D«UU li iMssd |ju mehkega premoga je bilo inajst razstrelb v minolem le-i. Raztrganih na kose, sežga-h in zadušenih zaradi strupe-h plinov je bilo 81« radarjev »ta 1927 pa samo 148. Poročilo pravi, da v nobenem emogovniku v deželi ne rabijo anitni ali skalnati prah v taki eri, da bi se učinkovito prepre-e eksplozije, ali omejile ali ta-i lokalizirale, da bi ne zahteva-številnih žrtev. Premogovemu ahu mora biti primeftanega al natega aH granitnega prahu jmanj 65 odstotkov, da se eks-ozija lokalizira. Ta skalnati granitni prah se mora potresna raznih suhih in vlažnih kra-i in večkrat ga je treba obno-ti, da eksplozija nima strašne-učinka, svari Turner. Ernest H. Gilbert, predsednik Ibert-Davis Coal kompanije, jasnjuje, zakaj se skalnati kh ne rabi bolj učinkovito. Pokanje premogovnikov s skal- rja, pravi Gilbert. Podjfctnlld morejo trositi donarja še za »tekcijo rudarjev, ker je kon-rdnca v premogovi industriji evelika. Premog, ki je -počen!, cenejši kot življenje rudsr-j, ki je tudi poceni. Večina smrtno ponesrečenih flarjev pa ni izgubila življenja eksplozijah. Največ jih ubije menje, ki se odtrga od stropa, rudarji delajo v temnih pro->rih. Na ta način je v zad-?m letu ubilo 1,068 rudarjev, kateri so obležali mrtvi na »tU. Ti so bili še srečni. Dru-»0 bili strašno pobiti in zmeč-ni in so umrli v premogovni-, ali pa na potu v oddaljeno Inisnico. Nekateri so pa le-i po nekaj dni v strašni ago-i v bolnišnici, preden so u-li. Pri prevažanju in vUMijn ?moga iz premogovnikov je bi-ubitih 356 rudarjev, Število rtno ponesrečenih vedno nara > »Sedaj je za 16 odstotkov je, kot je bilo leta 1912. Volt i se vlačijo vedno hitreje iz >mogovnikov in ti vozički do-krat zajamejo rudarja v tem-m in lesnem prostoru, kjer ae more rešiti.. • Razstrelivo je ubilo sedem-i"t rudarjev. Največ nesreč je vzročil črni smodnik, katerega Ki plamen vžge čestokrat tre-»joč plin. Silno priganjanje poroči. vla rudar dostikrat pre-•«ia nabiti strel, ki s« zapeli in ^na strga na kose. Rudsrji nasprotni črnemu smodniku. "Ke vrste smodnik stane ma-In Uko imajo podjetniki i" črni in novarni smodnik, uporaba električne sile tudi ina*a nezgodo. Pri eksplozi-ki »o jih povzročile clektrtč-bl-tfnicd, ker ao zapalile prenov ,,rsh, js izgubilo življo-f U2 rudarjev. Osem in o-^dcset rudarjev jo bilo usmr M. ker so ae dotaknili žive ktričn* žico, ki Je bila nisk> l*!jana, ali ki Je dajala moč *"Oew pri strojih sa izpodre-klni« in vrtanje ogajegasec N>*reča pri w — En uhit. pot drugih k- /- n>*n.h pri gašenju ognja. -f. v poolopju J] S C hicago ave. ■Je bilo kije Zakaj Ja Ml odstavljen predsednik univerze? Ljudje pravijo, da je bU najboljši, kar Jih Je učiliftče dozdaj imelo. Ann Arbor, Mich. — Odbor regentov michiganake univerze, ki je sestavljen iz openšaparskih kapitalistov, je prisilil Clarence C. Littla, da je podal reslgnaci-jo. V Časniškem intervjuvu ao mu delali preje oljnate komplimente, toda odločili so se, da ga brcnejo ven, ko je dar petnajst milijonov dolarjev, ki jih je daroval bivši korporacijski odvetnik Cook, postavil v pravo luč. Cook je daroval za zgradbo u-dobnega in prostranega središča študentov prava, ampak vztrajal je pri tem, da diktira red glede poslopij, za katere je on prispeval. Little je dejal, da dar z repom ali privezkom sploh ni dar. Reakcijonamo in močno detroit-sko časopisje prizna, da bodo veliki darovi mr. Cooka pojačali njegovo pozicijo glede smernic na fakulteti prava. Liga katoliških žena rie mara Littla, ker je priporočal, da je dobro, ako "bi vsi ljudje poznali porodno kontrolo. Ljudje, ki poznajo zgodovino michiganske univerze in so jim znane tudi sedanje razmere, pa pravijo, da je univerza imela v Little najboljšega predsednika dozdaj. Ameriški kapital izpodri- m Možnoet obstoja, ds to izzove krvavi konflikt. N s w Yor k City. — Scott Nearing, znan ekonom in predavatelj, je priobčil v februarski številki radikalne revije "New Masses" članek, v katerem opozarja na nevarnost krvavega konflikta, do katerega lahko pride med Združenimi državami in Veliko Britanijo radi ostrega tekmovanja za svetovne trge. "Združene države izpodrivalo trgovino Velike Britanije", pravi Nearing, "ne samo v držsvah Južne Amerike, psč ps tudi v Kanadi, Afriki, Aziji in v Avstraliji, v deželah britskega imperija. Ameriški kapitalizem je v zadnjih letih po vojni silno povečal produkcijo v temeljnih industrijah in pustil Veliko Britanijo daleč zs njim- . "Vladajoči razred Velike Bri-taje je denominiral ekonomsko življenje svsU nad dve stoletji. V letih od 1. 1B80. ae je ta rar-red znašel v borbi na življenje in imrt z nemškimi ekonomskimi interesi, kar je bil eden glavnih vzrokov svetovne vojne, ki je izbruhnila L 1914. Nevarnost, ki preti britakemu imperializmu od strani ameriškega kapitalizma, je danes večja, kot je obeto-jala v letih pred svetovno vojno od nemškega kapitalizma, ker ameriški business izuriva angleškega ns svetovnih trgih. -Moč britskegs kapitalizma propada, dočim se oblaat ame-riškegs .talno širi. Konfliktu, | mora priti, m ne more izogn - , |„ kadar pride ae boiaeM porazom prvega ali drugega- Aimee pobegnila v Kanado. . Los Angeiea, Cel. - Aimee Sempte McPberson, viaoka duhovnica Angelua tem pla, ki 5« zapletena v legialatumo preiaks-vo v zadevi podkupovanja aort i-ll^ jc bila v četrtek oproščena od nadsijnegs zsslišsvsnjs do 28. fsbrusrjs. Tskoj nsto ss Je odpeljala v evojem svtu iz me-sU in raznssls se Je govorice, da Js popihala v Kanado Pre-iskovalni odaok Je nalotil duhov-nid in adtfniku Hardyju, ki Je ra-pleten z njo vred. da morata biti pripravljena na prihodnje za-slišsnje koncem messcs v »acrs- Koatroverza radi Brook-voodevega rtilHUa Tudi predsednik Ameriške delavske federacije Je skupil, kar Je iskaL New York, N. Y^-Kontrover-za glede Brookwoodovega učili-šča in Ameriške delavake federacije, ki Je tvorila jedro razprav med naprednim in konservativnim elementom na konvenciji Ameriške delavske federacije v New Orleansu, je oživela znova, ker je William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, objavil pam-flet, v katerem hvali akcijo A-meriške delavske federacije in odgovarja A. J. Musteju, voditelju delavske šole. Greda obtožuje v svojem novem letaku, da je Brookwoodo-vo učilfšče bolj sovražno delavskemu strokovnemu gibanju, kot je bilo prvotno poročeno. Dalje, da uči unijste, da prezirajo delavsko gibanje. Muste mu seveda odgovarja, da Greenova izjava dela radi tega nanj učinek, ker je malenkostna, obenem pa zelo nepoštena in nepravična zaradi metode, po kateri dela lažnjivce is onih, ki so absolvirali Brookwoodovo učilišče in so zdaj rodni, lojalni in spoštovani člani unij. Muste pravi, da Green izjavlja, da ni dvoma, da veliko študentov po dokončanih in predpisanih tečajih zapusti Brook-woodovo učilišče in zavzame zopet svoja mosta v delavskem gibanju in ostane lojalnih in se posvete principom Ameriške delavske federacije. Temu dodaja, da se je to sgodilq kljub naukom) ki ao Jih prejeli na Brook-woodovsm učilišču. Muste odgovarja Greanu, da iaunaago pisem, v aol vi ranči pravijo njemu, da je bila pri njih lojalnost do dslav-skega strokovnega gibanja utrjena vprav na Brookwoodovom učilišču, da so ti absolvirand vrli unijstl ne glede na to, kaj so ae učili ns učilišču. Muste vprašuje, zakaj Green ne citira iz pisem teh oseb, ki so po njegovi lastni trditvi vrli člani A-meriške delavske federacijo 7 Zakaj se ni na zadnji konvenciji namignilo, dh laka pisma po-stoje, ampak citiranih js bilo samo Štiri ali pet nozadovoljsno-žev, ki so absolvirali Brookwoo-dovo učilišče? Zakaj bi ae izja-samo štiri ali pet negadovoljne-nih oaeb jemala za 100-odatotno, ko je dokazano, da je neresnič* naf Končno Muste pravi. Fakt je ta, da .smo bili napadeni, ker smo bcjlj ^vosti temeljnim naukom ameriškega unijonizma, kot oni elen^nti v delavskem giba-nju, ki 0 danes nod vplivom Na-Hodne ilvične federacije, ki Je diingol^ien In nUlitariničsp. Muata naglaša, mi kritiziramo take tendence, ker učimo naše studeni«? se bojevati proti nJim. Preveč voditeljev Ameriške delavske federacije trpi in podpira U tendence, ki se daleč ločijo od pravega bojevitega strokovnega gibanja agresivnsga in intdl-gsntnegs razrednozavednegs dela vatva. MOMIIEZ POSELMHVn PM vpisalo 0067 ivk, da išče-lioe Je apo-delo zs 2,800 ravk. Veliko vpisalo. Ne- Teheran, 1. febr. — Severno-zapadna Perzija je te dni v pesteh nenavadnih sncftnifc viharjev in silnega mraza. Mnogo kmetov je zmrznilo, ko so obtičali s vozovi vred v snegu. Tri karavane mul, ki so potovale v Teheran, so Izgubljene. Železni-tki promet Je ustavljen. J Debel sneg Je pokril tudi Af-fbanietan in valed toga je moral Amanullah ustaviti avoje voja- ,k. prodlrmaj« v smm,!. , ^ ^ „ y _ ^^ ^ Milijoni sa armado. etraijeni kubanski delavski v/v Washington. D. C. — Pet do- < datnih milijonov dolarjev Je bilo določenih k vaoti 447 mUH-mS f^Jf^ fj ki Je bila te preje odrejena » izi^ ' stroške zs vzdrževanje armad- ££ "^ZZ^lni Od teh dodatnih pet »iUJ<»H~ j« določena skoro polovica Zato bi re0o pred Ovalom prikri-lo, da nima bneponelnlh deta?-cev. ^ (Miflpiaaippli To mesto je tipično #n*eriŠko. Zato želi, da s* mesto pokaše, da nima bresptaelnik delavcev ali da se brezposelnih delavcev reši na. eden ali drug ^oun. - Mesto ima obol^SOO.OOO prebivalcev. To me4|»trpi, da se je kazala Stric Tonpva koča v kino-gledališčih, ZMf ni popolnoma južno mesto. Amftak zamorci sede, v vozovih ulične železnice in busih aadaj, take da se ne more reči, da je to mesto popolnoma severno. Mesto leti reki Mis-sissippi ia tvori ves med vzhodom in zapadom. Mesto js trgovsko in ima nikaj industrije. Lani v mesecu septembru je bilo v mestu prejšnje število delavcev brez dela. Rev. Blais-dell, ki Je zelo dflaven v občinskem blagostanjskem delu, meni, da je bil to aajslabeji mesec v šestnajst letih« ln tako je mesto odprlo svojo Vezplačno posredovalnico sa Ido. Od meseca septembra dodfce 18. januar ja tega leta se delavcev in 1766 jo delo. P ročila, da je delavcev in 400 brezposelnih se kateri celo trdijo da nisU bili dve tretjini bre«*oaclnih delavcev vpisani. V Policijski komisar jo slišal, da js na me^tu, ako^ mestna občinn stavlja, dk je mestna občina pre-ubožna, da bi pričela s javnimi deli. In o Troekij apeliral na nemško vlado, naj mu dovoli priti v Berlin, kjer bi rad oblekel zdravniškega spsciellsU. Njegovi pri-stešl so mu šs pripravili sUno-vsnjs. Nemški sunanji urad ti-javlja, da niti Troekij niti so-vJsUka vlada še niaU poslala nobene prolnje. Moskve, 1. fsbr. — (Unlvsraal Service.) — Leon Troekij, "rdeči Napoletfe," je bil prialljen že drugič zapustiti Rusijo. Prvič ga js pred mnogimi leti Izgnala car-skS polidfja v Sibirijo, odkoder Je poUm pobegnil v Evropo, danes pa mdra iti v spremstvu pro-leUrske poHclje—katero je sam pomagal 6rtaniilratl—4n na u-kaz prolstarske diktature, kata-ro Je aam pomagal uatanovltl pred enajhtlml leti. Troekij je zapustil Turkestan pred več dnevi in zdaj ss nahaja na Črnem morju. TrooklJ Ja moral Iti Iz Ruaije zaradi U** ker Jo posUl preveč nevaren na sovjetskih Meh Splošna govoriss v Msskvi je, da je b!1 njsgov Izgoa dskretlran v skrajnem momentu, ko se Je "rdeči Napoleon" že pripravljal na nov poč, da strmoglavi SUli-nov režim In ss sam poeUvl sa dlkUtorJa sovjstov. Troekij Js sadnjs mesece s pomočjo svojih pristašev zgradil Uko močno organizacijo nezadovoljnih delavcev v Rusiji, da «o njegovi prija-Ulji »e odprto grozili, kako "vsak čas pometajo izdajalce komunls-ma Is Kre»le." Nekaj je bilo treba storiti. SUUn se ni brigal tt osebne napade nanj, ni pa mogel gledati več, kako rasU Trockljsva maši-na v komunistični stranki in s vsakim dnsvom holjinbolj ogroža sedanjo vlado. Troekij Je bil že davno prišUt k protlrevo)ucl-Jonarjem. S Uklml zločind se navadno kvršl kreUk proeaa--toda TrockU Je W1 Izjema. Ce bi bil Troekij posUvlJen prsd diščs in obaojen na amrt, bi bil ja signal sa krvava Izgrede, In lijagovs sksskucljs bi blls slgur-no signal u rsvolucMo tisočerih razkačenih dslsvcev In rdečih vojakov, ki »o Izvojevell mnoge zmage pod njegovim vodstvom. Skratka: Trockljsva smrt bi bila največja nesreča za sovje-U. Dokler Je šiv, Je mir. Ali njegovo prisotnost v Rusiji Je bile tudi neverne. SUUn Je torej sklenil, da JS nsjboljše, če -e "rdeči Na<>"lson" odstrani v ks-piUlistlfei svst, kjsr odpadsjo skrbi aovlfeUke vlade za njegovo sksisUneo In žlvljsnje. A kam nsj grsT Kdo ga aprsjms? So-vJsUki dlplomatja ao potrkaH ns VrsU mnogih sunsnjih uradov, toda z malim uspehom. Kemal pašo Je dovolil, ds ee Troekij lahko ustovl no turških tleh. a ns zs stalno TrocJdJ ssm si Js izvolil tri dežsls: Nemčijo, ftvko sil Frso-cljo; drugem ne msrs Iti. Zdaj Js menda na potu v Nemčijo. Dell ga Nemčija eprejme, Je dru< go vprašanje. Koncem konca Ja SUlinu najbrž vaesno. kje Je. ee-mo ds go nI vel v RualJI. Nase i mu na bodo več pustili — medtem po Je vee eovjstski aparst na dsiu, da ae njegovo organita-sije v RuoiJI slepa ali sgrda U-meljlto razbije. Lahko dalo »o ss bo, ali doslej nI opazki kakih težav. Mala razradaa vojna v Sovjetski Rasljl Boljševlki sahtavajo diaatlčao akcije napram kuiakom la pro-teataatakl propagandi. Po-manjkanje papirja omeji tlak. 1. febr. — Situacija v Kuaiji js razvidna, če pogledaš aamo naolove v moskovskih listih. "Trockistl v Slavgorodti," "Razredni sovražniki v Arhan-gslaku," "Lzčistimo stranko," "Kasnujmo k u lak o (premožne kmeta)," "Vršimo na eeeU vse prlvotno trgovec, duhovne ln tiivše buržuje." Taki oo naslovi. Vae to oo znaki nove razredne vojne, ki Je daneo v najljutej-šem razmahu v oovjetaklh republikah. Vojno vodijo komunisti, delavci, ki oo zveoti voditeljem otranke in sovjetoko vlade. 8ovrašnlki oo nepmeni aH privatni trgovci, kulaki ali premožni kmetje, ameriški metodiotični In baptistični misijonarji in troekl-oti, ali oni delavci, ki oo še navdušujejo sa Trockljev program "permanentne svetovne revolucije In bojevnego komunisma." Cs pogledaš pod aaalpve, čl-Uš, da Troekljevl "kontrarevolucij onar J I" razširjajo avojo propagando med delavci v slavgo-m distrlktu. Vedatvo totorjev, ki bodo poRll propagando t ročk Isto v. V Arhangelaku, kjsr js v teka volilno kampanja, so na dolu novi sovražniki sovjetskega sistema. To oo verske oekU baptistov in odvontiotov, ki hodijo od veei do vasi In sejsjo ovoj strup. Agitlrajo tudi med šolarčkl ln se poslužujejo nasilja. Na nskem volilnsm shodu so Izpustili jato gladnlh psov, ki oo ras podili zborovale«. Premožni kmetje ali kuUkl <* vlrajo aovjeUke ukrepe v Sibiriji Nočejo dati žlu na trg in skušajo dobiti kontrolo v lokalnih sovjstskih Ui komunističnih orgsnizacijah. Pomanjkanja stanovanj v Mo-skvl Js akuten problem. BUno-vanjakl odbori so brez moči. Neki mlod in ogllen komunist je zadnjo dni izvršil somomor, ker mu sovjetsko sodišče nI hoUlo Iti no roke, do bi bil Isproznll neko oUnovanJe, v kaUrem oo buiiuji. Stolinovi doUvci «o-htevojo, do oo val nepmeni, popi, lonuharjl in bivši policaji pome-čsjo ns ceeto In njih aUnovsnjn izroča delsvskim družinsm, ki nimsjo ksm Iti. Čuden problem Je nasUl a ras-šlrjanjem proteaUntlsma mod ruekimi kmeti. MloiJonarJI pro-tssUnUkih cerkvo oo prišli la Amerika In Skandinavije In njihova propaganda se širi od veei do vaal. Tialutjo tudi avoje liata v ruščini v vedno večjem ŠUvilu. Baptiatični maasčnlk i ms 16,000 odjemslcev aamo v Ukrajini. 1,Komunistični listi zahtevajo, da mora biti Umu konec. Morda prida konec zdsj, ko Je neeUlo veliko pomonjkonje tlskovnsgs I kapi rja Vai Uati se bodo morsli omejiti in tudi uradne tiskovine morejo biti roduelrene. Velik pelar. ' Darlington, La., t. feb. — V neki trgovini v glavnem delu meeU Je včeraj nastal ogenj, ki ae Je kmalu rasliri! tudi na so-sadnjs poslopjs In Jih doloma rasdajel. Akoda as ceni na pol milijona OoUrJev. Dne 29. januarja se Je Troskij ukrcol v Botumu na parnik, ki ga Jo Odvsdel v Csrigrsd. I njim sta njsgovs tsaa In aln Lsoa. Potnega llsU mu niso dsiL , PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mmnm*immm : . . - ---- I LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE On« o(um>v po dogovoru. K^kopli m m vfttojo Narodnina " zJdtnJana dršara (kvas Cbtcsgs) S*S0 m lato, S* 00 m »ol lata; Chicago in Cierro |7J0 m teto. $8.75 ta pol teU. In ss hi Naafev m vat, kar Um Sik s -PB08VETA" MtT-H b UwwtoU A » i l«i' II " VESTI IZ NASUJIN T zmzm -THE ENUGHTENMENT" Onras af tte Ikvss NiHmmI Bosaflf QwS fcy tS* »teraso Noti—al oflt Ssdafy. AdvcrtJalng roto« Os acroosiost_ __ Subacriptions Unltad Su^sa (tscept Chicago) sad Csssda »60» Mor Oiteoso T «0, and fon»ign eotinMo« |SJS par rase. MEMBER OF THE FEDERATED PRE86 Datum v oklepaju n. pr. (Jsn. Sl-192?) poteg vsšags unans ss «a«tevu da Ta a^ • Um doavom potekla nsrotelss. Ponovilo jo prsvotssss, is •• ram no natari Mat KONCEM TEDNA. Nasadiljmki v raznih legislaturah ao na delu, kar pri- čajo predložene predloge. Nekateri nazadnjaki bi radi uvedli državno policijo v državah, v katerih jo ie nimajd. Državno policijo zagovarjajo, da bo sredstvo, s katerim bo država skrbela varnost farmarjev. Iz nobene južne države, v katerih je grozovito linčanje zamorcev v modi, kot se je zadnjikrat dogodilo v državi Mississippi, ko so nekega zamorca živega pekli in pri tem fte zbijali sirove šale in delali umazane in ogabne dovtipe, fte ni priftel glas, da potrebujejo državno policijo, da prepreči take divjaške čine. Državna policija "za varstvo farmarjev" se potrebuje le v državah, v katerih je Industrija precej razvita. Človek bi moral biti res slep, da ne bi opazil in spoznal, da se državna policija zahteva in priporoča, da se vporabi proti delavcem ob času stavke. V drugih državnih legislaturah se zopet iMpravlja-jo predloge, ki imajo namen prepovedati poduk o evoluciji v javnih šolah. Kaj take predloge pomenijo, je razumljivo. In sicer te predloge pomenijo, obdržati ljudstvo v nevedi, da bolj potrpežljivo prenaša izkoriščanje. Zopet v drugih državnih legislaturah se pripravljajo predloge, ki uvajaja obvezno čitanje protestaritovske biblije v javnih šolah, da se omeje pravice delavcem za razpostavljene stavkovnih straž itd. Vse te predloge so nazadnjaške in imajo namen uko-vati preprosto ljudstvo še v večjo mezdne suinost Za to je popolnoma prav, ako delavske, farmarske in drug* organizacije protestirajo proti nazadnjafttvu, ki zopet dviga svojo glavo križem Amerike. o a a RoUnd D. Sawyer, napreden član legislature države Massachusetts, je predlagal, da se delavci zavarujejo proti brezposelnosti. Sawyer predlaga, da odraščeni delavci dobe po $2.50 na dan brezposelne zavarovalnine, delavci pod osemnajstim letom pa $1.25. Vsota ni velika, ampak pomeni, da bo začetek storjen na zavarovalnem polju proti brezposelnosti. Predloga najbrž tudi ni idealna, kot jo zahtevajo organizirani in zavedni delavci. Ampak nekaj je, kar znači, da se tudi v Ameriki uvede zavarovanje proti bresposelnosti. Hrast tudi ne pade z enim mahljejem. Kadar bo storjen prvi korak, je naloga organiziranega in zavednega delavstva, da bo storjen tudi drugi in da se v najkra(jftem času dospe na cilj. • o a ' "* '* . ' \fM -r JVjiiLj,!'-J Fraitds Peritins, novi državni industrijski komisar v državi New York, isjavlja, da je Števflo zapodjenih delavcev v drŽavi New York tako niiko, kot fte nikdar preje, kot kažejo zapisniki. Ta izjava industrijskega komisarja potrdi, da so bile vse govorance v volilni kampanji o prosperlteti, kl se js razlila prek dežele, prazne govorance in pesek delavnemu ljudstvu v oči. a o a Barrjr, predsednik Državne delavske ^deradje v državi New Hampehire, izjavlja, da predloga, Id določa osem in štirideset ur dela v tednu s« delavke in mladoletne pod 18. letom, ne bo prišla daleč v legislaturi. Predsednik legislaturnega odseka za delo je neki bivfti tovarniški agent, ki je prijazen napram amoskeagoškim tovarniškim interesom, ki zaposlijo dvanajet tisoč delavcev. • 't ". ncfir . i »s^^esh Barry se najbrž ne moti. Predloga bo priromalt do odsekovega predsednika, na to bo mirno zaspala v njegovem žepu, ali se pa porine ns zaprašeno polico, da tam čaka boljših dni in vstajenje, ki nikdar ne pride. Tako se godi s delavskimi predlogami, ker delavstvo ne skrbi za izvolitev svojih zastopnikov v poatavodajne zbornice. dali ao nam samo na takse vs no pogodba not. Vse naše zastopnik* po bUAnjih nasslbinah prosimo, da dbiftčete nafte članstvo glede tegs vprašanja. Kakor kale sedaj* ee bo prejelo nekaj delsvskaga denarja s tem, Ha bomo izgubili, vzelo bo pa dosti pesem iz grl naftih poslancev pesmi iz rodne grude, poslancev pravim, ker prinesla sta med nae ljubkoet In kakovost, pomen ia vrednost, čustvovanje in ponos — kar premore aloven-sks peeem. To sta nam prinesla Iz domovine ftubdf in Lovšeto- v*. Lovietova je pred dobrim tednom priredila koncert v tukajšnji farsi dvorani) v dvorani, *l nikakor ne odgeearja takim namenom, k večjem* kalsftnim cerkvenim bezarjem in malim igram. Ga. LovMora z njenim glasom ima peč pravico do bolj- dvorane, kar W se moralo pri irsnžiranju upoštevati. Kljub temu sem užival Lovše-tove gies in interpretiranje na- lastujs milino v glasu in izraža pomen beeedila narodnih pesmi tako versatllno. Operne, arije so bile nekaj possbnsga, vzvišenega ln lilivel sem, četudi sem se zavedal, ds bi v boljši dvorani, donsla njena pesem vse bogatejše m privlačnejše pa tudi ljubkejše in okrepčUnejše. Tukajšnji dnevnHi je priobčil oceno svojegs kritlks o nsfti o-i>erni pevki, in bila je pohvalna n dokaj lasksvs, kajti vsskdo, ki razume količkaj glasbena pro-izvsjsnjs, lahko ume Neredno bogat glas In meloditeo nadarjenost našo pevke ge. LovŠetove. Kako človeka, okrepča lsatna pesem, da jo vsaj od časa do časa sliši iz grla umetnikov, kot smo to imeli priliko v teku zadnjih dveh mesečevi Je potrebno, umestno in koristno sa naš narod, da se v njem obudi zanos in ponos zs vse, kar j s aloven-dkega, obenem ps se da priliko naši mledini spoznavati nafte bisere In se jI utrdi pravi čut do rismozanosv, da prihaja is sicer mslega naroda, ki pa ima vse tiste vrline, kot jih je najti pri velikih narodnih skopinah. Živela slovenska pessm! Ns-*i umetnici krepisk pozdrsv! Slovensko pesem umetniško zapeto pe dajmo v dostojne njej vredne dvorane. Poročevalec. Poi*r uničil Mo aa CeJumetu. Calamet, Mlch. — Dne 29. januarja je požar uničH tukajinjo ljudsko šolo "Waehfeigton". Ko je v poslopju nastal ogenj, se je v razredih nahajelo nad 6w o-trok in učltsljic. kl so pa vsi pravočasno ubelali plamenom požara, kl ga niti takojšnja pomoč calumetske in Isuriumske požarne brambt nI mogla preprečiti. Ta šola je bila ena Izmed največjih v tem okraju. Sluiila je osnovnim in srednješolskim razredom. Ognjcgasci so oteli le nekaj knjig in veo m uničijo, kl se je nahajala v poslopju, ln kl je slutile srednješolskim vojakom pri vsšbanjti. Skoda sa ceni nad $60,000. Poslopje je bilo po-stavljeno leta 1876 la leU 1918 je bilo kompletno prenovljeno, ker je stalo |77,000. Tekrst je bil montlrsa nov ventilscijski siotem. sanitarni sistem in skupna dvorana Is jekla, kar je dalo notranjščini strukture moderen in okueen vtis. Na eejl šolskega odbora. Id se je vršila takoj isti večer po po-lam. je bilo sklenjena da srednješolci pohajajo v skupno sedanjo srednje Sok>, četudi je le malo proetore v njej, šolarji o» eno vae šolp pa bodo dobili prost ra v MorriaonovseS poslopju In v šolah. Id so bili, ssdaj zaprte Na U ns^in ae bede šolarji priraileti valed poiara pri Hm li v Peaai Burgettstown. Pa. — Prav lahko ai bi kdo* mialil, da snto v tej alovenaki naselbini fte vsi,pomrli, ali pa da smo se izselili kam drugem, ker ni bilo od tu fte dolgo nobenega dopiss v Pro-eveti. Nihče noče poročetl ksj in ksko ae imamo, pa tudi jaz bom le bolj na kratko poročal, ker dobrega ni, slabega pa se itak ne splača v javnosti BOTA, 2. FEBRUAR opazovanja Omenim naj, da eo nas spravili popolnoma na ničlo. V oliko ji- bilo pisanja o pennsyh an^kefd štrajku. Tukajšnji Slovenci smo se trdno držali na stavki do zadnjega dae. Sedaj se je nekaterim posrečilo delo nazaj dobiti, veš pa aae je brez dela, kar smo bili zvesti rudarski orgard-zeciji. Tisti, lu ao dobili delo nasaj, zaslužijo zelo slabo, komaj toliko, da se preiive aa šilo, pa morajo biti podložni in ponižni boeu; še dihniti ne smejo. Tako se dsnes godi tukajšnjim rudarjem, našemu vodji Lewieu je pa prav dobro, kajti flO^OO je pač lepa veota, pa ie gleda, da dobi kaj. od kompanije. Resnica je, da so ljudje veliko žrtvovali za to stavko, da bi iz nje prišli zmagoviti, »sli če so naši voditelji preje«! denar, ho ga kar lopo spravili: t svoj žep, ko so imeli dovolj, so rekli, da konec stavke, rudarji pa greste s trebuhom za kruh — Tukaj je veliko Slovencev, vedo povedati, da kaj takega se ie ni godilo, da morajo sedaj garati 12 ur za uboga dva dolarja. ___ Pa se še sliši, da pobirajo denar|valu55©" 'in*ssirJ zs stevkarje. Ne vem čemu, ker tukaj ne dobimo nobene podpore Že od oktobre meseca. Dovolj o tem in o zsvoženi premogarski stavki, kar ljudstvo že itsk vs. — Na društvenem polju gre počasi. Novih kandidatov nimamo veliko, to pa ni naša krivda, ampak krivda krivičnega kapitalizma. — Ns pretekli delničeraki seji je billo sklenjeno, da priredimo dne 9. februarja zvečer veselico. Proie-na so vsa okoliška društva, oz. njih članstvo in vsi posamezni rojaki, da se udeleže iste, kajti pripravljenega bo dovolj za vse. Torej nikar ne pozabita, vsi Slovenci in Hrvati, in okolice, da nas dne 9. feb. poeetite v voB-kem številu. — Frank Laurich. Smrtna kesa. Lorain, Ohio. — Človek ne ve ne ura ne dneva, kdaj se mu bo pretrgala nit življenja. Naše društvo je v teku štirinajstih dni zgubilo kar dva člana Iz svoje srede. Brat Anton Simonič je iel ne delo dne 28. decembra zdrev in veeel, ob deseti uri dopoldne se je ie rss-nesla vest, da je pri delu smrtno ponesrečil. Pdkojni je bil rojen 11. maja, 1886, v vssi Drsšiči, okraj Cernomelj, Dolenjsko, v Ameriki Je bival 22 let. Tu zapušča ženo ln pet mladoletnih o-trok. 9. januarja je podlegel pljučnici brat Frank Ur^kafari pušča soprogo in tri ko je v teku štirinaj gubilo naše društvo (liana. Zatorej roja4 plete pri nobenem Stopite k SMPtJ in pravljeni na vee, kajti Prešeren je neke!, da "Dolgost življenja človeškege je kratka, a dneva ne pove nobena pratka." Obema umrlima bratoma bo društvo dhranilo trajen spomin. Prkadetim družinam v imenu društvo naše aožalje! John Brace, tajnik društvs 17. e. Ta-dni iz-a dobra ,terl še vu, pri-ite pri- jtofl koristnega Yele, Kana. — V pondeljek 28. januarja popoldne je nenadoma umri br. Anton Ropar. Sam si je vssi življenje s kroglo. 8tar je bil 61 let ln sapuftča družino Doma je bil od Smarjete pri Krškem. Pokojnik je bil član društva št 9 SNPJ. h kateremu ie pristopil v letu 1906. Brstom po drugih naselbinah Je bil znan. ker se je udeležil več konvencij SNPJ. mi je tudi delegat na zborovanjih rudarske unije. Kot star naseljenec je dolga leta garal v premogovnikih, toda končno se je naveličal življenja. Id mu ni priaeelo nič dobrege. Kljub trdemu delu in razmeram je imel dober humor; znal se Je ftalltl tn delati dovtipe kot malokdo. Po«vaj v miru. Tone, mi te pe ohrsnlmo v ničla. Vremenski biro po* je bil padec ontfi v jsi povprečno 17 palcev, o** cev nad norm slo ln P°v" temperatura je bile 17.8 torej 8.9 stopinj pod Po vsem srednjem «siyid debel sneg. ki precej ejrirs In avtai promet Top a in avti Pai na vidiku NAROČITE 81 KNJIGO 44AMERIŠKI 8L0VE>< SOBOTA, 2. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavge IS-LETNI MORILEC OČETA PEIPOVedvjeo ZLOČINU. (Irvirno.) Sarajevo, IX. jan. W29. Nedavno je bil 13-letni deček Milovan Veljovič obsojen v Sarajevu na pet mesecev jače, ker je umoril svojega očeta. Milovan ie »prejel kazen brez pripombe n izdržuje sedaj svojo pokoro. Sreča je, da še ni doponil 14. le-u sictr bi dobil gotovo do 20 let Vendar, kakor bomo videli ii njegove izpovedi, ni to zločinska natura; storil je to, priznal in voljno prenaša kazen. V po-rovoru z novinarjem se je izpovedal ves. Na vprašanje, ali je to storil, je odgovoril: "Nisem imel namena ubiti o-četa, a zgodilo se je. Umoril sem Ustnega očeta. Kesam ae, žal mi je in nikoli ne bom mpgel preboleti tega. Zdaj, ko sem v celici, mi je težko pri srcu. Z molitvijo edino se tolažim. Vedno molim: Bog, daj pokoj očetovi duši." Tako pravi fant. Dalje je pri povedoval, kako se je zgodilo. * Ode je silno pretepal mater in njega. Oče je namreč sumil M2ena se mi je spačala med voj no 8 kakim avstrijskim oficirjem, njegov otrok je," — m tej sumnji ni mogel imeti rad otroka. Zato je pretepal fanta in njegovo mater. Vendar je fanta imel v toliko rad, da ga je učil streljati s puško. Ko je bi fant star 6 let, ga je učil čistit puško, mu razkazoval posamezne dele. In ko je fanta naučil streljati, mu je nekoč zapovedal, naj ustreli dva soseda. Fant je odpovedal pokorščino očetu, ni maral sosedov ustreliti. -In oče pa je zasovražil še bolj. Natura, kakor jo je v sinu učil in vzgajal oče, se je uprla očetovi naturi. Dve naravi sta trčili druga v drugo. In iz tega fan ta, ki je bil toliko močan, da je »tri in odklonil nauke očetove, je bil tudi toliko močan, da je iejal: "Soseda mi nista storila ničesar, čemu bi ju ubijal?" ln Še i neko tolstojansko gesto 'reče: 'Bog naj ju kaznuje, ako ata se caj pregrešila." Ta dobra duša in narava 13-etnega Milovana se je uprla očeti, ki je pretepal njega in mater n ki ju je nekoč pognal od do-na. Mati se je zatekla k avoji torodnici, fant pa se je zaupal gozdu. V gozd je pobegnil, iivei tam, spal pod drevesi. Fre-iivljal se je z gozdnimi plodovi n je bil z gozdom ves srečen, lokler ga ni prisilil glad. Friti-alo ga je v obup in lepo slutnj>: C očetu poj dem, nič hudega mi ie bo storil, dober bo z mano." In se je napotil iz gozda proti omu. 13-leten mlad fant, Id ie nislil, da bo morda oče le boljši d gozda. A ko ga je oče zagle-kT, je zgrabil puško, se pognal a sinom in pretil, da ga uatreli. "Pasji sin, beži ali pa te u-trelim." Sin je bežal, lačen in s strto lutnjo o očetu, s strto zadnjo °bro mislijo o ljubezni ofato-1 Oče je skril puško v nekem rmu. ker je dQma ni smel ime-' Sin je to videl in ko je oče »el. je vzel puško iz grma in »ko oborožen šel proti domaM Ni vzel puške, da bi očeta k'1 niti za samoobrambo je nI Vzel jo je, da jo da — o-rtnikom! Stopil je v domačo in naAel kos kruha. Začel 1 J*«ti. V levici puftko, v des-kruh. In iznenada začujf, 4 na dvorišču krega oče. M,J« ioa. kriči. Samokres ima ri »«-bi, pretepal je sina in ma-r '"I ie nasilen, od fante j« naj ubije soseda... * je v hipu zgnetlo v lntlJ- Strsh gs je popadel, saj ' lrr t I svojih bore IS let. Ka-V omedlevld je dvignil pu-t,,,r> u. V oddelku II. razreda sta se vozila rumun aki finančnik dr. Nikola Kruse-eki in njegova soproga. S sabo sta imela tri kovčege, • v najmanjšem je bil sprafljen nakit soproge v vrednosti 17 milijonov lejev (8.5 milijonov Din.) Dr. Krusecki je ob začetku vožnje naročil kondukterju, naj no pošilja drugih potnikov v ta kupe. Res sta potovala ves čas sama. Kupeja nista zapustila Opolnoči sta legla k počitku in zadremala. Kupe sta zaprla tako, da ni mogel vanj nihče ra zen sprevodnika. V Subotici se je Krusecki prebudil. Ko je pri žgal luč in pogledal po kupeju, je zapazil, da je izginil najmanjši kovčeg z dragocenim nakitom. Takoj je seveda alarmiral vlako-spremno osobje, ki je skupno železniško policijo isvršilo preiskavo vlaka. Preiskali so ves vagon in pozvali tudi ostale pot nike, da so pomagali pri tem, a ves trud je bil zaman. Kovčega z nakitom ni bilo. Zagrebška policija je bila takoj o tem obveščena in ko je pripeljal včeraj zjutraj vlak v Zagreb, so ga koj na postaji obkolili stražniki in detektivi. Pre-povedali so potnikom izstop it vlaka, dokler niso vseh preiskali. A tudi tu je bilo vse zaman. Nl-kakega sledu ne za kovčegom ne za tatom. Obvestili so vse policijske direkcije v Jugoslaviji in Rumuniji, da bi pomagale pri izsleditvi tptu. Pobeg iz jepoglavalue kaznilnice Lepoglava je glavna kaznilnica na Hrvaškem, ki jo Je zgradila Avstrija in ki je bila dolgo časa "zatočišče" jugoslovanofilov zdravnika, ki je nasvetoval takojšen prevoz v bolnico. Porodnico so prenesli na avt\ ki naj bi jo p*Qal v ljubljansko bolnico. A postajala je vedno slabša, pričela je umirati. Blizu Lavrce je nesrečnica izdihnila. Avto se j«. obrnil Jn jo prepeljal nazaj v 8martno- Stara je bila komaj 28 let, a najsUrejži sinček je star jedva pet let. Novorojenček pa je ostal pri življenju. Ofkfcji - uradnlkL — Kakor sme* že poročali, bo vlada odpustila mnogo državnih uradnikov, vse, ki so odveč, nepotrebni ali netočno vrše svojo službo. S tem bodo — jasno — zad+ti predvsem kompromitirani uradniki, zlasti iz politične in policijske službe. Zdaj poročajo, da bodo na njihova mesta imenovani sami rezervni oficirji. Tako bo tudi uradniški aparat popolnoma reformiran. Tako u-radništvo bo brez dvoma zanesljivo... Sef kabineta notranjega ministrstva je postal uradnik splošnega policijskega oddelka v Beogradu SimiČ. (Odpuščeni uradniki prosto kralja. Uradniki, ki so biK radi svojega prepričanja odpuščeni iz Službe, pišejo prošnje na kralja. Tako so prav te dni pri-apele dvor številne prošnje, katerih iproaijo, naj bi jim dali zadoščenje ter jih spet sprejeli nazaj v službo. Oblaeti reducirane. — Vlada bo začela v kratkem z notranjo preureditvijo države. Doslej smo imeli 33 oblasti. To število bodo znižali na 16 ali pa Še manj. Delo v tej smšri je v polnem teku. Zato pa sedaj ne do stavljajo velikih županov, ker bodo pri zmanjšanju števila oblasti tudi morali odstaviti več velikih županov. Jaano> da bode potem obdržali samo eaj vestnejše, najboljše (Za spo zna vanje, kaj je slano in kaj dobro, imajo gotovo določeno merilo.) Ameriška brošura prepoveda , — Brošura "Stjepan Radič: MoJ poiitički životopis", ki je izšla v Južni Ameriki, je v naši državi prepovedana. Istotako Sem je Avstrija pošiljala pdlltič ne kaznjence, da so trpeli poleg razbojnikov in morilcev. O sistemu v tej jetnišnici so izšle cele knjige, ki opisujejo ustroj te kaznilnice. Tudi v Jugoslaviji služi ta kaznilnica poleg za navadne zločince, tudi za politične kaznjence. V glavnem pa Je Lepoglava namenjena za najhujše razbojnike, ki jih iz cele države pošiljajo v lepoglavsko kaznilnico. ■Včeraj zjutraj pa je pobegnilo iz kaznilnice 14 kaznjencev in to sami težki kaznjenci. Ljudje, ai bi morali aedeti od 4 do 16 let. Povečini so cigani. Za vsalpga izmed pobeglih kaznjencev je razpisana nagrada 100.000 dinarjev za onega, ki jih izaledi in prijavi. Skupno je torej razpisno 1,400,000 dinarjev za teh 14 beguncev. Skoro milijon in pol!... __ Ljubljana, 12. jan. 1929. Iz dtange poročajo o Čudnem slučaju oslepljenja. Pred dnevi je nenadoma oslepel 45-Ietni Ivan Marn, posestnik iz Stange. * Zadnji čas je čutil Ivan Marn. da ga bolijo oči in da ga stalno skelijo. Vendar ni posvečal velike pažnje temu. mialeč, da bo to prežlo samo od sebe. A. neko Jutro je Marn silno zakričal, ko le hotel vstati iz postelje Do-mači so se prestrašili in skočili njemu s vprašanjem, kaj mu je. On pa Je prvi hip molčal in samo krilil • svojimi rokami- In tišino je zaiepetal: '«ep Ne vidim več.. Oslepel je. Mislili ao sicer vsi. da je to le začaana slepota, ki ho prešla. A minil Je cel teden in Mam še vedno nič ne vidi. Jo-Mri je za izgubljenim vidom. Domači ao ga naložili na voz In peljali k zdravniku v Litijo, ki e svetoval: V bolnico! Prepe-jali so ga sedaj v ljubljaaake bolnico. DomaČi so ali bo njihov vidil ali ae. Drugi selo nesrečen slučaj je pripet" v Amartal pri Utiji- £ena čevljarja No-tražka Je dala Življenje svojemu četrtemu sinu. Porod S9 je ^ v.l V skr- mi ali zdravnika. Posledica Je bila: zastrupljen je. Ker ae ji je »U; nje silno poslabšalo, to pekttcail kuptje poslanika 'Hogoviča Mo jugoel. politiki." BeograJeke novice Beograd, 12. jan. 1929. Dva dogodka ata ae vršila te dni v Beogradu v zadnjem tednu. Prvi: razpust skupščine, general imenovan za ministrskega predsednika, ukinitev ustave, pogaženje demokracije, razpust delavskih strokovnih organizacij, poostritev sakena o tlaku, go-neral — pomočnik zunanjega ministra, združenje dveh nasprotnih ministrstev (socialna politika in industrija ter obrt) v eno ministrstvo, ustanovitev posebnega sodišča za protidržavne e-emente itd. Preko noči je padel generalski meč in ustanovil nov, svoj režim. Poslanci so ae razšli dopiov med narod, ki jih je izvolil, ministri so zapustili in se poslavljali Ja — čisto na npvo se Maček je dal k temu o je eblast zapleni-111 so Hrvatski kavt~ češ, da ima plemensko obeležje. Arhive in premo-tenje rszpuščenih organizacij pečati jo, da jih pozneje v redu nazaj dajo. Drugi: Par dni za tem se je vršil velik dvorni ples. Nad 1200 vabil je bilo razposlanih za ta plat in mnofto se J0i Je odzvalo, z države in iz inozemstva. Ce- 0 ameriški poslanik «Mnce. Vse je zbralo: miniatri in geno- rall, škofje in patriarh, z damami In brez dam. V sijajno rar-svetijenih dvoranah so se abira- 1 gostje, ki Jih je počasttf tudi kraljevski par. ki je s njimi zaplesal kolo. Aktivni in bivti ministri. diplomati in oficirji — e je plesalo. O Obeh dogodkih smo brali v časopisih. __ Nerjr«*la pri spravlja«je drv. Na Rdečem bregu pri Mariboru je ponesrečil 60 letni tesar Upuš Anton. Vozil je s saamf Mode ter padel tako nesrečno pod sani med vožnjo, da si je zlomil desne nogo. Podobne nesreča ae > pripetila na H^« r, bregu tudi Žagarju fleletele Valentinu; ko je nalagal na aanl dva, je padel In si zlomil nogo. Rešilni vet je oba srečenca odaaljel v maribor»k» bolnico. Kakšna ka usntlsnntl w MstMJI Ma 1929? t V svojem pregledu o pričakovani Tiposlennati v industrij poljedelstvu in sploh tekom leta 19029 generalni ravnatelj federalne poeredovalnice dela (U. 8. Employment Service), Franci* I. Jonee, prorokuje, da bo^o splošnem delavci dobro sapoalen tekom 1. 1929, ali da bo nekoliko neaapoelenosti, zlasti med "be!o< ovratnikaši" (pisarniškimi delavci) in med ročnimi in neizur jenimi delavci. Po tem pregledu je industrija želez* in jekla v zdravem sta nju in izgleda, da postanejo raz mere boljše- Poročila od avtomobilske industrije naznanjajo, da tekoče lete bo zavzelo odločilno mesto v zgodovini izdelovanja avtomobilov. Tekstilna industril ja ai je opomogla do boljiega položaja in pričakuje se nadaljno zboljšanje. Poročila od raznih induatrij označujejo izglede za tekoče leto kot nadepolne. Pri čekovani razvoj in razširjenje zrakoplevne industrije bi moralo nuditi zaposlenost mnogim izur jeaipi delavcem. Velikanski program cestnih gradenj se začne izvrševati, čim vremenske razmere dopustijo. Izgleda, da bo v l. 1989 toliko ln morda še več stavbenih gradenj kot lani. Is poročila, ki. navaja izglede glede zaposlenosti v posameznih državah, posnemamo le naj val aejše diftave, kjer se naši rojak nahajajo v večjih količinah.« Callfomia. Pričakuje h večja induatri ialna aktivnost tekom tekočega leta. Zgradi se nova avtomobilska tovarna sa -$7,000,000 delavnica sa «9,900,000 za iade-loven je kavčukevin. Kositrar na (tln m tU) za $3,000,000 bc gotova za obrat v Pittsburgh di striktu v ranem aprilu. V dru gih industrijalnih mestih drža ve vse ka|e na večjo potrebo de lavcev toliko od etrani še novljanih induatrij, kolikor rad novih induatrijalBih podjetij 9H6idMŠtf' se v Htavbeaftl"'tyrai ski delavei, ki in aktivnost in staeUn tam živijo, bod" dobro zaposleni. Bo tudi več Jav nh gradenj. V mestu Sen Fran oieeo Je 0*000,900 na razpoli go sa Javne projekte kot ao voj nI spomenik, kanalizacija, grad nje bulevirdov In bolnidnic ' vodovodne« • grednje. Nekoliko miljonov dolarjev se potroši zs gradnje m vseučilišču v Berks-ley. Tudi v Oaklandu je prora-Čunjeno za razne Javne gradnje V mestu Loe Angeles je projek tirana gradnji bolnišnica /a $9,000,000. vseučiliščnega po slopja za* $2,000,000 in mestnih šol za $2,300,000. Približno $17, $09,000 be na razpolago za Jav ne občinske gradnje. V bližnj bodočnosti začne gradnja velikega jeza za strošek 2S milijonov. Druga velika podjetja se bodo izvajala tekom leta, zlast pristaniška dala in trebljenje kanalov. Ceatne gradnje vključujejo tunel skozi Berkel«y Hllla, moat v Richroond in želaz-niiki mo«I dec Carquines Siraits V petrolej« v i industriji se pri-čakuje večja aktivnost. Portčila napominjajo, da bo več dela v kovinskem rudsmtvu in bržkone mnogo rudnikov, ki so počivali nekoliko let, bodo letos zopet odprti. Bo tudi pra cej dela na rudniških zgradbah in pri rafllrjanju Jam. Prem >-ga se bo izkopalo mords nekoliko več kot lanJ. Znaten porast ek se pričakuje v razvoju petrol*-JIAČ. Tovarae, ki izdelujejo kav ('ukovine. vitevši avtomobilski obroče, mislijo povečati število delavcev ia več delavcev ima biti zapoalenib v velikih klavnicah. Iz sedaajih poročil J« razvidno, da dalo pri hišnih in splošnih gradnjah bo enako onemu v I. ■■■IH^H Tovarne, ki izdelujejo poJJ«M-ske Meoje In elektrižne produ k-te. ae pripravljalo sa «ečjl obrat Tiskarska {x«ij*ja v državi rac eirjajo lupa Um svoje naprave. Pričakuje ie več lapealaneetl e onih tovarnah, M Izdelujejo av. tamobiU la avtomobilske prilik-line. I¥iv malo »pr*m*mb je prMekoveCI v klavniškl Indoetri-Ji, W normalno sepoekije približ- speda drle ve Ijajn« oblačil glsvne ind'/»tr1je t« in izgled za 1. 1929 se smatra precej ugodnim vzlic temu, da ao uvedli v to industrijo razne človeško delo nadomeetujoče mi-šlnerlje. V tovarnah pohištva nastopi v februarju sezijonalni poraatek dela. Več zaposlenosti pričakuje v sveai s javnimi napravami (Utilities), slast t vsled rastočega prebivalstva in stalno večje popularnosti alek-tricitete. Železniške popravljal-nice vagonov pričakujejo beljšl obrat. Gradnje oeat in hiš ši-rom države ae bo dala prav dobro primerjati z ono lanakega leta in bo nudila zaposlenost velikemu Številu izurjenih in ae-izurjenih delavcev. Pričakuje se večja potreba po izurjenih delavcih in vse kaže. da tukaj nastanjeni neisurjenl delavci bodo i stalno zaposleni. Projektiranih je mnogo stavb in javnih gradenj bo še več kot lani. Ceni se, da 12 do 20 milijonov dolarjev se bo potrošilo za javna poslopja ln cestne gradnje. Državni cestni department ima v programu 800 milj novih oest sa strošek 10 milijonov dolarjev. ............................. PM«. (ftslfr prihodnjič.) 0MlliiilMari59Wtit Začetek je bil nekaj les 4090 let pred Kriatom, poročajo gnan* atvenlkl. _ Chleago. — Arheološki vešča-ki, ki vodijo ekupno ekspedieijo Čikaškega Field mušeja in Or-fordske univerze v Angliji, poročajo, da ao po skrbnem raziska-vanju in Študiranju prišli na dno dobe, kateri pravimo civilizacija. Dno n«fi«l4, ||L; Jaka TršslJ. Boi M. airabnnn, Pn.s Tony 8krn««l. K.P.D. No. 1, Joknuton CUy. III.i Wnak r«4Uj. lk»« SI, Psrk Hlll, Pfe| Anton Anlnr. Bo« 17. AraiS. Krn / BOLNIŠKI ODBBKi OMHUUNJK OKKOŽJK: Uvrtnc Urnžllsk, NST-BS 80. Uw«žnU Att, CklMVO, 111. VZHODNO OKROllKi Jooogk SUrko, R.P.D. 1 Rss ISS. Wont N«wlon, Pa. i Antna Akrsni. U«S K. 7SUi 8t.. Cltvolsai Ohio. ZAPAJ)NO OKKOŽJK: J.cob liakik. K.K. 1, Hox SS PUuhnr«. Raas. m Isgona^d; Prask Klun. Boi MS, < hltholm. Mina.. al,r, >a».| Jska Golob. Rox 144, gprins«. Wyo. Nadzorni odbor: Prask Sni«, prodoadnlk, 341» W. Mik 9t, Ckicngo. 1U.I Ludvik Msdvo-irk. ii40» 8t. Clalr Avt., CUv.Und. Oklot Alb#rt Hrast, m 80. Piartt Bt, Mlhraakto. Wla. Združitveni odbor: 1 frank Vidmar, pr«Uodalk. 1148 8. BSth CL, Clctre, III. 1 Jaka Oll* 44M 80. CUfton Park Aro.. Chlraao. III.; Palar Uaahal, 40S N. Walnul. ( olo-ffds Sprisia. Onla. POKOR t—Koroapondanea s flavnlml odborniki, ki dolaja v (lsvnasi ara- VSA IflgMA. ki aa nanalnja na pnsls si« sadalkvo B.N.P.J., SSAT-&S Bo. Uwndala Ava., Chlaaio, III. I VBR 1ADKVK BOLNlARR PODPORK BR NABLOVR: BolnUko tajal-Mvo 8.N.P.J, 1457.5» Bo. Uvndsla Ava., Chicago, lil. DBNARNR POAlUATVR IN BTVARt, hI aa lllai« gl. bvvšavshi|gs odbora la |«4mU voMa aa aaatevat TaJnIMv« B.N.P.J., 1687-81 Be. Laeb* dalo Ava., pblaago, lil. TBR BAARVK V ZVR1I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI s« poSlljalo as maeaiiUŠIv« B.N.PJ„ SiSr-SS 80. Uwndala Ava., Cblasgo, lil poalovasja v gl. livršsvalnais odboru aa asi pešlljsia ku nad 1 Vaa prllullK. Prsnk Zajcu. laadnll ■omaga odbora, llgar naslov Js igersj. al ansm ii li «14 W. Rfjr 9t., Bprlagflald, III. a drugi aaisi, assaaalis, „ | ..________ pulil ja na ssalevi "PROBVRTA,H Val prialvl as gl. porot«! odaak ss saj podlllaja ss nsalov: Msjr Bt., I Val dbplal la dragi apiai, aaaannlla, oglasi, narolnhu la «plsh vss, kav Jo v avail i glaallosi Jadasta saj 2857-59 8o.JUw^dala Ava.. Chleago. J!L ZDRAVSTVO Halam e IHajeoU dete Ha 90-total dsn Četrt stoletja Je preteklo, kar človeštvo uporablja solnce sa zdravljenje bolezni. Da je soln* ce naJsUrejši zdravnik na svetu, o tenf ,ulhč« ne dvomi vendsr pa so IJiiuJs Šele nedavno spoznali, tla bo solnčni žarki lahko direktno " uporabljajo sa zdravljenje. "Kamor ne prihaja solnce-tja zahaja zdravnik." — Resničnost Uga pregovora ob-Čutijo ljudje, čijlh sUnovanJa so Uko obrnjena na sever da nikdar ne poaine vanje solnce. Unl v septembru se Je vršil v Lausannl na švicarskem kongres prljaUlJev zdravljenja s solncem. 8Url Izkušeni zdravnik dr. Bernard je govoril med drugimi "V Švici obešajo kme-tje meso ln slanino na solne« in v suhi srak. Ž« dolga stolatj« konservlrajo Uko avoj« zaloge meaenin. Šele pozneje so ljudje dognali, da soinčnl žarki In suh srak uničujejo zarodke, zlaati bakterije, ki rsskrajajo živila, Uko da hrana- oaUns dolgoletna .Salame in soinčne kopeli imajo tedaj medsebojno zvezo, * glej, kdo bi to mUHII — Dr. Bernard ja d«Jal nadalje: Na-sUviU odprte rane In bolne ljudi soineu v fuhem sraku. Ali pomeni U da ae vračamo k starim zdravilnim metodam? Na* mara, aMzeto;daaoleu apešnel PoUmUkam ne bi bilo treba ran obvezovati, marveč jih uprav IzpoaUvitl vplivu aolnca ln(Bcaka Bolnikov ne bi bilo treba pokrivati s UšklmJ alejami, pemveč Jih poeUviti gole na solhce I Hevada so sdra-vilne metode dr. Bernarda salo Mh.hvmu zahtevajo ugodno podnebje ie Iskušenaga zdrav-nlka. Dejgtvo Je, da je sdravlje-nje s aolhcem danes še splošno pri znano« prav kot v nekaterih primerih zdravljenj« z vodo, toda vsako pretirano "kn«!panj«" gre vodno na rovaš ubogega bolnika, e železniške Buckley, O., 1. feb. — Kdvvard Martin, njegova šeaa in pttlafc-nl sin so bili včeraj ubiti na križišču zunaj mest«i, ko je vlak Hal t i more * Ohio šeleanlee treščil v njih avtomobil, v kaUram so se voslll proti svojemu domu. Krivdo za nesrečo se svraša na železniškega čuvaja, ker nI spustil zetvomtce, ko se Je Mižal vlak. — Čuvaj Harry Meytrs je bil aretiran in pridršan v ježi v svrko zaslišanja. Usoden Chicago. — Pearl Dezlan, stara 40 let, Je v četrUk umrla v okrajni bolnišnici radi poškodb, katero je dobila prejšnji dan pri padcu na ledenem hodniku pred njeno hišo na 1289 dybourti ave.____ 1'rohihlčnik prisnal Detrolt, Mlch. — Wm. klns, bivši zvezni prehlbMnl radnlk. J« te dni prisnal prod zv«znlm sodiščem, da Jg štirikrat prejel podkupnino od butl«-garjev. nrr—^iL.,,..... . P-u- da te (Dat. 1» 91-991 Ro- 9 •1 tno|fffltlflJlB, lt#f nI V ^^Jmp Ji ^Ipijl aa la ga at prejmete, ja ae-vh vaUvljen reled 1H>HP aaleta, piiiU nam iepleito la avediU stari la il tajniki In dragi m*m* Mb p$š knsrtl |$B8 |Hp9 se sele lete Ni a bb a. eU, H r. s. ia pol • let o 87 r,o, pel Ma 99.79, chicago. — baucbe * Za Evropo ataae Bushneli. III. — WlllUm Kmm-njegova sUra sU 31. Janust obhajals trideaetletnko nju-■ poroke Obhajsls ata ■ im da sU baš isti dan dobila dvajsel l*wrrncr RittU - »ta v č«trt«k napadla dva roparja, ko j« ravno sprsv* Ijal svoj avtomobil v garalo. Roparja sU ga obrala m ioimr, ki ga J« imel pri sabi In se od-peljala z Rod«beueh«»v Im avt> Hmh» po« le m 99.99. im Evropo $1.70. k .pMttll-l-. Ckkago. — Holand S. Churrh, pr«d««dmk ft. A C. iaiea Ce., se je v čotrUk uatraiil v svoj«m ur«du n« 2147 Llasein ave. Mr. taga otroka Od dvsjastlh otrok tvega je našd njegov sin, ko je Ivi trinajst. £«na je sUra I b j priU I v ursd Kaj je biki vsrok ete $1.99. Nerečalc© * PROSVETA" 9997 8, Lawndale Ave. ( HICAOO. rtu, , let aamomoru, ai znano, naJMlii r Weyden. Tod prta. Ne sini kakor bi bili PROSVETA Alphoose Daudet: Zatajiiu Mi (Povest malega Alzačana.) Tisto jutro sem se zakasnil, da bi tel v šolo in sem se bal, da bi bil okaran in to Um bolj, ker nam je g. Hamel dejal, da nas bo izpraševal o' partidpih, a jaz nisem znal niti besedice o njih. In vreme je bilo tako toplo, tako jasno! Cul sem žvižgati kose v meji ob gozdu, na sosednjem travniku sem videl Pruse, ki so se vadili. Vse to me je mikalo bolj kakor pravila o deležnikih; toda imel sem toliko moči, da sem se premagal in stekel proti šoli. Ko sem tel mimo županstva, sem zagledal, da stoji Um zra-ven majhne rešetke z oglasi polno ljudi. Dve leti je že od tega, kar so prihsjsle k nam vse slabe vesti o izgubljenih bitkah in rekvizicijah, in mislil sem si, ne da bi ss usUvil: "Kaj se more neki Še zgoditi r Ko sem Ukel čez trg, mi je kovač WachUr, ki Je s svojim vsjencem prsvksr brsl oglas, zsklical: "Nikar se tako ne podvizaj, mali: boš še vedno pravočasno prišel v svojo šolo." Mislil sem, ds se je šslil f menoj in sem ves zasopel stopil v majhno Aolsko dvorišče. Običajno je bil pred za-četkom pouka Uk hrup, da se je čul na cesto: zspiranje in odpiranje predalov, učenci so glasno ponavljali, mašeč si ušesa, uČiUlj je z debelim črUlom tolkel po klopeh: "Malo miru!" HoUl sem izkoristiti U obi-čsjni ropot in neopaien doseči svojo klop; — toda prsv danes je bilo vae mirno kakor nedelj -ako jutro. Skozi odprto okno sem videl tovariše na svojih prostorih in našega učiUlja, bodečega sem in tja z ogromnim železnim ČrUlom v roki. Bilo je trebs odpreti in vstopiti v sredo U silne tišine. MisliU si, ali sem bi| rdeč in če sem se bal! Učitelj me niti ni jezno pogledal in mi je dsjal celo ljubeznivo: "Idi hitro na svoje mesto, moj mali; hoUli smo ie začeti brez tebe." Naglo sem vstopil v svojo klop in se vsedel. dele tedaj, ko sem se nekoliko umiril, sem zapazil, da je Imel naš učitelj svojo lepo zeleno salonako suknjo in črnoobrobljeno svileno čepico, kar je nosil le ob nadzorovanju ali delitvi daril. Sploh je bilo na vsem razredu nekaj posebnega in avečanega- Najbolj me je pa presenetilo, fU sem sit-kledsl v ozadju dvorane v klopeh meščane, ki ki so sedel) fn molčali kakor mi: starega Hau-serjs s svojim triogelnikom, nurega župana, sUrega pismo-noše in osUle. Vsi ti ljudje bo se mi zdeli žalostni; Hauser je prinašal s seboj sUr abecednik s strganim robom In ga je držal ns kolenih odprtega. Ko sem se čudil vsemu Umu, je g. Hamel stopil za kateder In nam dejal s istim sladkim glasom, ki me je bil z njim prej sprejel: "Otroci moji, danes vas zadnjič poučujem. Iz Berlina je priM ukaz, da se odslej mora v Alzadji in Loreni poučevati le v nemščini . . . Novi učitelj bo dospel Jutri. Danes je zadnjič francoski pouk. Prosim vas, bo-diU prav pazljivi." Moja zadnja francoska učna ura! In jaz sem znal komaj plaati! Torej se ne bom nikoli naučil! In pri Um bo moralo ostati! Kako sem si želel tedaj izgubljenega časa, pouka, ki sem ga zamudil z iskanjem gnezd in z drsanjem na Saari! Moje knjige, ki sem sa jih takoj naveličal in jih tako Uftko nosil, moja slovnica, moje svetopisemske Zgodbe so se mi sedaj zdele stare prijateljice in zelo me je bolelo, da jih bom moral zapustiti. Ist^^šf bilo z gospodom učiteljem1: misel, ds bo odšel in ga nikrift Več ne bom videl, je zbrisala epomin na vse kszni in u-daree k črUlom. Ubogi človek! I Jsck London: MORSKI VRAG I (Is sagUMn« preval I. M.) Res je bils to malenkost, če pa se pomisli, da si jih js kapitan izmislil na stotine, da js z njimi trpinčil mornarje, si moremo vssj nekoliko misliti, kakšno je bilo njihovo duševno sUnje. Rssums ss, da je bilo mnogo godrnjsnja in da so ae nepresUno pojavljali majhni izbruhi. Padali so udarci in vedno so dva, trije zdravili poškodbe, dobljene od človeške zveri, ki jim Je poveljevala. Dogovorjen skupen nastop Js bil nemogoč spričo cele orožarne, ki so Jo imsll v medkrovju ia kabini. Posebno sU bils Lesch in Johnson žrtvi peklenske zlobe Wolfa Larssna, in silna ototnost, ki se je ustanovila na Johnsonovem obrazu in v njegovih očeh, me js gsnlls, da mi je arce krvavelo. Z Lsashom js bilo drugače. V njem je bilo vss preveč borbene živali. Navdajala ga je nenasitna bssnost, kakor js bilo videti, ki mu ni dala Časa, da bi ss užalostil. Ustnice so se mu namršils v nepresUnem renčanju, ki je izbruhnilo, čim je videl Wolfa Larsena, strašno in preteče in nesavsstno, kskor sodim. Vldsl sem gs, kako js sledil z očmi Wolfu Larsenu kot sledi šival svojsmu Čuvsju, globoko v grlu ps js donelo živalsko rsnčanje In prihajalo med zobmi na dan. 8pominjam se, da ssm se ga neksga lepega dne na krovu dotaknil za ramo s namenom, da bi mu dal nsko povelje. Kazal mi je hrbet; ko pa js ssčutil mojo roko ns svoji rami, js poskočil kvišku in proč od mene, zarenčal in obrnil glavo me enega meseca, da as bo po Um ravnal." Gojil ssm nado. da bosU njegovi žrtvi našli ugodno priliko in pobegneta, ko bomo pol nill vodne sode; tods Wolf Larsen si js dobro izbral kraj. Duh ja lešal pol milje onatran obrežnega vslovja samotna dbale. Izbrsl si je globoko globel s strmimi vulkanskimi stene mi, po ksUrih žlvs dušs nI mogis lezti. In ns tem krsju sU pod njegovim osebnim nadzorstvom — asm se je bil podal na suho — Lesch in Johnson napolnils male sode s vodo ia jih zvalila do obals. Nobene motnosti sisU imela, •da bi se v snem ismed telnov rešila na svobodo, Ampak Harrison in KeUy ZU poskusila pobegniti. Tvortta sU moštvo enega izmed čol nov In njihova naloga Jj bila vositi med ladjo In obrežjem, vošeč pri vsaki vošnji an sod. Tik pred obedom, ko sta odplula s prašnim sodom proti obali, sU lenenad* izpremanils smer in udria proti levi, da bi obvozils predgorja ki js segalo v morja med n juua in svobodo. Torej ns last zadnji šolski u-ri je oblekel lepo prašnjo obleko; sedaj sem razumel, zakaj so prišli sUri meščani v šolo sedet. Zdelo se j«, ds hočejo s Um pokazati svoje obžalovanje, da niso pogosUje hodili sem. Bilo je to tudi kakor zahvala našemu učiUlj u za štiridesetletno dobto službo; izpolnili so svojo dolžnost do domovine, ki je odhajala. Bil sem v vseh teh razmišljanjih, ko sera zaslišal svojo ime. Bil sem na vrsti, da bi pripovedoval na pamet. Kaj bi dal, da bi mogel povedati tisto sUvno pravilo o participih dovolj glasno in jasno Ur brez napake! Toda zmedel aem se pri prvih besedah, etal aem in se ms j si v klopi, bil sem otožen in nisem u-psi dvigniti glave, . "Ne bom U zmerjal, moj mali Prane, glej Uko-le: vsak dan praviš: Ba! imam še čas, naučil se bom jutri. In zdaj vidiš, kaj prihaja ... Ah, to je bila velika nesreča naše Alzaeije, da je vedno odlagala avojo izobrazbo na naslednji dan. Sedaj ao pa ti ljudje priailjeni, da nam rečejo: Kako! vi trdiU, da sU Francozi in ne znate niti govoriti niti pisati lastnega jezika! ... Pri vsem Um nisi ti, dragi Franc, največji krivec. Bil'vsi moramo prejeti dober del Uh očitkov." 'Vašim sUršem ni bilo mnogo do tega, da bi se vi izobrazili. Raje so vas priganjali k delu na polju ali v predilnicah, da bi si kak denar več prislužili. In jaz sem — ali si nimam ničesar očitati? Ali vam nisem večkrat Ukazal zalivati svoj vrt mesto učenja? In kadar sem hotel iti lovit postrvi — ali vam nisem dal prosto? ..." Nato nam je g. Hamel začel govoriti o francoskem jeziku, rekoč, da je to najlepši jezik sveU, najbolj jasen in trden, ki ga moramo čuvati in nikoli pozabiti. Zakaj narod, ki ga o-aužnijo in ohrani avoj jezik, ima v jeziku ključ v svobodo. Nsto je vzel slovnico in bral našo lekcijo. Čudil sem se, kako sem vse rasumel. Vse, kar je dejal, ae mi je zdelo lahko, lahko. Mislim, da nisem nikoli Uko pazno poslušal in da on ni nikoli tako potrpežl j i vo razlagal. Dejali so, da nsm je ubogi človek hoUl pred odhoddm dati vse svoje znanje. Po berilu amo prišli k pisanju. Za U dan nam je g. Hamel pripravil popolnoma nove vzorce, na kaUrih Jfe bilo lepo okroglo zapiaano: Francija, Alzacija, Francija, Alsacija. Bilo je kakor bi zasUvice plapolale z naših pisalnikov. Bilo bi treba videti, kako al je vsak prizadeval in kak molk js bil! NI se čulo nič drugega nego škrtanje peres po papirju. Nekoč so prileteli hrošči, toda nihče | se nI zmenil sanje, celo najmanjši ne, ki so si prizadevali, da bi | svoje prekljaste črte izdelali vestno in s arcem. Na šolski strehi so zamolklo grullli golobi in mislil sem si: Kaj njih ne bodo prisilili, ds bi nemški grullN? Od časa dd Časa, ko sem dvignil glavo z nad papirja, sem videl, kako je g. Hamel nepremično ssdel in motril predmeU okoli aebs; kakor bi hotel v svojem pogledu odnesti vso šolako sobo .. . Pomislit* štirideset "PrijaUljl moji — je dejal — prijatelji, jas . . Toda nekaj ga je dušilo in sUvka ni mogel končati. Tedaj se je obrnil proti tabli, vzel kos krede in je z vso močjo napisal kskOr je mogel veliko: "2iveU Francija!" Naslonjen na aUno in brez besede je osUl Um Ur nsm dal znak z roko: "Končano je... pojdiU." Zdravnik poučuje v javnem kursu, kako se rešuje utopljenca, pa vpraša: '\No, vi, povejte mi, koliko časa se mora utopljenca poskušati z umetnim dihanjem spraviti k zavesti ? Koliko časa moramo gibati njegove roke, stiskati prsa in kakor sem vam pač razložil?" ^ 'Toliko časa, dokler ne umre," je nekdo odgovoril. ...............mu. SOBOTA, 2. FEBRUARJA Urednik nekega lisU bi ku lu utonil, a ga je še pravofci rešil neki mlad človek. Uredi pravi: "Ne vem, kako bi ae v zahvalil, da aU mi rešili ijVj nje?" Mladi fant: "Natisnite Q pesmi." Urednik: "Rajši me kar ni v vodo vrziU." Muslimani, ne smejo uživati svinjskegs mess ne vlita. Vera jim prepoveduje to. Ps 'se je peljal neki musliman v vlaku. Nssproti mu je sedel katoličan, ki je baš izvlekel iz svojega nahrbtnika celo svinjsko pečenka Tudi muslimsnu jo je ponudil. Odklonil je. "Ne smem, vera mi prepoveduje." Katoličan je nato potegnil iz nahrbtnika še sUklenico vina in jo enako ponudil muslimanu, ki pa jo je z istim odgovorom odklonil. Katoličan je lepo sam je* del in pil, muslimanu pa ao ie cedile sline. Pa je dejal: "Veste, goepod, če pa me kdo priaili piti vino, ga amem. Tako pravi vera: le če U kdo prisili a silo; ame* piti vino ne da bi gre-lil" <«i4 iji i Katoličan potegne iz žepa revolver in ga na prsa: » "Boš pil aliJner In musliman je vesel pil vino. Ko se je napil, pravi: "Zdaj mi pa Me za pečenko nastavite revolver na prsa." IZVRSTNA PRILIKA Člani in Sanice S. N. P. J. Sedaj lahko dobiU tlet Prosveta vsak dan ss sao leto in knjigo AMEftJfiKI SLOVENCI, vredne $5.00—sko pošljete H brez odbitka svoto $6.30. Ali pk tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, ia PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna $130, skopaj vrednost $1.00 In dnevnik ProsveU sa sao lato sa svoto $6.30. Ta valja sa Oaas S.N.PJ. aa vso _ u In nove naročnike. Na Bani plačajo $7.60. Lahke iobiU pol leU dnevnik ProsveU io skupne! vrednosti sa $2*0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-KON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE ia HRBTENICO In INFORMATOR ako aaai poAljeU svoto $&$#• Nečlani pailjejo $4*50. Ali pa sa $2.00 pol leU Ust ProsveU in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani Vsak mora la naročila To vae velja sa stare In nove naročnike, poslati celo svoto bres odbitka. , Denar pošljiU na upravništvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Laumdale Ave„ Chicago, IU. Pošiljam $ Ni Dršava.. Cl. društva. p,,,,,,«,«............... s seboj | let vsdno na istem mestu, z dvoriščem pred seboj in s vedno isto učilnico. Edino klopi in pisal-niki so ae sbrusili in oglsdili; orehi ns dvorišču so sraali in hmelj, ki ga je sam vzgojil, js ovsnčal okna akoro do strehe. Kaka srčns bol js morala mučiti ubogega človeka, ker je moral vss to sapustiti in slišati svojo sestro, ki Je hodila po sobah in sapirtla kovčege, ker aU j naalednji dna morala odpotovati in sapustiti deželo sa vodna I Vendar jo Imel srčnost in nas | js poučeval do konca. Po pisanju amo i mali zgodovino, nato so malčki psll: ba ba bi bo bu. V osadju sobane si js sUri Hsu-jaor naUknil nsočnlks in, držeč (svoj abecedlnk v roki, zlogoval črke s njimi. Videlo aa je, ds se tudi on trudi: glas ss mu tre-ael od ginjenosti in vss to jo bilo tako emeftno, da as nam js I vsem hoUlo smejati ss in jokati ss. Ah, spominjal ss bom tega dne!. . . Hipoma jo cerkvoaa ura odbila poldne in sasvonilo jo to oznanjanj s. lati hip so pod našimi okni saMale trom-be Pruaov, ki so ss vračali s vaj G. Hamel os je ves bled dvignil s svoj asa stola. Nikoli se mi ai adel tako velik. In prijatelj velikokrat odločata v usodi našega življenja. Vloina knjižica je gotovi prijatelj. Zelo lahko je d takega prijatelja, ako to hočete. Začnite varčevati in navi se svoje prihranke redno vsak teden vl*gati pri American State Bank 1900 Blue Island Ave. Chicag« Za pojasnila o velikonočnem izletu v Jugoslavijo se obrnlU ns po oddolak naše banke. Tiskarna S.N.P.J. 'i >.< m