Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 14. Julija 1922 jrhnja, Le vzorni* pondeljek, jvsa£r'ttan zjutraj. Uredništvo: ulic« sv. FrančiSu Asiškega St. 20, I. nadstropji" Dopisi uai s« pošiljajo ureluištiu. Nefrink;raaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne .^cejo. Izdajatelj In odgovoril urednik Šte fan Godina. — Lastnik Uskarna Edinost Tisk tiskarna Edi 'f znaš* za mesec L 7. —, 3 mesece T ^ leta L 32, —, lr d — Za isozemstv* mesečno 4 lire — uredništva St, 166 Mm nlaia^Ji^irii (Coata csrrente coa la posta) Letnik XLtfl3 Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj® \ iirekosti ene kolone (72 :nm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov run po 10 cent o se baje pripeljali v 85 tovornih avtomobilih. Nasproti jim je prišel podprefekt \ spremstvu orožniškega poveljnika in drugih častnikov. Po dolgih pogajanjih so fašisti pristali na to, da pošljejo v mesto samo svoje zastopnike, po številu 240. Nekoliko fašistov je odšlo v spremstvu orožnikov v mestno palačo, kjer so pozvali mestni svet, sestavljen iz popolarov, da naj odstopi. Župan je prosil, naj se da mestnemu svetu 10 dni časa. Mesto je zastraženo po orožniških in vojaških oddelkih. Množica fašistov pred mestom raste venomer, ker prihajajo veduo novi oddelki, popolnoma oboroženi Mesto Andria je medtem še vedno zasedeno po fašistih, ki ne nameravajo oditi dokler ne dobe zagotovila, da se bo izvršila preiskava. proti socialističnemu mestnemu svetu in da se noben socialistični svetnik ne bo več vrnil v mestni svet. Stavka kovinarje? t Firencah in Rima RIM, 13. Stavka kovinarjev v Rimu traja še vedno. Iz Firenc javljajo, da tudi tam ni upati na skorajšnji konec stavke. Jugoslavija Finančni odbor sprejel posojilni zakon Načrt novih železniških prog BELGRAD, 13. Na včerajšnji seji je finančni odbor sprejel zakon o ameriškem posojilu v znesku 100 miljonov dolarjev. Posojilo se po izjavi ministra saobraćaja vporabi: 1. V kritje 1% 500 miijonskega notranjega investicijskega posojila. 2. V izplačilo 30 miijonskega posojila za gradnjo mostov in 3. za gradnjo Jadranske železnice. Minister saobračaja je finančnemu odboru predložil detajlirani načrt o gradnji raznih železniških prog. Po tem načrtu se v prvi vrsti namerava reorganizirati železniški promet in sploh promet spraviti v normalno smer. Po načrtu ministra saobračaja se zgrade sledeče železniške proge: 1. Proga Belgrad - Kotor v dolžini 580 km, t. j. glavna proga projektirane Jadranske železnice; 2. proga Pančevo - Belgrad; 3. proga Split - Sarajevo - Mostar; 4. Niš-Prokoplje - Priština; 5. Ohrid - Skopi je; 6. Požarevac - Grahovo; 7. Kragujevac-Kraljevo - Mitrovica; 8. Kočevje - Vrbovsko (preko Brod - Moravice); 9. Belgrad^-Šabac-Foča (Bosna); 10. Rogatec - Krapina; 11. Veles- Štip; 12. Št. Janž - Sevnica; 13. Split - Šibenik - Bakar. Minister saobračaja je dalje podal podroben načrt o uporabi posojila. Med drugim je naglašal, da se iz posojila nabavi v prvi vrsti železniški material in da se iz tega posojila zgrade tudii železniške delavnice oz. da se razširijo nekateri kolodvori, - Po končani debati je finančni odbor sprejel posojilni zakon z 12 glasovi proti 6. Kakor je pričakovati pride posojilni zakon pred plenum skupščine tekom treh dni. Vprašanje imenovanja notranjega ministra BELGRAD, 13. Šef demokratske stranke Ljuba Davidovič je včeraj dopoldne oficijelno obvestil ministrskega predsednika Nikola Pašića o sklepa demokratskega kluba, da je kot notranji minister delegiran Dragoljub Pečić. V splošnem je v radikalnih krogih Pečićeva Jtandidatura naletela na odpor iz razloga, češ, da je Pečić velik sovražnik radikalcev. Na drugi strani pa radikalci forsirajo zahtevo, da se notranjemu ministru Pečiću imenuje pomočnik, ki naj bi bil radikalec, kakor je bilo že svoje-časno za zadnje rekonstrukcije vlade dogovorjeno. Bolgarska Italijanski aeroplan priletel ca potovanju po Evropi v Sofijo SOFIJA, 12. Včeraj zjutraj je odletel italijanski aeroplan, ki potuje po Evropi, iz Belgrada proti Sofiji. Zaradi slabega vremena se je moral aeroplan spustiti v Nišu, kjer so bili italijanski letalci prisrčno pozdravljeni od številnih častnikov. Ob 18 se je aeroplan zopet dvignil in odleiel proti Sofiji, toda zaradi slabe bencine se je moral zopet spustiti kakih 140 km daleč od Caribroda, edkeder je odletel še-le davi in prispel srečno v Sofijo. Bolgarska oblastva in italijanska kolonija so italijanske letalce prisrčno sprejeli. Francija Odgovor na nemško neto — Vprašanje nemškega moraioi^ja PAJRIZ, 13. Oficiozno se poroča: Odškodninska komisija je razpravljala o odgovoru na nemško noto. Smatra se, da se bo zahtevalo plačilo tekom 15. julija. O eventualnem moratoriju se bo sklepalo še-le potem, ko izrazi svoje mnenje garancijski odbor, ki se bo \rrnil iz Berlina v nedeljo. Do tozadevnega sklepanja pride potemtakem še-le 16. t. m. V nedeljo bo komisija temeljito proučila položaj. Če s-e večina komisije izjavi za moratorij, se bo proučevalo vprašanje, ali bi Nemčija mogla nadomestiti odložitev plačevanja v denarju s prispevki v naravi in z zalogi. Komisija bo tudi proučila ukrepe za ozdravljenje nemških financ potom reforme bilance in dovolitve kreditov. Anglija Vprašanje internacionalizacije Tangera LONDON, 13. Tajnik za vnanje stvari je odgovoril v zbornici na vprašanje o internacionalizaciji Tunisa tako-le: Leta 1913. so sklenile angleška, španska in francoska vlada, da se Tunis internaciona-lizira. Vojna je prekinila tozadevna pogajanja. Upa se, da se bodo pogajanja kmalu zopet začela in da se bodo dosegli zadovoljivi uspehi za vse strani. Angleška vlada je vložila pri francoski vladi formalen protest zaradi načrta za delo v tuniški luki. Upa se, da se bo to vprašanje rešilo skupno z drugimi na konferenci, ki se bo vršila v kratkem. Hešnžlls Nemški državni zbor odobril zakon za zaščito republike BERLIN, 13. Državni zbor je odobril v drugem čitanju zakon za zaščito republike. Jutri se bo razpravljalo o načrtu za amnestijo. j Nizozemska Konferenca v Haagu na mrtvi točki HAAG, 13. Na predpoldanski seji podkomisije za zasebno last je predsednik sir Lloyd Groane z ozirom na dosedanje nezadovoljive odgovore spravil na dnevni red vprašanje povrnitve privatne lastnine. Toliko Litvinov kolikor Krasin sta izjavila, da' sovjetska vlada ne priznava načela povrnitve zasebne lastnine; sovjetska vlada da k večjemu lahko koncesije v svrho pospešitve industrijske obnovitve Rusije. Lahko bo na pr. dala prednost onim lastnikom, ki pokažejo večjo sposobnost za vodstvo podjetij, ki so jih ustanovili. Vzpostavitev privatne lastnine ali koncesij se lahko dovoli le v izjemnih slučajih in sporazumno med prizadetimi' strankami in merodajnimi organi sovjetska vlade. Po tem odgovoru ruskih zastopnikov je predsednik izjavil v imenu podkomisije, da izjave ruske delegacije ne nudijo nikakega jamstva za bivše lastnike, ki bi se nahajali v istem položaju, v katerem so se nahajali pred konferenco, in da izjave Litvinovega in Krasina jemljejo vsako podlago za podrobno razpravo. Popoldne se je sestala komisija za dolgove, da sliši nadalnja pojasnila ruske delegacije o bilančnem načrtu, ki ga je že pred pojasnjeval Sokornikov. Tekom dolge razprave med Litvinovim in angleškimi ter francoskimi zastopniki o ruskem javnem dolgu se je govorilo tudi o možnosti, da se sporna vprašanja predložijo mešanemu razsodišču v odločitev. Volitve na Holandskem PiVe volitve, katerih so se udeležile ženske HAAG, 13. Pri zadnjih volitvah v poslansko zbornico so prvič .volile tudi ženske. Število vclilcev je bilo vsled tega skoraj podvojeno. Iz volitev so izšli ojačeni katoliki in ortodoksni protestanti, ki so koalirani že nekoliko let in so dobili v teh zadnjih volitvah 59 poslancev. (Vsa zbornica ima 100 poslancev.) Število socialist tiskih poslancev se je znižalo cd 22 na 20, število komunističkih poslancev pa od 4 na 2. Liberalci, ki so imeli 15 poslancev, jih imajo sedaj le 10. J&vsfrijs Zrakoplovski promet Pariz - Dunaj-Budimpešta DUNAJ, 13. Dne 16. t. m. se bo začel dnevni zrakoplovski promet med Parizom, Dunajem in Budimpešto. Ta proga bo imela zvezo s progo Praga - Varšava in nazaj. Zrakoplov bo odletel iz Pariza cb 6.30, na Dunaj prileti ob 15.30, v Budimpešto pa ob 17.45. Upori v portugalski vojski LIZABON, 13. V vojski je izbruhnilo nekoliko uporov zaradi splošne draginje. Vlada, katero podpirajo vse politične stranke, je dala aretirati nekoliko častnikov n obvladuje položaj. Vas Pawiczna popolnoma uničena vsled eksplozije smodnišnice RZESZOW, 13. Vsled eksplozije v bližnji smodnišnici je bila vas Pawiczna popolnoma uničena. Število žrtev ni še bilo ugotovljeno. -Tam prijatelj — tu sovražniki Poslanec Guiriati je v rimski zbornici naglašal, da ne odobrava pogodbe z Jugoslavijo posebno tudi s stališča, ker se tam hrvatski narod pod srbskim jarmom junaško bori za svojo samostalnost» Obžaljuje zato, da italijanska vlada ne upošteva zadostno separatističnega gibanja hrvatskega. Po njegovem mnenju "je škodljivo za interese Italije, da sedanja italijanska vjada podpira in priznava diktaturo Srbije na škodo drugih slovanskih narodnosti, ki tvorijo srbskohrvatsko-slovensko državo. — S stališča tega poslanca razumemo ta njegov sunek. Samo vprašamo tega velikega prijatelja Hrvatov, po tej njegovi ekskurziji na polje vnanje politike v prilog hrvatskim separatističnim kolovodjem —; kako vpravičuj-e dejstvo, da se pred njegovim pragom, v njegovi lastni državi, ne dovoljuje istrskim Hrvatom niti najprimitivnejega kulturnega sredstva — hrvatske šole?!... O veliki prijatelj Hrvatov: Hic Rhodus, hic salta! Od Balkana do Adrije. Prosluli avstrijski režim nas je sistematično vzgajal in je mnogim našim ljudem v prejšnjih dobah tudi — kar priznajmo to! — privzgojil naziranje in vero, da se onkraj Save začenja — polo-Azija, da torej le do Save sega kulturna Evropa. Peklensko proračunjen je bil namen takega vzgajanja. Na tej in na oni strani Save biva isti jugoslovanski rod. In tega rodu so se bali! Zato so metali med nas seme razdora, opisujoč razmere onkraj Save v tako odvratni luči, da bi vzbujali medebojno mržnjo. Uspevalo jim je to nekdaj, ker se po taki vzgoji v resnici nismo medsebojno poznali. Tako je bilo nekdaj. Danes ni več. Tudi Avstrije ni več. Stremljenje pa je ostalo. Samo da se je postavilo razsez-nejše cilje. Danes ne gre za to, da bi le nas razdvajali, marveč da bi zavajali še nadalje vso evropsko javnost v krive domneve o razmerah in življenju onkraj Save. V ta namen ubirajo na svojih citrah struno o — «balkan-skih» razmerah. Vse, kar je slabega, grdega, označujejo z < balkanizmom*. Će so v kakem kraju, ali v kaki deželi nastale nevšečne razmere, govorijo, da se je ta kraj ali dežela — «balkanizirala». Že beseda «balkaniziranje» naj bi pomenila porazno obsodbo. Povedano naj bi bilo s tem, da je naš rod divjaški, brez kulture, brez zmisla za urejeno družabno in i državno življenje; da je prežet od samih £r-i dih nagonov, ki ga izključujejo iz kola kulturnih narodov. To struno je doslej kaj rado ubiralo tudi italijansko časopisje. Izlasti se je razširjalo v italijansko javnost mnenje, da to- in onkra Save divje sovražijo italijanski narod, ki mu treba odgovarjati s sovraštvom, kjerkoli ga je kaj! Tako so ustvarili med italijanskim ljudstvom povsem krivo orijentacijo glede razmer v jugoslovenskih krajih in tisto duševnost, toli sovražno našemu rodu. Tem hvaležnejši moramo biti dru Riccardu Hro-vatu, ki gleda stvari na licu mesta in na svoje oci, da je v «Piccolu» odločno nastopil proti bajki, da Jugosloveni sovražijo italijanski narod! Opozarja Italijane, kako važno tržišče je Jugoslavija za Italijo in kako potrebno je, da ta poslednja pride do urejenih gospodarskih odnošajev z Jugoslavijo. Posebno važna pa je ugotovitev, da je tista domneva o sovraštvu proti italijanskemu narodu prazna bajka! Pa še več je povedal dr. Hrovat. Povedal je, da se v Belgradu in v Srbiji taici lahko povsem svobodno gibljejo in da lahko neovirano go> ▼are svoj jezik! Povedal je na daj je, da o sovraštvu ne more biti govora, ker se srbski narod sam smatra za podobnega italijanskemu po rgodovini svojih borb za svojo osvoboditev in svoje ujedinjenje. Ce je jeza, je naperjena le proti vladi ne pa proti italijanskemu narodu — tako ugotavlja dr. Hrovat! Gospoda italijanski Časnikarji nas naravnost silijo k primerjanju. V Srbiji morejo tudi Italijani svobodno govoriti svoj jezik in se sploh neovirano gibati. Kako pa je pri nas, posebno v krajih s pretežno italijanskim prebivalstvom?! V nobenem javnem lokalu ni varna slovenska družba, če govori v svojem jeziku.; Preznan je poleg toliko drugih tudi zadnji j slučaj v hotelu Europa* v Trstu. Italijanski državljen je zasledovan in preganjan na svoji zemlii, če se hoče svobodno grbati! Kje so raz-J mere — »balkanizirane?« Vidimo, da so vča-, sih *Balkanci» vendar-le boljši lfudje! Gospodje naj gledajo, da ne postaneta »balkani-zem» in «balkaniziranje» celo še — častna označba!!! Uvozna dovoljenja. Carinski uradi so po-' oblaščeni, da izdajajo direktno dovoljenje zaj uvoz suhega grozdja sultanina ter orientalskih i preprog. Deželna svetovalna komisija bo imela dne 18. t. m. ob 10. uri sejo; dnevni red obsega 33. iočk, od katerih so najvažnejše za nas: Ureditev obligacij izraženih v kronah, ki so ; nastale med starimi in novimi pokrajinami pred 24. maja 1922. Ureditev dolgov med novimi pokrajinami in Avstrijo izraženih v kronah. Predlog da se zviša znesek najnižje plače, ki je podvržena osebni dohodarini ter znesek plače, ki je podvržena davku na višje plače. Potni listi za inozemstvo. Vojne odškodnine z ozirom na petrebe poljedelstva. _ Društvena vesti Javni nastop gojencev šole »Glasbene Malice«. V soboto 15. t. m. priredi šola «Glasbenej Matice* glasbeni večer v dvorani ^Delavskega i konsvannega društva^ pri Sv. Jakobu. Nasto-i pili bodo gojenci klavirja, gosli (posamezniki in v dveh skupinah, po 4 in po 20), solopetje (posamezniki in v kvartetu). Na sporedu so za- ! stopani poleg tujih prvovrstnih, tudi naši do- j mači skladatelji. ^Glasbena Matica» deluje v {jrospeh glasbena izobrazbe v razširjenem de-okrogu, obsegaječem mesto in celo spodnjo j okolico. Kljub mnogim in težkim zaprekam je j zavod vestno vršil svojo kulturno nalogo, kar bo tudi izvidno na sobotnem glasbenem večeru. Nikomur ne bo žal malega sprehoda do Sv. Jakoba, ker tam bo dovolj užiika za vse, posebno za one, ki se vesele vsakega našega najmanjšega napredka. * Tržaška sokolska župa bo imela svojo sejo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 10. uri predpoldne v »Narodnem dorau=> pri Sv. Ivanu. Pevsko društvo «Hiriia»„ Danes zvečer pevska vaja, in sicer za ženski zbor od 3—9 in za moški zbor od 9—10Prosi se točnost. Odbor. Pripravljalni odbor zveze MD (Mladinskih društev) ki se je izvolil v nedeljo na I. Mladinskem sestanku, ima svojo prvo sejo v nedeljo 16. julija ob 9.30 zjutraj v prostorih DKD pri Sv. Jakobu. Bodite točni. Predsednik. Dijaška Matica. Seja jutri, v soboto ob 17. Pevsko društvo «Zastava» v Lonjerju javlja svojim članom in članicam, ter prijateljem društva, da se vrši 15. t. m. ob 9. uri zvečer pri Blažu sestanek. Odbor. Lonjerska mladina se opozarja na sestanek ki se bo vršil 16. t. m. ob 11. uri predp. (takoj po maši), na vrtu pri županu. Predavanje. Danes zvečer ab 9. uri, se bo vršilo pri «Rumeni hiši» predavanje o «ded-nem pravu». Predavatelj: dr. Joahim Ražem. MBP Magdalen*. Danes ob 8.30 sestanek. Prostori kakor zadnjič. Odbor. Is tržaškega iSvIienia Ljubosumnost. Pred sinoćnjim okoli enajste ure so pripeljali v mestno bolnišnico brezposelnega pomorskega kurjača Josipa Strassner-ja, starega 32 let, stanujoč' ga v ulici Cavaz-zeni št. 3, in njegovo soprogo Štefanijo Strass-ner, staro 30 let, stanujočo v ulici S. Michele štv. 6. Josip je bil zastrupljn z lizolom; njegova soproga pa je bila ranjena z nožem pod golta- nec, na desnem sencu in na levi reki. Pomorski kurjač je stopil s Štefanijo v zakon pred dobriui mesecem. Novoporočenca sta se nasianiia v nekem preprostem stanovanju v ulici Vitiorio Co>k>nna št, 7. Par dni po poroki se je pojavil v Strassner-jevem stanovanju neki moški: bil je nekdanji ljubimec Štefanije. — Dober dan. Prosim, je doma Štefanija? je vprašal prišiec Strassnerja^ ki je bil sam doma. Kurjač ga je pogledal zaničijivo, nato mu je odgovoril: — Sedaj je ni doma. Šla je na trg. Toda povrniti se mora vsak čas . . . Kaj pa hočete od nje? Skrivnosten gost je sedel na ognjišče in dejal: — *No, če pride vsak čas. jo bom pa počakal. Imam se ž njo namreč neikaj pogovoriti.« Ku-jač bi bil najraje — od same jeze — vrgel predrznega in nadležnega gosta skozi vrata po stopnicah, toda tolažila ga je misel, da ima najbrž njegova soproga ž njim kak dolg iz prejbjih časov. Kurjač m navidezarf upnik sta se gledadala, ves čas do prihoda Štefanije kot per in mačka. Sele ko se je prikazala na vratih Štefanija, se je kurjaču razveselilo srce. Toda to veselje se je kmalu spremenilo ▼ žalost. Gost se je namreč prisrčno nasmehnil Štefaniji, in ona se mu je tudi nasmehnila. Kurjač je razumel te smehljaje, in pri srcu mu je postalo tesno. Istočasno so ga obšle črne slutnje ... Kakih deset minut pozneje je šla Štefanija z moškim od doma. Povrnila se je šele pozno j zvečer. Mož jo je izpraševal, kje je bila toliko časa. Toda žena je bila nema. In od tistega dne so se pojavljali taki in slični prizori pod Slrassnerjevo streho dan za dnem do pred 20 dnevi. Takrat sta se pa nesrečna zakonca ločila: Josip je šel stanovat v ulico Cavazzeni št. 3; Štefanija pa v ulico S. Michele št. 6. Z ločitvijo pa se ni še končala žalostna zadeva. Pred včerajšnjim je sklenil kurjač, da bo vse odpustil ženi. samo, da krene na pravo pot in da se zopet združi ž njim. V nasprotnem slučaju bo pa iskal zadoščenje v maščevalnem dejanju. Zvečer okoli 9. ure se je odpravil od doma. S seboj je vzel dolg kuhinjski nož in stekleni-čico Iizola. Šel je v stanovanje Štefanije v ulici S. Michele št 6 in jo prosil, naj krene na pravo pot itd. Ženska pa se ni udala prošnjam, marveč je vstrajala vedno na svojem; namreč, da ne mara več zanj. Nato je kurjač odšel. Na stopnicah se je ustavil. Tedaj je poklical Štefanijo, češ da ji ima nekaj povedati. Kmalu je bila žen?tka pri njem. Še enkrat jo je prosil, naj se povrne k njemu. Ženska ni hotela o tem slišati. To je moža razburilo: potegnil je iz žepa j nož in planil proti ženi. Ta pa se je še pravočasno odmaknila, in tako je bila ranjena na goltancu. Drugi mahljaji z nožem so jo ranili na sencu in na roki. Ko se je zgrudila ženska v mlaki krvi na tla, je ranilec zbežal proti ulici Fefcce Venezian. Čim se je čutil na varnem, je izpil lizol, iki ga je imel pri sebi. Silen požar v trgovini. Včeraj po noči okoli 3. ure je izbruhnil silen požar v trgovini tvrd-k Sem o & Coirrp. v ulici S. Nicold št. 21. Škoda znaša okoli 100.000 Kr. Vzroki požara se niso še ugotovili. Posktfšen saror^cr neznanca. Včeraj popoldne okoli 2. ure so pripeljali v težkem slanju v mesLno bolnišnico okoli 60 let slarga moškega v razcapanem oblačilu. Našli so ga zastrupljenega s karbohno kislino v vrtu pri kapucinski cerkvi. Pri njem niso našli nikakršno listino, ki bi izkazala njegovo ime. Vrgla se je v morje. Včeraj ob prvih jutranjih urah se je vrgla v morje pri pomolu «Au-da.ee» Palmira Marchio, stara 26 let, sianujoča v ulici Ponzianino št. 11. Rešili so jo štirje finančni stražniki. Z avtomobilom rešUne poslale so jo odpeljali v mestno bolnišnico. Ženska si je hotela vzeti življenje radi ljubezni. Vesti \z Estre Poziv, kojim pozi vijem novo izabrani širi rdbor istarskog pododbora političkog društva «Edinost» na sastanak, koji če se držati u prostorijama uredništva «Edinosti» u utorak dne 25. t. mj. u 10>; sati sa dnevnim redom: 1. konstituiranje odbora i izbor užeg odbora; 2. slučajnosti. Božo Milanovič, ex-predsjednik. Vesti z Goriškega Zadnji odmevi krnskih dogodkov. Na Koba- riškem vlada mir; razburjenje ljudstva se je poleglo. Fašisti v Kobaridu sicer pozno v noč prepevajo svojo giovinezzo in razsajajo, toda do hujšega nego do motenja nočnega miru ni prišlo in to je za naše razmere bagatela. Neko noč so se pedali v kam njemu v Serpe-nico. Morali so imeti kak namen proti župni-šču, toda, ko so ga našh zaprto, so se vrnili v Kobarid. Poleg deputaci-je, ki je bila kakor so listi poročali, pri generalnemu civilnemu komisarju Mosconiju, sta se podala dne 3. t. m. državni poslanec dr. Wilfan in goriški dežeiai odbornik dr. Besednjak na novo k Mosconiju, da vprašata o ukrepih in namenih vlade z ozirom na kobariške dogodke. Ker je bil Mosconi odsoten, je omenjena dva odposlanca sprejel gabinetni načelnik comm. Faccini. Odposlanca sta pozvala vlado, naj govori jasno, ali misli popraviti škodo, ki je na-sJaia prebivalstvu na Goriškem alj ne. Comm. Faccini je odgovoril, da škodo morajo plačati krivci, nakar sla odposlanca poviarjala, da je kriva in odgovorna vlada, ki ni hotel aretirati krivcev, čeravno bi bila to lahko storila. Ko je dr. Besednjak povdarjal, da si bo ljudstvo pomagalo samo s zbirkami dc-ma in v tujini, kar ne bi utegnilo koristiti ugledu vlade in države, tedaj si je com. Faccini začel zabele-! ževati podatke o škodi. Ko sta odposlanca vprašala, da-ii misli vlada j ščititi naše ljudstvo pred nadaljnimi nasilstvi, j je comm. Faccini odgovoril: «Da > ter dod il, i da je nepotrebno, da se ljudstvo vznemirja sli celo misli na samoobrambo. Odposlanca sta | to vzela na znanje ter še opozorila, da se nameravajo poslati na Krn k zadostilnemu obredu šolske otroke, nakar je comm. Faccini izjavil, da so v Trstu proti temu. Za nedeljo 16. t. m. se vršijo priprave za za-dostilno svečanost na Krnu. Spomenik je popravljen, naše občine so prostovoljno prevzele stroške poprave nase. Kar pa se nadalje, zahtev« od občin, občuti ljudstvo kot ponižanje, to tim več ker ga ne zadeva nobena krivda na poškodbi spomenika, ker je krivce enodušno in odločno obsodilo in ker sploh vprašanje krivde ni razjašnjeno. Od kobari-škega županstva se zahteva, da postavi občinski drog z zastavo na mesto, kjer je stal Volaričev spomenik. Županstvo Ljubušnje pa naj prevzame spomenik v svoje varstvo in jamči za vsako tudi najmanjšo poškodbo. To je z ozirom. na kraj, kjer spomenik stoji, in z ozirom na nevarnost strele za tako malo občino skoro neizvedljiva zahteva. Spočetka se je nameravalo poslati na Krn tudi šolske otroke. Od tega se je odstopilo pač pa bodo morali prisostvovati otroci sla vnos ti, ki se bo vršila v nedeljo popoldne v Kobaridu. Največ skrbi zadaja ljudstvu dejstvo, da ima priti v nedeljo na Kobariško kakih 4000 fašistov. «Gorišika Straža* objavlja poziv na goriškega podkomisarja Maggionija, da skrbi za varnost ljudstva. Z ozirom na omenejne izjave vlade v Trstu, je upati, da bo dan vendar potekel mirno. Gorica, 12. julija 1922. —a. Vrtojba. Prenešena kolesarska slavnost se bo vršila v nedeljo, 16. t. m. po že naznanjenem sporedu. Progo za kolesarsko dirko se je nekoliko izpremenilo, oziroma zdaljšalo. Vstop k dirki imajo le člani z društveno izkaznico. Vpisuje tajnik Gorkič do 12. ure dne 16. t. m. Odbor. Iz Koprive na Krasu. Slavnemu občinstvu se daje na znanje, da se veselica, ki jo priredi tuk. pevsko in bralno društvo «Zarja», ne bo vršila dne 23. julija kakor je bilo prvotno objavljeno. Veselica je vsled raznih ovir preložena na dne 30. julija. — Pomotoma je bilo tudi tedaj ob priliki zahvale gospodu učitelju pev. A. Šonc n?vedeno mesto 50 Hr, le 20 lir, ki jih je imenovani gosp. daroval društvu v svrho novega odra. Doblar pri Ročinju. Tu pri nas se je zgodila dne 6. t. m. grozna nesreča. Krive so bile zopet nesrečne granate. 46 letni Alojzij Močilnik je kosal travo s svojim 18 letnim sinom v se-nožeti. Mimo njih so prinesli delavci, ki so zaposleni pri pobiranju granat, eno granato, ki jim je najbrže po nesreči padla na tla, se zako-talila in eksplodirala med očetom in sinom. Oče je ostal na mestu mrtev, sin pa je bil nepoškodovan, ker se je bil vrgel na tla, da ga ni zadela. Oče zapušča žalostno ženo in pet otrok. Zdaj je res zelo neprevidno, da se prevaža in prenaša tako nevarna municija, ko ie vse polno ljudi po ^enožetih in po poljih in se vsak hip lahko zgodi kaka nesreča. Nesreč te( vrste je bilo pač že dovolj. Obsodba. Znani orožnik Anticoli, ks?ce» v Krškem. Pisatelj je sfarosta slovenskega posojilni it va. Bil je soustanovitelj prve slovenske posojilnice (v Ljutomeru), sodeloval pri prvi slovenski zadružni zvezi (celjski), urejeval ondi «Letopis slovenskih posojilnic» in v Krškem mesečnik »Slovenska zadruga« (od 1. 1896—1906). Okrapio posojilnico v Krškem vodi že od njene ustanovitve t. j. od 1. 1885. Kot bivši revizor pri celjska »Zadružni zvezi* je posredoval, da se je na Slovenskem ustanovilo po njegovi inicijativi kakih 20—30 posojilnic, med drugim na Goriškem v Bovcu, Kobaridu, Kanalu, Sežani. Borzna e&ro£i!a, TeČaJli Trst, dne 13. julija 1922. 'adransfct banka . .............120 CosuIIch ........ .......... 29 5'artinolich.................... Oceania ..................... Premuda.................. Tripcovlch.................222 Ampelea ••.••••♦,..,.»,,., 567 Cement Dalmatia . .............3i<) Cement Spalato . •............ . 245 Tuja valuta na tržaškem trgaš Trst, dne 13. julija 1922. ogrske krone......................1.6\— 1.75 avstrijsko-nemške krone...... —.11.--.IS češkoslovaške krone ........48. — .— 43.25 dinarji .....................26.25.— 26.75 le j t *<...•«*•.••.«.* 12.15.— 13.75 marke...............5 10.— 5.60 dolarji..................2'.90— 22.10 francoski franki........ . 181— .—182.— Švicarski franki............423.—.—426.— angleški funti papirnati............97.80.— 98.30 angleški funti, zlati.......108.—11«\— napoleoni........................8*5.* 0.— 87.— Maii oglasi m računajo po 20 stotink beaeda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 4B stotink b«--uada. — Najmaajsa pristojbina L 4'—0 Xdor iič*. službo, plača polovično ceno. POROČNE POSTELJE, vzmeti, omara, mizica za L 380.—. Izredna prilika. Corso Garibal-di št. 29, vrata 6. 1368 POSESTVO, obstoječe iz hiše, prostora za trgovino in krčmo, kleti, hleva za živino, dvorišča, dveh vrtov, ležeče v vasi na lepem kraju ob cesti v črničah št. 21 se proda pod ugodnimi pogoji. Ceno in podrobnosti se zvedo pri lastniku Ivanu Šinigoj, Črniče št. 21 pri Gorici. 1366 MARLJIV BRIVSKI POMOČNIK, ne izpod 201eten se sprejme. Nastop 24. julija t, 1. Brivski salon Tichy, Postojna. 1367 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR I5ČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« OGLARJI se sprejmejo. S bil Kočevje — Jugoslavija. 11350) NAJBOLJŠE crčme za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočka priporoča lekarna v II. Bistrici. 2871 V SKLADIŠČU pohištva v ul. Geppc 17 se pro-dajajo po najnižjih cenah: spalne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L 1000, poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.— naprej, obedne sobe. stolice s pravim usnjem od L. 3000.— naprej, garnitura za predsobe, pohištvo za letovišča in vrte,popolne ki hinje in posamezni kosi, pohištvo za urade, velika izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transitu. 1365 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro* sisi Belleli Viia. via Madonnina 10. I._J6 36 LETNO DEKLE želi službe pri mali slovanski družini; najrajši gre za hišino v zasebno hišo. Naslov pri upravništvu._1332 IVAN KACIN, izdelovatelj orgelj in harmonijev, Gorica, Via Carlo Favctti 6 (Veniurini) ima v zalogi vsakovrstne harmonije, klavirje, strune za tamburice in jezike za harmonije. Popravlja in uglašuj r orgije, harmonije, klavirje. Prodaja tudi na obroke. 1556 je 477 0đpeth1šk0 p1mmi0 v [jnftsii, lio.« đa i SI. 13. ©bcina Narezige razpisuje sIeižUo GUčln. tajnika Doba poizkušnje traja eno leto, na kar postane stalnim. Letna plača znaša 7200 lir. Konkurent mora zraven prošnje predložiti na Jiaslpvljem cbč d v določenem času sledeče dokumente: a) tajniško spričevalo, potrjeno od dežel, odbora; b) popolno znanje slovenskega in italijanskega jezika; c) italijansko državljanstvo; d) krstni list; ej sodnijsko spričevalo; f) spričevalo o dobrem obnašanju; g) zdravniško spričevalo o zdravem in močnem razvitem telesu. Čas za konkurirati je določen do 15. av«-gusta 1922. (476) Župan: Koren. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog1, oče in brat NATUA VILHAR v dobi 54 le!-, po kratki in mu?,ni bolezni, mirno v Gospodu preminul Truplo pokojnika se prepelje iz tržaško bolnice v Veliki otok pri Postojni, kjer se bo vršil v petek, dne 14. t. m., ob 17. ur, ogreb na domaće pokopališče. TRST-VJvLIKI OTOK-POSTOJNA, dne i_. julija 1922. Marij«, soproga. — Morila, Pa vid, LeopcJa, Maks, Davarina, otroci bratje in ostali sorodniki. Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. C. XII. 47. plačuje po višjift canaSs kakor vs3 drugi kupci ALBERT POVH - Trstf Via 8545 DelliBkfi ilfiBfiii i 15,Oofii Rmrn l 5100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o> Afiliranl zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in ciene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiliranl zavod v New-Ycrku ; Frank Sakser Slada Bank. Izvršuje vse banine posle. PT PREJEHA VLOGE no Hranilne knjižic« in na tekočI rata ter jm obrestuje do 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojili, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Dale v najem varnostne predale (safes) ' Zavodovi uradi v Trstu: Via (asu d! RisparnMo iftev. S — Via S. Nftco«6 £tev. 9-Tttefoa it 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13, ure. PODLISTEK Ts. TURGENJEV: HiJDIN