Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja mesečno dvakrat. - Uredništvo in upravniStvo je v Salendrovl ulici itev. 6. - Telefon Štev. 2283. Oglase se računa po ceniku. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. • Odgovorni urednik Ivan Frelih.
Slov. 12.	LJublfana, 10. decembra 1930.	Lelo X.
Samopomoč foäümih in zemljiških posestnikov ustanovljena
Vsi stanovi skušajo, da se organizirajo, da postanejo močni, krepki in kar največ mogoče samostojni, torej neodvisni od drugih, zlasti od takili, kateri drugih slabost in stisko celo zlorabijo.
Veliko skrbi se bodo poslej znebili hišni in zemljiški posestniki. Dober korak naprej smo napravili z ustanovitvjo : Samopomoči«. Preprčani smo, da bo pač marsi-kaka družina prenesla mnogo lažje bridki udarec izgube kakega svojega člana, ko bo vedela, da je bil pookojni včlanjen v našem društvu. Smrt in predidoča bolezen, ki že sama prineseta toliko hudega v družino, povzročata največkrat tudi še materi-jelne težave. Kje bomo vzeli denar, da plačamo zdravnika, zdravila, priboljšek za bolnika in končno še pogrebne stroške, tako tarnajo prav mnogokrat ljudje z malo hišico ali malim posestvom, ki jim ne do-naša drugega, kakor da bivajo v ali na svojem . Večma teh, tako vsaj mislimo, pa ima tu ali tam zaslužek za svoje vsakdanje potrebe, da se skromno preživlja. Da bi mogel takih kdo kaj prihraniti, pač ni misliti, toda nemožno pa ni, da bi pri svojem pičlem zaslužku kot hišni ali zemljiški posestnik ne mogel si utrgati toliko, da se spomni svoje žene, svojih otrok ali staršev itd. za slučaj, da ga Bog pokliče s tega sveta. Le nekaj malega boš plačeval v vsakem smrtnem slučaju kakega našega člana, pa si zagotovljen, da bo tvoja družina ali oni, ki ga za to določiš, dobil veliko podporo po tvoji smrti.
Da bo vsakemu jasno, kako je to mogoče, moramo zopet misliti, da le v družbi postanemo močni. V organizaciji podpiramo drug drugega in vsak lahko misli, da se vsi ravnokar pripravljajo, da bodo njega podprli, kajti nihče ne ve ne ure ne dneva.
Marsikdo je ponosen na svojo imovino, češ, ne potrebujem tuje podpore; toda prijatelj, saj vemo vsi, da se denarja nihče ne brani. To društvo je v prvi vrsti ustanovljeno za take, ki so pomoči potrebni ob nesreči, in smrt družinskega člana je vendar velika nesreča. Kako dobrodošla je podpora v takem času, to bi nam mogel razložiti le oni, ki je sam že doživel enak slučaj. Znatna podpora ravno imenovanih tozadevnih društev advokatov, trgovcev, učiteljev, poštnih in drugih uradnikov itd. rešujejo vdove in otroke, da ne pridejo v preveliko stisko ob smrti dragega pokojnega. Poznam mater z otroci, živečo v revščini, katero je pustil oče, zasebni uradnik, brez vseh sredstev, ker takrat še niso imeli samopomoči. Nasprotno pa mi je znan tudi slučaj, ko je tovariš nagovoril prijatelja, da se je vpisal v tako društvo. Samo eno leto je bil član, ko je umrl, pa je vdova prejela lepe tisočake, da družina ni bila glede denarnih sredstev prav nič v zadregi. Pomagali so ji drugi, in sicer tako, da niti
vedeli niso, kdaj. Plačali so svoj določeni posmrtni prispevek in to dobi oni, ki so ravnokar imeli smrtni slučaj.
Da bo vsa uprava naše Samopomoči« popolnoma umljiva vsem, ki se za to zanimajo, hočemo vse prav nazorno obrazložiti.
Član društva more postati vsak hišni in zemljiški posestnik v naši banovini in sploh v Jugoslaviji. To pravico pa sme vsak član razširiti tudi na svojo družino, tako da vpiše tudi lahko svoje otroke, starše, brate itd. Sprejemajo se člani vsake starosti, samo da so zdravi. Na pristopni izjavi naj vsakdo vpiše vsa vprašanja, posebno pa rojstne date prav razločno ter listino podpiše lastnoročno. Nepopolno spisana izjava bi čas sprejema le zavlačevala in prizadela nepotrebne pošbie stroške, kateri bodo itak obremenjevali njega samega.
Pristopnina, katero je plačati naprej, je za starejše sicer precej visoka, toda upoštevati moramo, da smo starejši po naravnih zakonih bližje smrti nego mlajši, torej bodimo le pravični. Če nisem star niti 30 let, pačam za vsako starostno leto po 1 Din. Če pa imam nad 30 (do 40) let, sem — naravno — že bližje smrti, tem bližje pa še, če imam že blizu 50 ali celo nad 50 let. Uravnali smo torej tako, da znaša pristopnina n. pr. za starost 27 let plača pristopnine 27krat 1 Din (za 20 let samo 20krat 1 Din itd.), za 31 letnega pa Slkrat 2 ali 38 letnega 38krat 2 Din. 41 letni (do 50 let starosti) plača 41krat 3 ali 50 letni 50krat 3 Din, nad 50 let stari pa morajo leta . starosti pomnožiti s 4 tako, da bo plačal 701etni 70 X 4 Din. Vsak pa mora dodati še članarino (letnino) 10 Din, za prvi smrtni slučaj 10 Din in za poštnino itd. 2 Din, tako da bi bilo prvo plačilo v starosti
do 30 let:
n. pr. star 25 let: pristopnino 25 X 1 Din = 25 Din, članarino 10 Din, prvi slučaj smrti 10 Din, poštnina itd. 2 Din, skupaj 47 Din;
do 40 let:
n. pr. star 35 let: pristopnino 35 X 2 Din = 70 Din, članarino 10 Din, prvi slučaj smrti 10 Din, poštnina itd. 2 Din, skupaj 92 Din;
do 50 let:
n. pr. star 45 let: pristopnino 45 X 3 Din = 135 Din, članarino 10 Din, prvi slučaj smrti 10 Din, poštnina itd. 2 Din, skupaj 157 Din;
nad 50 let:
n. pr. star 65 let: pristopnino 65 X 4 Din = 260 Din, članarino 10 Din, prvi slučaj smrti 10 Din, poštnine itd. 2 Din, skupaj 282 Din.
Izpremeni se ta vsota le toliko, kolikor je razlika v starosti pri posameznikih.
Kdor je že vplačal ta znesek ali ga vplača vsaj do občnega zbora, dobi takrat sprejemnico, katero naj skrbno hrani, ker ima v slučaju smrti v rokah dokaz, da je bil član Samopomoči in ker si bo na njej izposloval kratkim potom uradna potrdila o smrti.
Pripominjamo, da sama pristopna izjava še ne zadostuje za sprejem, ampak je treba tudi plačati. Ko si poravnal to prej omenjeno pristopnino in drugo, nimaš do novega slučaja nikakih plačil. Ob vsakem smrtnem slučaju kakega člana pa dobe vsi še živeči člani položnico kot pozivnico, da plačajo za nov slučaj smrti. — Vsako leto pa pošlje tekom prvega meseca vsakdo še 10 Din kot članarino, sicer pa nas ne bodo obremenjevali nikaki drugi stroški.
Do posmrtnine je vsak član upravičen takoj po občnem zboru. Čim več članov nas bo, tem večja bo posmrtnina, zato pozivamo vse hišnč in zemljiške posestnike in člane njihovih družin, da se nemudoma vpišejo v našo Samopomoč . Pokažite, da ste res skrbni zaščitniki svojih družin, pokažite, da res ljubite one, ki bi vam morali biti pri srcu v vseh ozirih, pa poskrbite, da jim s svojo smrtjo ne boste nakladali materijelnih bremen. Človek pomagaj si sam in Bog ti pošilja svoj blagoslov.
»Samopomoč je tu, prijatelj okleni se iste!
Vabilo
na
redni ottni zbor
delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov zn Slovenijo v Ljubljani
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 21. decembra 1930. ob pol
10.	uri dopoldne v društveni pisarni, Salen-drova ulica 6/1.
Dnevni red:
1.	) Odobrenje poslovnega poročila o preteklem letu.
2.	) Odobrenje računa v preteklem letu.
3.	) Določite letnega doneska za zvezina društva.
4.	) Sklepanje o predlogih zveznega odbora in odposlancev.
5.	) Konstituiranje Zveznega odbora.
6.	Volitev treh odbornikov za glavno zvezo društev hišnih in zemljiških posestnikov.
7.	) Poročilo o stanovanjskem vprašanju in zaščiti.
8.	) Razprava in poročilo o važnih davč-niih zadevah, zlasti o novih in previsokih avtonomnih dokladah, s katerimi se hišne posestnike močno obremenjuje, nadalje o
nameravani banski davščini na povišanje najemnin.
9.) Poročilo in sklepanje o ukinitvi go-staščine, vodarine in kanalske pristojbine.
10.	) Razširitev društvene organizacije in ustanovitve društva »Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov« ter lastnega denarnega zavoda.
11.	) Razprava o ustanovitvi zbornic hišnih posestnikov.
12.	) Izdajanje društvenega glasila »Moj tlom .
13.	) Določitev kraja prihodnjega občnega zbora.
14.	) Slučajnosti.
V smislu člena 5. drušvtenih pravil ima vsako včlanjeno društvo za vsakih 50 članov poslati po enega delegata na občni zbor Katera društva radi oddaljenosti ali prevelikih stroškov ne morejo poslati toliko delegatov, naj pride od vsakega društva vsaj po en odposlanec, od večjih pa po dva.
Sigurna udeležba vseh delegatov pa je neobhodno potrebna, da skupno nastopimo proti vsaki novi obdačitvi hišne posesti in da se dogovorimo o razširjenju naše potrebne organizacije..
Da bode zastopano vsako društvo in vsak večji kraj pričakuje gotovo
Društveni odbor.
Vabilo
na
ustanovni občni zbor
društva »Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani«,
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 21. decembra 1930. ob 11. uri dopoldne v društveni pisarni v Ljubljani, Salendrova ul. št. 6.
Dnevni red:
1.	) Pozdrav in poročilo pripravljalnega odbora.
2.	) Odobritev pravil.
3.	) Volitev upravnega odbora in nadzorstva.
4.	) Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Pripravljalni odbor.
Dr. Jos. Regali:
Ara al9 a
Jafek
Pri sklepu najemnih pogodb imajo najemniki navado, da dajejo hišnim lastnikom gotov znesek oz. imajo tudi hišni lastniki navado, da zahtevajo od najemnika gotovo vsoto. To dajatev imenujejo pri nas ljudje od nekdaj aro. Jasnega pojma, kaj je prav za prav ara v pravem pomenu, pa hišni lastniki in najemniki nimajo, vsled česar nastanejo, če se najemnik premisli in se ne vseli v stanovanje oz. če hišni lastnik ne da 'azpolago stanovanja najemniku. spe	> torej odveč, če na
kratko pojas l< ,e prav za prav ara ali zadatek \ Ji o4)č. državlj. zakonika.
§ 908. obi irž. zakonika pi’avi takole: »Kar se da ( sklepanju pogodbe naprej, je šteti, raze če se ni kaj posebnega dogovorilo, zg lj kot znak sklepa ali kot zavarovanje za izpolnitev pogodbe, in se imenuje zadatel ara). Ako se po krivdi ene stranke »ne izpolni, sme nekriva stranka sprejeto aro obdržati ali dvojni znesek are, ki jo je dala. nazaj tirjati. Ako se pa noče s tem zadovoljiti, sme zahtevati izpolnitev, ali ako ta ni mogoča, povračilo.
Zakon torej zelo jasno in razumljivo podaja pojem are. Da je dajatev, ki jo prejme hišni lastnik od najemnika, da mu odda stanovanje v resnici ara, je torej treba, da je najemna pogodba takrat, ko se da ara, tudi v resnici že sklenjena. Če najemna pogodba še ni sklenjena, ne more biti are. Najemna pogodba pa je v resnici takrat sklenjena, kadar se dogovorita najemodajalec in najemnik glede prostora in glede najemnine; če najemnina ni še dogovorjena in določena, najemna pogodba še ni dogovorjena, kajti po § 1090. obč. drž. zakona je bistvo najemne pogodbe najemnina in noben dogovor, če najemnina ni določena, ne more biti najemna pogodba. Če bi se n. pr. kak hišni lastnik domenil z kako osebo, da mu odda to in to stanovanje, ne da bi se domenila tudi, kakšna bo na jemnina in bi sprejel kak znesek, čeprav z izrečnim pristankom, da je to ara, bi sprejeti znesek ne bil ara in bi ne imel pravice tisti, ki je hotel vzeti prostore v najem, zahtevati od hišnega lastnika, ki bi mu jih ne hotel oddati, dvojnega zneska. Pač pa bi mu moral dati hišni lastnik prejeti znesek nazaj, ker ga ima neopravičeno in brez vzroka v rokah. Nasprotno pa stoji praksa na stališču, da bi v ravno navedenem slučaju tisti, ki bi se branil skleniti resnično najemno pogodbo, ko je že dal prej hišnemu lastniku kot »aro« kak znesek, ne mogel zahtevati od hišnega lastnika danega zneska nazaj in smatra praksa splošno tak znesek kot konvencijonalno kazen, \r j. kot nadomestek za odškodnino.
V smislu zakona je ara ali zadatek ravno znak in dokaz, da je pogodba sklenjena. Aro je mogoče dati seveda tudi pri kupnih, menjalnih in sploh pri vseh tako zvanih konsenzualnih, nele pri najemnih pogodbah.
Če se pogodba izpolni, torej če hišni lastnik da najemniku oddane mu prostore na razpolago in jih najemnik prevzame, potem se ima ara poračuniti na najemnini; nima je torej obdržati hišni lastnik in najemnino še posebej zahtevati.
(Konec, prih.)
Vrl v decembru
Sadni vrt. Nasvete, ki smo vam jih dali v novembru, naj se upoštevajo tudi ta mesec in omenjena dela nadaljujejo. Posestniki sadonosnikov naj zlasti v tem času dobro prevdarijo glede vrednosti sort v svojem sadonosniku. V prvi vrsti naj se izbirajo sorte, ki največ donašajo, ki se lahko spravijo v promet in pri katerih se je ugotovilo zdravje drevesa. Vedno sadimo le ono sadno sorto, o kateri smo se že sami prepričali, da se najbolj izplača. Predno naročimo sadno drevje, premislimo dobro, kaj pri nas raste in obilno rodi. Žal se opaža, da naročajo nekateri najrazličnejše vrste, o katerih pa niso niti najmanj prepričani, bodo li uspevali v njih krajih ali ne. Ako se hoče zasaditi nova sorta, je najbolje, da se vzame ona, katera se je v dotičnom kraju najbolje obnesla.
Da nam pa drevje obilno rodi, je treba zadosti gnojila. Kolobarje dreves, ki smo jih sadili v novembra, pokrijemo s preperelim gnojem ali kompostom. Mlada debla obvarujemo pred škodljivim zajcem s tem, da jih ovijemo s slamo ali obdamo z mrežo. V tem mesecu ne sadimo več drevja, pač pa lahko izkpoljemo jame že zdaj za saditev spomladi in jih pustimo odprte, da tudi še mraz pripomore k izboljšanju zemlje. Čim dalje učinkuje mraz na jamo in na iz-metano prst, tem bolje za bodočo rast.
Starim sadnim drevesom zrahljamo zemljo in gnojimo s kompostom, hlevnim gnojem, Tomaževo moko in kajnitom. Pozneje se tudi zaliva z gnojnico. Rahljanje zemlje in zadostno gnojenje pospešuje sadni donos. Sadno drevje moramo tudi obrezati,
očistiti mahu in debla namazati z apnenim beležem. Tudi je priporočljivo večkratno škropljenje kron tekom zime s 10% drevesnim karbolinejem, bolje arborinom, s katerim so zadnje čase dosegli lepe uspehe. To škropljenje uničuje vse škodljivce, osobito krvave uši. katerih se nahaja ponekod veliko po vejah in mladikah.
Zelenjadni vrt. Prazne grede naj se vsako leto v tem času globoko prekopljejo. Zelenjavo, ki ostane čez zimo na prostem, je pokriti z listjem. Zelenjadna klet je v tesni zvezi z vrtom. Poleti in jeseni spravljamo tja pridelke, katerih ne moremo takoj razpečati oziroma porabiti, pozimi pa mora klet obvarovati našo zalogo mraza in gnilobe. Temperatura in zrak sta merodajna za ohranitev. Toplota ne sme presegati 6" C in ne sme pasti na 2" C pod ničlo. Tudi je skrbeti za zadostno zračenje kleti, ker postane drugače zrak v kleti zaduhel. V zelenjadni kleti se napravi iz peska ali zemlje greda, v katero se posadi vsa zelenjava s koreninami druga poleg druge, vendar ne pretesno. Tako spravljamo: por, kolikor se ga rabi v času najhujšega mraza, zeleno, peteršilj, redkev, ohrovt, endivijo, ki se mora poprej temeljito posušiti, peso, korenje in repo. Vsa ta zaloga pa ni kar v nemar pustiti, marveč jo je treba vsak dan opazovati. Gniloba se prepreči s ponovnim zračenjem ali pa z odstranitvijo gnilih delov. Zelenjavo,, ki prezimi na prostem v jamah, pokrijemo šele, ko začne zmrzovati temeljito z listjem in drugim.
]f Mg. pil. Gustav HofriMnjj ,
vembra t. •!. je nepričakovano umrl vsled srčne kapi mestni načelnik in predsednik društva hišnih posestnikov v Karlovcu gospod mg. ph. Gustav Modrušan v 71. letu
svoje starosti. Zelo nas je iznenadila ta ža-
lostna vest, ker ni skoro nobenega hišnega posestnika v Ljubljani, ki bi ne bil poznal tega našega vnetega sodelavca in boritelja za naše pravice. Pa tudi drugod v Sloveniji, posestnikom ni bil tuj. Saj ni bilo skono nobenega leta, da ne bi bil prihitel kljub njegovi vsestranski zaposlenosti na naše zborovanje in nas pri tem bodril s svojimi lepimi in modrimi besedami za nadaljnje delo in za potrebo organizacije. Če je bil zadržan, pa nas je brzojavno pozdravil. Lansko leto na občnem zboru Glavne Zveze kakor tudi naše Zveze v Mariboru smo ga še videli čvrstega in kako prepričevalno je nastopil za našo stvar in kako je navzoče navdušil za potrebno skupno delo posestnikov. Bil je ustanovitelj društva hišnih posestnikov v Karlovcu in ves čas njega predsednik. Nadalje je bil član glavnega Saveza in skoro je ni bilo deputacije in intervencije v Beogradu, da bi se nam ne bil pridružil in s svojimi dobrimi zvezami pripomogel do večjega uspeha. Še pred ustanovitvijo Glavne Zveze sta se z našim predsednikom srečala v Beogradu pri delu in potem ostala ves čas zvesta delavca in prijatelja pri vseh važnejših nastopih za hišne posestnike. Nad 20 let je bil mestni župan oziroma načelnik mesta Karlovca, ki je postalo eno največjih industrijskih mest v naši državi in ravno zadnji čas je pričel s potrebno kanalizacijo mesta. Svoječasno je bil več let deželni in državni poslanec v Zagrebu in Budapešti in tudi podpredsednik Hrvatskoga Sabora v Zagrebu. Doma v Karlovcu pa je deloval pri vseh, zlasti pri dobrodelnih društvih in pomagal povsod in vsakömur, komur je mogel. Imel je samo prijatelje, a nobenega sovražnika. Čas počitnic je porabil v to, da je prepotoval s svojo blago ženo skoro vso Evropo.
Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal pogreb v nedeljo, dne 30. novembra, ki so se ga udeležila vsa karlovška in oko-
liska društva in tako rekoč vse mesto Karlovec, ki je bil do zadnje hiše ves v črnih zastavah, saj je sprevod trajal nad dve uri. Glavno Zvezo hišnih posestnikov iz Jugoslavije je zastopal predsednik polkovnik Cačković iz Zagreba z deputacijo od tam in pa prvi podpredsednik g. I. Frelih iz Ljubljane, ki je zastopal tudi našo pokrajinsko zvezo. Užaloščeni ženi in društvu posestnikov v Karlovcu smo izrekli iskreno sožalje. Počivaj v miru zlata bratska duša!
I f Dr. Anton Brumen |
■Mswwiwirowiiaiiim    	Dne 28. novem-
bra t. 1. je preminul po daljši bolezni gosp. dr. Anton Brumen, posestnik in advokat v Ptuju ter večletni podpredsednik društva hišnih posestnikov v Ptuju v starosti 74 let. Tega dragega pokojnika pa pozna gotovo vsa starejša generacija Slovenije, zlasti iz njegove prejšnje dobe, ko se je. še neustrašeno boril pri sodiščih in upravnih oblastih za pravice slovenskega' jezika. Ko ga pred več leti še nismo osebno pozndli, smo z največjim navdušenjem brali njegove članke v slovenskem časopisju, ko je z vso vehemenco in ostrostjo nastopal proti takratnemu zapostaljanju našega jezika pri vseh uradih po takratnih mogotcih. Ravno radi svojega odločnega nastopa je pustil sodni stan in se posvetil advokaturi, da je tem lažje deloval za pravice in koristi svojega naroda. Ko se nam v novi državi ni bilo več potreba boriti za naš jezik, pa je pričel borbo v varstvo naše lastnine in pomagal s tem naši organizaciji. Mnogo uspehov je dasegel s svojimi dobro premišljenimi in utemeljenimi pritožbami pri upravnih oblastih in s tem pomagal marsikateremu posestniku do svojih pravic. Do zadnjega neustrašen boritelj za naše pravice in lastnino je ves čas uspešno deloval in pomagal pri društvu hišnih posestnikov v Ptuju kot večletni društveni podpredsednik. Potrti soprogi in ostali rodbini je naša Zveza izrekla svoje globoko sožalje; vsi pa ga hočemo ohraniti v trajnem spominu kot neustrašenega in delavnega moža. Lahek mir blagemu pokojniku po dolgoletnem bojevitem delu!
Razno
Občinski proračun v Ljubljani in v drugih mestih. Občinske uprave v Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju itd. so že pred tedni odobrile občinske proračune za leto 1931. Enako beremo o Beogradu, Zagrebu, Osijeku in drugih mestih, da so občinski proračuni za leto 1931. deloma že odobreni, deloma pa vsaj gotovi in bodo v kratkem predloženi v sklepanje. Samo o proračunu mestne občine ljubljanske ne čujemo ničesar in ne vemo, iz katerega vzroka se odlaša, da se ga ne izroči javnosti in v odobrenje. Ne vemo, ali je na magistratu premalo uradnikov, da ga ne morejo sestaviti, ali pa jih je toliko preveč, da jim dela preglavice, kako bi jih razdelili na posamezna poglavja. Najverjetnejše je dejstvo, da skušajo nekatere stroške porazdeliti pod razne naslove, kar pa najbrže splošnega proračuna ne bo zmanjšalo. Opozarjamo pa občinske zastopnike, da je še vedno v veljavi čl. 37. občinskega reda, glasom katerega se mora mestni proračun za naslednje leto najmanj dva meseca pred zaključkom občinskega upravnega leta z dotično utemeljitvijo predložiti občinskemu svetu. Predno te proračune pretresa občinski svet, jih je razgrniti 14 dni javno občanom na vpogled, kar je v pravem času razglasiti v občini. To se do danes še ni zgodilo, kar za enkrat samo ugotovimo.
Dohodki ljubljanskega tramvaja. Zadnjikrat smo čitali o občnem zboru malo-cestnoželezniške družbe in o vseh mogočih
varijantah, s katerimi se bodo v bližni pri-hodnjosti osrečili ljubljanski prebivalci. Čudno se nam pri tem zdi, da v poročilu o občnem zboru nikjer ne beremo, koliko dohodkov oz. čistega dobička je imela ma-loželezniška družba v pretečenem letu. Popolnoma pa smo prepričani, da bo k večjemu izpeljan tramvaj v Št. Vid, kar bo na veliko škodo vsemu ljubljanskemu prebivalstvu, potem se bo pa z gradnjo tramvaja končalo, ker se bo takrat pokazala očitna izguba in bo zmanjkalo denarja, za take investicije v sedanjem času.
Optimistični račun o dohodkih razširjenega tramvaja. Objavljen je bil v ljubljanskem dnevniku obširen članek, v katerem je tudi izračunan dohodek razširjenega ljubljanskega tramvaja. Pri tem se je vzela podlaga, da je avtobusno podjetje^ g. Magistra letno prevozilo 800.000 potnikov, kar je popolnoma nemogoče, kar dokažemo s sledečim računom: Da bi se prevozilo 800 tisoč pasažirjev letno, bi moral od 7 do 20 ure zvečer vsak dan in vsakih 10 minut voziti en voz, ki bi bil moral biti zaseden z najmanj 27 potniki, kar pa je nemogoče. Ker pa vozi avtobus samo vsake pol ure in še ta med tednom velikokrat ni zaseden, je prevozil letno komaj eno tretjino navedenega števla, tedaj niti 270.000 potnikov. Z ozirom na to bodo tudi optimistično pro-račuujeni dohodki tramvaja dvakrat manjši.
Podžupan g. dr. E. Jarc je imel pred kratkim razen v »Zvezdi« predavanje tudi v okraju Sv. Krištofa. Upamo, da so ga navzoči posestniki in drugi davkoplačevalci odločno vprašali za pojasnilo, zakaj se po nepotrebnem izpelje tramvaj v Št. Vid mesto po Dunajski cesti, mimo Bežigrada k Sv. Križu, kar je res nujno potrebno, če se tramvaj na občinske stroške še kam izpelje.
Mestni načelnik g. dr. D. Puc je na zadnjem predavanju v "Zvezdi« med drugimi trditvami povedal, da znašajo skupne doklade v Vojvodini tudi 200%. Tega ne moremo verjeti, ker bi v tem slučaju hišni posestnik od 10.000 Din letne najemnine plačal 19.050 Din davka in doklad, tedaj še enkrat toliko, kolikor prejme. Takih posestnikov pa tudi v Vojvodini ni, ker hi drugače rajše hiše podrli.
stališča in pri tem opustiti vse druge okoliščine.
Gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina so za leto 1931. še podaljšane, od 1. januarja 1932 pa definitivno odpravljene in upamo, da ne bo nobenega posestnika, ki bi še zahteval, da te davščine še nadalje ostanejo.
Anonimnega dopisnika iz Maribora pozivamo, da se podpiše s polnim imenom, drugače smatramo, da je njegov dopis napravljen v skrajni nevednosti pravega položaja glede avtonomnih doklad in pisan v tonu, ki se ga skoro ne moremo misliti med izobraženimi mariborskimi hišnimi posetniki. Ker smo dopisniku že precej na sledu, bomo dopis na prihodnjem sestanku v Mariboru prebrali in upamo, da ga bodo vsi posestniki pošteno obsodili. Za danes pa mu nikakor ne privoščimo, če mu bo davčna uprava njegovo lastno stanovanje ocenila 10.000 Din, nakar bo plačal na leto 2300 Din vodarine, gostaščine in kanalske pristojbine in okrog 2700 Din davka in doklad, tedaj skupaj 5000 Din od lastnega stanovanja, in to smatra dopisnik, da nas nič ne briga. Želimo mu res več pameti, nas pa take budalosti ne razburjajo.
Pojasnilo zadruge dimnikarjev. Glede na našo vest, ki se tiče dopolnitve pravilnika o opravljanju dimnikarske obrti, nam izjavljata zadrugi dimnikarjev v Ljubljani in Mariboru, da velja pravilnik o opravljanju dimnikarske obrti iz leta 1926., v katerem je ministrstvo trgovine in industrije dopolnilo čl. 7., le za kraje, kjer še niso imeli zakonitih predpisov o opravljanju dimnikarske obrti; ta pravilnik v območju Dravske banovne ne velja, ker v tem pogledu obstojajo že od prej zakoniti predpisi, izdani na osnovi pri nas veljavnega obrtnega reda in požarno-policijskih reoov. 0 tem obveščamo javnost, da ne bo nespo-razumljenj.
Realitetna pšsarna
Prvega društva hiš. posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6/11
proda
Veliko posestev v Ljubljani In
Inkorporacija občin Viča in Most v mestu Ljubljani. Od več strani dobimo vprašanja, zakaj ne zavzamemo odločnega stališča glede inkorporacije občin Viča in Most k mestu Ljubljani. Kakor smo čitali, se je izrekel občinski svet na Viču proti in-korporaciji. Kako stališče je zavzela občinska uprava v Mostah, nam ni znano, najbrže pa enako kakor na Viču. Ne moremo si misliti nobenega posestnika, ki bi bil proti priključitvi navedenih občin k Ljubljani, ker je treba v prvi vrsti računati z dejanskimi in splošnimi razmerami. Mesto je v prvem plačilnem razredu za državne nameščence, navedeni občini pa v tretjem, vsled česar dobivajo penzijonisti v teh dveh občinah do 280 Din mesečno manj penzije kakor v Ljubljani. Iz tega razloga hoče vse v mestu stanovati, stanovanja v teh občinah se težko oddajajo, sčasoma pa se obče ne bodo mogla oddati in bodo s tem oškodovani v prvi vrsti hišni posestniki, katerim najemnikov niti razširjen tramvaj ne bo prinesel. Nadalje je treba pomisliti, da imajo posestniki novih hiš v Ljubljani 20 letno davčno prostost, v drugih občinah pa samo 10 letno, kar veliko pomeni. Tudi davščine bodo v Ljubljani vedno manjše kakor v okoliških občinah. Zato nujno svetujemo, da se v navedenih krajih skličejo z našim sodelovanjem sestanki prizadetih posestnikov, na katerih se jim ho natančno razložilo, kakšna škoda se jim dela, če se izrekajo proti inkorpora-ciji k Ljubljani. Stvar je treba preiskati popolnoma s stvarnega in gospdarskega
izven nje kakor tudi vef sfavb-jnih parcel
BRATAjOŽIČ
sobno-dekorativno slikarsS*r stavbeno in pohištveno pleskarstvo
Ljuhliana, Vegova ul. I.
POSOJILA
na hiše in posestva
posreduje najkulantnejše
Gospodarska pisarna
Jos. Tribuč na Glincab pri Ljubljani
Nažrte
za stavbe, po-lovne L le, za adaptacije stanovanj in trgovin, nadzorstva zgradb in vsakovrstne cenitve, kakor tudi umetniška sodelovanja in stavbene nasvete daje in prevzema tehnični biro
„Telirca“, drasžba z o. z.
Ljubljana, Mestni trg 25/1. - Telefon 2508
Otvoritveno naznanilo.
Čast mi je naznaniti tako svojim poslovnim prijateljem kakor znancem ter cenj. občinstvu sploh, da sem ODPRL v Ljubljani
trgovino z železnino na drobno In debelo pod tvrdko
Jos. Zdita S Co.
v lastni hiši na Dunajski cesti 9.
Dolgoletna praksa v tej stroki, bogata izkušnja, izredna izbira blaga, bodisi kuhinjske posode, orodja za vsako obrt, železo za kovanje, stavbni materijal, cement, traverze itd., naj bo zagotovilo vsakemu, da bo vseskozi postrežen z največjo pažnjo in skrajno nizkimi cenami.
Kar najvljudneje vabim vse, da si ogledate brez obveze bogato zalogo, ter se pripo-
roj,™ vdan,	Jos,p 2aita.
Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna izvršuje po najugodnejših cenah vsakovrstna najmanjša in največja gradbena in tesarska dela, vsa hišna popravila kakor tudi — specijalne fasade iz kamna. —
Ljubljana, Siomškova ulica St. 19
Te«. 25-27.
HERAKUTNE
PLOŠČE
najidealnejše lahke plošče za vmesne stene, strope, podstrešja, izolira vlago, zvok in gorkoto.
Zahtevajte prospekte!
Zaloga:
»MATEK1 AL«
trg. dr. z o. z.
Ljubljana - Dunajska cesta 36
Telefon 27-16
Stavbno podjetje
A. MAVRIČ
'vl;.
Ljubljana, Vegova ul. 2
Telefon 33-82
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela




Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016, 2616 Rač. poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
Ljubljana - Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad kB milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovan ju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
RENTNI DAVEK
od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka.
Ustanovljeno leta 1879 Telefon št. 2553
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo In edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih valčnih zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje In se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike Iz železa in bakra itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi!
IVAN KRIŽNAR
Ljubljana, Hrenova ul. 9
Splošno krovstvo
Stavbeno pometle
MATKO CORK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Telefon &tev. 2095
KREDITNI ZAUOD Zfl TRGDU1N0 IH INDUSTRIJO
Hubljem - PrereMtm vlita št. 50
(v listnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon št.: 2040, 2457, 2548,
interurban 2706, 2906
IzvrSuje vse bančne transakcije H v tu- in inozemstvu j|g| Safe-depositl

„TRIGLAV"
Generalno zastopstvo zn Slovenijo
vLManiJalinalovall. M2929
priporoča članom društev zavarovanja vseh vrst osobito pa proti škodam vsled požara, vloma, razbitja šip ter zakonitega jamstva.
V poslednjih 5 letih izplačane škode Din 108,326.901 Polno vplačana delniška glavnica Din 6,000.000 -. Sklenite vedno vsako zavarovanje samo pri našem domačem zavodu
MATIJA TERLEP
Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta
priporoča svoje podjetje, kovanje konj, vozov in kolarstva
■■ ■■ ■■ ■■ ■■ aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa
aa
• aa Haa
■ ■ ■ ■
■
^0*aBaaaaanBaaaaaa«aaaaaaaaaa*#
Vodouodnl Instolnter, Klepar In Krovec
zaloga škrilc (strešnikov)
PoUnnsho cesto številka 8
VZAJEMNA
ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, DUNAJSKA C. 17
je prva slovenska zavarovalnica
SPREJEMA:
v požarnem oddelku: Zavarovanje vseh poslopij in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in eksploziji svetilnega plina, cerkvene zvonove proti razpoki, steklo in in zrcala proti ubitju, po znano nizkih cenah. V življenskem oddelku: zavarovanje na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanje na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.