Leto V.	V LfuhSiani, dne 17. januarja 1929	3. štev.
Ljudske kuhitife in zavetišča revnih.
Vsaka stvar na svetu ima več dobrih in več slabih strani, tako da vsi niso nikdar zadovoljni, nasprotno pa je le malo dogodkov, ki bi ne imeM svojega dobrega za enega aK drugega. Kolikokrat slišimo: »Ce bi bdi jaz Bog, bi naredil tako in tako!« Kakor bi naredil, bi ne bilo vsem prav. Gotovo bi bilo slabše, kakor je sedaj, ko se vrši vse po popolnoma porodnih zakonih. Vsem ljudem iii prav, kadaT sije solnce, vsem ni prav, kadar dežuje, vsem ni prav, kadar sneži in pri- |
tiska hud mraz. Vsak kraj, vsaka vasica, da J celo vsak človek bi hotel svoje vreme. Kolik0 bi bilo krivice, ako bi imeli odločevati ljudje. Pa kaj še drugo. Človeška vest onemi, pre-vpije jo samoSjubje posameznika in nič več ne misli na sočloveka. Veliko razliko naredi zima. Prav tako kakor spremeni lice prirode, ki jo zaziblje v globok sen, tako spremeni tudi dek) in ž njim življenje v različnih krajih in med različnimi stanovi Ene osreči, druge | žene v propast
Vaščani navadno sede v najhujših zimskll dneh doma pri zakurjeni peči. Čeprav ja mnogo revežev tudi na deželi, aH nekaj drv si že preskrbe, da zakurijo vsaj v najhujših dneh ali pa se pogrejejo pri znancih. Snega se veseli mladina, snega pa se tudi vesel« posebno naši lesni industrijalci, posestniki žag in tudi lastniki gozdov, ki bi drugač« lahko propadli, ako bi ne bilo snega, ki jii» omogoči, da izvozijo les iz krajev, kjer sc drugače slabe, razdrapane potu Za te je sne«
neotmodno potreben. Ta za spravljanje lesa neobhodno potrebna srreg pa povzroča strašno zk> ubogim ljudem v mestu, kjer revni ljudje nimajo prilike nabirati drv in tudi nimajo dobrih znancev in prijateljev, ki bi jih povabili h gorkemu zapečku. Velika brezposelnost v mestu se pozimi, ko prenehajo z grajenjem stavb, podesetori. Kam h naj delavci gredo? Pomladi, poleti in jeseni komaj toliko zaslužijo, da se skromno prežive; kaj sedaj, ko pade sneg in prifcisme mraz? Sneg je hitro pospravljen z ulic in delo je pri kraju. V velikih mestih uboga bitja zlezejo celo v veKke podzemeljske kanale, si nanosijo slame in tamkaj žde v hudih zimskih dneh. Pa tudi po naših mestih pozimi huda prede revnim slojem. Na deželo ne gredo radi, ker.se zavedajo, da ne bo dela in da jih ne bodo sprejeli t odprtim* roJcami posebno sedaj, ko čez poletje na kmetih primankuje dobrega delav-
stva. Rekli jim bodo kvečjem: »Kjer ste bUi poleti, ko je bilo delo, pojdite se še sedaj gret!«
Hudi časti spravijo delavstvo v obup, ki mnoge požene v hudodelstvo. Bolj kakor usmiljeno srce je spravil strah pred takimi ljudmi druge stanove, da so pričeli skrbeti za reveže in preskrbeli vsaj toplo hrano. Po večjih mestih so jeli ustanavljati kuhinje, kjer se vsak dan kuha hrana za več tisoč ljudi. Nekateri plačujejo prav majhne vsote, drugi najbolj revni pa dobivajo hrano tudi zastonj. Ljudske kuhinje pa so bile vpeljane že pred leti tudi v Ljubljani, posebno za dijake. V preteklem letu so pa ustanovni novo veliko kuhinjo v Delavski zbornici, in sicer za razne sloje. Nekateri plačujejo več. drugi manj in potem pač ceni primemo dobivate tudi različno hrano. Take socijalne ustanove so zelo koristna podjetja, ki mnogo pripomorejo ubo-
gemu delovnem« ljudstvu in tudi uradništra, Tudi uradništvo, posebno nižjih stopenj preživlja hude čase.
Denar za take ustanove prihaja navadno Iz raznih davkov in doklad. Dobijo pa se med ljudmi dobrotniki, ki nalože svoja premoženja v take svrhe. Seveda pa so dandanes taki ljudje sila redki. Kdor že ima danes denar, ga raje nalaga v bolj dobičkanosna podjetja m se malo zmeni za bedo svojih bližnjih. Tako je bilo nekdaj in tako je tudi danes. Kdor ima, ta le gleda, da vse obdrži in pomnoži in se ga nič ne tiče, če tisoči žive iz rok ▼ usta, in zelo pogosto tudi to ne. Koliko stoti sočev družin je na svetu, ki imajo praznit, kadar zaužijejo sploh kaj toplega. Koliko je nežne dece na svetu, ki gladuje in prezeba ki že v rani mladosti propada.
Ljudske kuhinje pripomorejo z nizko ceno, da se tudi revnejši sloji primemo hranijo.
Del našega domačega slovenskega filma. Na sličici vidimo roko prof. Šerka, ki k)vi kače. Dr. Serko se kač ne bon. Lovi jih vsako leto -a opazovanje in Jih tudi sami goji. Dr. Šerko je ugotovil, da kače niso tako nevarne, kakor si jih navadno predstavljamo. Tudi niso vise kače strupene. Zlasti v naših krajih je večina kač nestrupenih, če tudi so med tesni nekatere zelo dolge in velike. Velikost kač še ni vedno znamenje, da so kače tudi strupene. Pač pa sta zelo strupena gad in modras, ki ju pa pri nas po deželi itak prav dobro poznajo. V drugih krajih imajo zelo veliko število strupenih kač. Zlasti v tropič-ihJi krajih je te živaili polno in so med njimi tudi take kače, ki so že po zunanjosti strašne. Saj merijo take kače često po več metrov in so debele kakor srednje moško stegno
Pod K umom v Brebemsm je na sveti večer ustrelil 181etni hlapec Jakob Glavač svojega očma Benedikta Bregarja in sicer na prigovarjanje svoje matere in sestre. Spodaj leži Bregar v krvi, kakor •o ga našli v biši, zgoraj Bregarjeva domačija, na levi oa hišica, kjer je Bregar stanoval in bil ustreljen skozi okno
Dočim so bili naši smučarji druga leta navezani le na Bohinj, posebno pa na Kranjsko goro, kjer je vsako leto dosti snega, letos lahko smučarijo, kjer jim je ljubo in drago. Na Bledu se je vršilo v nedeljo zimsko športno tekmevanje. Med slikanimi tekmovalci so na desni zmagovalci prve skupine, ki je tekmovala na 18 km dolgi progi. Doseženi uspehi tega tekmovanja so prav lepi
Prodajalec knjig v Parizu, ki mu v ugodnem vremenu trgovina nape v a, zmrzuje pri svojih knjigah in zaman pričakuje kupcev
V velikih mestih postavljajo na cesti peči, kjer imajo ljudje priliko ogreti si premrle ude. Pri nas smo menda bolj utrjeni proti mrazu bi zaenkraj vsaij še ne bo treba takih pečS. Je pa tudi pri nas še mnogo barakarjev in brezstanovakev, ld bi jim tudi taka peč ne pomagala, ker Jim skozi lesene stene uhaja neprestano ledeni mraz
Tako zvani cvfbak, prepečenec, poznajo naši bivši vojaki prav dobro. Podoben kruh je vsakdanja, celo zdrava hrana Švedov. Uvajajo ga že tudi drugod
Na desni: Ženske posegajo že povsod v moške poklice. Na Angleškem so se lotile že dimrakarstva. Takim pojavom je kriva beda, ki tira žene v poklice
Nebotična cerkev gori V Newyoiku so kneM gasilci težko preizkušnjo, ki ji pa niso bili kos. Pritisk brizgalo je bti veliko premajhen, v poslopje tudi niso mogli in tako je cerkev pogorela. Škoda je velika. Znaša 4 rrriiij. dolarjev, t j. v našem denarju preko 200 milj dinarjev
Na desni: Kralj Aman Ullah in kraljica Souri-ki sta se po najno-vesteh odrekla Aman Uiiah hotel uvesti evrop-v svoji dr-To mu ni uspelo in je sam postal žrtev svoje idealne namere
Eskimi, prebivalci severnih krajev, si pozimi ki je pri njilh izredno dokga, grade hiše kar iz ledu. Take hiše si grade včasa tudi raziskovalci polarnih krajev
General Nobile, ki ga poznamo že dolg« po njegovem ponesrečenem poletu na severni tečaj, se skuša zagovarjati radi svojih neuspehov rn ji>h zvrača na drug«
Na levi zgoraj: Da je moglo letalo Kvestion Maric vztrajati 151 nr v zraku, so mu dovajali potrebno kurivo ('bencin in o je) po dohrih gumasta ceveh, kakor to vidimo na naši sliki. Ta uspeh v zirako-pdovstvu obeta v bodočnosti novih uspehov in izpopolnitev letal
Na levi: Dajak v svečani opremi, s piščalko in bojno sekiro, okrašeno s človeškimi lasmi. Bajaki si namreč kaj radi krase razme predmete z lasmi ljudi, ki so jih pokončali v boju. V splošnem pa so belcem prijazni
Mlad Dajak, sin divjega plemena, ki pa je zelo zanesljivo v službi belih in se bavi tudi z izdelavo umetniških predmetov. Dajaki prebivajo na indijskem otoku Borneo
Zgoraj: Zimska sfiSca ta
Boiilagneškega gozda pri Parizu. Ker tukaj divjadi ne preganjajo, se je po pokoma udomačSla in prihaja v bližino tamošnjfii posestnikov
Na desni: Ze na trdni zestt9 je človeku neprijetno, ako ga zaloti vihar, kaj šele, če ga objame v neskončnih višinah, ko ptove v aoroplaim. Na sliki vidimo letalo, ki se bori z viharjem nad egiptovskimi piramidami v AfrM