeno Pokajinskemu muzeju Maribor). 7 Olje, platno, 145 x 98 cm, signirano in datirano levo spodaj: Pinxit Ioseph /DIGL I 1754, Pokrajinski muzej Ptuj, inv. 5t. G 51 s, restavriral Bine Kovadid leta 1987. 8 Olje, platno, 145 x 98,6 cm, signirano in datirano, Pokrajinski muzej Ptuj, inv. 5t. G 1001 s (posojeno Pokrajinskemu muzeju Maribor). e Olje, platno, 142 x ll3 cm, signirano in datirano levo spodaj: Pinxit IOSEPH DIGL, Anno 1754, Pokrajinski muzej Ptuj, inv. St. G 54 s, restavdral Bine Kovadid leta 1987. 10 Podatki so povzeti po: Ciglenedki, JoZefDigl, portretist rodbine Attems, str. 359-376. 11 Podrobneje o tem: Serbelj, Slikar JoZef Digl in njegova oltama slika Sv. Karel Boromejski dasti KriZanega, str.263-266. 30- 2 Ofe, platno, 135 x 85 cm, restavriral Bine Kovadid leta2007. Zgodoairuft zapisi svojim podpisom.r2 Sliki sta obeseni na severno oziroma juZno ladijsko steno, nekdaj pa sta bili v stranskih oltarjih, kiju v cerkvi ni ved. Slika 3: Jol.ef Digl, Sv. Karel Boronejski, 1750. (Hrani: l.upnijska cerkev sv. Martina, Martjanci, Foto: Janez Balaiic) JoZefu Diglu lahko torej z zanesljivostjo pripi5emo sedem plemiSkih portretov iz dvorca v Dorravi in dve naboZni podobi iz Martjancev, k temu pa moramo odslej dodati 5e naboZno podobo Poklona s.r. treh kraljev iz ZupniSda pri Zupnijski cerkvi sv. MiklavZa v MiklavZu pri OrmoZu. Kljub temu da Digla torej poznamo po dokajSnjem Stevilu del, pa o njem samem za zdaj ni veliko znanega. Arhivski viri slikarja omenjajo le v zvezi z oltan-ro sliko sv. loi.efa, ki naj bi jo leta 1756 naredil za Zupnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru,lr zaradi desar si je pridobil oznako, da je >>ljutomerski<< slikar.la Prvi omenjeni arhivski podatek navaja Matej Slekovec, ki se je ob pisanju kronike Zupnije Ljutomer naslonil na izvirne listine: >>Leta 1756 je clctl itrpnik Kriitof Haring za 't Slika.le signirana in datirana: pinxit IOSEPH /DIGL / 1749. '3 Nobenega podatka ni o tem, kakinaje bila slika v JoZefovem oltarju in kakSnaje bila njena usoda, saj danes arhivsko dokumentirane Diglove podobe smrti sv. JoZefa ni ved v oltarju '* VriSer, Umetnostno pridevanje ljutomerske Zupne cerkve, stran 91. oltar sv. Joiefo napraviti sliko tega svetnika. Napravii jo je domaii slikar Joief Tigl za 40 gld. Isti slikar je okusno pobarval tudi nastavek na krstnem kamnu, katerega je podobar za lB gld. naredil.rrl5 Slekovdeva ugotovitev je na5la pot 5e v zapiske Avguitina Stegen5ka,16 ta podatek pa je na podlagi Slekovdeve kronike v kronolo5kem pregled'.r dogodkov v Zupnijski cerkvi v Ljutomeru leta 1926 objavil tudi Fran Kovadid, teolog in zasluZni Stajerski zgodovinar.rT Kasneje slikarja omenja 5e Sergej Vri5er, ki ga je krstil za >>ljutomerskega mojstra< in ga tudi povezal s portreti iz dvorca Domava.r8 Kot je zapisala ieMarjeta Ciglenedki,l'Joief Digl ne sodi med pomembnej5e mojstre na ozemlju dana5nje Slovenije, saj gre za slikarja skromnih zmogljivosti, ki ni presegel ustvarjalnega povpredja. Mnoge so nerodnosti predvsem v drZah figur, teZave je imel z anatomijo upodobljencev, vendar je slikar pomanjkljivosti skuial nadomestiti z zanimani,-n:, za detajl, ki pa ima, kot piSe Serbelj,20 svoje kiiiturno- zgodovinske vrednosti, 5e posebno na poftretih plemidev, ko jim je s krojaSko natandnostjo ukrojil barodno bogata obladila. Prav tako v njegovih delih sledimo tei.avam z obvladovanjem prostora, ospredie in ozadje nista jasno definirana, nerodna je tudi umestitev figur v prostor, te se nafired pri Poklonri gnetejo v ospredju prizori5da, deprav je siikar skuial iluzijo prostora ustvariti s pomodjo stopnic, ki vodiio k Marijinemu prestolu pred arhitekturo hleva. Ob zasidenosti prostora moti 5e nestabilna poza srednjega kraija, ki monumentalno zapolnjuje desni rob prizori5da, saj so njegova stopala za teLo trupa od,itno prelibka. Omeniti velja 5e nerodnosti pri poskusu plastidne upodobitve okondin nekaterih protagonistov - npr. desna roka starega kralja v poklonu, s katero 15 Zupnijski urad Ljutomer, Matej Slekovec: Trg in Zupni.la Ljutomer. Krajepisno - zgodovinska razprava, 1896, rokopis, str. 426. Pomenlji ro je, da je Slekovec ime slikarja najprej zapisal kot Digl in nato popravil D v T; torej je najprej prepisal signaturo s slike in nato prvo drko popravil v skladu z zapisi v dokumentih (cf. Ciglenedki, JoZef Digl, poftretist rodbine Attems, str'. 370). 16 Avgultin Stegen5ek si je urejal podatke o stikarjih in kiparjih na Stajerskem po abecednem redu. Snopid listidevje naslovil Umetniki in pod drko T najdemo zapis o JoZefu Tig1u, pictorju v Ljutomeru, ki je leta l7 56 za tamkaj5njo cerkev naslikal podobo sv. JoZefa za 40 gld. Dodano je 5e pojasnilo, da je JoZef Tigl bilrgl. Maler v Radgoni, pok. 18. marca 1765. Pokrajinski arhiv Maribor, fond Avgu5tin StegenSek, Skatla l, 5t. 570, 571 (cf. Prav tam, str. 373). 17 Kovadid, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, str. 77. 18 Vri5er, Umetnostno pridevanje ljutomerske Zupne cerkve, str. 91. le Ciglenedki, JoZef Digl, portretist rodbine Atterns. str. 374. 20 Serbelj, Slikar JoZef Digl in njegova oltama slika Sv. Karel Boromejski dasti KliZanega, str. 265. -31 Zgodorrinsft zayin sega k prsim - predvsem pa zmoti neposredeno, skorajda sme5no, upodobljen konj (zdi se, da je slikar z njim hotel v strahu pred praznino le zapolniti prazen prostor, ki je nastal med JoZefom in dvema spremljevalcema v ozadiu slike) in dva natladena spremljevalca trikraljevskega sprevoda v ozadju upodobitve. Kljub na5tetemu pa je treba opozoriti na nekatere kvalitete, ki sliko Poklona dvigujejo nekoliko nad povpredno vrsto upodobljencev rodbine Attems iz let 1736 in 1738. V nasprotju z omenjenimi portreti, kjer upodobljence obdajajo kosi okomo nagubanih teZkih tkanin - prav tak5na je tudi njihova draperija - je pri Poklonu sv. treh kraljev draperija nekoliko mehkejia in se bolj organsko guba okrog teles protagonistov. Slika je tudi posredeno kompozicijsko uravnoteZena z dvema diagonalama, od katerih se ena preko Marijine desnice in Kristusovega oZarjenega oblidja zakljuduje v zgornjem desnem kotu slike, kjer je z nebe5ko ludjo osvetljena trikraljevska zvezda, druga pa raste od leve noge srednjega kralja preko osvetljenega oblidja starega kralja ter se sklene v JoZefovi desnici, s katero kale na zvezdo repatico. Prav tako kaZe poudariti dobro naslikano Marijino oblid,je in oblidje starega kralja, ki se sklanja pred njo in BoZjim sinom. Tako se zdi, da je Digl v primerjavi z zgodnej5imi dokumentiranimi deli z lett vendarle nekoliko napredoval in izpopolnil nekatere svoje oditne pomanjkljivosti. ired letom 1754, ko je naslikal 5e zadnje poftrete za rodbino Attems, je namred obravnavani miklav5ki Poklon sv. treh kraljev nastal leta \745, Sv. Janez Nepomuk in Sv. Karel Boromejski iz Zupnijske cerkve v Martjancih sta datirana v leto 1'749 in 1750, pri demer smemo slednji deli prav tako uvr:stiti med boljSi v njegovem doslej znanem opusu. Ob tem velja 5e omeniti, da se je Digl tako pri porlretiranju kot tudi pri svetniSkih upodobitvah iz Martjancev ter ne nazadnje tudi v primeru Poklona, naslanjal na priljubljene in raz5irjene grafidne predloge, ki so mu bile v pomod pri podajanju figur, ta slikarski medij je posredoval tudi standardizirane verzije posameznih kompozicij in hkrati posredoval porlretne poteze nekaterih v baroku priljubljenih svetnikov. Nekatere detajle je torej posredovala predloga, medtem ko slikarjeve sposobnosti prepoznamo po tem, v kolikSni meri je zmogel predlogi slediti, 5e posebno pa po nadinu, kako je Digl obravnaval posamezne nadrobnosti. DrZe svetnikov ali poftretirancev so statidne, temu razpoloLenju prispevajo svoje 5e trdi in ostri zalomi draperije, nerodne so postavitve protagonistov v prostor, kot povzame Serbelj," Diglovo slikarstvo je kljub barodno Qujnim oblikam bolj svet otrplih upodobljencev. Ceprav slikar torej ni presegal ustvarjalnega povpredja, moramo njegov opus obravnavati z vso resnosdo, saj gre za plodovitega slikarja, ki mu oditno na slovenskem Stajerskem ni manjkalo narodil, celo med naj premoZnej 5im plemstvom. Ob sklepu Zelim le 5e opozoriti na pomembnost interdisciplinarnega sodelovanja med strokami. ki se je na primeru barodne slike Poklona sv. treh kraljev iz ZupniSda v MiklavZu pri OrmoZu vnovid izkazalo za nepogreiljivi del pridobivanja ob5irnejSih informacij o predmetu ter seveda nepogreiljivi del samega varovanja kultume dedi5dine. Vendar pa, kot je zapisal Ivan Bogovdid ob Dnevih evropske kulturne dediSdine v septembru leta 2004: , ...skrb za kulturno clecliiiino ni in nikoli ne bo le skrb stroke, tako iirie - varstva kulturne dediiiine kot oije - restavratorske stroke. Kulturna dediiiina je skrb nas vseh. Skrbeti moramo za njeno ohranjanje, za redno strokovno nego in vzdrievanjq za iirjenje vedenja o njej. Skrbeti moramo za nenehno vzgojo vseh, da bomo vsi imeli do nje iim bolj pozitiven odnos. Se vedno velja, cla smo si vse, vkljuino s kulturno dediiiino, sposodili od naiih noslednikov, bodoiih rodov. Poskrbimo, da jim sposojeno tudi vrnemo, iim manj okrnjeno.rrzz Literatura - Bogovdid, Ivan,2004: O restavratorski stroki in dejavnosti. Vraiar je izvirnih podob: restavratorski posegi,Zbtka Dnevi evropske kulturne dediSdine (ur. Damjana Pre5ern), Ljubljana, str. 5-18. - Ciglenedki, Marjeta, 2006: JoLef Digl, portretist rodbine Attems. Vis lnmginis: baroino slikarstvo in grafika: jubilejni zbornik za Anico Cevc (ur. Barbara Murovec), Ljubljana, str. 259-31 6. - Curk, JoZe, 1998: Vodnik po kulturni in naravni dediSdini obdine OrmoZ. Ormoi. - Kovadid, Fran, 1926: Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Maribor. - Serbelj, Ferdinand, 2005: Slikar JoZef Digl in njegova oltarna slika Sv. Karei Boromejski dasti KriZanega. Zbornik soboikega muzeja 8, Murska Sobota, str.263- 266. - Vri5er, Sergej, 1990: Umetnostno pridevanje ljutomerske Zupne cerkve. Zbornik iupnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, Ljutomer, pp. ??. 22 Bogovid, O restavratorski stroki in dejavnosti, p. 18. -32- " Pra, tu.n. str. 265 Zgodoai'ruftzapd Povzetek .lled pripravami na razstavo [Jmetnostna dediiiina ormoikega obmoija od 12. do izteka 19. stoletia, ki snto jo v Muzeju Ormoi postavili na ogled 24. junija 2007, smo v ittpniiiu pri iupnijski cerkvi sv" Miklavia v Miklaviu pri Ormoiu naili baroino sliko Poklona st,. treh kraljev, solidne umetniike ravni. V Muzeju Ormoi smo predvsern od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Obiine Orunoi pridobili sredstva za izvedbo strokovnih konseryatorsko- restavratorskih posegov na baroini sliki ter jo tako predali v restavriranje strokovno usposobljenemu restavratorju mag. Binetu Kovaiiitt. Med restavriranjem je priiel na dan slikarjev podpis, ki nam je razkril, da je delo naslikal slikar Joief Digl leta 1745, sicer poznan kot portretist grofov Attemsov. Slikarju namrei lahko z gotovostjo pripiiemo sedent plemiikih portretov iz slavnostne dvorane dvorca Dornava, naslikanih v letih 1736, 1738 in 1754, pred kratkim pa sta se v Iupnijski cerkvi sv. Martina v Martjancih naili ie dve slikarjevi cerkveni podobi iz let 1749 in 1750. Kljub temu da Digla torej poznamo po dokajinjem itevilu del, pct o njem samem za zdai ni veliko znanega, qaj ga arhivski viri oruenjajo le v zvezi z oltarno sliko s. Joiefa, ki naj bijo leta 1756 nareclil za iupnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Ceprav Joief Digl ne sodi med pomembnejie mojstre na ozemlju danainje Slovenije, saj gre za slikarja skromnih zmogljivosti, ki ni presegel ustvarjalnega povpreija, pa moramo njegov opus obravnavati z vso resnostjo, saj gre za plodovitega slikarja, ki tnu oiittto na slovenskem Smjerskem ni manjkalo naroiil, celo me d naj p r e nto inej i im pl ems tv orn. -33-