V S E B I N A AKTUALNO Prvih pet let v novem tri tisočletju _ 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Podeljena najvišja priznanja PZS za leto 2005 _ _05 Podpis sporazuma o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe_ _06 100-letnica Turistične zveze Slovenije _ _07 Informacija - sestanek Predsedstva CAA - Združenja planinskih organizacij alpskega loka _08 Županov planinski čaj na Kališču _ 10 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO PLANINSKI VESTNIK _ _11 KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA _ _12 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE _ _13 VODNIŠKI KOTIČEK ,_ _17 KOMISIJA ZA ALPINIZEM 20 NOVOSTI V PLANINSKI ZALOZBI KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNISTVO GORSKA REŠEVALNA SLUZBA GOSPODARSKA KOMISIJA PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO POROČAJO IZ DRUŠTVENIH GLASIL 24 24 26 29 29 34 34 PRIDRUŽITE SE NAM NA PLANINSKIH POTEH - obvestilo o izidu informativne zgibanke PZS_ 35 URADNE URE V STROKOVNI SLUŽBI PZS MLADINSKA PRILOGA 36 rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE zelena R A Z P I S - za zbiranje predlogov kandidatov za člane organov Planinske zveze Slovenije ter Sklep o postopku kadrovanja za organe PZS v obdobju 2006-2010 in Pijavnica kandidata za organe PZS _Z/UO-01 TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 A K T U A L N O PRVIH PET LET V NOVEM TRI TISOČLETJU Slovenska planinska pot v prvih petih letih tri tisočletja je bila izjemno dinamična, tudi viharna pa vendarle obvladujoča in uspešna. Obvladovali smo takšne ali drugačne spremenjene pogoje delovanja, predpisnosti in se soočali z novimi zakonodajami. Naleteli pa smo tudi na presenečenja. V dozorevanju in zorenju smo bili pokončni, tako da nas strele, gorski viharji in ujme niso množično spreminjali v vihamike. Tudi številčnost planinske organizacije je še vedno več kot zadovoljiva, če se primerjamo z drugimi narodi v primerjavi s številom prebivalstva v državi ter s številom članov planinske organizacije. Vendar ne smemo zaspati, pač pa si prizadevati, da naše vrste še popolnimo. Predvsem pa moramo stremeti za tem, da pridobimo čim več mladih članov, ki so in bodo zdravo jedro organizacije in moč njenega nadaljnjega delovanja. Tako, kot v gospodarstvu, pa tudi v negospodarstvu, smo na področju društvenega prostovoljstva priča določenim oblikam, težnjam in razmerjem med čistim društvenim, neplačanim - prostovoljnim delom in težnjami pridobitniškega >društvenega prostovoljstva<. Pojavljajo pa se tudi oblike materialno interesnega društveništva. Prav v tem obdobju potekajo razprave o pripravah na novo društveno zakonodajo, ki posega predvsem na področje dela planinske organizacije in vnaša radikalne odgovornosti. Zaskrbljujoče je tudi poenostavljanje ustanavljanja društev. Trudimo se, da bi bili posredovani predlogi, s strani PZS, tudi upoštevani. V letošnjem letu nas je razveselila dokončna razrešitev humanitarnega statusa za področje gorsko reševalne dejavnosti pri in v okviru PZS, ki je bila pridobljena s pozitivno odločbo področnega ministrstva. Prav s to odločbo pa so zapisana tudi >merila prostovoljnosti<, ko se mora humanitarna dejavnost v celoti opravljati s prostovoljci, kateri delo opravljajo na osnovi svoje svobodne odločitve in brez plačila. Čeprav mora vsaka organizacija, tudi društvena, poskrbeti za varnost svojega članstva - za preventivo in pa tudi za reševanje, smo v humanitarni odločbi sprejeli obvezo, da se pomoči ne omejuje samo na obseg in korist v lastni organizaciji in le za potrebe lastnega članstva, ampak je s svojo dejavnostjo, v tem primeru GRS Slovenije pri PZS obvezna nuditi pomoč in biti na voljo vsem pomoči potrebnim ljudem in to ne glede ali so njeni člani ali ne. Se je pa s pridobitvijo humanitarnega statusa razrešilo vprašanje gorske reševalne dejavnosti v okviru PZS. S tem je pridobljena tudi potrditev, da je humanitarni status za dejavnost gorskega reševanja sprejemljiv tudi v okviru PZS, in da ni potrebe po reorganizacijskih spremembah GRS Slovenije, po ustanavljanju, v okviru GRS Slovenije izven PZS, samostojnih >pravnih< oseb. Oblike organiziranja so povsem prepuščene >lastniku< - torej PZS, kar je bilo sprejeto tudi na zadnjem zasedanju Skupščine PZS. Ob tej >zgodovinski< razrešitvi enega najbolj perečih problemov zadnjega obdobja znotraj PZS, pa nastaja stroga obveza spoštovanja zakonskih določil o humanitarnosti, rabe in porabe sredstev, saj za leto 2006 samo iz tega naslova za dejavnost GRS Slovenije pri PZS pričakujemo cca 70 mio SIT. Ob tem bo potrebno še večjo skrb posvetiti delovanju gorsko reševalne dejavnosti v okviru društev, predvsem s strokovno vzgojo o varnosti, preventivi in vsebinami humanitarnih sporočil. Tudi naprej bo morala GRS Slovenije pri PZS skrbeti, da bodo reševalci dovršen alpinističen kader s planinsko - alpinističnimi znanji in doslednim spoštovanjem kodeksa matične planinske organizacije. Cilj PZS pa kljub temu še ni bil dosežen, saj še vedno ostaja odprto vprašanje podobnega statusa za markaciste, ki so zanesljivo izjemno pomembni pri zagotavljanju preventive in vzdrževanju varnosti v gora. V prvih dneh novega leta 2006 se soočamo s ponovnimi pobudami o vložitvi, že kar nekajkrat zavrnjenega Zakona o >planinskih poteh<. Prihaja do političnega merjenja moči in vplivnosti. Zanesljivo je, da PZS želi s tem zakonom doseči trajno zagotovilo svobodnega in kulturnega gibanja v planinsko gorskem svetu ter spoštljivost in partnerstvo med lastniki zemljišč, kjer potekajo planinske poti in steze. Prav tako pa tudi z lokalno skupnostjo, kjer je obraba in raba predgorja in gorskega okolja ne le prisotna, ampak v določenih trenutkih tudi moteča za tamkajšnje prebivalce. Imamo upanje in zagotovila, da bo >planinski zakon< partnersko v letošnjem letu vendarle zaživel. Imamo pa v letu, ki je pred nami kar precej nalog, ki jih bo potrebno razreševati, pa tudi nekaj vprašanj iz naslova ugotavljanja premoženja nepremičnin ter kako zagotavljati sredstva za mednarodna-organizacijska in strokovna sodelovanja, ki so v današnjem času nujno potrebna. Odprta so tudi vprašanja kriterijev za kategorizacijo alpinistov, športnih plezalcev,.kako pristopiti k izobraževalnim procesom ob dejstvu, da se ustanavlja inštitut za šport, kakšno bo v prihodnje sodelovanje s Fundacijo za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji, ali bomo v letošnjem letu uspeli dokončno razrešiti vprašanje izgradnje >Slovenskega planinskega muzeja<,.. Ostajajo pa tudi vprašanja znotraj planinske organizacije, in sicer: - glede >stabilizacije< vodstvenega kadra Mladinske komisije UO PZS; - bomo uspeli ohranjati planinsko krovno organizacijo- PZS - s statusom nacionalne zveze aktivno, vplivno in vseslovensko razpoznavno; - bo >Planinski vestnik< nadaljeval svoje poslanstvo ter resnično postal aktiven sopotnik in arhivar planinskih društvenih dejanj in dogodkov ter si prizadeval, da bo glasilo, ki ga aktivno materialno podpira članstvo PZS, resnično glasilo planinske organizacije; - temeljni akt PZS - Statut PZS - je pred pomembnimi spremembami in dopolnitvami, ki jih narekujejo čas, članstvo in zakonodaja (ko bo le-ta dokončno sprejeta); - pričakujemo kar se da optimalno razrešitev v TNP; - pričakujemo, da je bil podpis sporazuma o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe prvi korak k dokončni uresničitvi tega projekta; - nadaljevati želimo ekološko sanacijo za odpravo kemično naftnih derivatov v planinskih kočah; - nadaljevati želimo z elektrifikacijami v planinskih okoljih; - velika prizadevanja bodo v tem letu namenjena ohranitvi >statusa planinske koče< in ob tem doslednemu spoštovanju ter izvajanju sklepov UO PZS glede upoštevanja popustov, cenikov, obratovalnega časa, . Leto 2006 pa je za PZS tudi leto pomembnih odločitev v pripravah kadrovanja za organe PZS za obdobje 2006 - 2010, saj je prav človek tisti najbolj odločujoč dejavnik za dobra in slaba dela. Sam osebno menim, da za goro, kot tudi za planinsko organizacijo potrebujemo gorsko razpoznavne, osveščene osebe, ki so strpne, poštene, >vremensko trdne<, in ki so sposobne v vsakem primeru pomagati v dobro in napredek planinske organizacije. Tako, kot vreme na gori je tudi dandanes z organizacijo v dolini. Uspel bo tisti, ki bo sposoben dojemati in obvladovati spremembe, ki jih narekuje čas. Za organizacijo je potrebno iskati prijatelje med prijatelji. Iskati tiste, ki se ne izogibajo odgovornosti in izločevati tiste, ki stremijo za materialnimi interesi. Za kandidate je potrebno iskati osebe z veliko mero inovativnosti, vztrajnosti, zanesljivosti,. pa tudi s kvalitetami, kot so obvladovanje mirnosti in pomirjevanja. O vsem tem pa je še posebej pomembno dejstvo, da je planinska organizacija še vedno številčno največja društvena organizacija v Sloveniji. Naklonjenosti in razumevanje planinskih problemov in pomoč pri razreševanju, tudi s strani državnih institucij, pa nam dajejo nova upanja za uspešno nadaljnje delo. Vendarle pa imejmo pred seboj v ospredju osnovno misel, da če se odločamo za kreiranje planinske politike, naj bodo to dobra dela - dela za nov čas, za čas novega tisočletja. Kadar hodimo po planinskem svetu upoštevajmo, da smo gostje tega sveta in okolja in spoštujmo, kot veleva >slovenska ustava<, ko je zapisano o obvezi za skrbnost za goro, gorski svet, gorski živelj, gorsko podeželje,. Enako politiko do teh okolij in tega sveta ter ljudi v njem mora imeti tudi Planinska zveza Slovenije. mag. Franci EKAR, predsednik PZS SPORT ZA VSE IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PODELJENA NAJVIŠJA PRIZNANJA PZS ZA LETO 2005 Planinska zveza Slovenije je v soboto, 10. decembra na slavnostni seji Upravnega odbora v hotelu Alp v Bovcu podelila letošnja najvišja planinska priznanja. Gostitelja letošnje prireditve, ki je bila posvečena tudi 11. decembru, svetovnemu dnevu gora, sta bila Planinsko društvo Bovec in Občina Bovec, ki je tesno povezana s planinstvom, kot je v svojem nagovoru poudaril župan občine Bovec in poslanec Danijel Krivec, še iz časov pred prvo svetovno vojno. V slavnostnem nagovoru je predsednik PZS mag. Franci Ekar predvsem poudaril povezanost in partnerstva PZS z gorskimi občinami ter podelil za leto 2005 najvišja planinska priznanja v zahvalo za dolgoletno, požrtvovalno delo v planinski organizaciji, Spominske plakete PZS in Svečane listine PZS, zaslužnim planinskim delavcem. Dejal je, da planinski organizaciji so in dajejo pečat ljudje, ki razvijajo planinsko misel in idejo, širijo obzorja, premikajo zakoreninjene meje možnega, tvegajo v svojih odločitvah in dejanjih in ni veliko organizacij, ki bi se lahko pohvalile, da v njej delujejo nekateri člani več kot pol stoletja. Vsem se je zahvalil za vse dobro, kar so za gore in planinstvo naredili in s svojim delom in prizadevanji mogočno utrdili bogati mozaik slovenskega planinstva. Zaželel je, da bi v Novem letu doživeli kar največ sreče in veselja, pa tudi osebnega zadovoljstva in vsem SREČNO v gorah. Še posebej je poudaril, da smo lahko ponosni, da smo člani velike planinske organizacije, ki šteje 54000 članov, združenih v 247 planinskih društvih, postajah in klubih po vsej Sloveniji. Prireditev, ki je potekala v prijetnem vzdušju so popestrili pevski zbor Golobar iz Bovca, ženska skupina Buške Čeče in recitatoija igralske skupine Bovec; povezovala pa jo je Cecilija Ostan. SPOMINSKE PLAKETE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki se podeljuje le enkrat posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih življenjskih jubilejih (60, 65, 70, 75 . let) so v letošnjem letu prejeli: ob 60 letnici: Janko AŽMAN, PD Mojstrana ; Jože KLENC, PD Kamnik; Andrej KUZMAN, PD Velenje; Teja MEŽA, PD Velenje; Ivo PINTARIČ, PD Prevalje; ob 65 letnici: Albin HAUPTMAN, PD Trbovlje; Stanko JUG, PD Mežica; Alojz TERGLAV, PD PT Ljubljana; ob 70 letnici: Jože BREZNIK, PD Skalca Hoče; Anton DERLINK, PD Cerkno; Silva DONKO, PD Mariborski tisk ; Marjan GRIL, PD Moravče; Andrej KLEMBAS, PD Zagorje; Andrej KOLENC, PD Gorje; Stanko PODMENINŠEK, PD Ljubno ob Savinji; Ludvik PUŠNIK, PD Dravograd; Stane ŠTORMAN, PD Polzela; Jože TEŽAK, PD Poljčane; ob 75 letnici: Božidar CIVIDINI, PD Koper; ob 80 letnici: Stanislav BOŽIČ, PD Železničar Maribor Najvišje priznanje, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije SVEČANO LISTINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki jo prejmejo posamezniki za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo pa je Upravni odbor PZS sklenil, da prejmejo: Alojz ANZELC, PD Lisca Sevnica: za delo pri razvoju planinstva v Posavju in za dolgoletno delo v društvu; Peter BASTIČ, PD Hrastnik: za delo pri razvoju planinstva v Zasavju in za dolgoletno delo v društvu; Viljem BLATNIK, PD Mežica: za delo na področju planinstva na Koroškem in za dolgoletno delo v društvu; Lojze CUZNAR, PD PT Ljubljana: za delo v slovenski planinski organizaciji in za dolgoletno delo v društvu; Lovro ČESEN, PD Križe: za delo pri razvoju planinstva in za dolgoletno delo v društvu; Magda JEŽOVNIK, PD Zabukovica: za delo pri razvoju planinstva v Savinjskem MDO in za dolgoletno delo v društvu; Lado KLAR, PD Murska Sobota: za delo pri razvoju planinstva v Murski Soboti, predvsem na propagandnem področju; Ivanka KOMPREJ, PD Prevalje: za delo v planinstvu pri delu z mladimi in na kulturnem področju na Koroškem; Janez KUNSTELJ, PD Kranjska gora: za delo na področju planinstva pri delu z mladimi, za alpinistično in gorsko reševalno delo v PD Vrhnika in na Gorenjskem; Tine MIHELIČ, Akademski PD: posmrtno - za alpinistično in publicistično delo ter pomemben prispevek h kulturnemu pomenu slovenske planinske organizacije; Rudolf RAUCH, PD Tolmin: za delo na področju planinstva v Posočju in za dolgoletno delo v društvu; Alojz SAJOVIC, PD Zagorje ob Savi: za delo pri razvoju planinstva v MDO PD Zasavja in za dolgoletno delo v društvu; Ludvik ZALOKAR, PD Jesenice: za življenjsko delo pri razvoju alpinizma in gorske reševalne dejavnosti v Zgornje Savski dolini. Podeljena sta bila tudi dva Zlata častna znaka PZS, in sicer sta ga prejela: Franci GORŠEK, PD Škofja Loka, za dolgoletno delo v društvu in Milena ZAGERNIK iz Koroške, za prispevek in sodelovanje pri nastanku Koroške planinske poti. PODPIS SPORAZUMA O USTANOVITVI REGIJSKEGA PARKA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE V ponedeljek 19. decembra 2005 so minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik in župani občin Zgornje Jezersko, Kamnik (podpisal je namestnik), Luče, Preddvor in Solčava, podpisali sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško - Savinjske Alpe. Pri podpisu sporazuma je pomembno povezovalno vlogo imel predsednik PZS in župan Občine Preddvor, mag. Franci Ekar, kar je v svojem nagovoru posebej poudaril tudi minister Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, dr. Janez Podobnik, ki je dejal, da so bili planinci tisti, ki so obnovili pobudo iz leta 1968 in pospešili ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Ustanovljen je bil tudi programski svet, ki ga kot predsednik vodi dr. Janez Podobnik, v njem pa so predstavniki vseh občin podpisnic sporazuma. Ustanovitev parka je predvidena v letu 2007, projekt ustanovitve parka pa bo financiralo Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije. Koordinacijo projekta bo po dogovoru prevzelo podjetje Logarska dolina d.o.o.. Pri določitvi predloga meja parka je bilo osnovno vodilo, da posamezne občine meje zavarovanega območja same predlagajo, in da se na začetku vključi le najbolj odmaknjene in najredkeje poseljene predele občin, ki pa so z vidika naravnih vrednot njihov najvrednejši prostor. Velik del območja je zajet v predlogu posebnih varstvenih območij NATURA 2000. Na tem območju prebivajo številne vrste ujed in sov ter gozdnih kur, ki sodijo med ogrožene (redke) živalske vrste. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp že obstajata dve širši zavarovani območji: Krajinski park Robanov kot (1436 ha) je bil zavarovan leta 1950 na pobudo kmetije Roban. Krajinski park Logarska dolina (2446 ha) je bil zavarovan leta 1987 na pobudo občine Mozirje. Za upravljanje Krajinskega parka Logarska dolina je bila leta 1992 s strani občine podeljena koncesija podjetju Logarska dolina d.o.o.. Važni podatki: - v prvi fazi naj bi regijski park obsegal dobrih 24.900 hektarov; - v območj u predlaganega parka živi približno 610 prebivalcev; - na tem območju je dejavnih okoli 30 kmetij, v njem pa je tudi 15 planinskih koč in mreža planinskih poti. Zemljevid predvidenega regijskega parka 100 LETNICA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE V ponedeljek, 5. decembra 2005 je Turistična zveza Slovenije (TZS) ob svetovnem dnevu prostovoljstva in svojem visokem jubileju organizirala posvetovanje s srečanjem turističnih delavcev na temo >Prostovoljno delo v turizmu in urejanju okolja<. O pomenu in vrednotah prostovoljstva in dela turističnih delavcev je prvi spregovoril bivši predsednik RS g. Milan Kučan. Izpostavil je vsebino in smisel prostovoljstva, zlasti v današnjem času, ter njegov pomen ob današnjih ekonomskih in moralnih vrednotah. On in drugi govorniki, predsedniki turističnih društev po Sloveniji, so ob predstavitvah prisotnih z delom društev iz katerih prihajajo opozorili, da ni prave podpore temu delu, čeprav prostovoljci s svojim delom opravijo ogromno koristnega in ustvarijo veliko vrednost. Po oceni Turistične zveze Slovenije so v turističnih društvih v preteklem letu opravili preko 600.000 prostovoljnih delovnih ur, kar pri bruto 2.000 SIT/h znese 1,2 milijarde SIT, kar je ogromen prispevek. Z delom prostovoljcev je država uspešnejša in prijaznejša. Na ta prispevek je treba vlado in parlament opozoriti in se ob tem pozanimati, kje so obtičali dokumenti o prostovoljstvu, ki so že lep čas v postopku obravnave. Prostovoljstvo potrebuje tudi normativne ukrepe, ki mu bodo v pomoč - ne v oviro, kot se da razumeti iz raznih gradiv n.pr. Zakona o društvih, ki je sedaj v obravnavi. Sedaj je največ prostovoljcev predvsem med srednjo in starejšo generacijo. Potrebne bodo naložbe v ljudi, ki bodo skrbeli za nadaljnje delo turističnih društev. Jasno pa je, da bo več prostovoljcev šele tedaj, ko mu bo dala vrednost in priznanje vlada in politika. V delu turističnih društev širom Slovenije pogrešajo povezavo, med njimi je premalo stikov. Mnoga društva, zlasti na podeželju, so zelo aktivna, z marsikaterim dobro sodelujejo tudi župani in vodstva občin. Imajo zelo razgibano dejavnost in ponudbo za krajane, zato se ljudje radi vračajo na njihove prireditve. Zelo uspešni so tudi v delu z mladimi. Tako vodijo na 200 šolah projekt: >Moja dežela, lepa in gostoljubna<, v turističnem programu: >Lastna glava< sodeluje preko 100 šol, v 18 srednjih šolah izvajajo projekt: >Več znanja za več turizma<, v 170 šolah imajo skupine turističnega podmladka, v društvih sekcije upokojencev itd. Člani turističnih društev sodelujejo v neštetih programih urejevanja krajev, gradnji poti, cest, vodovodov, imajo folklorne in pevske skupine itd. Pomembna je ugotovitev enega od prisotnih: Če mladi vidijo prostovoljstvo, mu radi slede. Sredstva za delo društev dobe predvsem z organiziranjem prireditev, nekaj pa tudi od občin in nekaterih podjetij. Na posvetovanju imenovani Projektni svet za razvoj prostovoljstva pri TZS , bo iz pestre razprave zbral zaključke in jih posredoval turističnim društvom, občinam in zainteresiranim. Poudarek bo brez dvoma dan potrebi po sprotnem pomlajevanju, doslednejšem beleženju vloženega časa, osebnih prispevkov in rezultatov dela, ter dosegi vrednotenja prostovoljnega dela s strani parlamenta in vlade. To, kar združuje ljudi in daje rezultate, mora postati priznana vrednota. Beseda solidarnost ne sme izgubljati na pomenu. S Turistično zvezo Slovenije dobro sodelujemo, v okviru PZS, ves čas njenega delovanja. Zato, si bomo skupaj z njimi morali prizadevati za obvladovanje nastajajočega množičnega cenenega mednarodnega turizma, ki je posledica odprave mej in olajšav pri prehodih meje, ponudbe poceni letalskih prevoznikov, koncentriranja prihodkov od tega turizma le na enem ali dveh mestih, nedorečenosti glede ukrepov zaradi večjega onesnaževanja okolja itd. Prizadevnim dolgoletnim turističnim delavcem je bilo podeljenih preko 60 priznanj. Med prejemniki so tudi znani planinski delavci in odborniki. Ob koncu programa smo Gospodarska zbornica Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Planinska zveza Slovenije. v priložnostnih nagovorih poudarili rezultate njihovega dela, jim čestitali za opravljeno delo in podelili priznanja. Danilo ŠKERBINEK, podpredsednik PZS INFORMACIJA sestanek Predsedstva CAA - Združenja planinskih organizacij alpskega loka, ki je bil dne 17. decembra 2006 v Innsbrucku/Avstrija Ob polnoštevilni sestavi predsedstva je to razpravljalo o več zadevah, ki jih v nadaljevanju na kratko predstavljam. Vodja pisarne CAA je poročal o pomembnejših zadevah v minulem štirimesečnem obdobju: Izid pisnega glasovanja o prenosu vzajemnih popustov za planince od Planinske zveze Švice pisarni CAA je zaradi nedokončne ureditve sedeža pisarne in pravne pristojnosti pokazal, da je večina za to, da ostanejo ti posli še nadaljnje leto v Švici. CAA je dala pisne pripombe predsednika EU g. Barrosu na gradivo o prometnih tokovih v Alpskem prostoru. Ob tem je prišlo tudi do dogovora z njim za uradni sestanek januarja prihodnje leto. Razvila se je tudi razprava, kdo bo imel listnico avtoritativneje zastopati planince Evrope, CAA ali UIAA!? In ker v CAA niso vključeni n.pr. Španija, Belgija, ..obstoja možnost, da se pri izvajanju evropskih projektov CAA pridružijo še v CAA nesodelujoče evropske planinske organizacije. V delovnih načrtih je treba izključiti prekrivanje dela in ga v dogovoru CAA/UIAA razmejiti. Dejstvo je, da si je zadala CAA za nalogo zadeve, ki jih UIAA ne pokriva ter da so v UIAA dejansko aktivne le evropske planinske organizacije. CAA potrebuje za uspešnejše delo v Bruslju predstavništvo. V minulih mesecih je prišlo že do informativnega pogovora z Zvezo nemških športov, ki imajo zastopstvo v Bruslju. Pokazala se je možnost, da v Bruslju zastopajo tudi CAA. Predsednik g. Klenner je letošnjo jesen zaključil s funkcijo predsednika DAV, zagotovil je, da se bo od slej lahko še bolj posvečal delu CAA. Obravnavali in potrdili smo opis delovnega mesta poslovodje CAA, sklenili plačati stroške dosedanjega delavca nemške planinske zveze, ki je to delo opravljal, se dogovorili za plačevanje poslovodje v letu 2006, določili pogoje in način za finančno poslovanje v bodoče ter obravnavali in dali pripombe na računovodsko poročilo za leto 2005. CAA se mora nujno predstaviti v evropskem prostoru. Kar nekaj časa je bilo porabljenega za podrobno razpravo delovnega gradiva, ki je predstavljalo koncept in pričakovanja od spletne strani. Po obravnavi gradiva so bili sprejeti zaključki in usmeritve, ki jih bo moral sekretar upoštevati pri pridobitvi končno veljavne ponudbe (rok april 2006). Popravke bo treba dopolniti do julija, spletna stran pa mora biti operativna jeseni 2006. Razmisliti bo tudi treba, v kakšnem jeziku bodo zapisane informacije. Ta trenutek se ocenjuje, da bi znašali stroški njene postavitve 4.000 EUR in njenega vzdrževanja 700 EUR/letno. Naloge odgovornega urednika bo opravljal vodja pisarne CAA. Preko spletne strani CAA bo mogoče priti tudi do informacije o njenih članicah. Avstrijska zakonodaja o društvih ne dopušča, da bi bilo neko društvo registrirano v Avstriji, pisarna pa v drugi državi (Muenchen- kot je sedaj slučaj). Do te situacije je prišlo po prenehanju dela prejšnje poslovodje CAA z delovnim mestom v Innsbrucku in izvolitvi predsednika, ki je prišel iz Nemčije. Planinska zveza Nemčije je ponudila možnost, da se pisarna uredi v njeni zgradbi, ponudila je tudi svojega delavca, ki bo z polovičnim delovnim časom poslovodja CAA. CAA je oboje sprejela. Zaradi navskrižja z avstrijsko zakonodajo je sedaj možno: • da se z enakim imenom t.j. CAA ustanovi društvo v Nemčiji • da se premoženje avstrijskega CAA prenese na Nemški CAA • da se avstrijski CAA razpusti . Po prejetih informacijah verjetno res ni druge možnosti, kot navedeno, v razpravi pa smo se dogovorili: • da se naj preveri nemška zakonodaja, če ta dopušča registracijo društva in ureditev pisarne v različnih državah, saj bo sicer podoben problem kot sedaj nastopil vselej pri zamenjavi predsedujočega, kar iz več ozirov ni dopustno • CAA potrebuje dolgoročno ureditev tega vprašanja • zadeva mora biti pravno razj asnj ena do konca j anuaij a in urej ena do jeseni 2006 • o situaciji je potrebno seznaniti vse članice CAA • do gornjih vprašanj se bodo morale članice opredeliti takoj po razjasnitvi pravnih vprašanj (Izredno posvetovanje z članicami?) Zadnja skupščina CAA je sprejela nov Statut, kar je narekovalo nova imenovanja strokovnih komisij. Članice CAA so posredovale kadrovske predloge za sestavo strokovnih komisij. PZS bodo zastopali: - v komisiji za varstvo narave in okolja: prof. dr. Milan Naprudnik; - v komisiji za koče in pota: prof. dr. Janez Duhovnik; - v komisiji za planinstvo in izobraževanje: mag. Klemen Medja. Člani komisij bodo seznanjeni s potrjeno sestavo komisij in se jih bo pozvalo, da do 20.01.2006 predlagajo kandidata za predsedujoče. Med člani komisij je tudi več oseb, ki so zaposleni na planinskih zvezah kot strokovni referenti za določena strokovna področja. V primeru, da bi tak član komisije bil predlagan za predsednika komisija, mora k kandidacijskemu predlogu dati soglasje tudi matična planinska zveza. CAA je ustanovila novo komisijo za športne dejavnosti v gorah, izobraževanje in varnost. Predvidena vsebina dela te komisije je predvsem izmenjava raznoterih izkušenj pri delu z članstvom društev. V razpravi so bile zbrane pripombe, na podlagi katerih bo delovni predlog, pripravljen iz strani PZS, dopolnjen in dan komisiji ob njenem prvem sklicu kot vodilo. Predsednik Planinske zveze Avstrije je v kratkih orisih predstavi posvetovanje, ki je bilo 7. novembra v Sonthofnu v Nemčiji. Posvetovanje je odraz aktivne vloge Nemčije v primeru te problematike, temeljnih spoznanj, uresničevanja sprejetih načel, ter možnost izmenjave pogledov ter mnenj. Gradiva iz posvetovanja bodo posredovana v seznanitev in obravnavo članom komisije CAA za varstvo narave in okolja. Članice CAA so tudi članice UIAA katere skupščina pred meseci je obravnavala njene precejšne težave. Predsednik CAA je v kratkih orisih predstavil situacijo v UIAA. G. Blackshow, predsednik UIAA, je nastopil z novimi predlogi za delo organizacije. Power point projekcije so navrgle več kvalitetnih predlogov, za njihovo obravnavo pa je zmanjkalo časa. Gradiva so dostopno na spletni strani. Žal se v izvajanju dela do danes ni še nič spremenilo. Odprta ostajajo strukturna vprašanja. Maja 2006 je predvidena naslednja seja v Turinu. Vprašanje je, kako se bodo odvijale zadeve v nadalje. Tudi v opredelitvah do prioritet UIAA so še vedno prisotne zmote. Tekmovalno turno smučanje in plezanje je zelo pomembna in tudi zanimiva dejavnost, vendar pa ne poglavitna. V pripravi je predlog dokumenta, do katerega se bodo morale članice opredeliti. Statut CAA, sprejet na zadnji skupščini v Franciji, je bil članicam razposlan. Dr. Grauss je opozoril na njegovo pomanjkljivost, saj v njem nikjer ni zapisano, da novo društvo (zveza), ki je bila prvič formalno registrirana 28.06.2004, nadaljuje tradicijo delovne skupnosti, ki pa ni bila pravno registrirana. Statut je potrebno glede tega v preambuli dopolniti. Delo na zloženki >Alpska konvencija v očeh planincev< je zaključeno, gradivo je v tiskarni in bo predvidoma januarja zloženka natiskana. Natiskani izvodi, ki jih financira Zvezno ministrstvo Avstrije za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, se bodo razdelili med članice glede na število članstva posamezne članice. Zapisal: Danilo ŠKERBINEK ZUPANOV PLANINSKI CAJ NA KALISCU Predsednik PZS in župan občina Preddvor mag. Franci Ekar je tako, kot že nekaj let zapored, organiziral, na prvi letošnji dan, "Županov planinski čaj na Kališču", ki je tudi tokrat, navzlic težkim vremenskim razmeram, s številčno udeležbo popolnoma uspel. Župan je udeležencem, med katerimi zaradi drugih obveznosti žal ni bilo predsednika vlade g. Janeza Janše in ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, ki sta poslala opravičili, namenil udeležencem, ob vstopu v Novo leto 2006, nekaj vzpodbudnih besed. Vsem zbranim planinkam in planincem je zaželel srečno novo leto, čim več varnih vzponov na vrhove, hkrati pa je opomnil, da bo potrebno temeljiteje upoštevati 71. člen Ustave R Slovenije, ki govori o skrbništvu in zagotavljanju razvoja v gorskem svetu, kjer bo moralo tudi planinstvo, kot najbolj množična športno rekreativna dejavnost, dobiti mesto, ki ji po vrednotah pripada. Aktivna sprostitvena rekreacija sprošča, zdravi in ozdravlja ljudi, jih pomirja, osrečuje in vnaša nov elan ter "veselje do zdravega življenja". Gore so največja >meka< zdravilstva, pot do idej za nova ustvarjanja. Planinstvo krepi telo in dušo, gorska športna rekreacija pa ohranja zdravje, zmanjšuje stroške zdravljenja,. in tudi za senioije je planinski svet zdravilo, ki jih ohranja pri volji in veselju do življenja. Le pravo gorsko sonce in modrina neba sta zdravilo za današnji neusmiljeni tempo življenja. Če je meglenosti preveč, dobiva moč negativna energija, ki se odraža v sebičnosti, slabi volji in neupoštevanju tudi sebi drugačnih, čeprav zdravih. Tako je tudi s sadeži: če je premalo sonca so grenki in neužitni. Pohod, kot je bil letošnji, te vrednote še posebej potrjuje. Upamo lahko, da bo v letošnjem letu sprejeta poštena društvena zakonodaja, ter sprejet Zakon o planinskih poteh, ki naj bo zakon partnerstva, sožitja; zakon, ki bo zagotavljal svobodo kulturnega gibanja v gorskem svetu. Pričakujemo tudi, da se bo v letošnjem letu kodeksno, statusno in planinsko razrešilo vprašanje zagotavljanja varnosti v gorah. Primarno poslanstvo PZS in v njej delujoče GRSS, je brezpogojno nudenje pomoči ponesrečenim v gorah. Prav za ta namen je slovensko planinstvo to humanitarno službo tudi ustanovilo in jo skozi desetletja razvijalo. Trudili se bomo, je dejal Franci Ekar, da bomo planinsko gorsko reševalno dejavnost z vsem spoštovanjem še naprej ohranjali, razvijali in utrjevali. Tudi novo nastajajoče zakonodaje o varovanih planinskih površinah: TNP, novo nastajajoči Regijski park Kamniško - Savinjske Alpe sta dokaz in potrditev tudi planinskih osveščenosti. Ne bomo in ne smemo pozabiti tudi na prepotrebne stalne procese planinske vzgoje in izbraževanja in ne želje in nujnosti, da se v obvezne osnovnošolske predmetnike vnese tudi planinske vsebine. Čestital je vsem zbranim, ki so že na prvi dan na Novega leta dokazali neomajno pripadnost gori, izjemno voljo in potrdili in utrdili test vzdržljivosti. Še enkrat je vsem na gori, kot tudi v vseh slovenskih okoljih zaželel SREČNO Novo leto. Na sestavek Danila Škerbineka v prejšnji številki OBVESTIL PZS z naslovom ZELENA LUČ ZA ČEZMEJNE ZDRAVSTVENE, ISKALNE IN REŠEVALNE POLETE je pisno prispevek posredoval mag. Aleksander Čičerov, pooblaščeni minister, Vodja oddelka za mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve R Slovenije. Ker so Obvestila PZS informativno glasilo in je bil namen avtorja prispevka zgolj v informiranju članstva, se je Uredniški odbor odločil, da se prispevka mag. Čičerova ne objavi, temveč se ga posreduje GRS Slovenije pri PZS. KOMISIJE UO PZS POROČAJO PLANINSKI VESTNIK, REVIJA ZA LJUBITELJE GORA Planinski vestnik (kratica je PV) velja za najstarejšo slovensko revijo in najstarejše planinsko glasilo na svetu, ki izhaja redno vsak mesec. Prva številka je izšla 8. februarja 1895, torej izhaja že več kot sto let. Planinski vestnik je začel izhajati kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD), danes pa je glasilo Planinske zveze Slovenije. V vseh obdobjih je bil ogledalo ne samo dela planinske organizacije, pač pa tudi gorniške kulture, splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev. Kakšno vsebino prinaša? Revija je res raznovrstna, saj v njej najdete informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih pa do športnih, odpravarskih in drugih, predloge za izlete in alpinistične vzpone, strokovne članke iz zgodovine planinstva, geografije gorstev, planinske in alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu le-te, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene, pa tudi nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, ideje za obiske tujih gora v soseščini in po svetu, trekinge, turno smučanje. Skratka, PV je namenjen vsem, ki se aktivno in odgovorno udejstvujejo v naravi in gorskem svetu. Vabimo vas, da v letu 2006 postanete naročnica/naročnik PLANINSKEGA VESTNIKA, najstarejše slovenske revije, revije za ljubitelje gora! Naročite ga lahko po e-pošti: pv@pzs.si. Letna naročnina je 7.500 SIT (55 EVR za tujino). posamezen izvod v prosti prodaji 750 SIT. Članarina PZS za kategorijo A članov planinske organizacije vključuje naročnino tudi v letu 2006. Če želite, da boste revijo prejemali tudi v prihodnje in ste bili v lanskem letu včlanjeni kot A član planinske organizacije, Vas prosimo, da članarino poravnate do 31.01.2006. Planinski vestnik lahko kupite tudi v vseh večjih kioskih, v Konzorciju Mladinske knjige na Slovenski cesti 29, v pisarni PD Ljubljana-Matica na Miklošičevi cesti 17 v Ljubljani in na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 v Ljubljani. Kratek ogled vsebine pa je/bo mogoč tudi na spletni strani: http://www.planinskivestnik.com Uredništvo Planinskega vestnika: Vladimir Habjan (odgovorni urednik), Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Marjan Bradeško, Marjeta Keršič - Svetel, Andrej Mašera, Slavica Tovšak, Mateja Pate, Emil Pevec (tehnični urednik), Tone Skaija KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA V sredo 14. decembra je bila v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v dvreh zaporednih predstavah predpremiera filma Makalu - 30 let pozneje (na TVS bo prikazan 24. januarja 2006). Film je kombinacija Ridlovih posnetkov z odprave Makalu 1975 in Božicevih s spominske odprave Ama Dablam 2005. Prireditev je povezoval Ivan Lotrič, Namen filma je obrazložila programska direktorica TVS Mojca Menart, člane obeh odprav je predstavil vodja odprave Ama Dablam in scenarist filma Viki Grošelj, občinstvo pa je v imenu PZS nagovoril njen podpredsednik in načelnik komisije za odprave v tuja gorstva, Tone Škarja MAKALU - 30 let pozneje ^s « li m i Kadar se nek narod s koreninami obdrži na svoji zemlji, čeprav okleščen od ostrih vetrov z zahoda in severa, in ko začne verjeti v svoj obstoj, mora poskrbeti, da ga vidijo tudi drugi. Najprej smo se Slovenci dokazali v domačih gorah in v Alpah, nakar smo se morali pomeriti še v areni svetovnega alpinizma - v Himalaji. Ko smo dobili to priložnost, so bili najvišji vrhovi že vsi doseženi. Zato se je že prva naša odprava na Trisul lotila gore po novih smereh. Po kratkem zastoju v začetku 60-tih let je Planinski zvezi Slovenije uspelo v skupno delovanje združiti tri stvari. Ustanovila je posebno komisijo za odprave in njeno vodenje zaupala požrtvovalnemu Pavletu Šeguli. Ta je uspela predstaviti odličnim mladim alpinistom Himalajo kot možnost njihove samouresničitve in vodstvo nekaj naslednjih odprav predala velikemu vizionaiju Alešu Kunaveiju. Že njegova druga odprava - sicer pa četrta slovenska, oziroma jugoslovanska - se je po odločitvi moštva na njegovo preprosto vprašanje: >Ponoviti Makalu po normalni smeri, ponoviti francoski jugozahodni raz ali poskusiti še nepreplezano južno steno?<, lotila južne stene. Takrat - leta 1972 - sicer niso dosegli vrha, zato pa je to uspelo njegovi drugi odpravi - obogateni z novimi alpinisti in novimi izkušnjami - jeseni 1975. Južna stena Makaluja je bila šele četrta preplezana stena kakega osemtisočaka - po južni steni Anapurne, jugozahodnem razu Makaluja in skoraj hkrati preplezani jugozahodni steni Everesta. S tem vzponom smo Slovenci stopili v svetovni himalajski vrh in se na njem obdržali vsaj četrt stoletja, večinoma sledeč takrat postavljenemu vodilu: >Preplezati vse najvišje gore sveta - po možnosti po novih smereh<. Tako se je uspešna pot s prve res visoke stopnice nadaljevala na Gašerbrum, Everest, Lotse, Daulagiri, Kangčendzengo, Čo Oju, Šišo Pangmo in druge osemtisočake z vzponi, smučarskimi spusti in tudi tragedijami pri doseganju in preseganju skrajnih meja. Že sam Makalu je pod videzom skupnega dela in uspeha poln osebnih dram. Na primer: Marjan Manfreda-Marjon, ko brez kisika pleza za Šraufom in vseeno doseže 8463 m visoki vrh pete najvišje gore sveta. Ali Janez Dovžan, ki gre z zadnjega tabora naproti Zoranu Bešlinu, ki je omagal tik pred vrhom, in ga dobesedno iz objema smrti pripelje nazaj v življenje. Ker se zaradi jezika poročanje o naših himalajskih odpravah tujini omejuje na članke, saj imamo knjige - čeprav številne - skoraj izključno v slovenščini, so fotografije in še bolj film tisti posrednik, ki ga razume ves svet. To je leta 1975 sijajno opravil - kot že leto dni prej na Kangbačenu - snemalec slovenske televizije Rado Riedl. Trideset let pozneje je v spomin na odpravo Makalu 75 odšla v Himalajo odprava Ama Dablam 2005. Namenjena je bila predvsem veteranom s prve odprave, zato je bila gora nižja (6856 m), smer varnejša, a vseeno tehnično zahtevna, baza udobnejša. Za simbolično zvezo z mlajšo generacijo je odprava povabila s seboj dva sedanja vrhunska alpinista. Odpravo na Makalu je vodil Aleš Kunaver, odpravo na Ama Dablam pa pred tridesetimi leti >benjamin< odprave Makalu, Viki Grošelj. Takrat je bil zdravnik Damijan Meško, zdaj Igor Tekavčič. Takrat je dogajanje na gori snemal Rado Riedl, zdaj Stipe Božič. Takrat so dosegli vrh Stane Belak-Šrauf in Marjan Manfreda-Marjon, Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj in Ivan Kotnik ter Janez Dovžan, zdaj - na Ama Dablamu - pa spet Marjan Manfreda-Marjon, Viki Grošelj in Stipe Božič, Janko Ažman in Janez Dovžan ter Tina Di Batista in Tomaž Jakofčič. Štiri imena so ista, dva od Makaluja 75 sta pokojna, eden pa se te druge odprave ni udeležil, a bi gotovo tudi prišel na vrh. Tako se zgodbi, čeprav je med njima trideset let, dopolnjujeta, spajata, tako se tudi filma zlivata v skupno zgodbo in hkrati primerjavo med nekoč in zdaj, tako je tudi medgeneracijska vez, nakazana pri drugi odpravi, poklon starejši generaciji in morda spodbuda mlajši. Takratni pogum in zanos sta se tudi po treh desetletjih izrazila z voljo in sposobnostjo, vrednima vsega spoštovanja. Tone ŠKARJA FILM MAKALU bo na tv Slovenija prikazan PREDVIDOMA 24. JANUARJA 2006. ZA NAPAČNO OBJAVO V PREJŠNJI ŠTEVILKI OBVESTIL PZS SE BRALCEM OPRAVIČUJEMO, KER JE PRIŠLO DO SPREMEMBE V PROGRAMU. OPOZORILO na RAZPIS TEČAJ ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA NAZIVA VARUH GORSKE NARAVE1[1] 1[1] Program je poleg KVIZ PZS, dne 31. 8. 2004 potrdil tudi Strokovni svet RS za šport. Tečaj bo potekal v mesecih april, maj in junij 2006 na treh različnih lokacijah - planinskih kočah in bo trajal 6 dni (1 vikend vsak mesec). Namenjen je planincem, članom PD, ki že vodijo odseke za varstvo narave v PD ali odbore za varstvo gorske narave MDO in tistim, ki bodo to opravljali v prihodnje ter drugim ljubiteljem narave, za katere se odločijo v posameznem PD. Na tečaj se lahko prijavi kandidat, ki je član PD, je star najmanj18 let in ima dokončano V. stopnjo splošne izobrazbe. Že pridobljeni strokovni nazivi v okviru usposabljanja pri PZS (MPS, VPZS, markacist PZS itd.), ne izključujejo možnosti prijave. Predhodno pridobljena znanja (tečaj za gorske stražarje, planinska šola itd. ..) so zaželena. Strokovni naziv bo pridobil tisti udeleženec tečaja, ki bo prisoten na vseh predavanjih in pri praktičnem delu, najmanj pa pri 80 % števila ur, ki bo uspešno opravil pisni preizkus znanja - izpit in najkasneje 60 dni po pisnem izpitu oddal seminarsko nalogo, pozitivno ocenjeno s strani izbranega mentorja. Kotizacija za tečajnika, ki ga bo na tečaj napotilo PD, je 18.500 SIT, za samoplačnike pa 30.500 SIT. Kotizacija mora biti nakazana na račun PZS 14 dni pred začetkom tečaja. Praviloma naj se iz vsakega PD prijavi le po en kandidat. Prijave se zbirajo na predpisanem obrazcu, potrjenem s strani matičnega PD, najkasneje do 15. februarja 2006, na KVGN PZS, Ljubljana, Dvoržakova ulica 9, ga. Meta Vukič (tel. 01 434 56 86). Obrazec je objavljen tudi na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). Načelnica KVGN UO PZS: Rozi SKOBE V skladu z drugim odstavkom 17. člena Pravilnika komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št. 11, z dne 15. 11. 2004), je KVGN UO PZS, dne 15.12.2005, na dopisni seji sprejela S K L E P O POSTOPKU KADROVANJA ZA ORGANE KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE UO PZS ZA OBDOBJE 2006 - 2010 1. S tem sklepom določamo organe, postopek in roke ter pravice in obveznosti planinskih organizacij pri kadrovanju v organe Komisije za varstvo gorske narave UO PZS (v nadaljevanju: KVGN UO PZS) za mandatno obdobje 2006 - 2010. 2. Začnejo se priprave kandidacijskih postopkov za organe KVGN, ki jih za mandatno obdobje 2006 - 2010 voli Zbor delegatov komisije za varstvo gorske narave, in sicer: - načelnika KVGN UO PZS, - člane KVGN UO PZS (5), ter člane stalnih podkomisij KVGN UO PZS, ki jih imenuje KVGN UO PZS in sicer: - člane Podkomisije za usposabljanje (3), - člane Podkomisije za informiranje (3). 3. Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo: - najmanj 5 aktivnih GS ali 3 registrirani VGN, - odseki za varstvo narave in planinska društva, - odbori za varstvo gorske narave pri MDO in meddruštveni odbori planinskih društev, - KVGN UO PZS. 4. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so člani katerega od planinskih društev, - da so aktivni GS ali registrirani VGN ali aktivni IPV (področje varstva narave), - da dobro poznajo problematiko varstva narave, planinstvo in planinsko dejavnost, - da že uspešno delajo na področju varstva narave v planinski organizaciji, - da pristaj aj o na kandidaturo. 5. Kandidati za načelnika morajo predložiti kratek planinski življenjepis, vizijo dela za mandatno ob- dobje 2006 - 2010 ter pisno soglasje k svoji kandidaturi. Biti morajo VGN, IPV (za področje varstva narave) ali poklicno povezani z varovanjem narave. Zaželeno je znanje enega tujih jezikov (angleščina, nemščina). 6. Morebitna kandidatura za člana KVGN UO PZS ne izključuje možnosti kandidature za člana katere od podkomisij. 7. Rok za kandidiranje prične teči z dnem objave v Obvestilih PZS in se zaključi 15. 02. 2006. 8. KVGN UO PZS imenuje Komisijo za pripravo volitev KVGN v sestavi: Drago Cenčič - predsednik, Tina Mikuš in Meta Vukic - člana. Komisija za pripravo volitev KVGN pripravi obrazec za prijavo kandidatov, zbira prijave in po opravljenem delu predloži KVGN UO PZS poročilo ter predloge kandidatnih list, ki jih objavi na spletni strani PZS. 9. Komisija na sejah ugotavlja skladnost kandidatur (in predlagateljev) z določili tega sklepa. V primeru nepopolnih kandidatur obvesti predlagatelje, da vloge dopolnijo. 10. Komisija sklepa veljavno, če sta prisotna najmanj dva (2) člana. Sklepi komisije so sprejeti, če glasujejo zanje vsi prisotni člani. 11. Če je član komisije med predlaganimi kandidati za funkcijo iz 2. točke tega sklepa, mu članstvo v komisiji ne preneha, vendar lahko komisija sklepa le, če so navzoči vsi trije člani. 12. KVGN UO PZS priporoča, da predlagatelji pri sestavi kandidatnih list upoštevajo priporočilo, da bodo zastopane vse starostne strukture, tudi mlajši GS in VGN itd.. 13. Komisija je za svoje delo odgovorna KVGN UO PZS. Komisija pri svojem delu smiselno uporablja Poslovnik UO PZS in Predsedstva UO PZS. 14. Ta sklep začne veljati 15. 12. 2005, izvaja pa se po objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS. Načelnica KVGN UO PZS: Rozi SKOBE PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisija za varstvo gorske narave Komisija za pripravo volitev KVGN 1000 LJUBLJANA, Dvoržakova 9 Na osnovi sklepa Komisije za varstvo gorske narave UO Planinske zveze Slovenije, z dne 15. 12. 2005, o postopku kadrovanja za organe KVGN UO PZS za mandatno obdobje 2006 - 2010 objavlja Komisija za pripravo volitev KVGN razpis za kandidaturo članov v organe KVGN UO PZS. R A Z P I S ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ČLANE ORGANOV KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE UO PZS Seznam organov, za katere se kandidira, je podan v 2. členu zgoraj omenjenega sklepa. Tretji člen sklepa določa možne predlagatelje. Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kandidati pa so podane v 4. in 5. členu zgoraj omenjenega sklepa. Predlagatelj naj pošlje pravilno izpolnjene obrazce v zaprti ovojnici do vključno 15.02. 2006 (ovojnica že v prostorih PZS) na Planinsko zvezo Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana s pripisom "RAZPIS KVGN". Obrazec Prijavnica kandidata KVGN/2006 je priloga tega razpisa. Na enem obrazcu je lahko le en kandidat in ena kandidatura. Ljubljana, 20. 12. 2005 KOMISIJA ZA PRIPRAVO VOLITEV KVGN Predsednik: Drago CENČIČ PRIJAVNICA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ORGANE KVGN UO PZS2[2] DATUM:_ PREDLAGATELJ: (popoln naslov predlagatelja) KANDIDIRA: (Ime in priimek kandidata, leto rojstva, član PD) _ za: (s X označi samo eno) □ načelnika KVGN UO PZS □ člana KVGN UO PZS □ člana podkomisije za usposabljanje 2[2] Predlagatelj naj pošlje pravilno izpolnjene obrazce v zaprti ovojnici do vključno 15.02. 2006 (ovojnica že v prostorih PZS) na Planinsko zvezo Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom "RAZPIS KVGN". □ člana podkomisije za informiranje Kandidati za člane podkomisij naj navedejo področje varstva narave, ki ga najbolje poznajo.: Kratka obrazložitev in aktivnost kandidata v planinski organizaciji: Predlagatelj zagotavlja, da kandidat ustreza pogojem iz 4. točke Sklepa o postopku kadrovanja za organe KVGN UO PZS. Kandidat s svojim podpisom potrdi, da je seznanjen,da se strinja s kandidaturo in bo njegovo sodelovanje aktivno, prizadevno in odgovorno. PREDLAGATELJ KANDIDAT Žig in podpis predstavnika predlagatelja Podpis VODNIŠKI KOTIČEK Vodniška komisija UO PZS obvešča, da: 1. se rok prijav za nesklenjen tečaj A zaradi premalo prijav podaljša do 31. 01. 1006. V kolikor dodatnih prijav ne bo, bo tečaj odpovedan; 2. se bo zaradi premalo prijav organiziral samo en tečaj D, in sicer tečaj, ki je bil razpisan na Valvasorjevem domu pod Stolom v času od 02. do 05. 02. 2006 (izpit 25. - 26. 02. 2006). Tega tečaja se udeležijo tudi prijavljeni za drugi tečaj D, ki je bil razpisan za Peco; 3. tečaja D+G in G zaradi premalo prijav odpadeta; 4. so pri tečajih B naslednje spremembe: - 1. skupina: Češka koča, 18. - 21. 05. 2006, začetek ob 8. uri, izpit: 10. - 11. 06. 2006, rok prijav: 18. 03. 2006; - 2. skupina: Bavšica, 31. 05. - 04. 06. 2006, začetek ob 19. uri, izpit: 24. - 25. 06. 2006, rok prijav: 31. 03. 2006; 5. je, kot vsako leto, tudi letos rok za oddajo poročil za registracijo 28. 02.2006. Obrazec je priloga teh Obvestil. Objavljen pa je tudi v Obvestilih PZS na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). Veronika SUSMAN - ŠEGATIN, strokovna sodelavka VK UO PZS SREČANJE VODNIKOV PZS ŠALEŠKE DOLINE 2005 Že po tradiciji je vsako leto prva sobota v decembru rezervirana za srečanje vodnikov PZS Šaleške doline. Organizacija izvedbe je bila letos v rokah vodstva izletniško-vodniškega odseka PD Velenje. Zbrali smo se v Domu na Paškem Kozjaku, v soboto 3. decembra 2005. Ker nam je deževno vreme, v sicer obilnih snežnih razmerah preprečilo lep zimski sprehod na Špik, smo se z vso vnemo lotili teoretičnih tem z naslovom >VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V SLOVENSKI PLANINSKI ORGANIZACIJI, S POSEBNIM POUDARKOM NA 50-LETNICI MLADINSKE KOMISIJE IN DELOVANJE VODNIŠKE KOMISIJE PZS >, ki sta jih predstavila Jože MELANŠEK in Bojan ROTOVNIK. Opozorila sta na dosedanje delo in prizadevanja na področju vzgoje in izobraževanja v planinski organizaciji, od začetkov, pa vse do danes. Sledila je konstruktivna razprava o sedanji organiziranosti vodniške komisije, programu usposabljanj. Razpravljavci so opozorili tudi na deficitarno področje programa vzgoje in izobraževanje mladih od 15 do 18 let, predvsem v smislu potencialnih kandidatov za vodnike PZS, na primerljivost vodnikov v sosednjih državah, itd. Ob tem so zadolžili, da naj oba poročevalca: član UO PZS in član Vodniške komisije PZS, na to opozorita ustrezne organe PZS, da ocenijo in upoštevajo predloge iz razprave. Dogovorili smo se tudi za še večje sodelovanje med PD Šaleške doline, pri večjih akcijah v letu 2006: 30-tradicionalni planinski ples PD Velenje, skupna akcija Šaleških vodnikov PZS >Varno v gore<, sodelovanje pri izvajanju izletov, predvsem v tujino. Srečanja se je udeležilo 25 vodnikov PZS iz PD Šoštanj, Velenje in Vinska gora, ki so odhajali domov v prepričanju, da so takšna srečanja in druženja potrebna ter pomembna vez med vodniki PZS. Zapisal: Milan DOMITROVIČ PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE VODNIŠKA KOMISIJA Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Pregledal: Datum: Podpis: POROČILO O AKTIVNOSTIH VODNIKA PZS za leto A: OSNOVNI PODATKI Ime in Evidenčna št.: priimek: Vodnik kategorij: Datum in kraj EMŠO: rojstva: Številka kartice zdravstvenega zavarovanja: Naslov stalnega bivališča: Naslov začasnega bivališča: Telefon Telefon doma: služba: E - GSM: pošta: Poklic: Stopnja izobr.: Znanje tujih jezikov: PD: MDO: Doseženi strokovni nazivi v PZS: B: IZPOPOLNJEVANJE Z. št. Datum Kraj izpopolnjevanja Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO (verificiran), Fakulteta za šport Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj C: OSTALA AKTIVNOST V OKVIRU PLANINSTVA, KI NI ZAJETA V VODNIŠTVU (tečaji, planinske šole, markiranje, varstvo narave, tekmovanja, itd.) Z. št. Datum Kraj opravljanja in vrsta aktivnosti Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO, PD, odsek društva, šole, športne organizacije itd. Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj Č: PREGLED VSEH TUR (napiši vse ture, ki si jih opravil-a, vodene in nevodene) Z. št. Datum Gora, smer, vzpon St. udel. Ocena Akt. Ocena: A, B, C, D, G itd. - zahtevnost poti I, II, III, IV itd. - težavnost plezalne smeri Aktivnost: O - organizacijski vodja, P - pomočnik, T - tehnični vodja, V - organizacijski in tehnični vodja M - mentor, U - udeleženec ture Če imaš aktivnosti več kot je vrstic na obrazcu, jih v enakem zaporedju podatkov napiši na poseben list in pripni k poročilu! Datum: m.p. Potrjuje PD: Dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Datum: Podpis VPZS: Februar/2003 Obrazec: VPZS_A03 KOMISIJA ZA ALPINIZEM RAZPIS: Za nadaljevalni alpinistični tečaj v zimskih razmerah Mangartska planina 2006, ki bo od četrtka 23. februarja z zborom ob 9.00 uri na mejnem prehodu Predel in do nedelje 26. februarja 2006. Tečaj bo na območju Mangartske planine (glede na razmere se lokacija lahko spremeni). V primeru slabega vremena se bo tečaj prestavil za en teden. Tečaja se lahko udeležijo starejši pripravniki, ki morajo pisno preko elektronske pošte (e-naslov: alpinizem@pzs.si) ali preko pošte (naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, KOMISIJA ZA ALPINIZEM, PODKOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ZIMSKI NADALJEVALNI TEČAJ -PRIJAVA, Dvorzakova 9 (p.p.212), 1001 Ljubljana) poslati izpolnjeno prijavnico skupaj z desetimi zimskimi vzponi najkasneje do 17. februarja 2005 - kasnejše prijave in prijave, ki ne bodo na prijavnici z vsemi podatki se ne bodo upoštevale. Število udeležencev tečaja je omejeno na 20 tečajnikov (v primeru, da jih bo preveč, se bo gledala kvaliteta vzponov). Cena tečaja je 12.000,00 SIT in ne vključuje prehrane in bivanja, za kar poskrbi vsak sam. Poleg osebne, tehnične (obvezen spodnji in zgornji del pasu) in opreme za kampiranje mora vsak udeleženec poskrbeti za: plazovno žolno, lopato, sondo in plezalno vrv. Razpis velja tudi za vodjo tečaja in alpinistične inštruktorje, ki se prijavijo s priloženo prijavnico brez vpisa alpinističnih vzponov (enaka za tečajnike in inštruktorje). Razpis in nekaj informacij s tečaja lahko najdete na spletni strani www.ka.pzs.si, KJER JE TUDI PRIJAVNICA ALI pri g. Meti Vukic na Planinski zvezi Slovenije NA URADNI DAN STROKOVNE SLUŽBE PZS med 8. in 13. uro Kontaktna oseba: Matjaž Šerkezi (tel.: 040 893 180 - med 16. in 17. uro ali na e-naslov: matjaz.serkezi@amis.net) Lep alpinistični pozdrav, Matjaž ŠERKEZI Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije PRIJAVNICA NA NADALJEVALNI ALPINISTIČNI TEČAJ MANGART SKA PLANINA 2006 Podatki o kandidatu IME IN PRIIMEK: SPOL: NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA: POŠTA: POŠTNA ŠTEVILKA: DATUM ROJSTVA: KRAJ ROJSTVA: EMŠO: TELEFON: GSM: E - NASLOV: ŠT. KZZ (zdravstvena izkaznica): ČLAN ALPINISTIČNEGA KOLEKTIVA: PRIPRAVNIK OD LETA: Datum in kraj prijave: Kandidat s prijavo dovoljuje uporabo, hrambo in posredovanje podatkov s tega obrazca za potrebe nosilca usposabljanja, Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport ter Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Podatke s tega obrazca s pomočjo spletne aplikacije ŠPAK upravlja Zavod za šport Slovenije - Športno informacijski center. Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije Stran 1 - TABELA ZIMSKIH VZPONOV 1 Ime in priimek kandidata: Podpis kandidata: Datum: Tabela zimskih vzponov z vsemi podatki (datum, gorstvo, gora, stena, ime smeri, težavnost po UIAA, višina, trajanje, soudeleženci). *12.1.2005, Kamniške Alpe, Brana, V, Bosova grapa, II - III, 500m, 3h, Valentin Slatnar ZIMSKI NADALJEVALNI ALPINISTIČNI TEČAJ 2003 Nadaljevalnega alpinističnega tečaja, ki ga je organizirala Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem PZS in je potekal od 27.2. - 2.3.2003, se je udeležilo 61 tečajnikov (mlajši in starejši pripravniki) od prvotno 67 prijavljenih. Takšno število ljudi je za izvajalce tečaja pomenilo ogromen organizacijski izziv. Ravno zaradi tega je bil tečaj na treh lokacijah (Logarska dolina, Jezersko in Mangartska Planina). Vsak tečaj je imel tudi svojega vodjo, ki so bili: Miha Marenče - Jezersko, Boris Strmšek - Logarska dolina in Matjaž Šerkezi -Mangartska planina. Matjaža Šerkezija, ki je bil tudi vodja in organizator vseh tečajev je kasneje zamenjal Janez Levec. Skupno pa so bili tečaji pokriti s 33 - timi inštruktorji. Tečaj je bil namenjen vsem bodočim alpinistom, ki so željni novega znanja, predvsem pa navezovanja stikov s pripravniki drugih alpinističnih odsekov. Tu bi še enkrat poudaril, da takšni tečaji niso namenjeni plezanju težkih smeri, kot so nekateri mislili, saj to za sabo potegne preveliko odgovornost in tveganje za inštruktorje kot tudi tečajnike, ampak gre predvsem za nadgradnjo in poenotenje znanja iz zimske tehnike, nabiranje izkušenj v lažjih smereh ter pripravo za alpinistični izpit na državni ravni. Spalo se je v šotorih, vsak zase pa je moral poskrbeti tudi za hrano. Prvi dan tečaja je bil namenjen postavitvi tabora in delu na terenu, kjer so se predelale naslednje teme: osnove o snegu in snežnih plazovih, norveška in švicarska metoda preizkusa stabilnosti snežne odeje, uporaba in iskanje s pomočjo plazovne žolne, sondiranje, varovališča in sidrišča v različnih tipih snega ter spust po vrvi na dveh cepinih, ki jih nato potegneš za sabo. Petek in sobota sta bili namenjeni plezanju grap in lednih slapov. S sobote na nedeljo pa se je bivakiralo v snežni luknji. Pri tem se bo morda kdo vprašal zakaj bivakiranje, saj to je nesmisel. Bivakiraš takrat, ko si v to prisiljen in takrat se boš že znašel. Morda pri tem pozabljamo, da je bilo nekoč bivakiranje sestavni del alpinizma in da tega res ni bilo treba še dodatno početi. Danes v dobi instant alpinizma, ko vsi tečejo v planine in skušajo podirati hitrostne rekorde, pa ni več tako. Predvsem mlajše in bolj občutljive generacije, ko jim je vse težko in bi se najraje pripeljali do stene in varovali kar iz avta (izjeme izvzete), pozabljajo, da takrat, ko te bivak preseneti in če nisi 100% v glavi, preprosto pregoriš in se vdaš v usodo. Ravno zaradi tega je predhodna zavestna izkušnja iz bivaka zelo dobrodošla. Kar se pa revme tiče, to spada zraven, če ne je bolje, da igraš >pink ponk<. Vsi tečajniki in inštruktorji so bili opremljeni s plazovnimi žolnami, za kar je poskrbel načelnik podkomisije Jani Bele. Tako so nam žolne posodili: Slovenska vojska, Mladinska komisija, Fakulteta za šport (dr. Stojan Burnik) ter različne postaje GRSS in katerim se najlepše zahvaljujemo. Končna ocena vseh treh tečajev je bila dobra, razen nekaterih manjših zapletov, ki pa so sestavni del vsakega tečaja in so se reševali sproti. Vodja tečaja: Matjaž ŠERKEZI NOVOSTI V PLANINSKI ZALOŽBI Planinska založba pri UO PZS je v mesecu decembru 2005 izdala nove plezalne vodnike Koroške: - Raduha, - Peca in Uršlja gora, - Plezališča, zaledeneli slapovi, turno in alpinistično smučanje. Na 416 straneh je avtor Stane Mihev opisal 305 smeri in variant. Vse smeri so predstavljene tudi s shemami. V knjigi je 60 črno-belih slik, 110 barvnih fotografij in 160 skic. Cena kompleta je 9.800,00 SIT (prodaja se samo v kompletu). Priročnik Proti vrhovom pa je izšel tik pred Novim letom. Cena je 5500,00 SIT. Kupiti ali naročiti je možno na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana, telefon: 01/ 53 45 684, fax: 01/ 43 45 691, po e-pošti: plaiiiiiska.zalozba@ pzs.si ali preko spletnih strani Planinske zveze Slovenije www.pzs.si. KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO OKVIRNI PROGRAM POPOTOVANJ IN IZLETOV TER RAZPISI POPOTOVANJ Najprej lep pozdrav vsem popotnikom in upamo, da ste tudi letos doživeli veliko lepega na potovanjih in gorah. Komisija za gorsko popotništvo je uspešno organizirala potovanja po Argentini in Čilu in Madeiri, bili smo v Mongoliji, Mehiki, Bolgariji ter v Peruju in Boliviji. Uspešni so bili tudi udeleženci Kluba 4000. Člani komisije so pripravili okvirni program za leto 2006, ker pa je nekaj akcij že kmalu po Novem letu, Vas o njih podrobneje obveščamo. Po Novem letu Vam bomo poslali podrobnejši program z vabilom na tradicionalno predstavitev programa. Okvirne prijave že zbiramo, seveda pa tudi prijave z vplačilom akontacije za tri popotovanja v začetku leta 2006. Prijavljeni za posamezne akcije bodo potem dobili podrobnejši program in navodila. Kontaktna oseba za vse akcije je Janez Pretnar, Gorenjska 37, 4240 Radovljica, tel.: 04/5303 400, mobitel 031/429 970, e-pošta: janez.pretnar@siol.net. Podatki o akcijah bodo občasno objavljeni tudi na spletnih straneh www.pzs.si. SPOZNAVANJE RAZNOLIKOSTI MADEIRE, 27.2.-6.3.2006, 8 dni Portugalski otok Madeira leži v Atlantskem oceanu in ima prijetno klimo tudi pozimi. Doslej smo že dvakrat pripravili popotovanje tja in je kombinacija turizma in lažjih tur in sprehodov. Izleti so primerni za vsakogar. PROGRAM: 1.dan: vožnja do letališča, polet na Madeiro in transfer v hotel v Funchalu, informativni ogled mesta, 2.dan: spoznavanje vzhodnega dela otoka z ogledi mesta Machica in levadami, ki služijo za namakanje, 3.dan: prevoz po gorski cesti na Pico do Areiro ( 1818 m ) in vzpon na Pico Ruivo ( 1862 m ), 3 h hoje, 4.dan:ogled Funchala in okolice, zlasti zanimiv bo botanični vrt, 5.dan: vožnja proti zahodnemu delu otoka s slikovito cesto in izlet do slapu Rabacal, 6.dan: je namenjen severni obali z obiskom mesta Santana in izlet na mizasto goro Penha de Aguia, 7.dan: bomo preživeli v gorskem kraju Curral das Freiras, ki nudi veliko možnosti za izlete, 8.dan: po zajtrku še prosto in prevoz na letališče ter polet na celino, prevoz v Slovenijo. CENA IN PRIJAVE: Okvirna cena je 190.000 SIT in je odvisna od izbranega aranžmaja in števila potnikov in vsebuje: prevoz do Dunaja ali Muenchna, letalski prevoz s taksami, transferji in prevozi na Madeiri, prenočišče z zajtrkom v hotelu s *** zvezdicami, oglede, nezgodno zavarovanje in vodenje. Prijave z vplačili 20.000 SIT akontacije sprejemajo v računovodstvu PZS do 31. januarja. O ostalih pogojih bodo prijavljeni pravočasno prejeli navodila. Vplačila lahko uredite z gotovino v računovodstvu PZS med uradnimi urami: ponedeljek in petek 8.-14. in sreda 8.-15. ure; pri plačilih preko transakcijskega računa PZS: 05100-8010489572 navedite tudi sklic akcije, in sicer: 160111. Kontaktna oseba je Janez Pretnar. VIETNAM, KAMBODŽA IN TAJSKA, 8.-28.4. 2006: najprej bo na sporedu hriboviti del Severnega Vietnama, hodili bomo po deželi slikovitih narodnostnih skupnosti in se povzpeli na najvišji vrh Vietnama, 3143 m visoki Fansipan. Ogledali si bomo sedanjo prestolnico Hanoi in čudoviti zaliv Halong, ki je uvrščen v seznam svetovne naravne dediščine. Na poti proti jugu bomo spoznali nekdanjo prestolnico Hue in očarljivi Hoi An ter se v višavju sprehodili po Dalatu in okolici. Po vožnji skozi kavne plantaže in nasade kavčukovca bomo prispeli v Ho Chi Minh ( Saigon ). Kasneje se bomo z ladjo vozili po Mekongu in po prestopu kamboške meje obiskali znamenite templje v Angor Watu. Pot bomo nadaljevali proti Tajski, kjer si bomo ogledali Bangkok z okolico. Dodatne informacije daje dr. Miha Zajec, mobitel 041/322 864. DALMACIJA ZA PLANINCE, 27. 5.-3.6. 2006: ponovili bomo že preizkušen program. Z dobro opremljeno ladjo Viktorija bomo križarili od otoka do otoka in spoznavali gore Brača, Visa, Mljeta in Hvara, polotoka Pelješca in Omiške Dinare, dodatne informacije Janez Pretnar. SPOZNAVANJE ALBANIJE IN NJENIH GORA, 1.-11.7. 2006: vsako leto obiščemo eno od balkanskih držav, prihodnje leto bo na vrsti Albanija, ki se odpira turistom in planincem. Odkrivajo odmaknjene doline in zanimive gore. Najprej se bomo zapeljali čez Hrvaško in Črno goro do Tirane. Z vzponi bomo začeli v južni ter nadaljevali v srednji Albaniji. Vrhunec bo predstavljal kar zahteven vzpon na Maja Jezerce ( 2694 m ) v Prokletijah. Povratek bo po drugi poti čez Sarajevo. Informacije dr. Miha Zajec in Janez Pretnar. KANADA S SKALNIM GOROVJEM, 10.-26.7. 2006: podali se bomo na zahod te obširne države in sicer na njen zahod, v osrčje Skalnega gorovja ( Canadian Rockies ) v državi Alberta. Potovanje bo predvsem planinsko obarvano, saj se bomo gibali v narodnih parkih Banff in Jasper. Spanje bo v šotorih, prtljaga bo potovala z vozili ali na tovorni živini, gibanje v naravi bo od nezahtevnega do manj zahtevnega. Predprijave in dodatne informacije Janez Kratnar, mobitel 041/667 832. NORVEŠKA, 29.7.-12.8. 2006: na Norveško bomo šli tokrat drugače, z letalom. Po ogledu Osla in okolice bomo obiskali nekaj narodnih parkov in se povzpeli na enega od najvišjih norveških vrhov. To bo ledeniška tura. Seveda pa to ni vse, saj si bomo ogledali še druge naravne in kulturne zanimivosti te nordijske države, informacije daje Ladislav Gyoerfi, tel.: 05/300 52 01. TREKING PO NEPALU, 16.9-5.10. 2006: cilj trekinga bo po želji udeležencev, možnosti so naslednje: okoli Anapurn, pod Mt. Everest in Lhotse z vzponom na 6100m visok vrh, v Langtang ali v vzhodni del Nepala pod Makalu ali Kancendzengo. Na vseh trekingih se povzpnemo do višine 5500 m. Seveda je predviden tudi ogled znamenitosti nepalske prestolnice Kathmanduja, dodatne informacije dobite pri Romanu Robasu, mobitel 041/777 186. PO INKOVSKIH POTEH PERUJA IN BOLIVIJE, 5.-26. 10. 2006: Peru v kombinaciji z Bolivijo vedno predstavlja izziv za tiste, ki hočejo nekaj več. Iz Lime bomo odpotovali v Cusco in si ogledali inkovske znamenitosti z Macchu Picchom na čelu, potem gremo na jezero Titicaca in v Bolivijo. Tu bomo spoznali gore in subtropski Yungas, na koncu bo sledila še Arequipa s kanjonom Colce in naskanske znamenitosti, informacije Janez Pretnar. TREKING PO TIBETU IN POD MT. EVEREST, 5.-27.10. 2006: po kratkem aklimatizacijskemu izletu v Nepalu, sledi polet v Lhaso in popotovanje z terenskimi vozili in peš pod vznožje Mt. Everesta na ledenik Rongbuk do višine 5500 m. Med potjo si bomo ogledali znamenitosti več tibetanskih mest. Tibet je visoka planota in bomo ves čas potovanja na višini med 3500 in 5200 m, dodatne informacije daje Roman Robas. NEPOZNANA SEVEROZAHODNA ARGEN-TINA IN SLAPOVI IGUAZU, 4.-25.11. 2006: od Argentine smo spoznali že osrednji andski del in Patagonijo, tokrat bodo cilj odmaknjene severozahodne province, ki jih omejujeta Čile in Bolivija. Po ogledu Buenos Airesa bomo odšli proti predgorju in kasneje visokim Andom z bogato naravno in kulturno dediščino s kanjoni, oazami, slanimi jezeri, številnimi šesttisočaki ostanki staroselcev. Pravo doživetje pa bo obisk najvišjega kraterskega jezera, ki leži preko 5000 metrov visoko. Po dogovoru bo možen še obisk slapov Iguazu. Dodatne informacije daje Janez Pretnar. KILIMANDŽARO IN NARODNI PARKI, 2.-17.12. 2006: ob koncu leta bomo ponovili vzpon na najvišji afriški vrh, tokrat v kombinaciji obiska kenijskih narodnih parkov in bivanja med ponosnimi Masaji. Šest dni je namenjenih za vzpon na vrh Uhuru, vrh ni tehnično zahteven, spoštovati pa ga je treba zaradi višine. Prav zato velja tu pravilo hiti počasi ali v jeziku svahili pole-pole. Informacije Roman Robas. KLUB 4000, 29.7.-3.8. 2006: zbiralci štiritisočakov bodo zopet prišli na svoj račun, tokrat bosta na vrsti najjužnejši in najzahodnejši štiritisočak v Alpah. Sprva se bomo podali v dolino Valsavarenche, kjer se bomo aklimatizirali in povzpeli na Ciarforon (3642 m) in Gran Paradiso (4061 m). Sledil bo premik do skupine Haute Dauphine, kjer se bomo povzpeli na Dome de Neige des Ecrins (4015 m). Informacije Gregor Sluga, mobitel 041/699 078. TURNO SMUČANJE IN VRHOVI PRIJA-TELJSTVA: v okviru turnih smukov smo se odločili za dva in sicer SONNBLICK, 25.-26.3.2006: vožnja do Heiligenbluta in potem s smučmi do koče na vrhu, naslednji dan smučanje v dolino ter MONTE ROSA, 27.-30.4.2006: pomladanska smuka s prenočevanjem v koči Gnifeti na italijanski strani in vzponi na štiritisočake, informacije Roman Robas. V okviru Vrhov prijateljstva bosta dva vrhova: PRAMAGGIORE (2479 m), 24.-25.6.2006 in SAEULECK (3081 m), 19.8.2006. Informacije daje Ciril Tovšak, mobitel 041/576 610. Omeniti moramo tudi TOMAŽEV POHOD, ki bo 3.6.2006 v spomin dr.Tomaža Vrhovca, informacije Gregor Sluga. ŽELIMO VAM SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO ! S planinskimi pozdravi! Za KGP UO PZS: Janez PRETNAR GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE DNEVI VARSTVA PRED SNEŽNIMI PLAZOVI 2006 Podkomisija za reševanje izpod plazov pri Komisiji za GRS Slovenije, organizira tradicionalne Dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki bodo potekali 21. in 22. januarja 2006 v Vadbenem centru SV na Pokljuki. Zbor udeležencev bo v soboto 21.01.2006 ob 08.00 uri v vojašnici na Pokljuki. Zaradi omejenih možnosti nastanitve in velikosti učilnice se tečaja lahko udeleži maksimalno 60 oseb. Prenočišče in prehrana bosta zagotovljena v prostorih vadbenega centra SV, kotizacija na osebo znaša 3.500.- SIT in se poravna ob prihodu na izobraževanje. Prijave sprejemamo v pisarni GRS Slovenije Bleiweisova 34, p.p. 245, 4101 Kranj, tel. : 04 20 10 670; GSM 041 617-817 - Brigita, E-mail grs@pzs.si, vsak dan od 08,00 do 14,00 ure, do zasedenosti tečaja, oziroma do 13.01.2006. PRIPOROČILA ZA HOJO TURNIH SMUČARJEV PO SMUČIŠČIH Se veselite vaše prve smučarske ture? V zadnji zimi je v Avstriji smučalo približno 300.000 turnih smučarjev. Od 20.000 do 30.000 jih je izbralo turo na urejenih smučiščih. Za veliko smučišč to predstavlja velik problem vendar žičničarji in turni smučarji lahko medsebojno dobro sodelujejo! Avstrijski Kuratorij si skupaj z žičničarji in vsemi planinskimi ustanovami prizadeva za skupno sodelovanje pri izdelavi priporočil za hojo po smučiščih. Kuratorij si želi, da posebna priporočila planinskih društev žičničarji upoštevajo in uporabljajo. Smučišča so v prvi vrsti namenjena uporabnikom žičnic in gondol. Nesreče in nesporazume se obravnava po vedenjskih pravilih FIS za smučarje. 1. Pozorni bodite na lokalna opozorila (označbe) 2. Za zaporo smučišča ali dela smučišča obstajajo razlogi. Pri reševanju z vitlom na smučiščih ali pri razstreljevanju plazov, lahko pride do smrtno nevarnih situacij za smučarje. 3. Po smučišču se vzpenjamo ob robu drug za drugim. 4. Prečenje smučišča opravimo na preglednem kraju in z zadostnim razmakom med udeleženci. 5. Zvečer po sveže teptanem smučišču smučamo ob robu. Preko noči smučine zmrznejo. 6. Ob 22.30 uri ali do časa, ki ga določi žičnica, moramo zapustiti smučišče. 7. Bodite vidni. V temi ali slabi vidljivosti uporabljajmo čelne svetilke, svetlečo obleko itd. 8. Turni smučarji - uporabljajte smučišča, ki so vam namenjena. 9. Psi ne sodijo na smučišča. 10. Uporabljajte označena parkirišča in plačajte parkirnino. Preberite še: Verkehrssicherungspflicht für Skiabfahrten Lastnik: Prof. Schröcksnadel, Avtor Dr. Lamprecht Österreichisches Kuratorium für Alpine Sicherheit, 6.12.2005 Pripravil: Dušan POLAJNAR PLANINSKI TABORI ZA MLADE 2006 Tolminski gorski reševalci smo se odločili, da bomo na osnovi dobrih izkušenj iz preteklih let pod vrhovi Breškega Jalovca, Musca in Stola ter na robu Beneške Slovenije v idilično mirnem okolju tudi v poletju 2006 organizirali planinske tabore namenjene mladim iz Slovenije in zamejstva. Tabore organiziramo že vrsto let, želimo pa jih predstaviti tudi širši planinski javnosti. Tabori so namenjeni mladim planincem iz osnovne šole - veseli bomo mlajših in malo starejših (tudi sredješolcev) - saj bo program prilagojen sposobnostim in bosta hkrati na programu lažja in zahtevnejša tura. Poleg gorniških vsebin bomo za mlade pripravili tudi pester program drugih dejavnosti, med katerimi bo vsak našel kaj zase. KJE: Most na Nadiži pri Breginju, v obnovljeni karavli (centralno ogrevanje, pet tušev in stranišč, asfaltno igrišče za mali nogomet in košarko, čudovit razgled na sosednje hribe .). Glej Atlas Slovenije, Mlad. knjiga 1992, 76,77,89 in 99. PROGRAM: . planinske ture (najbljižji vrhovi: Stol, Musc, Gabrovec, Breški Jalovec, poti spomina v soški dolini: Krn, Batognica, Krasji vrh . vzponi v dolinah Trente, Koritnice, Lepene, Možnice .) . pohodi k naravnim in drugim znamenitostim (slapovi: Kozjek, Boka, Brinta, arheološko najdišče Tonovcov grad, Koseška korita, Tolminska korita, korita Nadiže, Robidišče - najzahodnejša slovenska vas, staro vaško jedro Breginja .) . spoznavanje zamejskega področja (Benečija, Rezija) . srečanja z legendami slovenskega alpinizma in gorskega reševanja (V zadnjih treh sezonah so se nam že pridružili:, Marija in Andrej Štremfelj, Silvo Karo, Peter Podgornik, Franc Oderlap, Peter Mežnar, . . srečanja z drugimi zanimivimi osebnostmi, ki bodo mladim predstavili svoje delo: Žarko Rovšček -planinski publicist, Tinki Rovšček - fotograf, Simon Čopi - ekstremni smučar, Dani Oblak in Edo Kozorog - gozdarja, Tanja Kavčič - biologinja, sodelavci kobariškega muzeja 1. sv. vojne, Matjaž Rakušček in Alojz Skrt - vodnika reševalnih psov, Maks in Ivan Muznik - lokostrelca, Karla Kofol -etnologinja, Marija Sivec - čebelarska mojstrica, . . planinska šola (osnove varne hoje v gore, orientacija, prva pomoč, bivakiranje .) . popoldansko kopanje v Nadiži (izjemno čisti, zdravilni in najtoplejši slovenski reki) . športne igre, veseli večeri ob tabornem ognju, večer astronomije, glasbene delavnice . EKIPA, ki bo delala z mladimi: mag. Žarko Trušnovec, dipl. psih., alpinist, gorski reševalec, mag. Rosana Ščančar, dipl. soc., Vanja Krapež, prof. razr. pouka, atletinja - članica državne reprezentance v gorskem teku, Silvija Sivec, študentka španščine in sociologije, Petra Lesjak, študentka pedagoške fakultete, Ožbe Trušnovec - študent gradbeništva, dijaki tolminske gimnazije: Petra Humar, Melita Rutar, Gašper Ščančar, na turah pa se nam bodo pridružili tudi gorski reševalci in vodniki PD Tolmin KDAJ: Datum Zaključni večer Tabora začneta ob l.termin 9. - 15. julij 2006 Petek 14. julij ob 19.00 12.00 uri in se zaključita 2.termin 13. - 19. avgust 2006 Petek 18. avg. ob 19.00 ob 10.00 uri. Na zaključni večer vabimo starše in mentorje, ki lahko nato v karavli tudi prespijo. Ob tej priložnosti se bomo lahko v miru pogovorili o vaših otrocih in doživetjih minulega tedna. OPREMA: - primerna obleka in obutev, anorak, kapa, rokavice, nahrbtnik, čutara, pribor za osebno higieno, športni in hišni copati, spalna vreča (ali dve rjuhi in prevleka za blazino), dokumenti (planinska izkaznica, transverzalna knjižica . zdravstvena kartica), knjige za morebitne deževne dneve, kopalke - glasbeniki naj prinesejo flavtice, kitare in druge instrumente, da bodo planinski večeri res pestri! - mobilne telefone, kasetnike, walkmane in druge povzročitelje hrupa raje pustite doma, da se bomo lahko v miru posvetili naravi! CENA: 35.000,00 SIT (za drugega otroka v družini 20.000,00 SIT, tretjega 0,00 SIT) - plačilo ob prihodu na tabor (cena vključuje prehrano, nočitve, prevoze na ture in celoten program). Žepnine otroci ne potrebujejo - razen za kakšen priboljšek v planinskih kočah. ROK ZA PRIJAVO: 15.junij 2006 na spodnji prijavnici ali po e-pošti. Do 25. junija 2006 vam bomo potrdili udeležbo. Stevilo je omejeno, zato bomo upoštevali vrstni red prijav! DODATNE INFORMACIJE: tel.: 041 352 581 ali grs.tolmin@siol.net Podobne programe organiziramo preko celega leta (predvsem ob vikendih), namenjeni pa so lahko planinskim krožkom, šolam ali posameznim razredom. Nasvidenje v Posočju! Načelnik postaje: Žarko TRUŠNOVEC PRIJAVNICA ime priimek datum rojstva naslov telefon termin (obkroži) 1. 1. 2. 2. 1. 2. 3. 1. 2. i GOSPODARSKA KOMISIJA STATISTIČNI PODATKI IN PREGLED PROMETA V PLANINSKI KOČI ZA LETO 2005 V zeleni prilogi 11. številke Obvestil PZS - Zakonodaja in uradne objave so objavljeni statistični obrazci. Prosimo, da ne pozabite izpolniti rubrike o finančnem poslovanju koče, kar je zlasti pomembno za tista društva s kočami I. In II. kategorije, ki kandidirajo za pomoč iz sredstev proračuna Republike Slovenije. NE POZABITE: ROK ZA ODDAJO IZPOLNJENIH OBRAZCEV JE: 15. januar 2006 Strokovni sodelavec: Načelnik GK UO PZS: Danilo M. SBRIZAJ Metod KOVAČ PLANINSKA DRUŠTVA. VABIJO. AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Zbor Markacistov 13.01.06 MDO Notranjske Marinka Petkovšek 01/ 754 36 02 Tečaj iz zimske tehnike reševanja za nove inštruktorje GRS Planica 14.01.06 Podkomisija za vzgojo in reševalno tehniko GRS Slovenije pri PZS AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Zimska kulturna srečanja na Uršlji gori 14.01.06 PD Prevalje Ivanka Komprej 02/ 823 14 79 30. jubilejni planinski ples- restavracija Gorenje >Pod Jakcem< Gorenje Velenje 28.01.06 PD Velenje Andrej Kuzman PD Velenje 03/ 587 11 34 SPREMEMBA DATUMA (prej 21.1.2006) Dan varstva pred plazovi Pokljuka 21.01.06 Pokomisija za reševanje iz plazov GRS Slovenije pri PZS Spominski pohod "Dušana Krajca" na Smrekovec 21.01.06 PD Grmada Celje Franc Šinko 031/ 383 591 Tradicionalni nočni pohod z baklami na Sv. Ano 21.01.06 MO PD Ribnica Martin Zuk 041/224492 Zimski pohod na Tolsti vrh 21.01.06 PD Nazarje Sandi Grudnik 031/ 674 441 Tradicionalni zimski pohod Golčaj - Špilk 22.01.06 PD Blagovica Bojan Pustotnik 041/710681 bojan.pustotnik@helios.si Vincekov pohod, Mursko središče, Hrvašaka 22.01.06 PD Planika Maribor Franci Rajh 041/ 797 712 Zbor Markacistov SMDO 22.01.06 KP SMDO Stanko Gašparič 15. tradicionalni zimski pohod na vrh Boča 28.01.06 PD Poljčane Janko Kovačič 051 /211 801 Mirko Medved 040/ 633 111 20. zimski trim pohod na Kriško goro 28.01.06 PD Križe Ivan Likar 041/ 784 175 8. memorial Luke Krničarja in Rada Markiča 28.01.06 Postaja GRS GRS Slovenije pri PZS Jezersko Področni DVSP 28.01.06 Postaja GRS Prevalje GRS Slovenije pri PZS 19. zimski pohod na Kriško 29.01.06 PD Križe Ivan Likar 041/ 784 175 goro 20.zimski pohod na Kriško 29.01.06 PD Križe Ivan Likar 041/ 784 175 goro Janški prijatelji -prijatelji Janč 29.01.06 PD Litija PD Litija www.pdrustvo-litija.si Borut Vukovič 031/ 805 686 Pohod na Lašček (lahka pot) 29.01.06 PD V. Stanič Kanal Marijan Nanut 051/ 604 762 AKCIJE V FEBRUARJU Planinska šola za Osnovnošolce 01.02.06 MO PD Velenje Uroš Kuzman Tečaj za D kategorijo 02.02.06 PU VK PZS Valvasorjev dom, datum izpita 25.02.26.02.2006 Zimski tečaj za vodnike lavinskih psov Vršič 02.02.06 Podkomisija za reševanje iz plazov GRS Slovenije pri PZS 7. zimski pohod iz Mirne Peči na Vrhtrebnje 04.02.06 PD Trebnje Franc Cvelbar 040/ 225 674 Izpit iz zimske tehnike reševanja za nove inštruktorje GRS Planica 04.02.06 Podkomisija za vzgojo in reševalno tehniko GRS Slovenije pri PZS Mačkov pohod na Mirno goro 04.02.06 PD Črnomelj Peter Dichelberger 031/ 638 912 Planinski ples 04.02.06 PD Maribor Matica PD Maribor Matica 02/ 251 29 62 Zimski pohod po Celjski planinski poti 04.02.06 PD Grmada Celje Franc Sinko 031/ 383 591 18. zimski pohod na Ramšakov vrh 05.02.06 PD Vinska gora Damjan Končnik 040/246 833 11. zimski pohod na Caven 08.02.06 PD Ajdovščina Alojz Vitežnik 05/ 366 38 32 031/ 818 936 4.Zimski pohod na Mrzlico 08.02.06 PD Prebold Kulturni praznik na Kremžarici 08.02.06 PD Slovenj Gradec Stane Plevnik 041/ 832 035 Pohod na Jeruzalem 08.02.06 PD Ljutomer Sandi Mlakar 031/ 821 288 Spomladanski pohod dr.Stanka Stoporka na Črni vrh na Pohorju 08.02.06 PD Mislinja Joc Zaveršnik 040/635 493 Pohod ob kulturnem prazniku 09.02.06 PD Kočevje Mojca Aupič 051/ 418 111 Tečaj za D kategorijo 09.02.06 PU VK PZS Peca, datum izpita 04.03.-05.03.2006 Veleslalom za pokal Celjske koče 10.02.06 PD Grmada Celje Zeljko Lamut 041/ 548 103 10.Valentinov pohod Kozje-Bohor 11.02.06 PD "Bohor" Senovo Miro Krušič 07/ 497 14 32 AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 25. jubilejni pohod Dramlje 11.02.06 PD Dramlje Zdravko Golež 041/ 652 169 Izpopolnjevanje v snežnih razmerah 11.02.06 PU VK PZS Dom pod Storžičem Nočni pohod do Valvasorjevega doma 11.02.06 PD Radovljica Marko Mulej 040/772 843 Nočni pohod na Javornik 11.02.06 PD Javornik Črni vrh PD Javornik črni vrh Tečaj za D+G kategorijo 11.02.06 PU VK PZS Komna datum izpita 11.03.-12.03.2006 Zimski pohod na Peco 11.02.06 PD Mežica Viljem Blatnik Spominski planinski pohod po poteh I.Štajerskega bataljona Zagorje-Zasavska Sv. gora 12.02.06 PD Zasavje O/S Ferdinand Drnovšek 041/ 886 725 PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA POLHOV GRADEC prireja že 15. tradicionalni Nočni pohod na Grmado. Pohod bo v petek 13. januarja 2006. Vpis in startnina 500 SIT pri gostilni >Pratkar<="" b=""> Pohodniška oprema naj bo prilagojena času in vremenskim razmeram primerna (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi). Informacije: Stane Dvanajščak GSM: 041-514 397 Nasvidenje na Nočnem Pohodu!_ PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA sporoča vsem planincem, da bo Koča na Blegošu od novembra do aprila odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dostop preko Poljan, Javorij in Gorenje Žetine na Črni kal. Cesta se do Gorenje Žetine redno pluži. Dom na Lubniku bo do konca novoletnih praznikov odprt vsak dan. V januarju in februarju bo ob sobotah, nedeljah in praznikih odprto zavetišče Lubnikar. Vse informacije lahko dobite v pisarni PD: št. telefona/fax-a: 04 512 06 67. Informacije lahko dobite tudi na spletni strani: www.volja.net/plandru/ ali se nam oglasite po E - pošti: pd.skofjaloka@volja.net. PD BREŽICE PROGRAM IZLETOV Datum: Vrh oz. smer izleta ali ture Vodja: Zahtevno Januar: 14./15.01. * Krma-Kredarica, 2515 m Tomše, Jesenko zahtevna snežna tura Ne 16.01. Grmada, 488 m Slovenec Zimski pohod 28./29.01 **Kofce-Veliki vrh, 2080m Tomše, Novak zahtevna snežna tura Februar: So 04.02. ** Grmada 898 m in Tošč 1021m Deržič lahka snežna tura So 11.02 *Tolsti vrh - Kriška gora 1582m Ogorevc, Bibič lahka snežna tura So 18.02. Mali Grintovec,1813m s PD PT Lj. Jesenko lahka snežna tura Ne 26.02. Vel.Draški vrh ali Viševnik 2050 m Tomše, Kržan zahtevna snežna tura * ŽIG - točka Slovenske planinske poti ** ŽIG - razširjena točka Slovenske planinske poti PONOVNO ODPRTJE PLANINSKEGA DOMA PRISTAVA sporočamo vam, da je Planinski dom Pristava na Javorniškem Rovtu ponovno odprt (brez prenočišč) od sobote 10.12.2005 dalje. - od torka do četrtka od 14,00 do 20,00 ure; - petek od 14,00 do 22,00 ure; - sobota in nedela od 12,00 do 22,00 ure; - ponedeljek zaprto. Informacije: 040/ 237 754 Milan Kraljič, s.p., Javorniški Rovt 22, NACIONALNI IN KRAJINSKI PARKI ČRNE GORE v organizaciji PLANINSKEGA DRUŠTVA PODPEČ-PRESERJE PREDVIDENI TERMIN: 13. - 23.08.2006 Cena 11-dnevnega aktivnega oddiha je 99.990 SIT vključuje: - vožnjo z udobnim turističnim avtobusom; - vse mitnine, parkirnine in cestnine; - 8x polpenzion; - 1x nočitev z zajtrkom; - vse zunanje oglede, ki so navedeni v programu; - vstopnine v nacionalne parke v Črni gori; - 1x rafting po Tari; - 1x kosilo; - lokalni planinski vodniki; - turistična pristojbina; - stroške organizacije, priprave in vodenja. Doplačilo vstopnin in dodatnih stroškov ogledov znašajo predvidoma 60 EVRO. Za prijave pokličite na telefon 041/795 006 v večernih urah. Ob prijavi morate plačati varščino v znesku 10.000 SIT na TRR 02053-0018554832 PD Podpeč-Preseije s pripisom >za ČRNO GORO<. Rok za prijave je 31.03.2006. Po končanem razpisu vam bo agencija SONČEK poslala položnice za preostali del plačila. OPOZORILO: VSI UDELEŽENCI SE MORAJO NA RAFTU DRŽATI NAVODIL IZKUŠENIH VODNIKOV. PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA vabi na 31. pohod MONTEFORTIANA, Verona, ki bo 22.01.2006. Vodi Alojz Terglav (pomočnika: Boris Lazar, Slavko Širca). Odhod posebnega avtobusa bo izpred PBS na Trgu OF v Ljubljani ob 02,00 uri. Pot bo lahka. Hoje bo za približno 6 ur (pohod) in dobri 2 uri po Vincenzi in Padovi. Oprema naj bo primerna vremenu. Obvezna dokumenta pa sta veljavna planinska izkaznica (plačana članarina) ter osebni dokument za prestop meje. Prispevek na udeleženca je 8.000 SIT (otroci do 15. leta v spremstvu staršev brezplačno!). Prijave in informacije na 031 323 552 (Matjaž Pirš). PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER vabi 8.2.2006 na tradicionalni POHOD NA JERUZALEM. Start bo med 9. in 10. uro s Starega trga v Ljutomeru. Trasa: Ljutomer-kamneščak-Radomeijje-Radomerščak-Cerovec-Jeruzalem-Zelezne Dveri-Podgradje-Ljutomer. Dolžina pohoda je 17 km. Z lahkoto ga prehodimo v štirih do petih urah. Pot je označena; na delih poti, ki potekajo po javnih cestah, je potrebna previdnost. Delpoti je speljan po Pomurski planinski poti. Zigi so v Ljutomeru, Železnih Dverih in na Jeruzalemu, kjer je tudi točka razširjene Slovenske planinske poti in evropske pešpoti E7. V Radomerščaku se bodo pohodniki okrepčali v rojstni hiši velikega slovenskega jezikoslovca Franca Miklošiča; v Cerovcu pa je rojstna hiša pesnika Stanka Vraza. Na Jeruzalemu (338 m) si bodo pohodniki ogledali lahko cerkev Žalostne matere Božje iz leta 1652. V Železnih Dverih pa se bodo ustavili na izletniški kmetiji Belec, kjer je delavnica z unikatnimi izdelki iz gline, lesa in poslikane keramike. Zaključek pohoda bo v Hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, kjer bo poskrbljeno za prijetno druženje ob glasbi. Startnina: odrasli 300 SIT, otroci brezplačno. Pohodniki prejmejo kontrolni kartonček in čaj. Za udeležbo na petih pohodih dobijo udeleženci spominsko darilo. Informacije in najave za večje skupine: Aleksander Mlakar: 031/ 281 288 PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE vabi 20.01.2006 ob 19,00 uri na 12. občni zbor, ki bo v Kulturnem domu Moravče. PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE obvešča, da bo planinski ples 28.01.2006 (namesto 21.01.2006). Ples bo v Restavraciji >Pod Jakcem< - Gorenje Velenje s pričetkom ob 19,00 uri. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE - PLANINSKA ZALOŽBA obvešča, da po 10. januarju ne bo več prodajala koledarjev za leto 2006. Koledarje lahko društva prevzamejo brezplačno v prostorih Planinske založbe, po obvezni predhodni najavi na telefon: 01/ 53 45 684, fax: 01/ 43 45 691, po e-pošti: planinska.zalozba@pzs.si . PRIREDITVE IN POHODE V LETU 2006 SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI PZS www.pzs.si IN V PLANINSKEM KOLEDARČKU ZA LETO 2006 Planinski koledarček 2006 prejmejo planinska društva za člane UO PD brezplačno. Strokovni službi PZS morate predhodno posredovati pisne sezname. T I $ I -T I RPtE GIBAJ fHO SlUUEKJE POROČAJO. Na korespondenčni seji Predsedstva MDO PD Ljubljane, ki je bila izvedena v dneh 3. - 5. 12. 2005, je bil sprejet SKLEP s katerim člani Predsedstva podpirajo včlanitev v PZS in sprejemajo GRS - Društvo Ljubljana med člane MDO PD Ljubljana. PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE na seji UO društva so pregledali sklepe zadnje seje, se seznanili z dejavnostmi drugih društev in podali predlog, da ne bi bilo slabo združevati izletov in s tem poceniti prevoznih stroškov. Predsednik je predlagal, da se planira 2 izleta v mesecu, da bo lažje priskrbeti vodnike in zapolniti sedeže na avtobusu. So pa pohodniki izrazili željo, da bi se izletov večkrat udeležila tudi predsednik in podpredsednik društva. Odločili so se, da bo članarina ostala enaka kot v letu 2005 (B-4000 SIT, B1-2.500 SIT, S+Š-2.600 SIT, P+O-1.000 SIT ter 300,00 SIT za novo izkaznico). Društveno življenje bodo v bodoče poizkušali popestriti tudi z družabnimi srečanji. Po zapisniku UO PD z dne, 14.12.2005. PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE pregledali so poročilo o realizaciji sklepov. Pri pregledu uresničevanja tekočih nalog na področju gospodarjenja z domom na Mrzlici je predsednik društva povedal, da so končana dela pri zamenjavi peči, bojlerja in ostale opreme za centralno ogrevanje in da je v celoti zamenjana solarna tekočina v ceveh in radiatorjih. Dogovorili so se tudi, da bodo organizirali delovno akcijo, v kateri bodo člani društva dokončali dela na novem prikritju za domom. Naslednja delovna akcija pa bo organizirana z namenom priprave drv za peč v gostinskem prostoru. Dogovorili so se glede organizacije Nočnega pohoda z baklami na Mrzlico, ki ga organizirajo prvo soboto v mesecu decembru. Kot vedno, bo tudi tokrat Sv. Miklavž obiskal otroke in med njih razdelil simbolična darila. Na predlog predsednika so bile imenovane komisije za izvedbo inventurnih popisov. Ker so zaključno akcijo >Ljubiteljev Mrzlice< ocenili kot manj uspešno, je bil sprejet dogovor, da se sestavi komisija, ki bo koordinirala aktivnosti in pripravila scenarij zaključne prireditve. Društvo organizira tudi spominski pohod oz. tabor v spomin na preminulega alpinista Bojana Pajka in tudi o tem je na seji tekla beseda. Po zapisniku 4. seje UO PD z dne, 17.10.2005. IZ DRUŠTVENIH GLASIL. KVEDROVČEK Glasilo PD Celje Matica V četrto številko svojega glasila so s pomočjo prizadevnih članov društva ujeli pisano paleto dogodkov preteklega leta. Že v prvem prispevku Manje Rajh, predsednice Planinskega društva je zapisano v naslovu NA MLADIH SVET STOJI. Prispevek konča z besedami, da si želi, da bi vedno znali mladim na nevsiljiv način prikazati, da je planinstvo v vseh oblikah privlačna športna dejavnost, v kateri lahko tekmujejo sami s seboj ali z drugimi in si odgovorijo na vprašanje: >Sem ali nisem?<. V nadaljevanju predstavljajo Adija Vrečerja, ki je član društva že dolgih 54 let; deset let je bil tudi njegov predsednik. Je tudi Častni predsednik društva. Za svoje priza- devno delo, predvsem pa pionirsko delo mentorja, planinskega vzgojitelja in v vseh pogledih vodnika mladim je prejel priznanja - tudi Kocbekovo plaketo. Je tudi prejemnik Svečane listine PZS (leta 1999). Ob njegovi 80-letnici so mu planinski prijatelji zaželeli še veliko lepih trenutkov tako v hribih, kot v njihovi družbi. V glasilu lahko preberemo o gospodarjenju v društvu, kar nekaj prijetnih prispekov je s poti mladih društvenih članov, Planinska potepanja nas popeljejo v gore Rezije, na Triglav, na Uršljo goro, na Korošico, pa tudi višje - na Hochkoenig, pa na 7246 m visoki Putha Hiunchuli,. Ob koncu pa bralec lahko prebere >prijazna vabila<, kot so dali naslov zbranim uvodnikom vabil na izlete, ki jih je organiziral in vodil Tone Primožič. Objavili so tudi dogodke, ki se končujejo z letnico pet in so se dogajali na njihovem območju. In še rubrika >O tem in onem<, ki prinaša vrsto zanimivosti in ob koncu tudi Članarino v letu 2006 ter koledar društvenih akcij. Uradne ure društvene pisarne pa so, kot so zapisali vsak dan, razen ponedeljka med 10. in 12. uro, ob četrtkih pa še med 14. in 15. uro. Sobote, nedelje in praznike - počivajo. PRIDRUŽITE SE NAM NA PLANINSKIH POTEH je naslov tudi letošnje informativne zgibanke, ki prinaša deset dobrih razlogov, zakaj postati član enega od slovenskih planinskih društev in s tem član (velike družine) PZS. V sredini je pripeta priloga Zavarovalnice Tilia, d.d., ki poleg seznanitve z nezgodnim zavarovanjem v gorah in zavarovanjem odgovornosti v primeru škode, ki bi jo pri obisku planin in gora povzročili tretjim osebam, seznanja tudi s posebnimi ugodnostmi, s katerimi želijo omogočiti večjo varnost naših članov tako doma kot pri obisku planin in gora. Zgibanka ima na zadnji strani natisnjeno tudi povabilo k včlanitvi s pristopno izjavo. Društvo lahko pod izjavo vpiše svoje podatke in zgibano razdeli med občane, ki se bodo tako lahko obrnili na njihov naslov. Zgibanka je brezplačna in jo lahko prevzamete vsak uradni dan v Strokovni službi PZS. ŠPORT IA VSE STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Danilo M. SBRIZAJ Telefon: 01/4345 682 E-pošta: generalni.sekretar@pzs.si FAX: 01/ 4345 691 E-naslov PZS: info@pzs.si Spletna stran PZS: http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS Tajništvo 4345 680 Planinska založba 4345 684 MK, KVGN, VK,KVIZ 4345 689 GK, KPP, KMS,KGP 4345 690 računovodja 4345 692 računovodstvo,PV 4345 687 blagajna 4345 688 KA,KOTG,KŠP,OP 4345 686 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ imata od 01.01.2004 pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj telefon: 04/ 201 06 70, fax: 04/ 201 06 71, GSM 041 617 817, e-pošta: grs@pzs.si URADNI NASLOV: GRS SLOVENIJE pri PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana URADNE URE STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure Odmor za malico je od 10.30 do 11,00 ure. petek od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA: 1650 izvodov brezplačno, januar 2006 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. UVODNIK Botra zima je spet poskrbela za pravo, zasneženo zimo. Nekaterim sneg sicer ni všeč zaradi prometnega kaosa, drugi pa so ga komaj čakali, saj se lahko zdaj odpravijo smučat, sankat ali pa preizkušat nove dereze ter cepin. Spet tretji pa gredo lahko samo ven v naravo in uživajo v zimski pravljici. Zimsko in novoletno rajanje se je pričelo, zato vam priporočam da greste hitro na zrak in naredite snežaka ali iglu, lahko pa tudi malo okepate svojega najljubšega soseda. Zadnje dni tega leta pričakajte kar se da veseli in razigrani in seveda prav taki tudi vstopite v novo leto. Vsem bralcem v imenu sodelujočih pri Mladinski prilogi želim lepe praznike in srečno novo leto. Vesna Lenart NEKAJ MEDNARODNIH >Ne vrednoti svojega življenja le po uspehih in neuspehih na svoji poti... rajši sprejmi vse, kar ti pride na pot, uživaj v cvetlicah, prepusti se sončnim zahodom, smehu majhnih otrok, dežju in ptičjemu petju. Vse to vsrkaj vase. Ni poti do sreče; srečno srce je pot. < (Wayne W. Dyer) Novo leto, nova spoznanja, novi letni časi, nove radosti in veselje v iskanju ter odkrivanju starih, pozabljenih... Moje želje se pridružujejo W. W. Dyerju. Prisluhnite sebi, ne pozabite na vse tisto, ki je preprosto, ki je tu in zdaj... ter živite življenje polno - vsak dan. Naj bo vaše srce srečno! Kajti le srečno srce je tisto pravo, kateremu sledite in se prepustite. Takrat se vse stvari postavijo na pravo mesto. Na začetku leta 2006, leta, v katerem se bo zgodilo kar nekaj velikih dogodkov - npr. zimske olimpijske igre v Torinu in seveda 50-letnica MK PZS - vas vabim na zelo zanimiv tabor v sklopu projekta Global Youth Summit. UIAA Global Youth Summit 2005 © PLEZALNI TABOR >VROČE STENE, DIVJE VODE< (GYS camp): Mladinska komisija Nemške planinske zveze (JDAV) vas od 23. - 29. 7. 2006 vabi na tabor, na katerem se bo veliko plezalo, raziskovalo velike, malo manjše in najmanjše razpoke, se preizkusilo na 'feratah'..., spoznavali pa boste tudi čare vodnih aktivnosti (rafting, kanjoning), lahko se boste udeležili mini tečaja vrvne tehnike, ter se seveda na veliko spoznavali s kulturami dežel drugih udeležencev in ob skupnih aktivnostih navezovali stike ter pletli prijateljstva. Ta 'Global Youth Summit' tabor je namenjen mladim od 16 - 22 leta starosti, ki bi radi pač želeli nekaj več od poletja 2006. Nastanitev bo v mladinskem izobraževalnem centru 'Haus Alpenhof1 v Bad Hindelangu (več najdete na spletni strani www.iubi-hindelang.de), ki se nahaja v planinah Allgäu na nadmorski višini 850 metrov, obkrožen pa je z do 2600 visokimi vršaci. Računajte na to, da seveda to ni hotel, ampak bolj koča. Na voljo bodo skupna ležišča in seveda polni oskrbni dnevi (zajtrk in večerja v centru, kosilo za seboj). Organizatorji vse udeležence že sedaj opozarjajo, da naj poskrbijo tudi za svoje zdravstveno zavarovanje v tujini - tako za Nemčijo kot za Avstrijo, kajti možno je, da boste nekaj kratkega časa preživeli tudi v sosednji Avstriji. Med opremo, ki jo boste potrebovali, so prijatelji iz Nemčije zapisali: veljavna planinska izkaznica, oblačila za hladno in toplo vreme, dovolj perila za preobleči, anorak, zaščita proti dežju, topel pulover oz. flis, kapa, rokavice, planinski čevlji, dobre-trpežne hlače, kopalke, copati za po centru, športni copati za zunaj, nahrbtnik za enodnevne ture, čutara, škatla za malico, zaščita proti soncu (sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem, sončna očala, čepica...), brisače in seveda plezalna oprema (če je možno, jo vso prinesite seboj). Odlična pa se mi zdi tudi gesta oz. prošnja organizatorjev, da naj udeleženci prinesejo čim več fotografij, razglednic, prospektov, diapozitivov, CD s predstavitvijo in drugo, s čemer bi ostalim udeležencem in vodstvu lahko pričarali lepote in čare svoje domovine, super! Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladmska.komisija@pzs.si do 1. 6. 2006 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, mobi, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi plezalske izkušnje ter vašo dejavnost v hribih nasploh! Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@volj a.net. Varen in lahen korak na vseh vaših poteh... pa radi se 'mejte! Srečno! Zdenka Mihelič MIKLAVŽ V GOZDU Sveti Miklavž kot obdarovanec je zelo priljubljen ker prinaša otrokom darila. Ti darovi včasih niso bili dragoceni ampak gre za simpatične majhne darove, ki pa se razlikujejo glede na kraje in njihove običaje. Miklavž ponekod pri nas meče darove pridnim otrokom v nočeh pred miklavževim večerom 5. decembra. Mladi planinci iz Osnovne šole Križe in najmlajši planinci iz vrtcev Tržič pa so se že v soboto, 3. decembra odpravili v Gozd. Celo leto so pridno hodili na planinske pohode, zato so bili povabljeni na miklavževanje.Bilo je res vznemirljivo v siju bakel pričakati Miklavža. Zadonela je harmonika in zapeli smo nekaj pesmic in prišel je težko pričakovani mož s polnim košem slastnih dobrot. Toda poleg dobrega moža in simpatičnih angelčkov pa so prišli še razgrajači -parkelni.Nekateri so se jih res bali, da so se morali stisniti k svojim staršem, drugi pa so bili prav pogumni in jih njihovo rjovenje ni nič ganilo.Miklavž je vse mlade planince obdaroval in ko je bila prireditev res nepozabna in upamo da bomo tudi v prihodnje organizirali sedaj že tradicionalno MIKLAVŽEVANJE. Miklavžu smo obljubili, da bomo bomo naslednje leto zopet pridno hodili v gore. Zapisala Dragica Štalc, mentorica mladinske sekcije na OŠ Križe za PD Križe PREDSTAVITEV MO PD LJUBLJANA-MATICA Mladinsko skupino mladinskega odseka PD Ljubljana - Matica predstavljamo dijaki in študenti, ki radi hodimo v gore v dobri družbi. Vsak petek se dobimo v društvenih prostorih, kjer se dogovorimo, kam se bomo podali prihodnjič, nemalokrat pa tudi praznujemo kakšen rojstni dan, pozimi pa si večkrat ogledamo diapozitive z raznih potovanj, odprav v gore, plezanja, kolesarjenja... Pišemo tudi skupni dnevnik. Po vsaki turi nekdo opiše izlet, tako kot ga je sam doživel. V nadaljevanju so izbrani posamezni zapisi iz našega planinskega dnevnika. Takole izgleda naše srečanje na društvu (Foto: Peter Simončič) Vošca, 14.3.2004 Pomanjkanje snega na Vošci (Foto: Mihael Kovač) Nekega lepega dne smo se Mišo, Maja, Marko in jaz pogumno odpravili v Karavanke, na Vošco. Priznam, da sem za ta hrib prvič slišal en teden pred izletom. No, na zemljevidu je izgledalo zelo obetavno - same lepe flanke, ki te pripeljejo od vrha do avta. Tudi snega naj bi bilo dosti, saj je v gorah neprestano snežilo, ampak... Pripeljali smo se na Srednji vrh nad Martuljkom po cesti, kjer so nad nami grozili zemeljski plazovi (ne snežni!). Zagledali smo pričakovane flanke - hmm, no, na njih je bilo toliko snega kot trave. Tedaj je tudi Maja obupala nad lavinskimi žolnami, ki smo jih nameravali nositi s sabo zaradi snežnih (!) plazov. Potem se je začel pohod po asfaltu v pancerjih, medtem ko je nad nami nažigalo sonce. Med švicanjem smo gledali smučarje, ki so se veselo spuščali po snegu v Kranjski Gori, grrr... Snežna odeja se je vendarle začela in postajala je debelejša. Postali smo malce boljše volje. Kar naenkrat pa sta Mišo in Marko opazila nenavadne stvore na snegu, ki so izgleda živeli le od snega. Začela so se ugibanja, kaj naj bi bili - od muh enodnevnic do izvenzemeljskih bitij, ki nas bodo napadla, se naselila v nas in nas žive požrla... Pot se je bližala koncu, zagledali smo vrh. Logično je spet prišel >naš oblak<, tako da nas je začelo zebsti, ker je tudi grdo pihalo. Po malici smo se odpravili navzdol - Maja in Mišo na >dilcah<, Marko in jaz pa na >plohih<. Sneg je bil mešanica pršiča in gnilca, bilo ga je okoli 1 m, tako da je šlo nama na bordih bolje od smučarjev. No, ko pa smo prišli nižje, se je začelo >veselje<. Najprej prečenje po gozdu (slalom med drevesi), potem pa pomanjkanje snega. Kar naenkrat smo ugotovili, da smučamo po travi in listju več kot po snegu. Sprožili smo nekaj plazičev gnilca in vztrajali naprej. Listje in travo so zamenjali drekci in trnje in pri asfaltni cesti smo dokončno obupali (čeprav bi lahko poskusili asfaltosmuk). Vsi >zmatrani< in blatni smo se odpeljali, se izognili zemeljskim plazovom in pici pri Potokarju ter srečno prispeli domov. Čeprav smo na tej turi precej trpeli, je bila pa zelo, zelo zanimiva! Peter Simončič No, včasih odsmučamo tudi kakšen boljši turni smuk in to po snegu. Značilnost naše skupine pa je tudi to, da vsako leto skupaj silvestrujemo kje v gorah. Novo leto smo pričakovali že na Siji pod Košuto, na Partizanskem vrhu nad Trbovljami, v Bavšici, na Šmohorju in pri Savici, najboljše do sedaj pa je bilo v zimski sobi na Korošici. Ko smo že skoraj obupali nad prostorom za silvestrovanje, nam je Jaka sporočil veselo novico, da je zimska soba na Korošici začuda še prosta. Seveda jo je nemudoma rezerviral za nekaj dni. Po dolgem glasovanju, za koliko časa bi šli gor, smo se odločili za 4 dni. >Tako dolgo?<, so spraševali nekateri. >Seveda, zakaj pa ne? Zakaj ne bi šli kar za cel teden?<, smo odgovarjali drugi. Sledili so meganakupi hrane, ki so se na koncu izkazali za pretirane... Končno je prišel na vrsto odhod in začelo se je tlačenje vse naše krame v tri avtomobile. 14 folka v 3 avte? Ja, nekako je šlo. Peljali smo se celo udobno - nihče ni imel ruzaka v naročju. Po specialnem obračanju in parkiranju na zasneženi ozki gozdni cesti smo si razdelili 14 paketov hrane in skupne opreme, med drugim tudi bakle in polivinil. Zakaj? Bomo videli! Po dolgih mukah nekaterih in lahkotni hoji drugih, smo šele proti večeru prišli do koče. Vmes smo seveda občudovali pokrajino in nebo, kjer so vremenske fronte čarale čudovite podobe iz oblakov, megle in sonca. In kaj smo delali potem? Spravili smo se v superiorno zimsko sobo in začeli topiti sneg za čaj in hrano, kar je potem postalo vsakodnevna (vsakourna?) praksa. No, naslednje dni so sledile različne aktivnosti, med drugim spuščanje s polivinilom po bregu, bigfutkanje, obredni plesi okoli pentagrama iz gorečih bakel (žrtvovali nismo nikogar!), zidanje WC-ja... Zidanje WC-ja? Podjetje WC-grad d.o.o. je sezidalo zelo učinkovit WC z izračunano kapaciteto in izrednim zračenjem. Hmm, kaj pa novo leto? No, minilo je zelo neizrazito. Kar naenkrat je bilo 2003! Smo pa tisti večer kuhali čaj, jedli cmoke, peli (no ja...), si razdelili darila na srečelovu, kjer tokrat nismo dopustili, da bi si Nina izmislila katero od svojih >ubijalskih< kazni. No, naj povem, da do bila nekatera darila zelo domiselna, na primer Mišove tangice... Seveda, skoraj sem pozabil! Osvojili smo tudi Lučkega Dedca, cepinarji in derezarji pa tudi Ojstrico, kot prvi v letu 2003! Povratek v civilizacijo se je začel s podiranjem WC-ja, celodnevno hojo v pravem snežnem viharju (ki je podiral nas), končal pa se je v ljubljanski piceriji, kjer smo nekateri skoraj omagali pred picami... Ja, lepo je bilo! Peter Simončič Včasih nas kakšna tura tako fascinira, da napišemo tudi kakšno pesem. Tale pesmica je nastala po dvodnevni zimski turi z ogromnimi količinami snega. Dvodnevna tura na Planino pri Jezeru Zjutraj na planino se odpravimo težki kot svinec so naši ruzaki, ampak v hrib vztrajno rinemo. Počasni, težki naši so koraki, če vsaj punce bi bile na nemo, čveketale so kot kakšni raki. Prišli smo ob večeru na jezero, ko mraz v kosti neusmiljeno reže, zima ima letos res bogato bero. Kljub temu, da pozno je že, vzdušje razigrano res je zelo in dobra volja se v nas zareže. V sobici mali se stiskamo in s specialitetami iz vrečk pripravljenimi se okrepčamo, pri svetlobi od svečk še malo poklepetamo, potem pa v mrazu zadremamo. Sončen dan se iz jutra naredi in pozno se iz postelj spokamo, ampak bralec očitajoči vedi, da naspani lažje se zaženemo po poti, kjer ni nikakršne gazi in kjer gaziti izredno je naporno. Saj snega je skoraj do pasu, danes na Pršivec ne pridemo, ker udira se preveč še psu, zato se ob dveh nazaj obrnemo, se najemo ob zadnjem keksu in proti Vogarju ob mraku krenemo. Se v topli koči Kosijevi srečamo z Majo in Petrom vsi presrečni. V temi v dolino skupaj se spustimo, ko hodimo navzdol po poti snežni se že o prihodnji turi menimo, saj v hribih smo vsi zelo srečni. Mihael Kovač Nekega lepega spomladanskega dne, ko si je večina želela na sonček v hribe, kjer je sneg že skopnel, smo štirje zagrizeni smučarji želeli izkoristiti še zadnji sneg. Tako se nas je nekaj odpravilo na Suho ruševje smučat, ostali pa so odšli po sonček na Kopitnik in tako sta nastali kar dve pesmici. Ruševci Sonce spomladansko nažiga v naše glave, flanke snežene spreminja v poplave. Le v osojah ledenih ostaja nam pršič, ta vročina res pravi je hudič. Prebijamo se zkoz' ruševje Suho, tuintam srečamo tud' kakšno muho! Ko spuščamo se skozi smrek goščave, dogajajo se nam dogodki burni, nato drsimo čez smučišč planjave -res pestro 'ma življenje smučar turni! Bordanja učita Maja se in Mišo, le-ta povabi nas v svojo hišo. Ko planinci drugi uživajo jakuzi, Mišo vsekakor ne zabluzi - ker nam ni dišala juha, sijajno pašto nam zakuha. Peter Simončič Kopitarji Na Kopitnik vodi mnogo poti, mi izbrali smo >le< tri. Ko smo na vrh prispeli, na toplem soncu smo se greli. Ptice nad nami so letele, prav lepo so pele. Ko smo navzdol hodili, misel na toplice je navduševala vse, a ko videli smo rimskih toplic čudo, nas kopanje minilo je. Nina Vidmar Vsak izlet pa le ne izgleda tako, da si grizemo kolena v klanec, nato pa hodimo ali smučamo dol, ampak počnemo včasih tudi kaj drugega - na primer gradimo snežne gradove... Gradovi kralja Matjaža Okoli sedmih smo se zbrali na Kongresnem trgu, se razporedili v dva avtomobila in odrinili proti Podpeci. Pot nas je vodila preko Trojan, mimo Velenja in Črne na Koroškem do Podpece, kamor smo prišli ob 9h. Ko smo se prijavili in našli prostor, je ura odbila deset. Sledilo je žaganje in izkopavanje ledenih kvadrov. Najprej smo se lotili enega izmed načrtovanih štirih stolpov - zlaganje majhnih kvadrov je bilo zelo zamudno. Ko je bil prvi stolp končan, je bila ura skoraj ena popoldne, zato smo sklenili, da natredimo le dva stolpa, ki si bosta stala diagonalno. Naslednji dve uri in pol smo vsi hiteli z gradnjo zidov in stolpa. Vmes smo šli na kosilo v šotor. Medtem ko smo zaključevali z gradnjo, je večina ekip hitela z zadnjimi detajli. Takole je izgledal naš grad leto poprej (Foto: Maja Koprivšek) Zadnje pol ure smo odšli na ogled ostalih gradov, Petra in Marko pa sta skočila na oder po nagrado. Nagrade ni bilo, zato pa je bilo veliko sreče za prihodnjič. Preden se je stemnilo, smo se še nekajkrat spustili s sankami po bližnjem sankališču. Preden smo odrinili proti domu, smo si še enkrat ogledali gradove in naredili nekaj posnetkov. Gašper Ošlaj ...alipa občudujemo nočno nebo. Janče, 14.8.2005 Končno se je uresničila Majina obljuba, da nas bo popeljala na Janče in nam razkazala vse lepote nočnega neba. Že v četrtek sem dobil SMS: >Jutri Janče, če bo lepo vreme.< Vreme pa ni bilo nič kaj primerno za opazovanje zvezd. V petek je bilo nebo polno oblakov. Vse je kazalo na to, da bodo Janče spet prestavljene. Nato je sonce iznenada le pokukalo izza oblakov. Hitro sem pripravil nahrbtnik in se odpravil na Matico v upanju, da bodo tudi ostali pripravljeni na odhod. Dan je že počasi začel ugašati, ko smo pri Maji doma natovarjali avto s hrano, jogijem in okusnim pecivom. Že med samim čakanjem na Andrejo in Luka, smo pojedli celo posodo peciva. Na Janče smo prispeli v poznih večernih urah, ko so zvezde že močno sijale na nebu. Na hitro smo postavili Petrov in Lukov teleskop in pričeli buljiti v okular. Pred nami se je odkril nov svet! Luna nas je s svojimi kraterji popolnoma očarala. Naenkrat smo imeli pred sabo polno zvezd. Zvezdne kopice pa Rimska cesta, Herkul, Zmaj, Mali medved, Severnica in obilica kometov -ups, se opravičujem, utrinkov. Bila je že trda noč, ko se je nad nas začela dvigovati megla. Vsega je bilo konec in nam ni preostalo drugega, kot da se zavalimo v spalke in trdno zaspimo. Ko je bilo sonce že visoko na nebu, smo pokukali iz svojih spalnih vreč in si postregli z obilnim zajtrkom, ki nam ga je pripravila Majina mama. Po zajtrku smo se po krajšem predahu odpravili do Planinskega doma na Jančah. Na poti je Luka nabral celo pest lisičk, ki so nas tako očarale, da so naši želodčki začeli krulit in smo si na vrhu Janč privoščili ričet in joto, na koncu pa še sladoled. To je bil idealen zaključek dolgo pričakovanih Janč. Marko Grubišič Najlepši izleti pa so jeseni, ko je po dolinah že megla in mraz, v hribih pa daje sonce še pravo poletno toploto. Le dnevi so že nekoliko krajši. Krn, 30. - 31. 10. 2005 Prvi dan smo se povzpeli do Gomiščkovega zavetišča, odložili ruzake in šli malo naokoli - na vrh Krna, na Batognico, malo po kavernah iz prve vojne,... . Ko se je znočilo - na žalost že pred šesto, pa smo se nastanili v zimski sobi. Bili so še trije drugi + 1 pes, ampak oni so se spravili spat zunaj (kdo bi jih razumel). Dva norca: Samo in Irena pa sta se, ko se je že stemnilo, odpravila v dolino z baterijami in iz ne povsem znanega razloga. Lahko se le ugiba! Naslednji dan je bilo prekrasno jutro. Mišo, Gašper in jaz smo se že navsezgodaj odpravili na vrh Krna gledat sončni vzhod. Okrog se je raztezalo megleno morje na višini dobrih 1700 m in iz njega so gledali le >ta višji< vršaci. V bližini Triglav, Rombon, Kanin in Krasji vrh. Matajur je le za las še gledal ven s svojim vrhom, cerkvica na njem pa se je svetlikala v jutranjem soncu. V daljavi se je videl tudi Snežnik na eni strani, na drugi pa avstrijski (Ankogel, Hochalmspitze, Sonnblick, GroBglockner) in italijanski (Marmolada, Tre Cime in še nekateri bistveno bolj oddaljeni) tritisočaki. Megla po nižinah pa se je raztezala do kamor je seklo oko. Tudi nad morjem, tudi nad Balkanom in prav tako nad Padsko nižino in Koroško. Kanin in Krasji vrh nad meglenim morjem mislil, da je gor sončno in zelo vroče. Nato smo pozajtrkovali in odšli proti Krnčici. Na poti smo našli še mnogo ostankov iz prve vojne, med drugim kar nekaj neeksplodiranih granat in celo ribežen za parmezan. Bilo je tudi ogromno kavern. Nekatere so vodile z ene strani grebena na drugo. Pot je bila glede na starost v kar dobrem stanju, ponekod pa jo je zaradi potresa nekaj manjkalo. Ko smo prišli dol, je bilo v Drežnici tako vreme, da si nikoli ne bi Jure Senegačnik Košutnica ali Ljubeljska Baba, 12. 11. 2005 Morda govorim še za koga, ampak zase prav gotovo: cel teden sem se zbujal v megleno noč in se ponoči vračal domov. Je to življenje!? Na pol sprijaznen z odmiranjem, na pol še zmeraj poln hrepenjenja sem se pridružil šestim Mladincem na izletu v neznano pod vodstvom Maje. 7.30.: kot sem že potožil, je v Ljubljani megla. Večina se nas zbere na Kongresnem trgu, z ostalimi napolnimo avtomobila ob poti. Peljemo se po magistralki skozi Kranj, Tržič, pri Podljubelju pa se začne cesta strmeje dvigovati. Kar naenkrat se začne megla smešno redčiti in kmalu penetriramo trdo gladino. Pred nami zasijejo pečine Begunjščice na levi ter zahodnega konca Košute na desni. Pogledam po sopotnikih v vzratnem ogledalu in dozdeva se mi, da jasno vidim spremembe na njihovem obrazu: iz kislega v prešerno. Tako se počutim tudi sam in ne brez razloga: saj sem si sonce tudi zaslužil! Parkiramo tik pred predorom Ljubelj. S slovenske strani se po zapuščenem kolovozu vzpenjamo na Ljubelj/Loiblpass. Klopce ob koči so mesto prvega počitka. Slavljenka Maja nas pogosti s prvim kolačkom. Odpre škatlo in iz nje zasije bananin biskvit z glazuro iz limone in cimeta. ''Tole mora biti izvrstno'', porečem in iztegnem roke. Popolnoma prav sem imel, kolaček je odličen. Obteženi s kolački malo počasneje nadaljujemo pot. Ta gre od mejnega prevala najprej malo navzdol proti avstrijski strani, kjer se po gozdnem slemenu le začne vzpenjati. Zmeraj bližje smo rezilu grebena. Na najbolj izpostavljenem mestu zlezemo čez lestev. Na vrhu se razprostre ravnina, preko nje pa mogočen stožec Košutice. Ta del poti je prav čudovit. Vzpon na vrh ni majhen zalogaj, ampak na vrhu je vse poplačano. Tu je živež, kavke in veliko ljudi, pretežno Avstrijcev. Občutek bi težko bil boljši. Košutica je lepa gora. Njen vrh nas nagradi s travnato podlago za udobno poležavanje. Ponuja krasen pogled proti vzhodu na severna ostenja Košute. Po zaužitem soncu začnemo sestopati. Sprva gre po strmini počasi. Delamo zastoj, a varno napredujemo. Iznenada pa se mi na hrbet prilepi starejša planinka, večno nezadovoljna z našim zamaškom. Nekaj zagodrnja. Je nekaj cm za mano in mi diha za ovratnik. Najraje bi jo poslal - v avtošolo, saj očitno nima pojma o varnostni razdalji. Sestop mimo Planine Korošica in sčasoma do ceste na Ljubelj je prijeten, saj na nas večinoma časa sije sonce. Edino kar me zmoti, je to, da prilomastimo na cesto približno sto metrov pod izhodiščem. Prišli smo na 2000m in sestopili pod izhodiščem! Joj, to je precej stresno. 15.30.: Vsi smo spet v avtih. Po klancu zapeljemo spet nazaj v meglo. Zdaj le še dostavim mladino in sebe po domovih. Lep dan je za menoj. Vesel sem, čeprav sem zopet v megli. Grejejo me spomini na Košutico, to koketno lepotico. Borut Levart Seveda pa ima tudi zima svoje čare kot je na primer turno smučanje... Dovška Baba, 11. 12. 2005; turna smuka Dan se je že začel s soncem. Sonce nas je spremljalo iz meglene Ljubljane, kjer se je najprej zableščalo na zasneženih gorskih vrhovih Karavank, nato pa nas blizu Kranja ovilo v škrlatno rdečo zaveso. Ob poti sem opazila kar nekaj sprehajalcev, ki so jih psi navdušeno vodili na sprehod. Ti so predstavljali velik kontrast vasici Dovje, kjer je bilo vse kot izumrlo. Najverjetneje so bili še vsi zaviti v pernice kot vsak spodoben vaščan. Tokrat smo bili vsi ''oboroženi'' oz. opremljeni do zob. Trije pari novih turnih smuči in par navadnih smuči. Smuči so nam dobro služile pri hoji po ovinkasti cesti vse do vrha, kjer je bila snežna odeja debela vsaj 1m. Nekaj se nas je ustavilo pri koči, ostali pa so se podali na vrh, oddaljen približno pol ure hoje. Med čakanjem smo si ogledovali zanimive zračne vrtince, ki so s sabo nosili pršič. Nebo je bilo brez oblačka, obarvano sivomodro. V takih idealnih pogojih je eden od udeležencev vadil smučanje in šlo mu je odlično, motiviran je bil predvsem s starni dveh dobrih ''trenerk''. Lepemu razgledu in občudovanju modrine neba je sledil spust navzdol po gozdni cesti. Šlo nam je prav lepo, na trenutke celo prehitro. Potem ko smo izboljšali in povadili tehniko ostrih zavojev, smo nadaljevali po cevcu ''kucljastih'' travnikov. Na našo žalost je bila kloža, zato je bilo težje smučati, vendar smo za seboj vseeno pustili lepe sledi. K avtomobilom smo se vrnili malo po četrti uri, ko je sonce ravno zahajo za Vrtoškim slemenom in Kukovo špico ter ostalimi vršaci. Nato je padel mrak, mi pa smo zavili v bližnjo gostilno..., na pico. Irena Kranjec To je bilo le nekaj vtisov z naših potepanj, počnemo pa še marsikaj drugega: plezamo, tekmujemo na orientacijskih tekmovanjih, kolesarimo, raziščemo kakšno jamo, gremo skupaj v kino, pozimi se drsamo in sankamo, poleti se kopamo v kakšnem jezeru, včasih celo v morju, in ne boste verjeli - tudi s padalom smo še poskusili leteti. Maja Koprivšek Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: mladinska.komisija@pzs.si ali pa po >navadni pošti< na naslov MK UO PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Čeprav je bil sklep objavljen že v OBVESTILIH PZS, št. 12 (10. december 2005), ga zaradi aktualnosti še enkrat objavljamo. Nanj se navezuje Razpis za zbiranje predlogov kandidatov za člane organov Planinske zveze Slovenije . v nadaljevanju. Na podlagi 52. člena Statuta PZS in 5. člena Poslovnika UO PZS in Predsedstva UO PZS je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 20. seji, 24. novembra 2005 sprejel tale S K L E P O POSTOPKU KADROVANJA ZA ORGANE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V OBDOBJU 2006 - 2010 1. S tem sklepom določamo organe, postopek in roke ter pravice in obveznosti planinskih organizacij pri kadrovanju v organe Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: PZS) za mandatno obdobje 2006 - 2010. 2. Začnejo se priprave kandidacijskih postopkov za organe PZS, ki jih za mandatno obdobje 2006 - 2010 voli Skupščina PZS, in sicer: - predsednika in podpredsednike PZS, - člane Upravnega odbora PZS (9 - 15), - predsednika in člane Nadzornega odbora PZS (skupno 5) - predsednika in člane Častnega sodišča PZS (5) ter njihove namestnike (5), - tožilca in njegovega namestnika. 3. Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo: - planinska društva in drugi člani PZS, - Meddruštveni odbori planinskih društev, - Upravni odbor PZS in drugi organi PZS. 4. Kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje: - da so člani katerega od planinskih društev in drugih polnopravnih članov vključenih v PZS, - da poznajo planinstvo in planinsko dejavnost, - da že uspešno delajo v planinski organizaciji, - da pristaj aj o na kandidaturo. 5. Kandidati za predsednika PZS morajo predložiti kratek življenjepis in program dela za mandatno obdobje 2006 - 2010 in enega ali več kandidatov za podpredsednika PZS ter pisno soglasje k svoji kandidaturi in kandidaturi kandidatov za podpredsednike. 6. Morebitna kandidatura za člana Upravnega odbora PZS ne izključuje možnosti kandidature za podpredsednika. 7. Razpis za kandidiranje se objavi v Obvestilih PZS, PV in na internetnih straneh PZS do 10. januarja 2006. Rok za kandidiranje prične teči z dnem sprejema tega sklepa in se zaključi 22.02.2006. Upravni odbor PZS imenuje Komisijo za pripravo volitev v sestavi: - predsednik Bogdan SELIGER (MDO NOTRANJSKE) - članica Ivanka KOMPREJ (MDO KOROŠKE) - članica dr. Slavica TOVŠAK (MDO PODRAVJA) - član Alojz VITEŽNIK (MDO POSOČJA) - član Bojan GORJUP (MDO ZASAVJA) ter - namestnik Zvone ŠERE (MDO LJUBLJANE) - namestnik Franc ŠTOKER (MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE) - namestnik Stanko GAŠPARIČ (SMDO) Komisija za pripravo volitev pripravi obrazec za prijavo kandidatov, zbira prijave in po opravljenem delu predloži Upravnemu odboru PZS poročilo ter predloge kandidatnih list, ki jih objavi v Obvestilih PZS. 9. Komisija na sejah ugotavlja skladnost kandidatur (in predlagateljev) z določili tega sklepa. V primeru nepopolnih kandidatur obvesti predlagatelje, da vloge dopolnijo. 10. Komisija sklepa veljavno, če so prisotni najmanj trije (3) člani. Sklepi komisije so sprejeti, če glasujejo zanje najmanj trije (3) člani. 11. Če je član komisije med predlaganimi kandidati za funkcijo iz 2. točke tega sklepa, mu članstvo v komisiji preneha. Vlogo člana prevzame namestnik po vrstnem redu imenovanja v 7. točki. 12. Upravni odbor priporoča, da predlagatelji pri sestavi kandidatnih list upoštevajo načelo, da bodo zastopane vse planinske dejavnosti, vsi meddruštveni odbori, pa tudi mlajši člani in ženske. 13. Komisija je za svoje delo odgovorna Upravnemu odboru PZS. Komisija pri svojem delu smiselno uporablja Poslovnik UO PZS in Predsedstva UO PZS. 14. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Obvestilih PZS. Predsednik PZS, mag. Franci EKAR ŠTEVILKA: U0/0583 DATUM: 24.11.2005 Na osnovi sklepa Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije z dne 24. novembra 2005 o postopku kadrovanja v organe Planinske zveze Slovenije za mandatno obdobje 2006 - 2010 objavlja Komisija za pripravo volitev R A Z P I S ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ČLANE ORGANOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Na osnovi sklepa UO PZS o postopku kadrovanja, so za ta razpis podana sledeča izhodišča: - Seznam organov, za katere se kandidira, je podan v 2. členu Sklepa o postopku kadrovanja za organe planinske zveze Slovenije v obdobju 2006 - 2010 - Možni predlagatelji so našteti v 3. členu Sklepa o postopku kadrovanja za organe planinske zveze Slovenije v obdobju 2006 - 2010 - Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kandidati pa so podane v 4. in 5. členu Sklepa o postopku kadrovanja za organe planinske zveze Slovenije v obdobju 2006 - 2010 Za obravnavo kandidatur so predvideni sledeči termini: - objava razpisa: 10. januar 2006, - rok za vlaganje kandidatur: 22. februar 2006, - rok za dopolnitve nepopolnih kandidatur: 20. marec 2006, Pravilno izpolnjene kandidature z vsemi potrebnimi prilogami mora predlagatelj poslati v zaprti ovojnici, ki ima na levem spodnjem robu oznako Razpis KPV 2006, na sledeči naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 LJUBLJANA. Potrebno je izpolniti obrazec Prijavnica kandidata kpv_obr_2006, ki je priloga tega razpisa. Na enem obrazcu je lahko podana kandidatura le za enega kandidata. Komisija za pripravo volitev smatra kandidature kot dokumente zaupne narave in jih bo tako obravnavala do zaključka svojega dela in predaje materialov za aprilsko sejo UO PZS. Razpis je objavljen v Obvestilih PZS, Planinskem Vestniku in internetnih straneh PZS, http://www.pzs.si, kjer je tudi možno dobiti obrazce. Ljubljana, 14. december 2005 Komisija za pripravo volitev, Predsednik: Bogdan SELIGER Roki za zbiranje kandidatur kandidatov - volitve v organe PZS - predlog terminov Izhodišče: aprilska seja UO, ki potrdi materiale, kateri se objavijo v Obvestilih za skupščino PZS Termin Vrsta dogodka Opomba 14. december Seja komisije Ustanovna seja, kjer se dogovori za besedila razpisa in prijavnega obrazca ter način dela 10. januar Obvestila PZS, PV, Internet Objava sklepa in razpisa za kandidiranje v organe PZS 22. februar (sr) Zaključek razpisa 27. februar (po) Seja komisije Odpiranje in pregled ustreznosti vlog 2. marec (če) Pozivi za dopolnitve Rok do katerega morajo biti poslani pozivi 20. marec (to) Zaključek dopolnjevanja vlog Veljajo še vloge, ki so poslane na ta dan s priporočeno pošto 22. marec (sr) Zaključna seja komisije Pregled in ureditev prispelih vlog 23. marec (če) Oddaja gradiva o kandidaturah Za materiale za sejo UO, ki bo v začetku aprila Planinska zveza Slovenije PRIJAVNICA KANDIDATA ZA ORGANE PZS PREDLAGATELJ: _ (popoln naslov) smatra, da je KANDIDAT: (ime in priimek, leto rojstva, član PD) pripravljen sodelovati v organih PZS kot: (izpolni eno) D predsednik Planinske zveze Slovenije D podpredsednik Planinske zveze Slovenije D član Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije D predsednik Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije D član Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije D predsednik Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije D član Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije D namestnik člana Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije D tožilec pri Častnem sodišču Planinske zveze Slovenije D namestnik tožilca pri Častnem sodišču Planinske zveze Slovenije Kandidati za podpredsednika in kandidati za člana Upravnega odbora PZS naj navedejo področje dela na katerem bi želel sodelovati: Kratka obrazložitev in aktivnost kandidata v planinski organizaciji: Predlagatelj zagotavlja, da kandidat ustreza pogojem iz 4. točke Sklepa o postopku kadrovanja za organe Planinske zveze Slovenije. Kandidat s svojim podpisom potrdi, da je seznanjen in se strinja s kandidaturo in bo njegovo sodelovanje aktivno, prizadevno in odgovorno. PREDLAGATELJ Podpis predstavnika predlagatelja Žig Datum: KANDIDAT Podpis kpv_obr_2006