156
Književnost.
Književnost. Slovenska književnost.                               Nemške književne zanimivosti.
„ Izvestja muzejskega društva za Kranjsko." Urejuje Anton Koblar. Letnik III. V Ljubljani i8()3. — Že lani je poročal „Dom in Svet" na str. 189: „Občni zbor ,Muzejskega društva'za Kranjsko je sklenil dne 2 3-jan. 1893 jednoglasno, da naj v prihodnje izhajajo Izvestja vsak drugi mesec v sešitkih itd." To je odbor tudi storil. Urejal je ta list gosp. Anton Koblar, ki je kot začetnik slovenskih „ Izvestij " prvi letnik sam spisal in je tudi naslednjima glavna podpora. Dočim je drugi letnik obsegal 160 stranij, priraslo je tretjemu letniku 100 stranij, kar kaže res lep napredek. Preveč bi se zavleklo naše poročilo, ko bi hoteli našteti vse spise. Omenimo le sotrudnike in njih imenit-nejše spise. Anton Koblar je nadaljeval za našo cerkveno zgodovino tako znamenite „ Drobtinice iz furlanskih arhivov", opisal obširno in natančno: „Boje na Krajinah in zmago pri Sisku pred 300 leti." Nadalje je priobčil več krajših zanimivih spisov: Donesek k zgodovini poŠte na Kranjskem, Škofa Tavčar in Hren o bitvi pri Sisku, Cesta čez Ljubelj in ljubeljski piramidi, in Valvazor vojak. — Simon Rutar je podal več krajših spisov. Za zgodovinarja in jezikoslovca je važna: Slovensko-nemŠka in nemško-slovenska starinoslovska terminologija. Plod potovanja v solnčno Italijo je: Iz vatikanskega arhiva. Opisuje tudi starodavne grobe v spisu: Gradišča in gomile na Gori sv. Magdalene pri Smariji, kar nadaljuje J. Pečnik. — J. Scheinigg našteva „Slo-venska osebna imena v starih listinah", kjer vidimo, koliko Slovencev je potonilo v nas obkoljujočem morju naših nasprotnikov. — Naš najboljši poznavalec tajnocvetk S. Robič našteva: „Kranjske mahove". — Krajše spise so še priobčili: dr. Fr. Kos, Konrad Črnologar, Fr. Pokorn, dr. M. Murko, Peter pl. Radics. Janko Barle je popisal: Pisance (piruhe) iz  Rele Krajine.
Na koncu vsakega sešitka se nahajajo mali za piski,  ki   so večinoma  jako zanimivi,  kakor   tudi ocene in naznanila raznih zgodovinskih knjig.  Spisom je pridejanih tudi nekoliko  slik.   Kot priloga je  dodana  podoba vrat iz 1. 1638. v Kranju
Iz tega kratkega poročila spoznamo, kako važna so „Izvestja" za Slovence. Društvo sme res s ponosom trditi: „Ne zaostajamo za drugimi podobnimi društvi (str. 258)." Da bi moglo društvo tudi v prihodnje delovati tako blagodatno, naj je vsi slovenski razumniki podpirajo, saj udnina ni visoka, ker znaša samo 3 gld. Kdor bi pa ne pristopil kot ud, naj se naroči samo na „Izvestja", katera dobi za 2 gld. Učimo se spoznavati svojo domovino! Čim  bolj jo spoznamo, tem bolj jo  bomo ljubili.
V. S.
Mittheilungen des Musealverein.es fur Krain. Sechster Jahrg. Erste Abtheilung: Histo-rischer Theil. Laibach. i8()3. — Kronika omenja, da je društvo prejelo 860 goldinarjev daril, da zamenjuje sedaj že s 108 društvi svoje knjige, da je bilo od sept. 1892 do nov. 1893 osem sej in kaj se je sklepalo pri teh sejah. Konec 1. 1892. je ostalo  imovine  297 gld. 68  kr.
Društvo ima štiri častne, tri dopisujoče ude, pravih udov pa  2 5 5.
Zgodovinski oddelek obsega pet razprav. Prof. Anton Kaspret priobčuje zgodovino soteškega gradu (str. 1—20) z nekaterimi listinami (2 1—-32). Ta grad ni le v zgodovinskem oziru znamenit, ampak tudi v umetniškem, ker hrani več starih oljnatih slik in podobi ustanovnika tega gradu, Jurija Žige Gallenberga, in njegove soproge. — Prof. Julija Wall-ner-ja spis: DieLaibacher Biirgercorps (str. 3 3 — 107) je sestavljen večinoma iz izvirnih listin ljubljanske mestne občine, kranjskega muzeja in vladne regi-strature. Turški napadi so prisilili ljubljanske meščane že v 16. veku, da so se urili v orožju. V 1 7. veku so ustanovili posebno društvo, da so se vadili streljati. V 18. veku pa so bili celo primo-rani vsak vsaj dve leti udeleževati se strelnih vaj. L. 1 7 1 1. se je ločilo društvo od meščanske brambe. L. 1792. se je osnovalo meščansko kardelo pešcev in 1. 1793. meščansko kardelo lovcev, katero se je kmalu razšlo. Ko so zapustili Francozi deželo, oživelo je zopet meščansko kardelo pešcev, toda le za kratek čas.  L. 1820. je ugasnilo.
P. pl. Radics nam opisuje zgodovino tivolskega gradu (108— 1 34) na podlagi kopije iz c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju, kjer se nahajajo prepisane listine nekdanjega jezuitovskega samostana v Ljubljani. Prof. J. Wallner: Notizen zur Schulgeschichte Laibachs vor der Theresianischen Reform (str. 1 2 5 do 133). V časoslovni vrsti nam podaja razne dogodke odi. 1543 — 1761,10 se tičejo ljubljanskih šol. — Najzadnje priobčuje prof. S. Rutar: „Aus dem vaticanischen Archiv" (str. 136—144) štiri pisma in sicer dve škofa Tavčarja na rimsko kurijo, da bi se naselili jezuitje v Ljubljani, tretje pismo pojasnjuje, zakaj so se branili deželni stanovi priseči zvestobo nadvojvodi Ernstu, in četrto obsega pritožbo Jan. Jur. pl. Schenkenturna o krškem škofu.
V. S.
Mittheilungen des Musealvereines fur Krain. Sechster Jahrgang. Zvveite Abtheilung: Na-turkundlicher Theil. — Prof. Ferdinand Seidl nadaljuje razpravo: „Das Klima von Krain." (stran 1 do 96). Prejšnja leta je razpravljal o toplini, letos pa govori o  zračni vlagi in o oblačenju.  Vse