TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za '4 leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953 LETO X. Telefon št 552. LJUBLJANA, 25. januarja 1927. Telefon S) ŠTEV. 9. Anketa o načrtu zakona c zbornicah. Ministrstvo trgovine in industrije je po dolgem temeljitem proučavanju raznih pri na3 obstoječih oblik interesnih zastopstev trgovine, industrije in obrti izdelalo načrt zakona o gospodarskih zbornicah. Načrt je bil pred tednom dni 'dostavljen vsem zbornicam kot zakonitim predstavi-teljicam gospodarstva. Nato se je 21. in 22. januarja vršila o njem pod predsedstvom ministrovega pomočnika dr. M. Kosiča v Beogradu anketa, na kateri se je o celem načrtu načelno, kakor tudi podrobno razpravljalo. Na anketi so bile zastopane vse zbornice iz cele kraljevine. 0 glavnih določbah načrta smo deloma poročali že v zadnji številki. V svojem uvodnem govoru je predsednik ankete dr. Kosi č obrazložil načelno stališče ministrstva glede izenačenja pri nas obstoječih raznih tipov zbornic in konkretno dokazal polrebo izenačenja teh tipov, da se celokupno naše gospodarstvo edinstveno organizira in se na tej podlagi potem osnuje gospodarski svet. Pri izdelavi načrta si je postavil dva načelna vprašanja in sicer, ali se ima usvojiti sistem javnih obligatornih organizacij gospodarstva, kakor so današnje zbornice, ali pa sistem svobodnih organizacij kakor so posamezne zveze odnosno zbornice v Angliji. Kot drugo načelno vprašanje je pokrenil, ali naj se sprejme sistem skupnih zbornic ali ločenih zbornic, izjavil je, da izključuje razpravo o teh načelnih vprašanjih, ker bi ne vodila do nobenih praktičnih rezultatov. Ministrstvo je proučilo položaj na podlagi dosedanjih praktičnih izkustev pri nas in v inozemstvu in predvideva v načrtu zakona o zbornicah obliko skupnih zbornic, ki po njegovem mnenju najbolje odgovarjajo naši gospodarski strukturi. Za sprejetje tega načela so bili merodajni splošni interesi gospodarstva kot celine kakor tudi državni interesi. Zbornice imajo predstavljati tudi v bodoče nase celokupno gospodarstvo po posameznih gospodarskih pokrajinah, ne Pa posamezne gospodarske stroke, ter je treba, da zbornice baš dejstvu-jejo na skladnost interesov v gospodarstvu in omogočijo ministrstvu rešitev težkih gospodarskih problemov. Vsa težkoča leži v tem, ker obstojajo v Beogradu ločene zbornice, dočim imamo po celi državi skupne zbornice, a beograjske zbornice zahtevajo da se usvoji njih sistem. Ločene ko-’ more bi bile v prvi vrsti stanovske komore, ki bi tretirale posamezna vprašanja izključno raz vidik interesov posamezne gospodarske panoge, a ne v skladu s celokupnimi interesi velik>dai'Stva P°sameznih oblasti. Za 7horn°ipn£l0’. ki PriPada posameznim mvfrohnn rfle praksa pokazala, da je ? , . .m’ , a imamo močne zbornice, svetovalni organi in inleI.|sna zasl„p. stva pnvrede. r Na to izjavo pomo5nnta dr. Kosiča so beograjske zbornice podale skupen Memorandum za ločene zbornice, češ J« so interesi posameznih gospodarni . Panog le v ločenih zbornicah ^ a'r,ln° in čisto brez primesi zas.topa-vedn da '*e ba-ie v skupnih zbornicah treba žrtvovati interes posa- razpravS1®' da hočejo zase ne<3‘l8? s™ilh. vsaMka ?no od tuJlh uplivov. Na- , • ,°bstojajo tudi na področju skupnih p'osebne Wnahodjenju« ni umesten, »s proračunom se nobene pravice ne pridobivajo« (čl. 31. zale o drž. rač.). Stranka utegne nato biti mnenja, da se po istem zakonskem predpisu s proračunom tudi nobene pravice ne> izgubljajo. Zahtevala bo od >naredbodav-ca« izplačilno naredbo in če je ne bo dobila, jo bo zahtevala »ponovno s posebnim aktom«. Če je vkljub poteku treh mesecev še ne bo dobila, se bo obrnila na upravna sodišča (državni svet). Tu pa bo stranka morala dokazati, da je stavka v proračunu in da je kritje v blagajni. Kako naj to stranka dokaže? Pred kratkim je vojni minister izrekel skoro milijonsko svoto, vplačano v državno blagajno, zapadlim po zakonu o državnem računovodstvu. Stranka, beograjski trgovec-dcbavitelj, se je zoper ministrsko rešenje o zapadlosti pritožila na državni svet, ki je tožbi ugodil in rešneje poničil, s tem, da mora vojni minister denar vrniti. Minister vojne se za rešenje državnega sveta ni brigal. Na zahtevo stranke je državni svet nato sam izdal državni blagajni izplačilno naredbo s hvalevredno naglico. Toda v tem slučaju detična svota ni bila stavljena v državni proračun in se veda tudi ni mogla biti vstavljena in razentoga je bilo evidentno, da se svota mora nahajati v državni blagajni. K. Tiefengruber Kaj vpliva na učinkovitost oglasa? Učinkovitost trgovskega oglasa obstoji v tem, da vpliva na citat el ja tako, da kupi ponujeno blago, ali da vsaj vzbudi v njem zanimanje za stvar; kajti le izjemoma se odloči interesent kar na prvi mah za kupčijo. Utis, ki ga napravi oglas na občinstvo, je odvisen od različnih, včasih prav malenkostnih okolnosti. Pred vsem je treba temeljito premisliti, če bo oglas imel sploh kaj uspeha, oziroma če pride objava ^takšnim slojem pred oči, ki se v večjem obsegu za ponujeno robo zanimajo, jo rabijo in pridejo po njih gmotnem stanju kot kupci v poštev, in če je čas za ponudbo primeren. Kdo nosi odgovornost za izbiro pravilnega oglasnega organa? V tem oziru se bo trgovec v prvi vrsti skliceval na časopisna podjetja, ki mu obetajo z oglasnimi ponudbami potrebne stike z interesenti. Seveda se ima tudi inserent sam pobrigati pri izbiri časopisa. In če koneč-no inserent pravilno izbere primeren oglasni organ, se mu mora še posrečiti, da pride njegov oglas v toliko do veljave, da ga občinstvo čita, člena in na podlagi veljavnih zakonskih | ali vsaj ne prezre, kajti ves daljni uspeh je sedaj odvisen od vtisa, ki ga napravi inserat na čitatelje. Učinkovitost oglasa je pred vsem odvisna od oblike, v kateri se reprezen-tira v oglasnem delu časopisa, oziroma kako se od številnih drugih oglasov izločuje, da vzbuja že po površnem pregledu pozornost čitatelja. Po načelnih pravilih moti večji oglas manjšega, strokovno preoblikovan inserat moti neobdelanega; oglasi, ki jih išče občinstvo samo, so zopet napoti drugim, nenavadna objava škoduje običajni; konečno imajo oglasi s stvarno in lahko pojmljivo vsebino prednost pred takimi s prikritim ali v obče težko umljivim besedilom. Paziti je treba na logično razvrstitev posameznih delov oglasa, ki naj stopnjema bralcu pojasni ogla-šeno stvar. iNa prostorni razvrstitvi oglasov deluje več oseb: Inseratni »posrednik obljubuje ali ponuja odlične prostore, potem stavec, ki sestavlja anončne strani, ta je zopet podrejen vodji oglasnega dela, ki pa ima upoštevati želje naročitelja, da se postavi oglas na določen vogal, in končno bi bilo treba poizvedovati po navadah čitateljev, ali rajši pregledujejo časopis od spredaj proti koncu ali narobe, oziroma začnejo kar v sredi. Brez vpliva na učinkovitost reklame tudi ni splošna razvrstitev uredniškega materijala v časopisu; marsikdo bi gotovo mirno prezrl cel oglasni del, ko bi ravno tara ne našel vmes stavljene zanimive članke in za sebe prav važne beležke itd. Nasprotno pa je velike važnosti, na katerem mestu je uvrščen posamezni oglas v večji skupini inseratov, kajti računati je s potrpljenjem bralca, ki čim dalje bolj pojema, mogoče tudi, da so prejšnji ali prihodnji oglasi v gotovem smislu ga že do večje ali manjše vneme vzpodbudili, morda je v podobnih oglasih že našel, kar mu ugaja. Splošni boj »vseh proti vsem«, ki se izraža v glasnih stolpcih, je torej povsem umljiv. Vse to so splošna načela brez posebne poglobitve v jedro stvari; več ali manj v praksi znana sredstva in pripomočki si zasigurati uspeh reklame. človeška iznajdljivost, ki se v konkurenčnem boju najintenzivnej-še pojavlja, išče in najde še druga pota in načine, da krene pozornost občinstva na gotove oglase. Oko čitatelja naj takorekoč obvisi na inseratu; iz cele skupine oglasov naj ravno eden nekako hipnotično odseva olajšajoč interesentu daljno iskanje po inseratnih stolpcih. In če stopi kak oglas 'iz običajnega okvira vsakdanjosti ter s tem vzdrami nenavadno pozornost, pridemo do vprašanja: od česa je bila odvisna učinkovitost tega oglasa? V prvi vrsti od stvarne vsebine: Kdor potrebne predmete, dobro in času primemo blago, ki ga ravno ni v obilici na trgu, ponuja, bo vsekakor imel več oglasnega uspeha, kakor nasprotno. Potem, kako predočiti v oglasu vse te okolnosti? Izraze je treba zbrati tako, da jih občinstvo, na katero so naslovljeni, najbolj razume, kajti za vsako stvar se lahko drugače izrazimo. Če je tudi anon&na stran v svoji slikovitosti nekako podobna tržnemu sejmu, kamor namečejo inserenti v kričečih besedah svoje ponudbe, nekaj trenutkov, ali vsaj za hip, se bo vendar čitateljevo oko ustavilo pri posameznem inseratu. In ta trenutek naj že zadostuje, da zajame razumljivo besedo, ki ga privabi do čitanja dotičnega oglasa. Oblika izraženega besedila oziroma njegova pisava seveda sta tudi odlična faktorja, ki učinkujeta pri tem psihologičnem momentu. Reklama je danes veda, kateri se posvetijo znanstveniki, ki študirajo to materijo po zbranem gradivu in praktičnih poskusih. Razne neokusnosti, ki vzbujajo kvečjemu pomilovalne smehljaje pri bralcih, bi izginile iz; oglasnih predalov, ko bi se posluževali inserenti strokovnih svetovalcev pri oglasnih načrtih. S tem da si najme trgovec nek prostor v časopisu ter ga izpolni z običajnimi suhoparnimi oglasi, še davno ni rešil vprašanja moderne, psiholo-gično pravilno izvršene reklame. Interesent ne čita inseratov, on jih kvečjemu površno preleti, to je fakt, s katerim treba računati. Oglas mora biti v oči padajoč, besedila samo toliko, kar ga je za splošno razumevanje neobhodno potrebno, to pa v kratkih jedernatih izrazih. Estetika, umetnost in okus naj bodo v oglasnem načrtu harmonično spojeni. Štedenje na velikosti oglasov ni priporočljivo. Boljše v gotovih presledkih inserirati, kakor pa v dnevnih majhnih prostorih. Čiiatelji so vajeni iz velikosti oglasa sklepati na sposobnost in&erenta. Trajna in redna reklama v katerikoli obliki ni nikdar neproduktivno delo, njeni stroški pomenijo koristno investicijo z dobrim obrestovanjem; treba samo pametno izbiro v časopisju, ter predvsem vstrajnosti v oglasni akciji. Reklamni stroški naj blaga nikar ne podražijo, nasprotno povečan obrat mora pocenjevalno vplivati na rebo. Sodobna trgovska znanost je ugotovila vse te okolnosti ter ustvarila posebno propagandno doktrino, ki je danes jako važen predmet v gospo-darskopolitični stroki. Svoje nauke pa zajema iz praktičnih izkušenj vzorne propagande in njenih uspehov. Neusmiljeno bo prehitela konkurenca vsakega, ki ne napreduje z duhom modeme propagande. MONTECATINI. Enkrat srno o tej italijanski vdet miki že pisali. 0 ekspanzijskih načrtih tega industrijskega koncerna poročajo sedaj nadaljne podrobnosti. Najeto posojilo bo služilo izključno le obratni organizaciji koncerna. Sedaj je stopila tvrdka v zvezo s tovarnami plina v Belgiji in je ustanovila novo družbo na Japonskem. Veliko si obetajo od načrtov za predelovanje piritove žlindre v železno rudo. S tem bi bila zagotovljena preskrba Italije za bližnjo bodočnost s 350.000 tonami 60 odstotne železne rude. Dalje upa tvrdka v bližnji bodočnosti na produkcijo 6000 letnih ton aluminija; na ta način bi postala italijanska aeroplanska produkcija neodvisna od inozemstva. Za preteklo leto pričakujejo 18 odstotno dividendo. Po poročilih uprave je finančni položaj podjetja zelo likviden. Trgovina. VIII. mednarodni trgovski semenj v Bruslju se vrši letos od 11. do 25. aprila. Kaj je Kontrolnik«? Kontrolnik je po posebnem sistemu zbirka kopij vseh trgovčevih vpisov v knjižice odjemalcev, ki kupujejo proti mesečnem plačilu. Prednost tega sistema je v tem, da odpade potreba, da bi se nakupljeno blago vpisavalo v svojih podrobnostih v dnevnik: istotako odpade tudi potreba prenašanja teh spisov na posamne konte odjemalcev. Za vse to služi kopija neposrednega vpisa v knjižico odjemalca ter ima ta kopija isto vrednost kakor izvirni vpis. To dejstvo je velike važnosti radi prihranka na času in v primerih, ako se knjižica izgubi, ali pa tudi kot sodnijski dokaz za terjatve. Edini proizvajalec kontrolnika j&: Organizator, družba z o. z., tvornica pripomočkov Ziiri-cher Zeitung« beremo: Smoter sedanjih vzorčnih sejmov je ta, da. zberemo po možnosti veliko število kupcev in prodajalcev na malo krajih in v omejenem času, da s tem izmenjavo blaga olajšamo in jo napravimo živahnejšo ter da nudimo interesentom priložnost za trajne kupčijske zveze. Potrebo takih sejmov je rodila povojna doba. Veliko število sejmov v Evropi je izražalo želje trgovstva po zopetni vzpostavi mednarodnih trgovskih stikov, šli smo pa predaleč in smo prezrli pravi namen sejmov. Treba je, da se število sejmov zmanjša, hkrati pa, da se njih bistve- Štev. 9. KasS~.SC «gffSHHB F2W* Tvomica pripomočkov za organizatorično tehniko in umno gospodarstvo. —— CELJE« LAVA 9. - TvorniSko izdeiovanie pripomočkov za celokupno trgovsko, industrijsko in obrtno knjigovodstvo po modernih preizkušenih sistemih. Itrokovno vpeljavanje teh sistemov. Oddelek: Moderna mehanična delavnica. Oddelek: Galvanizacljska naprava za ponlkljanje pobakranje itd. TvornSško izdelovanje najmodernejših kartotek in regi3tratur za vse vrste obratov. »• Strokovni nasveti. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PREDOCBO SISTEMOV. no-;t poglobi. V Nemčiji na primer, kjcir je bilo velesejemstvo najbolj razkosano, je izročil v decembru razstavni in sejmski urad nemške industrije državnemu gospodarskemu ministrstvu spomenico s predlogi sistematičnih -odredb, naj se poleg specielnih in krajevnih sejmov osnuje sam en velik splošni nemški vzorčni velesejem. Tako dobi velesejem svoj veliki pomen nazaj in je za razstavnika ceneno in učinkovito propagandno sredstvo. V istem smislu delajo sedaj tudi v Švici. Češkoslovaška zunanja trgovina. Letos so izgotovili poročilo o zunanji trgovini 14 do 20 dni prej kot druga leta. Ves izvoz lanskega leta je znašal 17.858 milijonov Kč, za 983 milijonov manj kot v letu 1925, uvoz pa 15.263 milijonov, za 2355 milijonov manj kot 1. 1925. Ak-tivnost je znašala 2595 milijonov Kč, se je torej napram letu 1925 več kot podvojila. Vzroki aktivnosti pa niso vsi razveseljivi; vsled neugodnejše zaposlenosti industrije se je uvoz surovin bistveno zmanjšal, zlasti v tekstilni in-drustriji; na drugi strani je bil pa eksport velik zlasti vsled izredno povečanega izvora premoga v zadnjih mesecih. Ta izvor bo sedaj seveda precej ponehal. Natančnejišh seznamov za trgovino sedaj še nimamo. Zastopstva za prage in stavbeni les želi neka trgovska tvrdka v državi Uru-guay. Interesentom, t. j. industrijskim •tvrdkam lesne stroke, koji bi reflekti-rali na to zastopstvo, je naslov konzulata, kamor bi se jim bilo obrniti v to svrho, v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago. Pasivnost angleške trgovske bilance. Leta 1926 izkazuje britanska .trgovska bilanca zelo velik importni previšek. Import jo znašal 1242.9 milijonov funtov, eksport pa samo 777.5, torej je bil import za 465.4 milijonov funtov večji kot eksport. Leta 1925 je znašal import 1320.7 milijonov, eksport 927.4, pasivnost torej 393.3 milijonov, za 72.1 mili- ' jonbv manj kot leta 1926. Glavni vzrok ! tega neugodnega zaključka je premo- i govni štrajk. Tem bolj se je čuditi ne- ] navadni trdnosti funta v letu 1926; to i je dokaz, kako na mestu je bil povra- ; tek k zlati valuti. Vidi se tudi, da ni bilo treba poslužiti se izrednih kreditov, ki jih je dal Newyork za oporo angleški valuti. Industrija. Mednarodna konferenca usnjarjev. Mednarodni usnjarski svet v Londonu si na novo prizadeva, da bi sklical konferenco tovarnarjev usnja iz najvažnejših evropskih produkcijskih dežel. Zadnjo za december sklicano konferenco so morali odpovedati. Namen nove konference bi bila priprava, da se odstranijo izvozne prepovedi za kože. Izvozni prepovedi se protivijo najbolj Avstrija, češkoslovaška, Ogrska, Rumunija in Francija, dočim je Nemčija na popolnoma nasprotnem staliggu Najprvo se morajo tovarnarji sami ,med seboj domeniti in priti do nekakšnega zaključka, šele nato bodo mogle vlade preiti k tozadevnim sklepom. Skoraj nikjer niso nas-•protstva tako velika kot v usnjarski industriji. Znižanje kapdt&la »Transformatorja« r Ljubljani. Po sklepu družbenikov »Transformatorja«, električne tovarne, družbe z o. z. v Ljubljani, se namerava družbena osnovna glavnica znižati od 1,280.000 na 321.200 Din. Podjetje poziva vse upravnike, katerih terjatve so nastale do tega razglasa (»Uradni list« od 21. t. m.), naj se zglase v treh mesecih in zahtevajo plačilo za zavarovanje svojih terjatev. Upniki, ki se ne zglase v tem času, se bodo smatrali, da pritrjujejo znižanju osnovne glavnice. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Inž. I. & H. Buhi, livarne zvonov in strojne stavbene delavnice v Mariboru. Prvi zbor upnikov je pri okrožnem sodišču v Mariboru 27. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Oglasitveni rok do 26. februarja, narok dne 12. marca ob 10. dopoldne. Omejitev rudniških obratov na Moravskem. V mnogih rudniških revirjih na Moravskem so začeli ustavljati delo. Ponekod delajo le štiri dni v tednu. Tudi so se pričele redukcije rudarjev. Svetovni sladkorni kongres. Že dolgo časa se razmotriva vprašanje, da bi »klicali na Kubo svetovni kongres producentov sladkorja. Sedaj je ta misel dobila konkretno obliko. Zakladni kance-lar je dobil nalogo, naj izdela poročilo o stroških kongresa; cenijo jih na ca 280.000 dolarjev. Predsednik zveze sladkornotrstnih farmarjev Murino je predlagal, naj se vrši kongres v marcu v Havani, glavnem mestu Kube. Kvote kartela tračnic. Po pristopu Češkoslovaške k mednarodnemu kartelu , tračnic poročajo, da je fiksiran ves eks-portni kontingent na 1,040.000 ton. Anglija, ki deloma zastopa tudi Ameriko, je dobila 430.000 ton ali ca. 43%, Nem-• čija in Francija vsaka po 19%% ali po 195.000 tun, Belgija 11% ali 110.00 ton, i Luksemburška 7% ali 70.000 ton, Češko-| slovaška 4%. ali 40.000 ton. Najbolje je j pri tej razdelitvi odrezala Anglija; kajti i njena eksportna kvota je za ca. 200.000 j ton večja kot njena efektivna izvozna : številka za leto 1925. Seveda je v njeni ] ekspertni kvoti, kakor smo rekli, upo-i števana tudi ameriška produkcija tračnic. Francija in Nemčija imata 40.000 in 90.000 ton več nakazanih kot sta izvozili leta 1925. Ni izključeno, da bodo v bližnji bodočnosti dvignili ves eksportni kontingent, ne da bi pri tem spremenili odstotno udeležbo posameznih držav. Angležem so šli glede prednostne preskrbe kolonij zelo na roko. Promet. Največja železniška kombinacija. V Ameriki se bodo spojile Gre>at Northern Railway (great = grofi = velik, nor-! thern = severni, rail = tračnica, way i = weg = pot, railway = železnica), Northern Pacific Railway in Chicago Burlington and Quincy Railroad (and = in, road = cesta, railroad = železnica). Ta nova družba bo reprezentirala kapital 1600 milijonov dolarjev in bo upravljala nad 45.000 km železnic, torej za 5000 km več kot je zemski ekvator. Osebni promet v Mariboru v letu 1926. Od 1. januarja do 31. decembra 1926 je v Mariboru na glavnem kolodvoru odšlo došlo L januar 37.016 37.524 2. februar 37.008 37.200 3. marec 44.586 41.041 4. april 46.339 45.220 5. maj 49.189 47.810 6. junij 43.753 43.191 7. julij 50.655 48.022 8. avgust 54.210 55.045 9. september 42.987 52.270 10. oktober 46.128 47.772 11. november 40699 41.220 12. december 45.676 42.920 Skupaj 538.446 639.235 Na Koroškem kolodvoru pa jih je v celem letu odšlo okoli 72.600 prišlo pa okoli 80.000. — Več jih je zato prišlo, nego odšlo, ker so odšli peš, vrnili so se pa z železnico,- Največji promet je bil na glavnem kolodvoru meseca avgusta, na koroškem kolodvoru pa od avgusta do novembra. Promet je bil seveda še večji, kakor je izkazano, ker so se uvedli avtobusi, s katerimi so se potniki pripeljali v Maribor ali pa so se odpeljali iz Maribora. Potovanje v Egipt in Palestino. Društvo za tujski promet »Putnik« priredi meseca marca t. 1. potovanje v Egipt in Palestino in sicer v naslednji smeri: Dubrovnik — Aleksandrija — Portsaid — Jafa — Beirut — Aleksandreta — Mersina — Smirna — Dubrovnik. Pristojbina za celo potovanje znaša približno 7000 Din. Denarstvo. Rusija in Francija. Pogajanja za rešitev finančnih vprašanj med Francijo in Rusijo se bodo nadaljevala prihodnji mesec. Dosedanja pogajanja so se večinoma nanašala na vprašanje ruskih carskih dolgov napram Franciji. Sovjetska vlada teh dolgov do danes še ni hotela priznati in tozadevna pogajanja so bila brez uspeha. Vsekakor pa bosta obe delegaciji skušali na prihodnjih pogajanjih najti podlago za sporazum. Novo posojilo na Francoskem. Meseca februarja t. 1. zapade dobršen del državnih obveznic v skupnem znesku treh milijard frankov. Državna zakladnica bi bila sicer že sedaj v stanu izplačati vse te obveznosti, kajti finančne prilike francoske države so se po Poincarejevem prihodu na vlado zelo poboljšale. Vendar pa zapadejo koncem tega leta še druge obveznice v skupnem znesku 4.5 milijard frankov. Zato je Poincare sklenil, da izda novo posojilo v obliki državnih obveznic, ki bodo zapadle čez 15 let. Te obveznice bodo nadomestile one državne popirje, ki zapadejo v jeseni. RAZNO. Razstava o priliki proslave 10 letnico samostojnosti Poljske. O priliki 10 letnice poljske samostojnosti bo leta 1929 prirejena v Poznaju občedržavna razstava. Vlada je že odobrila tozadevni načrt. Te dni so člani pripravljalnega odbora, kateremu načeluje predsednik poznanjske občine g. Rataj, imeli razgovor s predstavniki gornješlezijske težke industrije v Katovicah, da se v čim večjem številu udeleže razstave. V političnih in kulturnih krogih, kakor tudi v industrijskih krogih pripisujejo tej razstavi veliko važnost. Francosko-rumunska zvoza. Včeraj je bilo objavljeno besedilo zvezne pogodbe, sklenjene nied Francijo in Rumunijo. Pogodbo sta podpisala 10. junija 1926 v Parizu Briand Ln rumunski poslanik Diamandy. Reorganizacija naše konzularne službo. V ministrstvu zunanjih zadev se je vršila pretekli teden seja zastopnikov ministrstva zunanjih del, trgovinskega in finančnega ministrstva, na kateri se je razpravljalo o reorganizaciji naše konzularne službe. Na seji se je sklenilo, da se izdela pravilnik, ki bo nato predložen zaintersiranim resortom in korporacijam v izjavo. Umetni grafit. Tovarna svinčnikov Johanna Faber-a v NOmbergu naznanja, da se ji je posrečilo izdelati umetni grafit s skoroda 100 odstotki čistote. Borza dela v Mariboru. Od 16. do 22. januarja je iskalo pri tej borzi 98 moških in 59 ženskih t. j. 157 oseb dela, 27 moškim in 30 ženskam je bilo delo ponujeno, 51 oseb, t. j. 32 moških in 19 ženskih ga je dobilo, 20 moških je odpadlo, 18 oseb in sicer 13 moških in 5 ženskih je odpotovalo iskat si delo. — Pri mariborski borzi dela je delo na razpolago: 25 viničarjem, 20 inajarjem, 1 vrtnarju, 1 fotografu, 2 vajencema trgovske stroke, 8 vajencem (predilniške, mlinarske, usnjarske, pekovske in ključavničarske obrti), 11 kmečkim deklam, 20 šiviljam za perilo, 3 sobaricam, 8 služkinjam, 7 kuharicam, 3 pletilkam, 2 gospodinjama, 1 vzgojiteljici, 3 postrežnicam, 2 gostilniškim kuharicam, 3 pomožnim delavkam. Zavod za študij gospodarske konjunkture. V ogrskih gospodarskih krogih razmotrivajo vprašanje ustanovitve zavoda za študij gospodarske konjunkture. V Ameriki imajo take zavode. Naloga zavoda bi bila, zbiranje različnih statističnih podatkov in njih ureditev. Na podlagi tega materiala bi bilo možno povedati gospodarske perspektive naprej, dalje nastop in dimenzije kriz. Izvolili so komisijo, ki bo material zbirala in vodila izdajanje poročil. Drobne vesti. Na vseh mednarodnih denarnih trgih je velika obilica denarja. Ponujajo vsepovsod. Tako beremo, da je prišlo na Češko vse polno ponudb iz inozemstva, da pa Čehi nimajo zanimanja zanje, ker imajo sami dosti denarja. — Bodočo dividendo Darmstadter-und Nationalbanke cenijo najmanj na 15%. — Industrijske kredite bodo na Nemškem pocenili poleg znižanja obrestne mere tudi na ta način, da bodo odpravili dvojno obremenitev. — Francosko posojilo v Sviti, ki smo govorili o njem, so dvignili od 130 na 150 milijonov frankov. — Nemški kartel barvne industrije bo osnoval na Sumatri tvrdko za prodajo dušika. — Poljski bankovci, ki bodo prišli 15. februarja v promet, imajo tele podobe: bankovci za 20 zlatov sliko Kazimirja Velikega, bankovci za 10 zlatov sliko Boleslava Habrija, po 5 zlatov pa sliko Štefana Batorija. — Na Ogrskem bo likvidirala takozvana pri-hranitvena komisija, ki je imela v začetku sanacije namen, da izdela predloge za izvedbo sanacije. Res jih je precej izdelala, pa se vlada ni ozirala nanje. — Jugoslovanski producenti sladkorne pese so v stalnem sporu z industrijci sladkorja in so sklenili, da ustanovijo lastne tovarne. Začeli so se pogajati z angleškimi finančniki in je neki konzorcij izrekel pripravljenost, da zgradi za 25 milijonov dinarjev v Jugoslaviji dve sladkorni tovarni. — Vsled pomnoženega dela bodo budimpeške velebanke razširile svoje efektne oddelke. — Premogovna in železna konjunktura na Nemškem je prav dobra; povpraševanje po premogu je tako veliko, da zamore premogarstvo le s težavo kriti potrebo. V Kruppovih tovarnah ni bilo še nikdar toliko dela kot v lanskem decembru. — Poljski pivovarnarji so sklenili, da se pivo podraži za 16 odstotkov. — Prav tako so Poljaki zvišali uvozno carino na čaj. — Rumuni so si naročili nove stroje za izdelovanje papirja in so dvignili s tem produkcijo njih papirnic za 400 do 600 vagonov na leto. — Turki bodo spremenili celo vrsto davčnih zakonov in odredb. — Ogrske državne železnice so razpisale na koncu decembra natečaj za dobavo železniških pragov. 60 odstotkov so naročili doma 40 odstotkov v znesku 12 milijonov dinarjev pa v Jugoslaviji. — Vemo že,'da je dovolila nemška vlada industrijcem kredite za trgovino i Rusijo v znesku 300 milijonov mark. Trgovci so se kreditov pridno posluževali, in beremo sedaj, da si prizadevajo dvigniti dovoljeno vsoto za nadaljnih 200 milijonov mark. Gospodarske vesti. Bilanca Poljske banke z« prvih deset dni januarja izkazuje naraščanje, zlate zaloge na 138 milijonov zlatov; zaloga deviz in valut se je z zneskom 1,600.000 zlatov dvignila na 166.5 milj. zlatov; obtok bankovcev je šel nazaj za 38 milijonov in je znašal 554.600.000 zlatov. Kovinsko kritje obtoka bankovcev je doseglo 10. januarja rekordno višino 50.18%. — Marconijeva radiodružba je imela v zadnjih letih take izgube, da računijo z najmanj 50 odstotnim znižanjem glavnice, ki znaša 20 milijonov funtov. — Ruska vlada bo vze- la poldrugi milijon funtov, ki jih ima naložene pri Angleški banki, iz banke ven in jih bo naložila v domači ruski državni banki. Ta namera je vzbudlia v angleških finančnih krogih veliko pozornost. — Leto 1926 se zaključuje za nemško zunanjo trgovino z majhnim deficitom 132 milijonov mark. — V prvem četrtletju začetega gospodarskega leta (torej okt., nov. in dec. 1926) so izvozili iz Rusije 478.000 ton nalte in njenih stranskih produktov; v istem četrletju prejšnjega gospodarskega leta pa 318 tisoč 700 ton. Najboljša odjemalka je Italija s 23.6%, za njo pride Anglija s 23.4 odst, nato Francija z 11.8%. — Občni //bor Češkoslovaške Narodne banke se bo vršil 24. februarja. Pravijo, da bo sklenil višjo dividendo kot garantirano 6 odstotno. — Število brezposelnih na Francoskem je naraslo nad 38.000; to število je v primeri z drugimi državami majhno, za Francijo pa zelo visoko. Kočljivo bo postalo vprašanje zaposlenosti ogromne množice inozemskih delavcev, ki jih sedaj ne morejo kar tako izgnati, ko ®o jih prej tako vabili. — Nemška produkcija jekla je znašala leta 1925 12,194.501 tono,-leta 1926 pa 12,341.636 Ion; leto 1925 je imelo 305" delovnih dni, leto 1926 306. Prirastek od 1925 na 1926 vmaŠa 1.2%. Povprečno so napravili lani 40.332 ton jekla na dan; to je 70.13% povprečne dnevne produkcije leta 1913 v Nemčiji tedanjega obsega. — Nemški kalij se izborno prodaja; na 1,500.000 stotov določeno januarsko množino so povišali na 1,750.000 stotov, in najbrž še 'a množina ne bo zadostovala. — Zapad-noevropski kartel surovega železa je' /.nižal cono litega surovega železa pri toni za 2 šilinga v ekspertu, domačo ceno pa od 725 na 700 frankov. — V tednu )d 2. do 8. januarja' so nakopali v angleških premogovnikih 5,025.000 ton jtromoga, 1,140.000 ton več kot teden prej. — Vršil se je ustanovni občni zbor češkoslovaške aviatične družbe; delniška glavnica v znesku 8 milijonov Kč je polno vplačana. — Uradnikom Centralne banke na Dunaju so izplačali sedaj že 70 odstokov odpravnine — Izredni občni zbor francoske avtomobilne tovarne Peugeot je sklenil zvišanje kapitala od :0 na 90 -milijonov frankov. — Lani ni poslala Anglija v Ameriko skoraj nobe-lega zlata, dočirn ga je poslala leta 1925 za 10 milijonov funtov, 1. 1924 pa za 30 nilijonov.. Funt je bil lani zelo trden, kar je tem bolj presenetljivo, ker je bilo vsled premogovnega štrajka treba im-portirati zelo veliko premoga. — Lani je plačala Anglija Ameriki 33 milijonov untov vojnega dolga. — Beremo, da se !)csta združili angleški avtomobilni tvrdki Austin in Wolsey. — Westminster j Bank je imela lani 9.32 milj. funtov del- j !viške glavnice in ravno toliko rezervne- I ga zaklada, depozitov je bilo za 385.41 milj. funtov. Poslopja so v računu s 4,210.000 funtov. TRŽNA POROČILA. Tržne ceno v Ljubljani, dne 22. januarja 1927. Kilogram govejega mesa 15 do 18, jezika 18, jeter, ledic, možganov 18, loja 10, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25, pljuč 18, prašičjega mesa 19 do 22.50, pljuč 10, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine 18 do 20, masti 23 do 25, šunke 30 do 35, prekajenega mesa 25 do 30, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35, koštruno-vega mesa 13 do 14, jagnetine 20, konjskega mesa 6 do 8, kilogram krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 23 do 25. — Kokoš ‘25 do 30, petelin 25 do 35, domač zajec 15 do 20, divji zajec 65, kg srne 20 do 30, kg krapa 25 do 30, linja 25, ščuke 25 do 30, sulca 60, klina 15 do 20, mrene 25, pečenke 10, liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 44, čajnega 55, lsmaa 44, bohinjskega sira 36, sirčka 10 do 12, eno jajce 1.50 do 1.75, kilogram belega kruha 6, črnega in rženega 5, kg jabolk 5 do 8, pomaranča 1.50 do 2, limona 0.75 do 1, kg orehov 12, lu-. šenih 34, maroni kostanja 12, kg kave 40 do 74,’ pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 15, v kockah 17, riža 8.50 do 10, testenin 8 do 12, liter olja 18 do 20, kg moke šte>v. »0« 5.50 do 5.75, kaše 6, ješprenja 7, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 4.50, q pšenice 350 do 360, MERKUR> kot todajatelija da tipkarja: A. SEV EK, Ljubljana.