Posamezni izvod 1.30 Sii.r mesečna naročni a 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlags ostamt Klagenfurl 2
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlie. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XVI.
CeloTec, petek, 16. junij 1961
Štev. 24 (996)
Pritožba koroškega Slovenca pred Evropskim svetom
Kakor smo zvedeli iz Strassburga, je komisija za človečanske pravice pri Evropskem svetu sklenila, da dostavi pritožbo koroškega Slovenca zaradi zabranitve uporabe slovenskega jezika pred rožeškim okrajnim sodiščem avstrijski vladi z vabilom, da do 15. julija 1961 pismeno zavzame stališče. Po sprejemu tega stališča bo komisija nadaljevala s svojim posvetovanjem o pritožbi.
Po sporočilu sekretariata komisije za človečanske pravice je bila pritožba vložena julija 1960 in nato utemeljena z izčrpnim dokazalnim gradivom, češ da sta okrajno sodišče rožeškega sodnega okraja s slovenskim odnosno mešanim prebivalstvom v prvi in celovško deželno sodišče v zadnji instanci koncem leta 1959 zavrnila tožbo koroškega Slovenca in obravnavanje v slovenskem
Sklep pripravljalne konference v Kairu:
sodnem jeziku, kar je v nasprotju s konvencijo o človečanskih pravicah, posebno z raznimi določili člena 6 te konvencije.
V soglasju s členi 28 in 29 je pritožitelj izrazil svojo pripravljenost za dobrovoljno rešitev vprašanja, če Avstrija zagotovi pravno in dejansko učinkovite ukrepe, da bo izpolnila v avstrijski ustavi, v senžermenski pogodbi ter avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 zajamčene manjšinske pravice in zagotovila spoštovanje človečanskih pravic tudi nasproti pripadnikom manjšin v Avstriji.
Koroški Slovenci ta sklep omenjene komisije pozdravljamo, ker gre za podobno pritožbo, kakršno je avstrijska vlada vložila proti Italiji.
Voditelji izvenblokovskih držav se bodo sestali v Jugoslaviji
kar pomeni veliko priznanje jugoslovanski politiki miru in enakopravnosti med narodi
Pripravljalna konferenca predstavnikov izvenblokovskih držav v Kairu je zaključila svoje delo in objavila skupno poročilo o doseženih sklepih, ki se nanašajo tako na načelna stališča glede politike izvenblokovskih držav kakor še posebej na prvi veliki sestanek voditeljev neangažiranih držav iz vseh delov sveta, ki se bo 1- septembra začel v Jugoslaviji. Ravno dejstvo, da so predstavniki 22 izvenblokovskih držav izbrali za pomembno srečanje najvišjih predstavnikov teh držav Jugoslavijo, predstavlja veliko priznanje načelni jugoslovanski politiki miru in enakopravnosti med narodi, politiki, ki jo Jugoslavija dosledno vodi že vsa povojna leta in s katero si je pridobila velik ugled v svetu, zlasti pa še med mladimi afriškimi in azijskimi državami, ki so se šele nedavno otresle tujega gospostva in danes samostojno odločajo o svoji usodi.
Po kongresu SPO:
Stara ali nova pot?
Če bi hoteli na osnovi referatov, razprav in zaključkov nedavnega kongresa Socialistične stranke Avstrije odgovoriti na vprašanje, ali ta kongres pomeni, da je SPO krenila na novo pot, potem se odgovor gotovo ne bi mogel glasiti kratko »dan ali »ne*. SPO je prav tako kot vsaka druga stranka pogojena iz razvoja, ki ga ima za seboj, pogojena iz načel, ki jih je razvijala — v pozitivno ali negativno smer — od dneva nastanka pa do danes. Zato se more odgovor na zgornje vprašanje edinole glasiti, da je SPO zabeležila ta ali oni napredek, da pa se hkrati še ni osvobodila vseh starih načel, ki ji branijo, da bi mogla napraviti odločilni korak naprej, ki bi lahko pomenil zgodovinski pre-okret v avstrijskem delavskem gibanju.
Gotovo bi lahko kot pozitiven pojav zabeležili nenavadno oster obračun z desničarskimi silami. Toda pri glavnih vprašanjih, ki ločijo »desnico* od »levice« — to so vsekakor načelni pogledi na gospodarske probleme — tudi sedanji kongres SPO ni pokazal potrebne doslednosti, marveč je ostal nekje sredi poti. Sicer je predsednik stranke, vice-kancler dr. Pittermann, v svojem referatu odločno zahteval širše pravice delovnih ljudi pri odločanju o gospodarstvu in o razdelitvi dohodka, ko je popolnoma pravilno ugotovil, da je »politična svoboda brez pravice odločanja v gospodarstvu okrnjena svoboda*, 'vendar je takoj nato z ugotovitvijo, da »ni nujbolj važno, v čigavih rokah so sredstva za proizvodnjo*, omejil perspektivo svoji prvotni zahtevi. To tembolj, ker je bilo na kongresu dovolj jasno povedano. da desničarski krogi sicer govorijo o svobodi in demokraciji, da pa v resnici trmasto vztrajajo pri ohranitvi in utrditvi svojih lastnih gospodarskih pozicij, skratka, da niti malo ne mislijo priznati delavcu pravico do soodločanja.
Vprašanje, v katerem pri SPO najbolj prihajajo do izraza stare koncepcije, pa je njen odnos do komunistične partije odnosno do komunistične ideologije sploh. Tukaj tudi nedavni kongres ni privedel d0 bistvene spremembe v zgrešenem pojmovanju, da se morajo socialisti boriti ne samo proti reakcionarnim kapitalističnim silam, marveč enako tudi proti komunistom. Pač pa je treba kot pozitivno spoznanje in morda kot prvi previdni korak naprej tudi v tej smeri tolmačiti besede predsednika stranke, ki je dejal, da »antikomunizem* kot zbirališče demokratičnih sil ne more biti alternativa za demokratični socializem ter je precej ostro kritiziral prakso nekaterih socialistov, ki pod geslom antikomunizma niso izbirčni glede zaveznikov in pod tem geslom sodelujejo celo z odkritimi sovražniki delavskega razreda.
Ne da bi širše razpravljali še o drugih podrobnostih, lahko rečemo, da ugotovitev letošnjega kongresa SPO nikakor ne gre podcenjevati, marveč jih, gledano skozi prizmo razmer v Avstriji, lahko smatramo za korak naprej. Zlasti še, če upoštevamo vse ostale zahteve gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, ki jih je predsednik stranke zajel v geslu, da je »socializem pojm, v katerem vidijo narodi zajete pravice človeka d0 svobodnega razvoja osebnosti, do samoodločbe naroda, do svobodnega razvoja gospodarskih in umskih sil ter do življenja v miru in varnosti«. Če temu končno dodamo še sklepe v zaključni resoluciji, v kateri SPO poudarja svoje priznanje k nevtralnosti in k upoštevanju vseh v državni pogodbi zajetih obveznosti ter kot eno bistvenih nalog avstrijske zunanje politike naglasa vzpostavitev dobrih in korektnih odnosov do vseh sosednih držav ne glede na njihovo politično ureditev, Potem pač lahko ugotovimo, da nedavni kon-Rres SPO sicer še ne pomeni dosledne odločitve za popolnoma novo pot, vsekakor pa Predstavlja počasno odmikanje od stare poti.
Na konferenci v Kairu so sprejeli pet osnovnih načel in kriterijev politike neangcr-žiranja. Po teh načelih se za neangažirane države smatrajo tiste, ki dosledno zagovarjajo in izvajajo politiko neodvisnosti, zasnovano na aktivni miroljubni koeksistenci in na enakopravnem sodelovanju z vsemi državami ne glede na razlike v družbenih in političnih sistemih. Taka politika nujno vključuje v svoje okvire jasno izven-blokovsko stališče in nepovezovanje v bloke oziroma stalne napore in težnje, da se izvenblokovska politika v polni meri uresniči v praktični politiki prizadete države. Vsaka izvenblokovska država mora dosledno in vztrajno podpirati boj za nacionalno- neodvisnost in za popolno osvoboditev odvisnih dežel. Ostali kriteriji, sprejeti v
Na protifašističnem zborovanju v Dobrli vasi:
Kairu, pa se nanašajo na nepripadanje večstranskim vojaškim zvezam in aranžmajem, ki so instrument medblokovskih nasprotij in sporov, ter na države, ki so odstopile vojaška oporišču na svojem ozemlju posameznim tujim silam.
Iz teh načel izhajajo tudi posamezni problemi, o katerih bodo razpravljali na konferenci voditeljev izvenblokovskih držav v Jugoslaviji. Dnevni red, ki so ga sprejeli v Kairu, namreč predvideva naslednje točke: Splošna izmenjava gledišč o mednarodnem položaju; vzpostavitev in krepitev mednarodnega miru in varnosti; spoštovanje pravic narodov in posebno pravice do samoodločbe; boj proti imperializmu in boj za odpravo kolonializma in neokolonializma; spoštovanje suverenosti in ozemeljske inte-
gritete držav; nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav; boj proti rasni diskriminaciji in rasnemu razlikovanju; splošna in popolna razorožitev, prepoved atomskih poskusov in vprašanje tujih vojaških oporišč; aktivna miroljubna1 koeksistenca med državami ne glede na razlike v političnih in družbenih sistemih; vloga in struktura OZN ter dosledno uveljavljanje resolucij svetovne organizacije; problemi neenakomernega gospodarskega razvoja, krepitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja in tehnična pomoč.
„Ena izmed osnovnih značilnosti pripravljalne kor*n-crtcc • "''daril ■■''Jene;'),, ski zunanji minister Subandrio — je ta, da je ta sestanek prvič zbral tako veliko število predstavnikov nevezanih držav pri skupnem poslu z namenom, da se uresničijo skupni interesi, ki so dejansko interesi miru in napredka vsega človeštva." Ce te besede veljajo že za pripravljalno konferenco, potem še toliko bolj veljajo za sestanek najvišjih predstavnikov izvenblokovskih držav septembra v Jugoslaviji, kateremu vsa svetovna javnost že danes pripisuje velik pomen, kakor se nevezanim državam priznava vedno večja vloga pri reševanju mednarodnih problemov.
Dinamit - uvod v pogajanja
med Avstrijo in Italijo o Južni Tirolski
Na nevtralnem švicarskem ozemlju že nekaj dni trajajo pogajanja avstrijskih in italijanskih strokovnjakov, ki naj v smislu sklepa nedavne avstrijsko-italijanske konference v Celovcu pripravijo podlage za nadaljevanje razgovorov med obema državama na ministrski ravni. Kakor je bilo takrat v Celovcu sklenjeno, bi se namreč morala zunanja ministra Avstrije in Italije ponovno sestati 24. junija, da nadaljujeta razgovore o možnostih sporazumne rešitve južnotirolskega vprašanja.
O dosedanjih razgovorih v Švici pravijo, da potekajo ob obojestranski dobri volji in pripravljenosti, najti skupno govorco v zadevi, ki že tako dolgo zaostruje odnose med obema državama. Toda tej dobri volji in pripravljenosti so po vsej verjetnosti šteti dnevi, če se razmere na Južnem Tirolskem samem ne bodo bistveno spremenile. Če je bilo v teku dveh dni zabeleženih na desetine dinamitskih atentatov, potem je to dovolj resno opozorilo, da so na delu sile, ki bi hotele zadevo privesti do skrajnosti.
Na Južnem Tirolskem so pred dnevi širili tudi letak, v katerem je rečeno, da je napočila ura preizkušnje ter da »bosta Evropa in svet slišala naš klic na pomoč«. Vendar je zelo dvomljivo, če bo klic v obliki dinamitskih atentatov res našel tisto razumevanje, ki ga morda pričakujejo. Doslej so odgovor le poostreni varnostni ukrepi ter množeče se zahteve italijanskih krogov po prekinitvi pogajanj z Avstrijo. Tukaj se zelo jasno kaže, kako politika nacionalističnih prenapetežev, vseeno na kateri strani so, škoduje pri reševanju spornih problemov med narodi in državami.
Nikdar več se ne smejo ponoviti časi nacističnega nasilja!
Kljub izredno slabemu vremenu se je nedeljskega protifašističnega zborovanja v Dobrli vasi udeležilo okoli 1500 ljudi. Prišli so iz severne Koroške in iz drugih avstrijskih pokrajin ljudje, katerih materni jezik je nemški, mnogo več kot polovica udeležencev pa je bila iz vseh krajev južne Koroške, ljudje, ki ljubijo svojo slovensko materno govorico. Bili so zbrani bivši priporniki, partizani, slovenski izseljenci in druge žrtve nacizma, in poleg njih še mnogi, premnogi, ne glede na narodnost ali politično pripadnost, le eno jih je družilo: Nikdar več se ne smejo ponoviti časi nacističnega nasilja!
V nerazdružljivl enotnosti, ki jo je skovala skupna usoda v protifašističnem boju, skupna usoda v zaporih in taboriščih, so demonstrirali za mir, za svobodo, za demokracijo. Naj so govorili nemško, slovensko ali italijansko (navzoč je bil tudi zastopnik partizanov iz Trsta), naj so bili pripadniki slovenskih organizacij, ali komunističnega KZ-Verbanda, ali socialistične Zveze borcev za svobodo: vsem je enako iz srca prihajala obsodba nasilja in krivice. To je bila živa solidarnost, porojena iz skupnih žrtev in iz spoznanja, da se mora vsako zatiranje drugih narodov nujno končati v zatiranju lastnega naroda.
Protifašistično zborovanje v Dobrli vasi je bilo vzoren izraz narodne strpnosti: vsi nagovori v obeh deželnih jezikih ter slovenske pesmi podjunskega moškega zbora pod vodstvom Zdravka Hartmanna in nemški komadi godbe. Bilo pa je hkrati tudi izraz politične strpnosti, če izvzamemo govor KP-poslanca Kazianke, ki je žal tudi to priložnost skušal izkoristiti za več ali manj ozke sfrankarsko-politične namene.
Bilo je presunljivo srečanje preživelih iz vseh najrazličnejših nacističnih taborišč, na katera so spominjali preprosti transparenti z obsojajočimi številkami umorjenih žrfev. Bilo pa je tudi srečanje tistih, ki so v letih najhujšega nasilja zgrabili za orožje in, prezirajoč nevarnosti in smrt, šli v boj za svobodo, za demokracijo, za pravice in enakopravnost vseh narodov, malih In velikih. Tokrat so prišli, da v dobi nacizma skovano povezanost obnovijo In jo utrdijo, da skupno Izpričajo pripravljenost, biti vedno na straži, da se časi, ko je en narod mislil, da je vreden več kot drugi in zato druge lahko zatira, nikdar več ne povrnejo. In za tako manifestacijo je gotovo najbolj primerna Podjuna kjer živita eden poleg drugega dva naroda, kjer so množična grobišča žrtev nacizma in borcev za svobodo večni spomeniki, kjer je vsa dolina živ opomin, da je le v mirnem sožitju in enakopravnem življenju zagotovljena bodočnost posameznih ljudi in narodov, pa tudi vsega človeštva!
#*
Predsednik ZKP na protifašističnem zborovanju v Dobrli vasi:
Doprinešene žrtve nas obvezujejo
da ne odnehamo v boju za naše narodne pravice
Na protifašističnem zborovanju zadnjo nedeljo v Dobrli vasi je v imenu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev govoril predsednik ZKP tov. Karel Prusnik- Gašper, ki je uvodoma poudaril, da sta to najstarejši protifašistični organizaciji na Koroškem, kajti koroški Slovenci so bili prve žrtve nacističnega nasilja na tem ozemlju in je bilo že leta 1942 nasilno izseljehih nad 300 slovenskih koroških družin, medtem ko so se koroški partizani tri leta z orožjem v roki na domačih tleh borili proti nacizmu. V svojem govoru je nadalje med drugim dejal:
Kakor je bila že med vojno potrebno in možno protifašistično sodelovanje pripadnikov obeh narodov na Koroškem, tako je potrebno in možno tudi danes, da slovenski in avstrijski protifašisti z manifestativno enotnostjo vodimo boj proti nacistični ideologiji, s tem pa boj za ohranitev in utrditev demokracije in mirnega sožitja na tem koščku zemlje.
Šestnajst let je od maja 1945, ko so pre-nehole pokati po naših hribih in vaseh partizanske puške. 38 pokopališč, kjer so pokopani borci proti fašizmu, pa so večni spomeniki solidarnosti in internacionalizma koroških Slovencev med vojno, ko je šlo za to, ali bo nad človeštvom zmagata barbarstvo enega samega .vzvišenega" naroda nad drugimi .manj vrednimi" narodi, ali pa bo zmagala demokracija, kjer ima vsak narod, velik ali majhen, močnejši ali šibkejši, pravico do lastnega življenja. Zmagali so svobodoljubni narodi, zmagali smo mi, ker smo vodili pravično osvobodilno borbo. Koroški Slovenci smo na svojo protifašistično preteklost še v toliko bolj ponosni, ker smo se uprli nemškemu militarizmu že davno prej, preden je bila zagotovljena zmaga zaveznikov na velikih bojiščih.
Resnici na ljubo pa moramo tudi s tega mesta povedati, da koroški Slovenci še vedno ne uživamo tiste svobode in tistih demokratičnih pravic, za katere smo doprinesli toliko žrtev. Zato pozivamo vse avstrijske tovariše in vse avstrijske protifašiste, da se z odprtim srcem zanimajo za resničnost zgodovine koroških Slovencev in za žrtve, ki smo jih Slovenci nesebično darovali na oltar najvišjih človeških idealov — za svobodo, demokracijo in napredek! Ker pa sta svoboda in demokracija nedeljivi, zato tisti, ki zatira ali pusti zatirati druge, tudi sam ne more biti srečen in svoboden.
Koroški Slovenci svoji avstrijski domovini nismo v sramoto. Naša borba za narodne pravice je plemenita borba za utrditev demokracije. Naša borba za enakopravnost slovenskega jezika, za enakopravnost našega ljudstva na gospodarskem in kulturnem področju je hkrati krepitev in oplemenitev borbe vsega avstrijskega ljudstva, da bo naša skupna domovina Avstrija res demokratična in kot taka uživala ugled in spoštovanje v vsem demokratičnem svetu.
Omeniti pa je treba tudi vprašanje poprave škode, ki jo' koroški Slovenci nismo utrpeli le zaradi nacističnega nasilja, marveč tudi zaradi načrtnega zapostavljanja in raznarodovanja našega ljudstva. Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev kakor sploh vse slovenske organizacije se že vsa povojna leta borijo za priznanje odškodnine. Priznati je treba, da
V Avstriji živi nad 7 milijonov ljudi
Število avstrijskega prebivalstva je prekoračilo 7-milijonsko mejo. Po začasni ugotovitvi ljudskega štetja' 1961 znaša stanje avstrijskega prebivalstva 7,060.133 oseb. Nasproti ljudskemu štetju leta 1951 je to za 126.228 ljudi več, ker pred desetimi leti so našteli 6,933.905 prebivalcev, to je povišek v odstotkih za: 1,8.
V zveznih deželah so ugotovili naslednje številke prebivalstva (v oklepaju število prebivalstva leto 1951):	Dunaj 1,627.034
(1,616.125); Koroška 493.972 (474.764); Nižja Avstrija 1,371.911 (1,400.471); Gradiščanska 270.895	(276.136); Zgornja Avstrija
1,131.218 (1,108.720); Solnograška 345.697 (327.232); Štajerska 1,131.072 (1,109.335); Tirolska 462.612 (427.465) in Predarlska 225.722 (193.657).
ta naša prizadevanja niso bila zaman. Toda odločno moramo poudariti, da tukaj ne gre zgolj za popravo gmotne škode, marveč predvsem in posebno za popravo moralne škode, ki smo jo utrpeli kot del slovenskega naroda!
Ne moremo razumeti, da merodajni krogi, ki ustvarjajo javno mnenje, avstrijskemu ljudstvu prikrivajo in zamolčijo resnično stanje na Koroškem. Zlasti pa ne moremo razumeti, da nas gotovi ljudje nameravajo šele ugotavljati, da hočejo' šele iskati, kje koroški Slovenci sploh smo. Avstrijski tovariši, ki ste danes na tem zborovanju, povejte svojim prijateljem in znancem, pišite v vaše liste, da ste bili v Podjuni, kjer je dvoje množičnih pokopališč partizanskih borcev: v Št. Rupertu je pokopanih v skupnem grobu 84 in v Železni Kapli počiva 120 slovenskih žrtev nacizma. Povejte avstrijskemu ljudstvu, da ste bili na južnem Koroškem, kjer so hiše, ki so dale po sedem partizanov, kjer so družine, ki so doprinesle po dvanajst protifašističnih smrtnih žrtev, in kjer so še danes sledovi od nacistov požganih slovenskih domov. In povejte jim tudi, da od Žile preko Roža in Gur do širne Podjune živimo koroški Slovenci, ki ne bomo prenehali z bojem za narodne pravice, ker nas obve-
Občni zbor kmetijske zbornice:
Pravice do zdravstvene zaščite ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji doslej le pripadniki samostojnih poklicev še niso uživali, medtem ko je delojemalce sistem socialnega zavarovanja že v polni meri obsegal. Zdaj so si pravico do zdravstvene zaščite in splošnega socialnega zavarovanja potom pogodb pridobili tudi številni pripadniki samostojnih poklicev, tako duhovniki vseh verskih skupnosti, advokati, filmski delavci, pooblaščeni geodetski
zujejo naše krvne žrtve, ker to od nas terja naš krvavi plebiscit, ki smo ga izbojevali v krvavi dobi nacizma.
Čeprav smo koroški Slovenci plačali ogromen krvni davek za zopetno vzpostavitev avstrijske republike, ne zahtevamo od nje nobenih privilegijev. Biti hočemo le enakopravni državljani, zahtevamo le, da bo naš materni jezik enako upoštevan kot materni jezik večinskega naroda; terjamo samo tisto, kar nam je v priznanje za naš doprinos v protifašistični borbi zajamčeno v členu 7 državne pogodbe. Resnica je le ena in pravica ni deljiva! Če imamo enake dolžnosti, potem hočemo imeti tudi enake pravice, da bomo skupaj z vsemi avstrijskimi državljani živeli kot enaki med enakimi.
Ne pozabimo strahot in zločinov, ki jih je počenjal nacizem širom okupirane Evrope. Eichmannov proces nam nazorno priča, kako je fašizem ravnal z malimi narodi, ki jih je obsodil na smrt. Tudi koroški Slovenci smo bili zapisani poginu, vendar se takrat nismo ustrašili, marveč smo šli v boj in smo zmagali. Zato se tudi danes ne bojimo groženj in ne klonimo, če se nam godijo krivice. Vendar človek preveč hitro pozablja težke čase in to je nevarno. Ne pozabimo velikega gorja in vseh ogromnih žrtev, da se nikdar več ne bodo ponovili časi zločinov in strahot. Ne pozabimo in mirno bomo lahko gledali v bodočnost z zavestjo, da smo solidarno povezani z vsemi milijoni po svetu, ki želijo samo mir, pravičnost in medsebojno razumevanje!
strokovnjaki, patentni inženirji, nosači, artisti in prodajalci časnikov.
V kratkem pa bodo v sistem socialnega zavarovanja kot zadnji del socialno nezavarovanega prebivalstva Jugoslavije vključeni še športniki, zasebni zdravniki, snažilci obutve in nekatere druge kategorije državljanov, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. S tem bo socialno zavarovanje obsegalo celotno prebivalstvo Jugoslavije.
Zbornica ima dolžnost, da odpravi zaostalost
kmetijstva na našem ozemlju, ki je uradno priznano kot nerazvito in zaostalo področje dežele
Zadnji občni zbor kmetijske zbornice, ki je bil minuli ponedeljek v Kuharjevem dvorcu v Celovcu, je bil izraz velike zaskrbljenosti kmečkega prebivalstva za svojo usodo v sedanjem gospodarskem razvoju v državi. Čeprav sta poročilo prezidenta Gruberja in razprava deželnega poslanca Sodata kot predsednika Bauernbunda že precej dišala po znani »zaskrbljenosti« Bauernbunda za usodo kmečkih družin, ki jo le-ta pred vsakimi volitvami deklamira kmečkim ljudem, je bila celotna vsebina občnega zbora posvečena stvarni razpravi perečim problemom koroškega kmetijstva, kakor so to zlasti zaostajanje cen kmetijskih pridelkov in nebrzdano naraščanje cen kmetijskih potrebščin, ureditev neznosnih razmer v gospodarstvu z mlekom, zagotovitev odkupa in izvoza koroške goveje živine in prašičev, nevarnost zmanjšanja subvencij za kmetijstvo vsled operacij na državnem proračunu, uvedba obveznega bolniškega zavarovanja kmečkih družin in drugo.
Na prezidentovo poročilo o delu zbornice na področju pospeševanja kmetijstva in kot poklicno zastopstvo koroških kmetov je v živahni triurni razpravi govoril tudi zastopnik volilne skupnosti Kmečka gospodarska zveza dr. Mirt Z w i 11 e r in zavzel stališče do vrste perečih kmečkih vprašanj na dvojezičnem ozemlju.
Uvodoma je kritiziral komplicirani način razpisa raznih podpornih akcij s strani zbornice, ki je tak, da bi moral biti vsak kmet jurist, da bi ga lahko razumel. Priporočal je, da bi bili v bodoče razpisi enostavnejši in razumljivejši in vsako leto skupno zajeti v posebni brošuri. Glede gradnje tovornih poti, o čemer je bilo v poročilu precej hvale, je dejal, da je nerazumljivo, da je gradnja tovornih poti pri kmetijski zbornici dražja od gradnje, ki jo izvajajo druga podjetja. To nikakor ni v korist kmetom, še manj pa reklama za upravičenost tovrstnega udejstvovanja zbornice.
Ko je govoril k vprašanju gospodarstva z mlekom, se je dotaknil manipulacij mlekarn in opozoril, da so one kot zadruge dolžne, da kmetu služijo, ne pa da od njega zaslužijo in ga izkoriščajo. Končno je opozoril, da je treba doseči za Koroško izravnalni prispevek za prevoz klavnih prašičev na Dunaj. Če je na Koroškem — na tretjini poti do Dunaja — preko Trsta uvožena koruza enako draga kot na Dunaju, potem morajo imeti tudi klavni prašiči na Koroškem isto ceno kot jo imajo na Dunaju.
Zaključno je zbornični svetnik dr. Mirt Z zvit ter predlagal združitev najrazličnejših uradov in ustanov, ki se bavijo s kmečkimi vprašanji. Ob tolikokrat povdarjeni potrebi komasacije kmetijskih zemljišč je enako potrebna »komasacija«• uradov za kmetijstvo, ki sedaj poleg zbornice obstojajo še kot agrarne okrajne oblasti, kmetijski oddelki deželne vlade, gozdne inšpekcije, uradi za vodogradnje itd.
^ Vsi ti problemi in številni drugi tarejo kmete dvojezičnega ozemlja, ki je urad-I no priznano kot nerazvito področje dežele. Skrb in naloga zbornice mora biti, da I v bodoče bolj kot doslej dela na tem, da bo ta zaostalost za razvojem v deželi na I področju kmetijstva tega ozemlja čimprej odpravljena.
V Jugoslaviji:
Socialno zavarovanje za vse državljane
PARIZ. — V nedeljo ponoči je prišlo do številnih bombnih eksplozij v Alžiriji in Franciji. En policaj je bil mrtev, več oseb pa je bilo ranjenih. Nekaj od teh eksplozij so povzročili desničarski ekstremisti s plastičnimi bombami.
SPLIT. — Tik pred Omišem so dogradili nov most čez reko Cetino, širok 10,5, dolg pa 100 m. Njegova železna konstrukcija tehta nad 370 ton. Z zgraditvijo tega mostu je dograjen odsek jadranske turistične ceste Split-Omiš, dolg 26 km.
KAIRO. — Predsednik ciprske republike nadškof Makarios je po osemdnevnem obisku v ZAR izjavil, da Ciper ne bo dovolil, da bi angleško vojaško oporišče na Cipru izrabili za napade, zlasti za napade proti ZAR.
VATIKAN. — Papež Janez XXIII. je prejšnji petek sprejel v avdijenco skupino belgijskih novinarjev, ki so prišli v Rim v zvezi z obiskom belgijskega kraljevskega para v Vatikanu. Ob tej priložnosti je novinarjem potrdil, da »kraljica Fabiola pričakuje otroka«. Papež je do-/ dal: »Meni je hotela kot prvemu zaupati to novico in to me je močno ganilo«.
CANOSA. — Med veliko nevihto, ki se je razdivjala nad mestom, je strela udarila v stolp in en obok zgodovinske katedrale sv. Sabina in povzročila veliko škodo, tako da je v nevarnosti gornja kupola. Dela pri restavraciji katedrale, ki so jo proglasili za nacionalni spomenik, so začasno ustavili zaradi smrti nekega delavca, ki je pri delih padel in se smrtno poškodoval.
DUNAJ. — Na kongresu avstrijske socialistične stranke je delegat in poslanec Hillegeist spregovoril tudi o vprašanju vrnitve Otona Habsburškega v Avstrijo. Glede tega je Hillegeist rekel, da ne gre le za pravno, pač pa še bolj za politično vprašanje, ker bi s tem spravil v nevarnost notranji mir dežele in tudi njen položaj v zunajem svetu. Z druge strani pa je predsednik stranke podkancler Pitter-mann odkrito nakazal, da se bodo socialistični člani koalicijske dunajske vlade izrekli proti zahtevi Otona Habsburškega, da bi se vrnil v deželo. Za sprejem Otove prošnje za vrnitev v Avstrijo bi moralo biti popolno soglasje obeh strank oziroma njihovih predstavnikov v vladi.
DUNAJ. — Na Dunaju je bil aretiran Franz Slavik, ki je obtožen, da je skupaj z Eichmannom leta 1944 v Budimpešti do smrti mučil nekega mladeniča. Slavik je bil že po vojni pred sodiščem, pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ob Eichmannovem procesu pa se je znova pojavilo njegovo ime in bo proti njemu spet uveden proces.
BRUSELJ. — Nov »vesoljni jezik«, ki so mu nadeli ime »neo«, se je rodil v Bruslju. Njegov ustvaritelj je Arturo Alfrandri, 73-letni Italijan, ki se je preselil v Belgijo takoj po prvi svetovni vojni. Svoj »vesoljni jezik« je predstavil javnosti v nekem krožku belgijske prestolnice. Tu je javnosti pokazal tudi novi franco-sko-neo slovar in neo-francoski slovar, ki vsebujeta po 60.000 izrazov. Po tem, kar piše v uvodu obeh slovarjev, je jezik »neo« izboljšana oblika esperanta.
•
TOKIO. — Nad 20.000 demonstrantov, ki so se pred nekaj dnevi zbrali v parku v Osaki, se je spopadlo s policijo. Ranjenih je bilo 19 policistov in 101 študentov. V senatu je na seji prišlo do pretepa. Socialistični senatorji so uspeli preprečiti odobritev zakona proti »političnemu nasilju«. Vlada pa je reagirala s tem, da je odstavila podpredsednika senata, ki je socialist. Zahtevala je disciplinske ukrepe proti socialističnim parlamentarcem, ki so se udeležili demonstracij.
\VASHINGTON. — Poročajo, da so Kennedyjevi predlogi o nadaljevanju ameriške gospodarske pomoči inozemstvu naleteli v kongresu na večji odpor kakor podobni programi prejšnjih let. Opaziti je organizirano kampanjo nasprotnikov Ken-nedyjevega načrta, ki se prizadeva, da bi dali letno za gospodarsko pomoč približno 3 milijarde dolarjev.
Velika manifestacija gradiščanskih Hrvatov:
Odkritje spomenika Mateju M. Miloradiču
Že mesece prej se je pripravljalo vse hrvatsko ljudstvo Gradiščanske na slovesnost odkritja spomenika svojemu največjemu sinu — pesniku in buditelju Mateju Meršiču Miloradiču. Z veliko zbiralno akcijo, pri kateri so sodelovali vse hrvatske občine in številne Raiffeisnovke, hrvatska šolska mladina pod vodstvom zavednih učiteljev in vsi sloji ljudstva, sii je Hrvatsko kulturno društvo oskrbelo potrebna sredstva, da je lahko dalo vliti v bron doprsje M. M. Miloradiča, ki ga je brezplačno zasnoval in izdelal za gradiščanske Hrvate slavni hrvatski kipar in umetnik Ivan Meštrovič.
Zadnjo nedeljo je bilo tako daleč: večtisočglava množica gradiščanskih Hrvatov se je zgrnila pred zastrtim spomenikom, da prisostvuje svečanostim odkritja s številnimi govori in pestrim kulturnim sporedom. In prvič v zgodovini po drugi svetovni vojni so se ob tej priložnosti znašli vsi brez razlike svetovnega nazora in političnega gledanja — levica in desnica — ter v oči-gled spomenika narodnega buditelja in pesnika dokazali, da so obema pri srcu vrednote zvestobe narodu in domovini. V tem smislu so tudi poudarili vsi govorniki pomen dela in ustvarjanja M. M. Miloradiča za hrvatski narod na Gradiščanskem.
Brez dvoma je pomenilo za hrvatsko narodno manjšino veliko zadoščenje, da so to veliko narodno slavje, s katerim so gradiščanski Hrvati povezali svojo proslavo 40-letnice pripadnosti Gradiščanske k avstrijski republiki, obiskali tudi predstavniki zvezne in gradiščanske deželne vlade in kot predstavnik Cerkve škof dr. Laszlo in s tem dali slovesnosti pečat oficielnosti, medtem ko so veleposlanik FLRJ dr. Ivo
Sarajčič in zastopniki Izseljeniške Matice Hrvatske iz Zagreba s svojo navzočnostjo na drugi strani manifestirali še vedno živo povezanost gradiščanskih Hrvatov s svojo staro domovino.
Kdor pozna bolj natančno dejanski položaj manjšin v Avstriji in zlasti no Koroškem, pa se ob govorih vladnih predstavnikov le ni mogel ubraniti vtisa, da je šlo vladnim zastopnikom v prvi vrsti le za to, da bi ob bližnjih ponovnih razgovorih z Italijo' in ne nazadnje ob vznemirjajočih pojavih v Južnem Tirolu svetu dokazali veliko razumevanje Avstrije za manjšine.
Le tako namreč moremo koroški Slovenci razumeti izvajanja socialnega ministro Prokscha, ki se je v svojem govoru hvalil, da „v Avstriji manjšinske pravice niso le zasidrane v ustavi, marveč se jih upošteva tudi v dejanjih". Ob poznanju koroških šolskih razmer pa se tudi naslednje besede ministra dr. Drimmla slišijo čisto drugače, ko je dejal: Človek brani samo tisto, kar ljubi! Kot kulturni minister Avstrije ta dan zato slovesno obvezujem vse učitelje, da poučujejo in vzgajajo mladino v ljubezni do maternega in v spoštovanju do tujih jezikov. Mladina naj ne govori svoj materni hrvatski jezik samo ob praznikih in takih slavnostih kot danes, marveč tudi v vsakdanjem življenju. Stara Avstrija je raz-
Konservirana glasba
V zadnjih desetih letih so producenti gramofonskih tvrdk raziskali z mikrofonom v roki ves zvočni svet in vse glasovne kontinente. Na ploščah iz plastičnega materiala je zajeta vsa glasba, od »Mozartovih kvintetov« do »rock and rolla«. Posneli so ne le vso glasbo, temveč posegli tudi na druga področja: poeti čitajo svoje lirične ustvaritve, gozdne ptice žgolijo svojo večerno pesem, škotski vojaki korakajo ob piskanju dud in celo zamolkli ton človeškega srca se oglasa z gramofonskih plošč.
Plošče po postale nezdrobljive, zareze v njih tenke in plitve, posnetki skrajno verni, mikrofoni občutljivejši in vse to je omogočilo, da se je tehnika snemanja in izdelave toliko izboljšala, da danes posluša glasbo s plošč tako širok krog ljudi kot nikoli v zgodovini človeštva.
Samo v Ameriki je nad 1500 manjših tvrdk, ki izdelujejo le 18-centimetrske plošče s 45 obrati, plošče »enodnevnice«, ki jih ljudje blazno kupujejo tri dni in kasneje nikoli več. Vendar taki »rock and rolli« zadostujejo, da trvdka zasluži v nekaj dneh desetine milijonov.
Plošče s 33 obrati imajo bolj stabilen, a zelo omejen trg. Neverjeten uspeh je dosegla na teh ploščah neka upokojena učiteljica grščine, ki je v svojo zabavo posnela na več plošč svoje recitacije ameriških pesnikov. Samo z avtorsko pravico si je pridobila težke milijone, saj se te plošče še vedno izredno dobro prodajajo.
Neki profesor michiganske univerze pravi: *Razvoj mikroplošč in izredna tehnika reprodukcije sta za popularizacijo klasične glasbe prav tako važni kot nekdaj časopisje za literaturo.«
Težko je najti še kakšno skladbo klasičnih ali sodobnih mojstrov simfonične glasbe, ki nam ne bi bila dosegljiva na ploščah.
Pred desetimi leti je William Schwann zbral bataloge in ugotovil, da je 11 tvrdk razpokalo s 407 klasičnimi deli 96-ih skladate-Jev. Ze leta 1959 pa kaže oktobrski katalog i°baj drugačne številke: 499 tvrdk, 12.514 klasičnih del in 777 komponistov.
Za zaključek le ena sama številka: preteklo leto je bilo v ZDA prodanih za 85 milijonov dolarjev gramofonskih plošč.
Objava slovenske gimnazije
Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 8. julija 1961, to je prvi dan velikih počitnic.
Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole.
Prijave za sprejemni izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeid-gasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1961. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi pa je treba priložiti rojstni list in dokument avstrijskega državljanstva. Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje opis učenca (Schiiler-beschreibung) neposredno na ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence, Celovec — Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Ha dan izpita mora učenec predložiti zadnje spričevalo, katero bo dobil 7. julija 1961. (S seboj naj prinese tudi copate.)
Glede izpitov za višje razrede pa dobite podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne.
Ravnateljstvo
Pevski praznik mlade generacije
Na pevskem koncertu Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v nedeljo, dne 4. julija v veliki dvorani celovškega Doma glasbe je bil poseben užitek skupni nastop, ko so mladi pevci in pevke naravnost napolnili prostrani oder in združeno manifestirali povezanost s slovensko pesmijo, s slovensko materno besedo.
padla samo zato, ker narodi niso več razumeli zakona sosedstva ...
Nehote se človek pri tem vpraša, zakaj te misli niso uresničene v koroškem manjšinskem šolskem zakonu; zakaj še do danes na Koroškem ni šolske oblasti, ki bi učitelje nadzirala pri izpolnjevanju te obveze s strani najvišjega šefa šolske uprave; zakaj v dvojezičnih spričevalih ne smejo biti navedena tudi domača slovenska krajevna imena; zakaj ni zajamčena enakopravnost slovenskega jezika tudi v javnosti in kje končno so uveljavljene manjšinske pravice tudi v dejanjih!
Mislimo, da ob vsem navdušenju tudi gradiščanski Hrvati niso ravno brez sleherne skepse vzeli na znanje te besede ministrov; koroški Slovenci jim bomo verovali, ko bodo tem besedam sledila dejanja tudi na Koroškem. Za enkrat pa velja tudi v bodoče še naprej složno prizadevanje vseh prizadetih za pravice, ki nam grejo! V tem smislu smo se tudi koroški Slovenci udeležili velike manifestacije gradiščanskih Hrvatov v čast njihovega buditelja in pesnika. Predsednik dr. Franci Zwit-
ter je ob tej priložnosti v imenu SPZ poklonil predsedniku HKD direktorju Schreinerju dar za temeljni kamen in pred spomenik M. M. Miloradiča položil lovorjev venec z napisom: Pesniku gradiščanskih Hrvatov — Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
Nove razstave v deželnem muzeju
_ Trenutno sta v deželnem muzeju v Celovcu kar dve novi razstavi, ki bosta gotovo pritegnili širok krog obiskovalcev.
To je najprej posebna razstava pod naslovom »Grafika novega Hagenbunda, Dunaj«, kjer je zastopanih 9 umetnikov s skupno 58 deli, ki so nastala šele v zadnjih dveh letih in so za javnost prav zato še posebej privlačna.
Druga razstava pa je namenjena ljudski umetnosti in folklori dveh dežel Daljnega vzhoda — Tibeta in Nepala. Poleg narodnih noš, raznih vrst orodja in izdelkov ljudske umetnosti prevladujejo zlasti predmeti, ki služijo kultom tamkajšnjih ljudstev; med temi vzbujajo posebno pozornost izdelki iz človeških kosti.
V se Iškem Kotu je zaživelo:
Slovensko prosvetno društvo »Košuta”
Prebivalci selskega Kota so se že vedno navduševali za prosvetne prireditve, za slovensko besedo in pesem in za razvedrilo v lepi materinščini. Na vseh prireditvah po Rožu smo jih srečali. V zadnjih 2 letih pa so si tudi v svojem Kotu zaželeli prosvetnih prireditev, da bi v čim večjem številu bili deležni kulturnih dobrin in da bi ob takih priložnostih obujali spomine na čase, ko so družni stali v krvavi borbi za slovensko besedo, pesem in do-
IV. mednarodna grafična razstava v Ljubljani
V imenu predsednika FLR Jugoslavije Tita je predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher v nedeljo v okviru velike slovesnosti odprl IV. mednarodno grafično razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer 334 umetnikov iz 30 držav razstavlja 937 del. V svojem govoru je predsednik Kraigher poudaril kulturno-umetniški in druž-beno-politični pomen te mednarodne prireditve in dejal, da predstavlja razstava veliko priznanje Jugoslaviji in posebno Ljubljani, »pri čemer smo te razstave veseli tembolj, saj prav grafika predstavlja zelo ustrezno sredstvo za sporazumevanje med narodi«. Predsednik OLO Ljubljana Boris Mikoš pa je kot predsednik organizacijskega odbora razstave opozoril na notranjo zvezo med to razstavo s težnjo po svobodnem in enakopravnem mednarodnem sodelovanju ter med 20-letnico revolucije, ki jo jugoslovanski narodi proslavljajo v letošnjem letu.
Predsednik mednarodne žirije, znani francoski kritik ]acques Lassaigne, je nato razglasil sklepe žirije ter objavil nagrade letošnjega bienala. Prvo nagrado v višini 500.000 din je dobil Yozo Hamaguchi (Japonska) za grafiko »Zelje«; nagradi po 300.000 din sta bili priznani slovenskemu umetniku Riku Debenjaku za grafiko »Sledovi na ometu« in Japoncu Kumu Sugaiju za grafiko »Rdeče«; nagrade po 250.000 din so prejeli Anglež Merlyn Evans, Američan Miche Kohn in Italijan Luciano de Vita. Poleg tega so bile podeljene številne odkupne nagrade, vrsti mladih umetnikov pa je žirija podelila pohvalna priznanja.
Na razstavi sodeluje tudi več avstrijskih umetnikov, in sicer W e r n e r B e r g , Chaimoivicz, Escher, Fruhmann, Kubovsky, Lehmden, Matulla, Nowak in Polasek.
močijo. V tem hotenju se je po 3 prireditvah, ki jih je Kočanom posredovala SPZ, porodila želja po ustanovitvi lastnega prosvetnega društva. Pripravljalni odbor mladih fantov je izvedel potrebne predpriprave in sklical za preteklo soboto ustanovni občni zbor društva.
Kakor doslej ob prosvetnih priložnostih, je bil tudi ustanovni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Košuta" v Selah deležen množičnega obiska. Prišli so stari in mladi in kar jih niso mogli sprejeti prostori Malejeve gostilne, so stali zunaj ob odprtih oknih. Vsi pa so z velikim zanimanjem sledili poteku občnega zbora in govorom tajnika Slovenske prosvetne zveze Blaža Singerja in predsednika Zveze slovenske mladine dr. Pavleta Apovni-k a. Najbolj pa so jih razveselile pesmi kvinteta SPD „Bilka" iz Bilčovsa, ki se je odzval povabilu in dal občnemu zboru lep kulturni okvir. Zelo prijetno pa je presenetil nastop domačega instrumentalnega kvarteta ob zaključku občnega zbora, ki je kot celota vstopil v društvo in ki je menjaje se z bilčovskimi pevci zaigral vrsto prijetnih slovenskih narodnih viž.
Po poteku občnega zbora, zavestni pripravljenosti starih in mladih in po svojem odboru, ki mu predseduje Franci K r o p i v-n i k pd. Gašperjev, SPD »Košuta" obeta, da se bo vključilo med naša požrtvovalna prosvetna društva, da bo vzgajalo mladino ter izobraževalo in razvedrilo prebivalstvo Sel ter ga podpiralo v skupnem prizadevanju za obrambo našega jezika, našega človeka in naših domov pred potujčevanjem.
Spomini — opomini
Na antifašističnem srečanju preteklo nedeljo v Dobrli vasi so govorniki posebno poudarili, da je treba temno, grozotno in nasilno preteklost nacističnega režima ohraniti v svežem spominu kot svareč opomin. Spomin na neštete žrtve, ki so se za ceno svojega življenja in nečloveškega trpljenja brez oklevanja in strahu uprle množičnemu uničevanju narodov in ljudi, ki niso sledili barbarskemu »herrenvolku*, mora služiti kot opomin, da se podobni časi nikdar več ne smejo ponoviti. Krvavi sistem je sfanatiziral predvsem mladino, zaradi tega se ne sme opustiti nobena priložnost, da se današnji mladini predočuje in se jo seznanja s strahotno polpreteklo dobo. Pokazati ji je treba vzroket ki so vodili do moči podivjanega sistema z omalovaževanjem in odstranitvijo demokracije.
Resni glasovi v tisku in besedi zadnja leta vedno opozarjajo na dejstvo, da današnja mladina zelo malo ali pa sploh nič ne ve o grozotah nacizma. Takrat so bili današnji mladi ljudje še majhni otroci ali pa še sploh niso bili na svetu. Mnogi starši iz razumljivih vzrokov zamolčijo■ mladini dogodke iz tistih časov, ker so bili sami nacisti ali vsaj blizu nacizma, zato imajo slabo vest ter nočejo odpirati starih za nje neprijetnih ran. Tembolj pa je to dolžnost staršev in drugih odraslih, ki so sami preživeli kot borci, zaporniki in pregnanci nacistično nasilje ali pa iz demokratičnega vidika spremljali vse grozote, s katerimi je nacistični režim »osrečeval« človeštvo.
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah in sicer bo prva skupina na letovanju v času od 12. julija do 2. avgusta, druga skupina pa v času od 4. do 25. avgusta. Otroci bodo kakor lani letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo svoje otroke poslati na letovanje, naj vložijo za sprejem pismeno prošnjo s priporočilom krajevne slovenske prosvetne ali zadružne organizacije. Za letovanje pridejo v poštev otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Prošnji s priporočilom je treba istočasno priložiti še naslednje podatke: ime, poklic in naslov staršev; če je otrok že kdaj bil na letovanju in kolikokrat.
Poleg tega je treba prošnji priložiti osebno izkaznico otroka s sliko. Veljavna je samo izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Najbolj priporočljivo pa je, da starši oskrbijo za otroka potni list. Prošrji mora biti nadalje priloženo tudi zdravniško spričevalo, iz katerega mora biti razvidno, da je za otroka letovanje ob morju priporočljivo ter režijski prispevek v zneiku 150 šilingov.
Termin za vlaganje prijavnih profenj je določen do 30. junija 1961. Na zna-I nje bomo vzeli le prošnje, katerim bodo priloženi vsi zgoraj navedeni podatki, I otrokova osebna izkaznica ali potni list, zdravniško spričevalo in znesek 150 šilin-I gov.
V prošnji starši tudi lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali svoje otroke na letovanje. Ta želja bo po mož losti upoštevana.
Starše, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bomo po končanem prijavnem roku pismeno obvestili ter jim sporočili nadaljnja navodila.
Ne zamudite prijavnega roka ter pravočasno pošljite prošnje ter hkrati vse navedene dokumente na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurt, Casometergasse 10.
Trojno ženitovanjsko slavje pri Luciji
SLOVENSKA PROSVETNA 2VE2A NAZNANJA:
Slovensko prosvetno društvo „Jepa" v Ločah nad Baškim jezerom
vabi v nedeljo, dne 18. junija 1961 s pričetkom ob '/2 3. uri na
zabavni popoldan pri Pušniku v Ratenčah, na katerem bo nastopil znani in priljubljeni ansambel
Veseli planšarji
s svojimi prijetnimi vižami.
Po uvodnem nastopu bo ples.
#
IX. Ljubljanski festival od 1. do 12. julija 1961
Revija jugoslovanske opere
V	soboto, 8. julija ob 20.00 uri
N. Hercigonja: GORSKI VIJENAC izvaja Opera Beograd
V	soboto, 8. julija ob 20.00 uri
M. Kozina: EKVINOKCI1 izvaja Opera Ljubljana
Vstopnina 200 do 500 din — Rezervacija vstopnic potrebna.
Prijave sprejema in rezervacijo vstopnic preskrbi Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Celovcu, Gasometergasse 10. Zadnji rok za prijave je 23. junij 1961. Opozarjamo, da ob nedeljah ni predstav.
Predvsem pa bi morala na tem področju storiti svojo dolžnost šola z učiteljstvom. Šolska mladina ima o tej dobi popolnoma nezadostno znanje ter često zmedene in napačne predstave, govori celo o junaških podvigih Hitlerjeve vojske. Pogosto črpa mladina znanje v dogodkih te dobe iz literature, ki poveličuje vojno. V šolah pa ji ne povedo, kako je v preteklih desetletjih zgodovine zares bilo. Država bi bila dolžnat da poučuje šolsko mladino o zlu in nevarnosti fašizma, da jo vzgaja v demokratične svobodoljubne državljane.
Temu cilju naj služijo tudi tisk, radio in film ter ljudska prosveta. Mladino je treba seznaniti z izkušnjami polpretekle dobe, da spozna smisel demokracije ter da se k demokraciji tudi zavestno in z dejanjem priznava. Demokracija ni le domena morda kakšnega poslanca ali voditelja, temveč je zadeva in mora biti last vsega prebivalstva. Več ljudi sodeluje v demokratičnem javnem življenju, tem lažje bo spoznavati nevarnosti za demokracijo ter jo uspešno braniti, utrjevati in širiti.
Mladina je bodočnost naroda in države in že v malo letih bo teža odgovornosti slonela na ramah današnjih mladih ljudi, za to nalogo pa morajo biti vzgojeni, usposobljeni in dozoreli.
Pri gostilničarju, kmetu Komarju pri Luciji pri Pliberku, so bile predpreteklo nedeljo kar tri poroke. Trije Komarjevi sinovi so se ta dan poročili. Jurij Maček je vzel Kotnikovo Irmo v Cirkovčah, njegov brat Stefan Svamejevo Marico v Cirkovčah in še en brat Jože pa Lutnikovo Hermino v Zvobeku. Ni čuda, da je trojna poroka ženinov in nevest iz znanih družin vzbudila živahno zanimanje.
Po poročnih formalnostih na matičnem uradu in cerkvenih poročnih obredih na Humcu, katere je opravil profesor Mihelič, so se številni gostje ter sorodniki treh mla-doporočenih parov podali na očetov dom treh ženinov, kjer je bilo vse najboljše pripravljeno za izredni družinski dogodek. Na razpolago so bile vse dobrote, v zvrhani meri okusno pripravljene jestvine in dobra kapljica za žejna grla, s čemer so bili vsi zadovoljni. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je vse goste, z ženini in nevestami v sredi, namah zajela razigrana dobra volja ter se je prijetno razpoloženje stopnjevalo od ure do ure. Do veljave so prišli naši lepi stari ženitovanjski običaji in vsak se je prizadeval, da je doprinesel svoje najboljše k svatovskemu veselju. Neprisiljeno, tako rekoč nehote, so se vsi vključili v veselo občestvo ženitovanjskih gostov.
Jutri, soboto, ob 20. uri v celovški Mestni hali
I. (~jf-£Aiwal (olkh r e,
na katerem sodelujejo folklorne skupine iz šestih držav:
Avstrije, Francije, Italije, Jugoslavije, Švice in Zahodne Nemčije
BILČOVS
V nedeljo, bilo je 4. junija, smo pri nas imeli spet veselo svatovščino. Poročila sta se Antonija Kropivnik in Tomaž Lesjak. Bilo je prazmčno, ko so ženitovanjski gostje prihajali iz zapadne in severne strani k poroki. Cerkvene poročne obrede je opravil naš domači župnik Štih, pri katerih so tudi domači pevci zelo ubrano prepevali.
Nato so se ženitovanjski gostje, sedemdeset po številu, podali na ženitovanjsko slavje, k' je bilo pripravljeno v gostilni pri Miklavžu.
Lepi so naši stari slovenski ženitovanjski običaji ter imajo tudi svoj pomen in prav je, da se te ljudske navade gojijo med nami. S tem ostajamo tudi zvesti izročilom naših prednikov, kakor je nad vse častno, da se po naših domovih ohranjuje in spoštuje tudi naša iz davn ne nam posredovana slovenska govorica. Iz takih domov sta izšla tudi na-Ša mlada novoporočenca. Ženin je marljiv
in požrtvovalen tajnik domačega Slovenskega prosvetnega društva »Bilka«, skratka pa sta oba, ženin in nevesta, v vrstah naših naj-agilnejših prosvetašev kot odbornika in igralca, dočim je ženin tudi navdušen pevec. Kolikokrat smo z užitkom gledali na odru nastope neveste Tonije in ženina Tomija, saj si v zadnjih letih skoraj' ni bilo mogoče predstavljati igre brez njunega sodelovanja. Prosvetaši SPD so se jima s predsednikom Rupejem na čelu zahvalili za plodno sodelovanje v društvu in ju prosili, da še nadalje podpirata društveno prizadevanje. V majhno priznanje je društvo podelilo poročnemu paru skromno darilo ter jima iskreno čestitalo.
Gostje so se na ženitnini ob odlični postrežbi prav dobro imeli, igrala je godba, pevci so peli, vsi skupaj pa so skrbeli za šalo in smeh ter je čas slavja vsem prekmalo minil.
Čestitkam se pridružujejo tudi člani odbora SPZ in uredništvo Slovenskega vestnika ter želijo novoporočencema mnogo srečnih let na skupni življenjski poti.
Ženitovanjsko slavje so povzdignili posebno še naši libuški pevci, med drugimi Tevžej, Francej, Kušejev itd., skupno okoli 12 pevcev. Pevci so prepevali v spodnjih prostorih, kjer so lepe dobro zapete slovenske pesmi z užitkom poslušali resni, predvsem starejši gostje, dočim so v zgornjih prostorih igrali trije muzikanti za ples, ki se mu je marljivo posvečala, kar je samoumevno, v prvi vrsti mladina.
Vesela ženitnina je trajolo do poznih jutranjih ur drugega dne. Potem pa so ženini povedli svoje mlade žene na domove k novemu skupnemu življenju. Posebno v Cirkovčah je mladina napravila mladima paroma Juriju in Irmi ter Štefanu in Marici lep sprejem, ko je postavila vrsto mlajev, jih opremila z voščilnimi napisi ter domove okrasila s cvetjem in venci.
Novoporočenim parom čestitamo in jim želimo vse najboljše na skupni življenjski poti!
Izlet na Obir!
Zveza koroških partizanov
priredi v nedeljo, dne 2. julija 1961,
izlet na Obir
Srečanje na Obirju ob 12.00 uri, izhodišče pa bo iz Železne Kaple, Obirske, Rebrce, Galicije in Sele-Šajde.
Na vrhu bo predsednik Zveze koroških partizanov spregovoril o zgodovini Obirja v času narodnoosvobodilne borbe.
ZKP je hkrati povabila na izlet tudi pevski zbor »France Pasterk-Lenart" iz Železne Kaple in Št. Vida v Podjuni, kakor tudi organizaciji Slovensko planinsko društvo in Zveza slovenske mladine. Vse člane in druge ljubitelje planin srčno vabimo na lepi izleti
Glavni odbor
Vozne izkaznice za mopediste
Okoli 380.000 mopedistov vozi po avstrijskih cestah. Statistika prometnih nesreč pa ugotavlja dejstvo, da so mopedisti na cestah najbolj ogroženi in hkrati predstavljajo veliko nevarnost za varnost drugih udeležencev prometa. Mopedist sedi na svojem enotirnem vozilu nezaščiten ter je tveganje večje kakor pri avtomobilistih in motociklistih. Vozijo z normalno brzino 40 km na uro, povečini pa stopnjujejo brzino na 60 in več kilometrov.
Izmed 380.000 mopedistov jih je 200.000 vključenih v splošno socialno zavarovanje, to so taki, ki mopede koristijo za vožnje na delovna mesta in nazaj ali pa kakor koli drugače pri svojih poklicnih opravkih. Pri vožnjah, ki veljajo za delovne nezgode, je od leta 1956 do 1960 zgubilo življenje 175 v pretežni večini mladih mopedistov, smrtne nesreče ostalih mopedistov v tej številki niso zajete. Število smrtnih prometnih nesreč te vrste mopedistov je od leta 1956 naraslo na 56 smrtnih primerov v letu 1960.
Prav zaradi tega je splošna zavarovalnica napovedala boj proti visokim smrtnim nesrečam mopedistov. Za omejitev usodnih nesreč mopedistov, ki niso morda vedno že smrtne, pa končajo s hudimi telesnimi poškodbami, je zavarovalnica izdala plakate, na katerih opozarja na nove prometne predpise, s katerimi so mopedisti premalo seznanjeni, ker za te še niso potrebni izpiti o vozni usposobljenosti, torej jim ni treba napraviti izpita za vozno dovoljenje. Dva nadaljnja plakata skušata vplivati na prometno kavalirstvo, kjer je na enem parola: »Varen vozač napravi boljši vtis«, na drugem pa: »Vozi mirno — bodi vljuden — vozi varno«. V nekem nadaljnjem plakatu opominjajo k previdnosti in varnosti vse udeležence cestnega prometa kakor avtomobiliste, motocikliste, mopediste ter pešce.
D\ft informativna filma kažeta v podobi geslo: »Vozimo po predpisih«. Pravijo, da ima ta film lep uspeh.
Gotovo ni nujno, da bi vsako leto toliko ljudi umrlo nenaravne smrti po nepotrebnem na cestah. Zdi se pa, da je postala smrt na cestah že tako navadna, da nihče več veliko ne misli na bol in posledice, ki jih povzročajo nenadne smrti na cestah za prizadete družine. Tisoče žena je v skrbeh, če se bodo njihovi zakonski možje po napornem poklicnem delu srečno vrnili na domove, nešteto mater trepeta za življenje svojih sinov, ki se kjer koli vozijo z motornimi vozili.
Kakor pa dosedanje izkušnje kažejo, z apeli in svarili ni dosti pomagano, kajti prav zadnje tedne je bila spet žalostna vrsta smrtnih nesreč, prav posebno še pri nas na Koroškem. Pri novem zakonskem osnutku o cestnem prometu se ukvarjajo tudi s temi problemi. Zaščitne čelade bodo morali nositi vsi motociklisti, mopedisti pa bodo morali imeti vozne izkaznice (Lenkerausweis). Do izpitov za vozna dovoljenja mopedistov ne bo prišlo, ker bi bilo praktično težavno, da bi vseh 380.000 mopedistov nadoknadilo izpite. Vozne izkaznice za mopediste bodo izstavljali brez izpita. Ge pa bo mopedist kakor koli kršil predpise o prometni varnosti, mu bodo vozno izkaznico odvzeli in se ne bo smel voziti. Vsak mopedist bo moral najmanj vedeti, kaj pomenijo različne prometne tabl ce z znaki o cestnoprometnem redu in sicer za lastno varnost in za varnost drugih udeležencev prometa.
iJOHHEEJEOI
Petek, 16. junij: FrančiSek Sobota, 17. junij: Adolf Nedelja, 18. junij: Efrem Ponedeljek, 19. junij: Julijana Torek, 20. junij: Sl Iveri j Sreda, 21. junij: Alojzij Četrtek, 22. junij: Ahacij
ELA PEROCI:
V hišico je priteklo morje
Morje je naneslo mnogo kamenja k obali. Nabiralo se je tam leta in leta in ni bilo nikomur v korist. Ljudje so prihajali k morju, df bi se kopali. Občudovali so modro vodo, ki se dotika v daljavi neba. Gledali so sončni vzhod in zahod, ki je na morju še posebno lep, niso se pa zmenili za kamenje ob obali, Včasih so se jezili nanj, ker bi raje prišli v vodo po drobnem pesku.
Kamenje pa je mirno ležalo ob obali, morje ga je ljubkovalo in gladilo in kamni so postali okrogli in lepi.
Bilo je to navadno rjavo kamenje, nekaj pa je bilo rdečega, belega in mnogo sivega. To sta bila lapor in marmor.
Zjutraj sta pritekli k morju deklici. Prvič sta videli morje.
»Morje,« sta vzkliknili in potem sta dolgo molčali. Z roko sta si zaslanjali oči, da bi videli kolikor mogoče daleč.
In tam plove ladja.
Le kam potuje?
Pomočili sta noge v vodo in sta se smejali, ko ju je opljuskal val.
Nato sta poiskali velik kamen in sedli nanj.
Joj, kol ko kamenja je tu!
»Lepi so in okrogli,« sta rekli in ga pričeli zbirati. Polagali sta ga na kupček in sta si želeli vebko rdečih in belih kamnov. A tudi rjavega in sivega kamenja nista zametavali. Izbirali sta takšno, ki je posebno lepo oblikovano. Našli sta tudi nekaj školjk in polževih hišic.	_ v
Ko je bil kupček kamenja že velik, sta pričeli graditi hišico. Hišico z dvema sobama, da bosta imeli vsaka svojo. Gradili sta vse predpoldne. Zgradili sta jo iz sivega in rjavega kamenja. Za pohištvo pa so bili beli in rdeči kamni.
Sredi sobe sta položili lepo školjko, pred hišico pa posadili rdeča in rumena drevesca.
»To je zdaj najina hišica,« sta rekli.
»Vsak dan bova hodili sem in bova vabili goste. Najini gostje bodo ribice, majhni raki in metulji. Metulji lahko sedejo na rumeno ali na rdeče drevesce, kakor bodo hoteli.«
»Kako bodo prišle pa ribice sem, ko ne sega voda do hišice?«
»Mogoče pride velik val in nama prinese ribico.«
»Mogoče.«
»Raki bodo prišli med kamenje, kjer je še malo vode, in bodo posedli za kratek Čas na rdečem kamnu na pragu hišice.«
Tako sta se dolgo pogovarjali. Res je prižel rak, po strani je prilezel, kakor pač on Zna. Ogledal si je hišico in se skril med kamenjem.
Prileteli so metulji in deklici nista niti opazili, kdaj. Le videli sta, kako posedajo kakor cvetovi na rdeče drevesce. Preselili so se še na rumeno drevesce. Velik rumen metulj, tisti s črnimi progami, si je ogledal obe sobici in sedel na školjko sredi sobe. Dolgo je tam sedel.
Nato pa je pričela voda odtekati. Ne tako hitro, pa vendar.
Hišica je bila umita in se je grela na soncu. Vse je ostalo, kakor je bilo, le školjka je bila zdaj pred hišico. Želela si je za ribami v morje, pa jih ni mogla dohiteti. Prej je voda odtekla.
Drevesci sta kar žareli, ker ju je morje osvežilo. Rdeče drevesce je bilo še bolj rdeče in rumeno drevesce še bolj rumeno kakor prej. .	.	.
In deklici sta vse počitnice preživeli ob hišici iz kamenja, ki je bila zdaj hišica, zdaj povodni grad.
Seva se seli
KITAJSKA
Nekega dne je srečala sova grlico.
»Kam ai se odpravila?« jo je vprašala grlica.
»Na vzhod potujem,« je povedala sova.
»Čemu neki?« Je hotela vedeti grlica.
»V teh krajih ne marajo ljudje mojega skovikanja,« je odgovorila sova. »zato se preselim na vzhod.«
»Radi te bodo imeli, samo, če boš spremenila svoj glas,« ji je dejala grlica. »Če pa glasu ne spremeniš, te ljudje tam prav tako ne bodo marali, kakor te ne marajo tukaj.«
Metulji so odleteli in deklici sta splavali v morje, samo malo, toliko, da sta se ohladili ...
Popoldne hitita nazaj k hišici. Manjša teče pred veliko in je že daleč pred njo.
»Joj, joj, joj!« ji kliče. »Kakšna nesreča!
Pridi, hitro pridi! V hišico je priteklo morje.«
Šlo ji je na jok in njena sestra ni bila nič manj žalostna.
»Morje bo vse potopilo, tudi drevesci bo odneslo.«
Stali sta tam in si nista znali pomagati.
Ko sta dolgo tako stali, sta videli, da jima voda ne premakne niti kamenčka. Samo preplavlja obe sobi in ju splakuje.
Naj priteče še veliko vode.
In priteklo je toliko vode, da je prekrilo hišico in drevesa ob njej.
Zdaj so priplavale ribe v goste. Veliko jih je priplavalo in svetlikale so se. V hišici so se vrtile in igrale. Za njimi so prišle druge in z vsakim valom jih je priplavalo nekaj.
Deklicama je segala voda že do kolen in kmalu do pasu in njuna hišica je postala povodni grad.
Tako se je bila njuna žalost spremenila v veselje.
FERDO GODINA:
Zakaj pa si strahopetec
Na dvorišče so pripeljali visoko naložen voz snopja. Kure, race in gosi so od vseh koncev pritekle na dvorišče in se zakadile pod voz. Od snopja je viselo nekaj klasov pšenice. To klasje bi rada vsaka žival dosegla in izluščila iz njega zlatoru-mena zrna. Zanje ni boljše poslastice od pšeničnega zrna.
Kure so visoko odskakovale od tal. Počepnile so, se zagnale z nogami kvišku, stegnile so	vratove	in si pri	tem pomagale	s perutmi.	Race so kar naprej žlobudrale
in so tudi	skušale	odskočiti.	Največ uspeha	so imele	s svojimi dolgimi vratovi gosi.
Pri tem delu sta bila zelo nesrečna petelinčka Mali in Veliki. Malemu je tiste dni komaj odpadel puh okrog grebena. Čeprav je bil živahen in okreten, je švrkal okrog samo nekje pri tleh. Petelinček Veliki je bil dvakrat večji od Malega, odrasli kuri pa je	kljub temu segal	z glavo komaj	do repa.	Telo je imel na visokih nogah.
Kolena so	mu bila	strašansko debela. Tudi	Veliki se	je odganjal od tal, klasja pa
seveda ni dosegel. Tako sta Mali in Veliki hodila okrog voza in sta se skušala prisliniti h kuri, k žlobudravi raci ali gosi. Vendar teh dveh prisklednikov nihče ni maral.
Zdelo se je, da ne bosta dobila nič za pod zob, ko nenadoma stara gos ujame klas. A bila je preveč požrešna. Stisnila ga je tako močno, da je eno zrno zajadralo v loku k Malemu in Velikemu. Debelo zlatorumeno zrno je padlo med njiju. Oba sta skočila, da bi ga pohrustala. Mali bi sedaj seveda potegnil kratko, če se ne bi domislil ukane. Kriknil je Velikemu:
»Riurii!"
V kurjem jeziku pomeni to »kača".
Storkljač Veliki se je v strahu odrinil v zrak in si skušal pri tem pomagati s kilavimi perutmi. Medtem ko je bil Veliki v zraku, je Mali zrno pobral, ga hitro požrl in stekel v živo mejo. Ko je Veliki bil spet na tleh, je ukano spoznal. Ubral jo je z dolgimi skoki za Malim. Toda v živo ograjo ni mogel, ker je bil prevelik. Mali si je na varnem podrgnil s krempljem po kljunu in počakal, da Veliki odide. Rekel mu je:
„Kuriku — riki — aaj!", kar pomeni v kurjem jeziku »zakaj pa si strahopetec!"
Tjulenjček
Moj dedek je bil ribič. Imel je čoln in mrežo.
Jaz sem bil še majhen. Nisem še hodil v šolo. Dedek me je jemal s seboj, da sem mu pomagal.
Neko jutro sva se odpeljala s čolnom na morje. Dedek je vrgel mrežo. Ko sva jo potegnila na breg, se je med ujetimi ribicami premetavala čudna žival. Imela je sivo, gladko, svetlo kožo.
»Dedek, ujela sva sivega prašičja!” sem veselo vzkliknil.
„V morju ne živijo prašički," je odvrnil ded.
Zmetal je ribice iz mreže, nato je zgrabil živalco. Imela je dve kratki plavutasti nogi in plavutast rep. Na glavi ni bilo videti ušes.
»Tjulenjček," je rekel ded.
Zelo se je razveselil. Tjulenjčka bo prodal Živalskemu vrtu. Z denarjem si bo kupil nove gumijaste škornje.
Obesilg sva mrežo, da se je sušila. Nenadoma je skočila iz morja kot medved velika žival. Splezala je na pesek in se zazrla v naju. Podobna je bila tjulenjčku, le da je bila grozno velika.
»Vidiš, to je tjulenjčkova mati," je rekel ded. »Prišla je po mladiča."
Dedek je zavpil, toda žival se ga ni zbala. Stresla je z glavo. Bila je razburjena, ker sva ji vzela malčka. Zvila je telo, poskočila in se nama približala. Pogledala je mladiča, kot da se mu je nasmehnila.
Dedek je vzel veslo iz čolna. V vodi je tjulenj zelo gibčen in nevaren, a na suhem je počasen in neroden. Spoznal je, da je po njem in je vzdignil glavo, še enkrat je hotel videti svojega malčka. V očeh so se mu prikazale solze. Vendar ni odšel, poskočil je in se še bolj približal. Kot pes je zalajal na naju. Tjulenjček v mojih rokah je gledal mater, tožil in se ves tresel. Zasmilil se mi je.
»Dedek, izpustiva ga!” sem vzkliknit.
„Ne," je odgovoril ded. »Prodal ga bom."
Stopil je proti tjulenju in vzdignil veslo. Tedaj sem vzkliknil:
»Glejte, dedek, joče ...’
Dedku se je zasmilil.
»Spusti mladiča!" je rekel in odložil veslo.
Izpustil sem malčka. Mati mu je bila že blizu. Prihulila se je k tlom in tjulenjček ji je splezal na hrbet. Počasi, previdno se je obrnila in se splazila k morju. Spustila se je v vodo. Dolgo sem jo gledal, kako je plavala na valovih z mladičem na hrbtu, razigrana, vesela. In srečna.
Korenine
Dobriča Čosic
Andru se zdi, da se Djordje joče.
Zdi se mu, da sliši, kako se solze kotalijo skozi goščavo siveče brade in kapljajo na telovnik. Vendar je človek, misli. Ve, kaj je moral reči oblastem, da bi lahko Vzel suknjo in odšel od tod. Kesa se in vse- manjši je, vse bolj je samo dva bela prtena rokava v somraku. Vidi: Ačim obeša desnico na brado. Hotel bi mu reči: »Poreci sinu: čas je, da greš domov." Jezen zavoljo Ačimovega zaničevanja do vseh tistih, ki hočejo živeti in oditi od tod, Andra opravičuje sam pri sebi tiste, ki jih je doslej '*hel za izdajalce. Prav so imeli.
»Prav imaš, Djordje," reče, izzivaje Ačlma.
Ječar Raka si odkašlja.
Oče in sin trčita z očmi. Z rogovi sovraštva. Z rogovi tu moči in tam nemoči. Ačim je kakor razkačen bik, ko se upre z zadnjimi nogami in pretoči vso moč v vrat, Požene v rogove, jih zaplete, se nasloni na drugega, Pa skozi gladke konice kosti posluša nasprotnikovo srce, Posluša strah, žile odvodnice in stresljaje v kolenih, in tQko, kdaj se bo samo za vzdih umaknil, pomislil in se Zakrni, kost pa jekleno cvili.
»Uničil bom oporoko," mirno, brezglasno, kakor z °črni reče Ačim.
Djordje ga od strahu ne sliši, v mislih so se mu ka-
opravičilo zvrstili odhodi. Vsi so odhajali domov ka-0r on, morali so dati spokrniške izjave, čeprav niso krivi,
so priznavali prestopke. Tako se je zapor izpraznil. On je ostal doslej zavoljo očeta. Zato ker ni imel moči, da bi vzdržal to molčanje in ta pogled.
Ko so prvi odhajali v svobodo, potem ko so se odrekli radikalne stranke in Ačima, jih je Ačim pospremljal s psovkami in zmerjanjem, izzivaje vse proti sebi, nespametno dražeč vsakega. Ni se umiril niti tisto noč, ko so ga njegovi donedavni prijatelji in somišljeniki v temi pretepli. Niti tedaj, ves okrvavljen, ni prenehal vpiti: »Strahopetci! Brankoviči! Podrepne muhe," medtem ko se je pred durmi ječar Raka lomil od smeha in vzklikal sam zase: »Le kako se je spomnil podrepnih muh?" In obmolknil je šele tedaj, ko so pozneje nekateri tako Ačimovo vedenje vzeli za zanesljiv dokaz, da se je po Vukašinu prodal dvoru, pa razgraja, zato ker je njegova glava varna.
»Ali si bolan?” ga je presenečen vprašal Andra.
»Bojim se, do me ne bi ti liberalski malopridneži spret prevarili."
»Pa kako bi te še mogli prevariti?"
»Morejo s tem, da me ne obesijo."
»Zid je iz kamna. Zaleti se in si sam razbij glavo."
Od tedaj je tudi do Andra postal drugačen. In kadar koli kdo pospravlja reči, da bo odšel, se proslavlja in obljublja drugim, da se bo v prostosti zavzel zanje, se Ačim proslavi pokonci ob zidu, bije ga z očmi in molči. Tako kakor zdaj Djordja.
Rekel je: »Uničil bom oporoko," pa ve, da ne more in ne bo in da je to, kar je dejal, brez pomena. Ko bi bil dan, bi bila videla tako Andra kot Djordje, kako so mu modre in goste žilice na ličnicah narastle in se zalile s krvjo. Od sramu, ker je zdaj omenil oproroko in ker je za to besedo stal Vukašin, ki ga je osramotil bolj in drugače kot Djordje, tedaj, šest let po njunem srečanju, ko
ga je videl v skupščini, kako sedi v klopi za vladne poslance. Stal je med vrati, gledal v šum in kašelj, nekdo pa je zavpil: »Ačim, glej, tam je tvoj sin! Ti si star skup-ščinski maček, sedi z njim, da ga naučiš reda." — »Vsi veliki vstajniki porajajo poslušne otroke," mu je vrgel nekdo drug in vzdignil palico, na Ačima pa se je usul smeh in šunder. Skupščinska dvorana se je zazibala kakor preobtežen brod, zazibal se je tudi on, zasumil, da bi ga noge utegnile odnesti ven, se še bolj zbal, da ga ne bi mogle odnesti do tretje klopi na levi polovici, kjer je zmerom sedel, toda kljubovalnost in ponos, da se ne umakne in ne pobegne pred nasprotnikom, sta ga potisnila na njegov prostor. Videl je Vukašinov zgrbljeni hrbet in glavo, sklonjeno nad papirje; mirnega, kakor da se nič ne dogaja. Se bolj se je vznemiril In ni razbiral hudobnih zbadanj, ni niti opazil, kdaj se je hrup polegel; vlada je predlagala postavo o ustanovitvi državne razredne loterije in on je prišel na oder, ne zato, ker je minister trdil, da bo loterija p>omagala kmetu, šel je govorit »proti" zavoljo Vukašina, ker je vladni poslanec, šel je govorit, tako da bi sin od sramu odšel ven. Vpil je, grozil in tolkel s pestjo, zaradi hrupa ni bilo ničesar slišati in komaj da se je vrnil v svojo klop. Nekaj pozneje je dal predsednik besedo Vukašinu, in od smeha se je hotela podreti streha. On je skoči! in odšel ven, veter ! mu je vrgel kučmo z glave in jo dolgo valjal po tlaku ...
\ To je bil njegov poslednji govor in poslednji odhod v skupščino. In kako je mogel zdaj omeniti oporoko in dedovanje? Kako je mogel pomisliti na Vukašina? Ačim podrhteva in se maje, tako se maje tudi Djordje, oba se majeta z zapletenimi očmi, s trčenimi rogovi, tako da so zrastli eni v druge, in skoznje čutita, kaj mislita.
V teh časih, ki so navalili, da strejo človeku dušo, misli Andra, ni treba imeti ne očeta ne sina. Treba je
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Novi lovski zakon ima nekaj bistvenih novih določil
Po dolgih in zelo ostrih razpravah je koroški deželni zbor pred nedavnim spremenil vrsto določil dosedanjega zakona o lovu. 'Te spremembe so bile že dalj časa zelo potreb-net kajti število divjačine se je v zadnjih letih tako povečalo, da kmetje po njej povzročene škode skoraj niso več mogli prenašati. Tozadevna določila v zakonu iz leta 1950 niso bila dovolj stroga, nasprotno je zakon predvsem upošteval le potrebo, da je treba vsled vojne in zasedbe zmanjšano število divjačine čimprej povečati.
V novem zakonu so zlasti spremenjena določila o vprašanju občinskih in privatnih lovišč, o lovskih izkaznicah in lovskih dovoljenjih, o odškodninah in nekaterih drugih vprašanjih.
Mleko bo dražje
toda kmet ne bo imel koristi
Mleko je že več let predmet stalne zaskrbljenosti kmečkih ljudi. Ta zaskrbljenost se nanaša tako na rentabilnost proizvodnje mleka kakor tudi na možnost njegovega vnov-čenja. Na obeh področjih je zaskrbljenost stvarna in resna. Mleko pomeni za vsako kmečko družino tekoči denar za nakup vsakodnevnih potrebščin kmetije in družine. S tem pa, da se kmetijske potrebščine nepre-nehno podražujejo, postaja pri sedanjih odkupnih cenah mleka rentabilnost njegove proizvodnje vedno bolj problematična. To dejstvo skrbi kmetovalca ravno tako, kakor ga skrbi nevarnost, da lahko pride čas, ko mlekarna njegovega ponujenega mleka ne bo odvzela v celoti, temveč le deloma. Pristojni krogi namreč vedno spet trdijot da mlekarne ne vedo, kam z mlekom in mlečnimi izdelki, zlasti z maslom.
Po najnovejših podatkih je proizvodnja mleka v prvih 5 mesecih spet narasla. Pravijo, da je bila za 15 °lo, na Koroškem pa celo za 16 °/o večja kot v istem razdobju preteklega leta. Zaradi tega so mlekarne potrebo po zvišanju prispevkov v takoimeno-vani krizni fond spet postavile v ospredje problemov gospodarstva z mlekom. Ta zahteva je na vladni ravni sprožila razgovore in pogajanja o cenah mleka. Ta pogajanja so bila zaključena v preteklem tednu s tem, da je bilo sklenjeno,
® da se bo konzumno mleko s 1. julijem podražilo za 10 grošev, s 1. januarjem 1962 pa za 20 grošev;
•	da se odstotek masti v konzumnem mleku ne bo povišal;
•	da bo predvidoma s 1. januarjem 1962, mogoče pa že s 1. julijem 1961, odpravljena uradno vezana cena za smetano; skuto in sir in da bodo potem ti izdelki prišli po prostih cenah na trg;
•	da pa proizvodna cena mleka ostane na dosedanji višini.
Kdor to ureditev skrbno pregleda in oceni, bo spoznal, da problema mleka ne bo v stanju rešiti. Doslej so krizni fond polnili odtegljaji od uradne proizvodne cene za mleko — plačal ga je kmet —, v bodoče pa ga bodo polnili z denarjem konzumentov s tem, da bodo ti plačevali pitno mleko, smetano, skuto in sir dražje kakor doslej. Slej ko prej pa bodo denarji tega fonda služili izvozu masla po nižjih cenah, kakor veljajo na avstrijskem trgu. Kmetovalec od te ureditve ne bo imel koristi, še manj pa domači kon-zumenti. Koristi bodo imele le mlekarne in izvozniki masla. Kam z mlekom? pa bo ostalo še naprej pereče vprašanje.
Po vsem tem je sklenjena nova ureditev le enostranska rešitev problema mleka. Ona upošteva le koristi predelovalcev in prekupčevalcev mleka in mlečnih izdelkov, ni pa še našla zadovoljitve interesov tako producentov kakor tudi konzumentov mleka. S tako enostranostjo pa resnega problema mleka in gospodarstva z njim ni mogoče rešiti. Tako reševanje mora po vsej nujnosti problem
Na zemljiščih, kalerih velikost ne dopušča privatnega lovišča, je lov občinska pravica. Da pa pri tem ne bo okrnjeno lastništvo zemljišč, mora občina za občinsko lovišče vzpostaviti upravni sosvet, ki sestoji iz župana in 3 do 7 članov, ki jih imenuje krajevni kmečki odbor. Občinska lovišča morajo obsegati najmanj 300 ha (prej 500 ha) površine, določiti pa jih mora okrajno glavarstvo. Kakor najmanjši obseg občinskih lovišč, je bil zmanjšan tudi najmanjši obseg privatnih lovišč od 300 na 115 ha. Tudi ta lovišča določi okrajno glavarstvo, vendar morajo zato lastniki dati svoj predlog.
Kakor v drugih zveznih deželah je sedaj tudi na Koroškem omogočeno', da dobijo inozemci in prebivalci drugih zveznih dežel lovske izkaznice. Prebivalci drugih
Boj muham v hlevu in v stanovanju
Muhe v hlevu in stanovanju so velika nadloga, mimo tega pa so tudi nevarni prenašalci raznih nalezljivih bolezni.
Med sredstvi za uničevanje muh v hlevu se v zadnjem času najbolj uveljavlja MUSCARON, to je pripravek, ki ga dobimo v škatljah na 100 m dolgem traku. Ta trak pritrdimo 15 do 20 cm pod stropom in sicer tako, da je v razdalji enega metra z njim preprežen cel strop hleva. Trak na stropu pritrdimo s primernimi žebljički ali klini. Škatlja s 100 m traka zadostuje za 100 m2 hlevske površine.
Po stanovanjih muhe uničujemo s pripravkom TUGON, ki je na razpolago v dveh oblikah, v obliki krožnika in v obliki kroglic.
Steyr-traktorji se zaenkrat ne bodo podražili
Po pristanku komisije za uravnavanje mezd in cen so številne tovarne podražile svoje stroje in orodje. V tem sklopu je bila za 1. maj predvidena tudi podražitev Steyr-traktorjev. Po posredovanju agrarnih krogov so se Steyr-tovame vendar odločile, da zaenkrat svojih traktorjev ne bodo podražile. S podražitvijo je računati šele v prihodnjem letu.
le še zakomplicirati. Vsekakor zgornja rešitev ni pripravnat da bi povečala konzum mleka v državi, zlasti da bi izkoristila vse še neizkoriščene možnosti njegovega povečanja.
zveznih dežel morajo vendar biti v posesti veljavne letne lovske izkaznice.
Vprašanje števila lovskih dovoljenj, ki se jih sme izdati v okviru velikosti lovišča1, je urejeno tako, da se sme na nižinskih loviščih izdati na vsakih 50 ha eno dovoljenje, na višinskih loviščih pa na vsakih 100 ha.
Določila glede odškodnine za škodo, ki jo je povzročila divjačina, so bistveno spremenjena. Doslej je bilo mogoče doseči odškodnino le za škodo, ki so jo povzročile srne in jeleni, po novih določilih pa je mogoče doseči odškodnino za škodo vsakršne
divjačine. Škodo je treba v teku 14 dni javiti občini ali lastniku leva. Le-ta mora v teku 3 dni škodo ogledati. Sporna vprašanja glede odškodnine urejuje v prvi instanci poseben odbor občine, če pa ta spora ne more urediti, je odprta pot tožbe pri sodišču.
Bolj postranskega značaja pa so še naslednja določila zakona: Kjer so se fazani preveč razširili, je mogoče od lastnika' zahtevati povečani odstrel. Mačke je dovoljeno streljati le v gozdu. Pri visokem snegu morajo psi nositi nagobčnike ali pa jih je treba voditi na vrvi. Lov z zankami je prepovedan. Avtomobilistu, ki je povozil divjad, sedaj ni treba več to oddati lastniku, zadostuje, če ta pripetljaj javi naslednji orožniški postaji. Prilastitev povožene divjadi pa je slej ko prej prepovedana.
Prijave gozdnih sečenj je treba spet kolekovati
Od leta 1953 prijav gozdnih sečenj oz. prošenj za sečna dovoljenja ni bilo treba kolekovati. Po odredbi finančnega ministrstva od 11. aprila t. I. pa je vsaka taka prijava ali prošnja spet vezana na pristojbino in mora biti kolekovana.
Preudarki k pasemskemu vprašanju v naši govedoreji
Z našimi preudarki c pripravnosti na Koroškem udomačenih govejih pasem za povečanje donosnosti naše govedoreje — za dosego hlevskega povprečja vsaj 3000 kg mleka na kravo in leto in v starosti 18 do 20 mesecev 500 dc 600 kg težkih mladih klavnih goved — re približujemo koncu. Po osvetlitvi glavnih vprašanj, ki so nastala pri teh preudarkih, smo spoznali, da sta simodolsko in sivorjavo govedo najbolj intenzivni pasmi. Njune lastnosti v ra st nesti in molzno; ti so že sedaj v skladu z ravno prej omenjenimi pogoji za rentabilgost govedoreje. Ti dve pasmi sta tudi v naši državi najbolj razširjeni, njuno število iz leta v leto bolj napreduje in od njiju je največ krav pod molzno in rodovniško kontrolo, kar pomeni, da imata vse pogoje za nadaljnje zboljšanje molznosti in rastnosti. Prav ti pogoji pa so pri marijadvorcih in pri pincgavcih mnogo slabši.
Pri vseh prednostih teh pasem pa moramo omeniti tudi dejstvo, da zahtevata simodolsko in sivorjavo govedo znatno več krme, kot smo je navajeni pripraviti našim pincgavcem in marijadvorcem. Obe pasmi sta sila ješčni, sla v pravem pomenu besede tovarni, ki naglo in z velikim apetitom predelujeta domačo krmo v meso in mleko in ki hitro in z najboljšimi obrestmi vračata naše delo pri pripravi krme in pri krmljenju. To pa pomeni, da bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi ti pasmi odklonili zgolj zaradi tega, ker bomo potem morali pripraviti več krme kakor doslej.
Zagotovitev večjega pridelka in zalog krme tudi po naših krajih ni neizvedljiva zahteva niti ne problem, temveč neobhodna nujnost, da znižamo tako proizvodne stroške krme kakor tudi proizvodne stroške mleka in mesa. Gospodarji, ki pri kmetovanju uporabljajo tudi svinčnik, bodo temu pritrdili. Ključ do večjih pridelkov krme pa ima v obliki rednega in izdatnega gnojenja travnatega sveta s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili še vsak naš kmetovalec v rokah.
In še nekaj ne smemo pozabiti. Obe pasmi, simodolci in sivorjavo govedo, sta zadnje čase močno „v modi” in zaradi tega na plemenskih sejmih zelo dragi. Zato je hipen prehod od pincgavcev in marijadvorcev na eno teh dveh pasem odsvetovati, ker seže pregloboko v kmetovalčev žep. Bolj na mestu je postopen prehod. Če bomo zaenkrat zamenjali eno tretjino najslabših pinegavk ali marijadvork za res dobre simodolke ali sivorjavke, potem je precej gotovo, da bomo v štirih do petih letih hlev pasemsko v celoti spremenili. Popolnoma neizpodbitno pa je, da bomo imeli v tem času v hlevu več mesa in da bomo namolzli več mleka, kakor smo to navajeni od pincgavcev in marijadvorcev. Istočasno pa se bomo znebili sedaj zlasti v Podjuni, pa tudi v Rožu in na Gurah — ne le za oko, temveč tudi gospodarsko — tako kvarne slike najrazličnejših pasem in njihovih križancev.
Blaž Singer
živeti samo eno, svoje življenje, in ubežoti obema usodama: tako očeta kot sina.
»Pojdi!" vzklikne Andra in vstane.
»Tudi on je bolan," si drzne zašepetati Djordje.
„Ti imaš sina?” reče iz globine Ačim in po glasu ni mogoče vedeti, ali se roga.
»Imam. Bolna je tudi Simka."
»Moji sinovi pa so pomrli. Dva sem imel in obai sta umrla. Siroti... Dobra otroka sta bila."
Djordju se zazdi, da ga bo oče udaril s pestjo po glavi, vrže se nazaj in se prižme k zidu:
»Jaz ti nisem prizadejal nič hudega."
»Jaz pa nisem vedel, da je smrt tako draga. Ali vidiš, Andra, da je prišel nekak umazan čas in nič ni teže, kakor da človek umre." Ne umakne oči z Djordja.
»Bolje je, da molčiš!" Andra se zrine mednju.
»Moram. Kaj pa bom počel, če mi on... Vsi so odšli. Vsi. Zakaj jaz?" Djordje se sklanja, roke mu drsijo po opeki.
»Tu imaš!" Andra mu poda suknjo.
Djordje jo vzame; pretežka je za njegove usahle roke, ne upa si oditi, zdi se mu, da ga bo oče zmečkal z glavo, ki raste za Androm. Nekaj mu mora reči. Ne more.
»Meni ni treba posestva. Ničesar mi ni treba." Premolkne, gleda si v dušo. Ne, odkrito je rekel. »Ali hočeš, naj se odrečem Vukašinu v prid?"
Ačim molči in gleda mimo njega. Celica se razmika. Proznina. Praznina raste. Na svetu in v njem je ena sama izpraznjena celica. Nekoč je bila polna ljudi. Zdaj je sam v njej in mrak modri zidove in podira njene meje.
Djordje čuti, da ni rekel tistega, kar je hotel.
»V šolo bi moral iti, pa je zbolel. Če umre ... Visok je po tebi. Tudi oče moje matere je bil visok." Govori v zmedenosti; Andra ga potiska skozi zaseko priprtih
duri, vrata spet zvenijo, v škripanju se trga na tisoče vlaken suhega hrastovega meso, razpetega med kamnit-nimi zidovi. Djordje opleta z nogami kakor otrok, ko začenja hoditi, hiti, da bi bil čimprej zunaj v temi polja, ječar Raka pa ga zgrabi za levo ramo in šepeče s hrbta, v uho:
»Vse sem slišal."
Djordje obstane: da je Adam visok po Ačimu?
»Če mi do sobote ne pošlješ šest cekinov, kakor vsa se domenila ..."
»Dobro," šepeče, noge pa se mu čudno lomijo in upogibljejo. Dolge so in tri kolena imajo. Roke visijo in se vlečejo za njim kakor ovenela in izruvana rž. Zamolklo žaluje leščerba in tarnajo svetilke, ki jih tlači tema. Skuša steči.
Ječar Raka navajeno vtakne ključ v žabico, zadovoljen, da njegove roke vidijo tudi v temi. Zdaj je manjši od vrabca in držim ga v pesti. Najprej se oskubejo krilca, potem se pobere mah po trebuhu, misli. Odpira počasi in zaupno šepeče:
»Očka Ačim, pridi ven, da ti nekaj rečem." Sliši: dvoje dihanj se dohiteva v temi. Malo zviša glas in ga spet pokliče.
»Nočem." Ačim sede otiplje priprta vrata in jih zaloputne.
»Kaj pa, ko bi mi bil razbil glavo?" se smeje Raka. »Za svojo korist moraš priti ven." Čaka. Ačim ne odgovori. Povzdigne glas in strogo: »Gospod Andra, pojdi ven. Služben opravek imam."
Andra ugovarja.
»Če nočeš sam oditi na hodnik, te bom lepo odnesel ven. Če ti potem od teme zraste kakšna bunka, jaz ne bom kriv. Saj veš, da spoštujem šolane in uradnike."
»In to je svobodna Srbija! Kakor hitro ne misliš, kakor misli birič, si zarotnik proti kralju in ti vzamejo glavo. Jaz, ljudski učitelj, se moram pokoriti ječarju. Kaj sem za to porabil vse življenje?" govori pretreseno, užaljeno, spotakne se ob Ačimove noge in gre ven na hodnik.
»Taka je postava. Vi šolani ste jo napisali, jaz pa jo izpolnjujem." Raka zapre duri. »Če ti povem po pravici, očka Ačim, ko bi bil jaz kralj, bi vse te šolane stlačil v zapor in zažgal. Niti stavbe bi mi ne bilo žal. Prav si imel, ko si govoril, da so gospoda malopridneži in do jih je treba . .. Ej, ko bi mi, nižji stan in kmetje... Ne smem povedati, kaj, ker opravljam službeno dolžnost.. Počepne zraven Ačima in začne šepetati: »Včeraj zjutraj mi je rekel Djordje: ,Dam ti zlatnik, če porečeš glavarju, naj me takoj pokliče v pisarno.' Siromašen človek sem, toda nisem ga priglasil zaradi denarja. Saj veš, aa sem pri predzadnjih volitvah glasoval zate, in tudi sicer sem vedno spoštoval vašo hišo. In danes, kakor ti je znano, pod večer, mi je glavar ukazal, naj ga s stražo pripeljem v njegovo pisarno. Djordje je vstopil, jaz pa sem ostal pred durmi, kakor se spodobi za državne služabnike. Slišal sem vsako besedo."
»Ne zanima me, kaj si slišal. Spati hočem, pusti me S pri miru."
»Noč je daljša od Morave. Naspal se boš. To je ! važno in tebi v prid ti pripovedujem."
»Rekel sem ti, da te nočem poslušati. Pojdi ven!" Slutil je, o čem mu bo pripovedoval. Ve, in vedel je zdavnaj o obeh. Ko bi pomagalo, bi vso- noč molil k bogu, da bi jutri ne videl sonca v oknu. Zakaj ne pride bolezen v ječo in ga ne umori?
(Nadaljevanje sledi)

N El L BELL:
V
Češnjeva koščica
Ljubimec vseh obiskovalk opere, idol mladih deklet, veliki osvajalec zenskih src je odpotoval na potovanje v tujino. V hotelu mu prinese natakar vsako jutro v sobo zajtrk, ki ga nato slavni tenor zaužije v postelji. Z zajtrkom prinese seveda tudi pošto. Pisma, mnogo pisem — vsa od najrazličnejših oboževalk. In tako je veliki umetnik kruhke z maslom in medom, pije kakao, zaužije dve jajčki in nato še par hrenovk, da bi lahko zaključil z dobro cigareto. Pri tej nato prebira pisma:
»Visokospoštovani umetnik! Že tretji teden Vas pogrešamo! Moje življenje je zdaj pusto — v opero, odkar Vas ni, ne hodim večt kajti zame je gledališče zanimivo samo, kadar stojite Vi na odru. Sicer pa je moje srce zlomljeno! — Vaša plavolasa oboževalka .. .«
»Edini! Mili! Zlati! Varujte vendar, rotim Vas, svoje dragoceno zdravje; predvsem skrbite, da se ne prehladite! Vaše predragoceno grlo! Ali doživljate velike uspehe? Želim Vam, da bi Vam tudi tam prav tako navdušeno ploskali, kot Vam ploskam jaz — v parterju, II. vrsta, 5. sedež, levo.«
>Ali ste sami? Ali Vas prav nič ne mori hrepenenje? Če le mignete s prstom, se takoj pripeljem za Vami... Mimit poštnoležeče 333!«
»Sem stara šele petnajst let, toda to me ne moti, da bi ne bila brezmejno zaljubljena v Vas, najlepšega, najboljšega, najidealnejšega pevca vseh časov, kar jih poznam s
E MERIC ROBOZ:
‘Pisma ljubljenemu
slik. Mama mi namreč še ne dovoli v gledališče — ali ni to neumnof Takoj ko se vrnete, se pustite fotografirati za kakšne ilustrirane časnike, da bi Vas tako kmalu zopet videla — kajti sicer bom umrla od žalosti in ljubezni. Vaša nesrečna ... Ida.«
»Oprostite, da Vas na tak vsiljiv način nadlegujem. Toda misel, da zdaj pojete nekje daleč v tujini tujim ženskam — ta misel me mori dan in noč, da ne morem ne spati ne jesti in sem vsa bolna. Moje prijateljice se mi rogajo, da sem od žalosti postala stara — pri tem pa jih niti nimam polnih triinštirideset. Ko se vrnete, pridite v jahalnih škornjih, kajti to Vam k obrazu najbolje pristaja — in sporočite mi, kdaj pridete, kajti vsekakor bi hotela biti na kolodvoru in Vas vsaj iz daljave opazovati! Marija Poganjek, Stična ulica 11 a, dvorišče, I. nadstropje, vrata 9.«
»Pravkar sem prekinila svojo zaroko, kajti zdaj šele, ko Vas ni tu, sem se do kraja zavedela, da obstaja zame samo en moški na tem svetu — in to ste Vi! Nihče se z Vami ne more meriti, ko stojite v junaški obleki na odru in pojete svojo zmagoslavno pesem — Vi nekronani in kronani kralj odra! Škoda je, da me še osebno ne poznate — toda to lahko kmalu nadoknadimo in potem boste lahko zvedeli vse o meni! Visoka sem 176 cm, stara 22 let, čez prsi merim 102, čez pas 38, čez boke 98 cm, sem od prejšnjega torka plavolasa in imam ogenj v žilah. Vaša, večno Vaša, Erika Poprovec, Ulica treh obetov 17, I. nadstropje desno, 3 krat zvoniti!«
»Torej — to je zopet Tebi podobno! Ali Ti nisem rekla, da boš zopet polovico vsega pozabil doma! Odšel si v starih nogavicah, ki jih že tri tedne nisi menjal! In rezervnih toplih spodnjih hlač tudi nisi vzel s seboj. Upam, da ne hodiš še vedno v njih ali pa celo samo v kratkih in boš potem zopet prišel polmrtev domov! Vedno sem dejala, da si najbolj nemaren človek na kontinentu in to pravi tudi Tvoja mama, ki Te prav tako lepo pozdravlja kot jaz. Sicer pa v nekaj tednih tako prideš zopet domov in se bo pričela vsa težava s Teboj znova — Tvoja žena!
P. S. Nikar ne jej preveč čebule — to škodi Tvojemu slovesu ...!«
Ko je slavna igralka Edith Ferrier že zelo stara umrla, so predlagali, naj bi ji vzidali v veži kraljevskega gledališča, v katerem je požela toliko triumfalnih uspehov, spominsko ploščo. Obrnili so se na kiparja sira Gil-berta Rylanda, ki je z veseljem prevzel naročilo. Pozneje, ko je bil doprsni kip malone že isklesan, je večkrat obiskal umetnika Hartley Ferrier, edini sin pokojne igralke in sam ugleden gledališki igralec.
Med nekim obiskom je kipar rekel: »Rad bi vam povedal zgodbo, če vas zgodbe ne dolgočasijo.«
»Nasprotno, veselilo bi me,« je odgovoril Ferrier.
Sir Gilbert se je zamišljeno nasmehnil in nekaj časa molče gledal beli marmorni obraz pod svojimi rokami. Potem pa je spregovoril: »Pred mnogimi leti je capljal deček enajstih let po cesti v Kentu. Na obeh straneh so se razprostirali sadovnjaki in drevje se je kar šibilo pod težo sadežev. Prehodil je bil že dolgo pot. Nesel je zavitek škornjev in čevljev, ki jih je bil zakrpal njegov oče, pohabljen čevljar. Njegova rojstna vas je bila oddaljena kakih šest kilometrov, fant je bil 2e utrujen in upehan. Bil je žejen in noge so ga pekle. Prav tedaj je šel mimo sadovnjaka velike hiše in premišljal, ali bi zavil skozi stranski vhod in prosil v kuhinji za požirek yode. Ker se je zavedal svojega položaja, je vedel, da so mu vežna vrata gosposkih hiš Zaprta. Fantič je nekaj časa stal in zbiral Pogum. Bil je plah in rahločuten deček, in če bi mu odrekli požirek vode, bi ga to zelo bolelo. Naposled pa se je le odločil in zavil v hišo.
Ko je stal na pragu s kozarcem vode v roki, pa je prišel po stezi iz sadovnjaka za kuhinjo mimo prileten mož. Deček je vedel, da to ni mož, ampak gospod, in upal je, da ga ne bo opazil. Toda gospod ga je opazil. »Glej ga no, fantiča!« je zaklical gospod, »od kod pa prihajaš?«
Deček je zardel in zajecljal nekaj v odgovor. Toda gospod mu je posegel v besedo: »Že prav. Ali bi jedel češnje?«
»Bi, milostlivi gospod.«
»No torej.« In gospod je zaklical: »He, Shrimp!«
Odgovoril mu je otroški glas: »Takoj pridem, očka.« In že je prihitela deklica, nekoliko starejša od dečka, ga premerila z naglim, brezbrižnim pogledom in vprašala: »Kaj bi rad, očka?«	^
»Odvedi tegale mladega moža v sadovnjak, naj se dosita nazoblje češenj, sama pa jih nikar ne jej preveč!«
Pod velikim drevesom, katerega veje so
Pesem po naročilu
Ni najboljše bit' poet tedanjih dni,
boljše je hoditi praprot žet, kakor peti to, kar drug želi.
Pa kaj,
ko sem že začel, poslušaj zdaj kar ti bom zapel:
Velike imajo ljudje želje.
Nekdo si želi
ljubezen, drugi avto, tretji kislo zelje, pač vsak to, kar ga veseli.
Ti si želela pesem, — tukaj jo imaš!
In če se ti prekratka zdi,
lahko brez skrbi še kaj dodaš
In če ti je predolga, si misli, da je ni.
Andrej Kokot
Če bi mu sova kaj koristila, bi je lovec ne prezrl.
■' *
-> .
Kadar je treba psa goniti na lov, je bolje, da se odrečemo i psu i njegovemu lovu.
*
• i
Škorpijonu se ne približuj, pri kači ne spi in ne sanjaj!
;:	*
S padcem učenjakov pade svet.
i >
;;	*
Ne skrivaj se med čebulo in njeno
< >
bile bogato obložene s češnjami, je deklica obstala. »Izvoli,« je rekla brezbrižno.
»Ali smem tudi zate odtrgati nekaj češenj?« je vprašal.
»Ne. Nobene ne maram. Sicer bi ti jih pa tudi ne dovolila trgati. Tvoje roke so umazane.«
Deček se je obrnil in jel trgati češnje. Trgal jih je brez pravega veselja, kajti njegova vroča želja po njih se je bila nenadoma ohladila.
Iznenada je deklica vprašala: »Kako ti je ime?« In deček je odgovoril: »Jagnje.« Deklica se je zasmejala, rekoč: »Kako otročje ime! Najbrž se glasi tvoj priimek Mee. Drži? Jagnje-Mee.«
Deček ni odgovoril. Nekaj časa sta molčala, potem pa je deklica vprašala: »Ali si se jih nazobal?«
»Da, hvala lepa,« je odgovoril.
»Če je tako, pa pojdiva,« je rekla; potem pa se je ozrla na veje in nenadoma vzkliknila: »O glej, tistole krasno češnjo!« In pokazala je na češnjo visoko nad njunima glavama na koncu debele veje. Bila je debela, bleščeča in sočna. »Ali jo vidiš, Jagnje-Mee?«
»Da,« je odgovoril mirno. Potem pa ga je pogledala; deček je zadržal sapo in vprašal plaho: »Ali naj jo — — ali naj splezam na drevo in ti jo odtrgam?«
»Drži jo za pecelj,« je zaklicala, »ne smeš je prijeti!« Deček ni odgovoril. Urno je jel plezati na češnjo. Nenadoma mu je spodrsnilo, zgrešil je vejo, ki se je je hotel oprijeti, in padel na tla.
»Ves bled si,« je rekla deklica, »si se udaril?«
»Ne,« je odgovoril kratko, brž ko si je nekoliko opomogel.
»Menim, da bo zdaj najbolje, da greš svojo pot.«
»Najprej ti moram odtrgati to češnjo,« je vztrajal trmoglavo pri svojem. Tokrat je priplezal do veje, se splazil previdno do^konca in odtrgal češnjo tako, da jo je držal za pecelj.
»Vrzi jo na tla,« mu je zaklicala, »prestre-žem jo!«
Ko je skočil na tla, mu je pomolila češnjo pod nos, rekoč: »Ali ni res krasna?« Deček je prikimal.
»Ali je hočeš košček?«
»Ne, hvala lepa.«
Položila jo je v usta in videl je, kako teče rdeči sok med njenimi belimi zobmi. Nenadoma je izpljunila koščico na travo, rekoč: »Na, ta je pa zate.«
Deček je molčal in stal negibno. »Ali je nočeš?« je vprašala deklica.
Deček je zardel in odgovoril plaho: »Da, prosim.«
»Tedaj jo pa poberi, Jagnje-Mee. Pojdi, pokažem ti pot iz sadovnjaka.«
Ko se je obrnila, je deček naglo pobral koščico in jo spravil v žep. Dečkov oče je bil nadarjen rezbar in sin je njegovo nadarjenost v veliki meri podedoval. Ko se je vrnil domov, je odšel v svojo spalnico, kjer je imel v kotu klopco in zabojček z orodjem. Vzel je češnjevo koščico iz žepa, jo skrbno obrisal in zgladil s smirkovim papirjem, potem pa se je lotil dela. Čez dva dni je bilo njegovo delo končano in koščica skrbno zglajena. Na eni strani je izrezljal na njej dekličino glavico, na drugi pa besedi: »Ljubim te.«
Ko pa je držal v roki lepo izrezljano koščico, prvo svojo umetnino, sam ni vedel, kaj bi počel z njo. Dobro je vedel, da jo je hotel dati deklici, katere lepota ga je bila očarala tako, da je češnjevo koščico zanjo umetniško izrezljal. Toda bal se je, kako bi jo sprejela, bal se je, da bi se mu posmehovala, da bi mu rekla »Jagnje-Mee« ali ga zavrnila na način, ki bi ga zabolel še bolj
lupino, nalezel se boš samo njenega slabega vonja.
*
Dveh buč ne moremo nosili v eni roki.
*
Ena sama vrtnica še ne napravi pomladi.
*
Eno gnilo jabolko pokvari dvajset svežih, toda dvajset svežih jabolk ne more ozdraviti niti enega gnilega.
*
V ravnini je celo grič gora.
kakor besede. Skoraj žal mu je bilo, da je izrezljal na koščici besedi »Ljubim te«. Brez njih bi bila deklica darilo morda sprejela, ga pohvalila in se mu zahvalila zanj. Toda ti dve besedi sta vse pokvarili. Jezila bi se in ga zaradi njih na vso moč zaničevala.
Naposled, čez nekaj dni neodločnosti, je deček zavil češnjevo koščico v vato, položil v škatlico iz lepenke in jo spravil v pisemski ovitek. Še preden je napočila jutranja zarja, je vstal in se napotil k veliki hiši. Ko je prišel do nje, se je jelo na vzhodu daniti, ptice so se zbudile in zažvrgolele v grmovju in na drevju.
Počasi je stopal po širokem klancu in ko je prišel do velikih vrat pod pristreškom, slonečim na stebrih, je previdno odprl poštni nabiralnik in spustil ovitek vanj.
Več dni si ni upal v bližino velike hiše, gojil je nemogoče nade, potem, nekako čez teden dni pa se ni mogel več premagovati. Po končanem šolskem pouku je krenil na pot: skoraj ves čas je tekel; in ko je ves prepoten in prašen prihitel na cilj, je našel hišo prazno in zapuščeno.
Dvajset let je minilo, preden je spet videl deklico. Igrala je Julijo v kraljevskem gledališču. Spoznal jo je v trenutku, ko je stopila na oder. Bila je, kakor ste nedvomno uganili, Edith Ferrier, vaša mati. Jaz pa sem sin pohabljenega čevljarja. Vaša mati je bila že omožena. Meni ni bilo več ime Jagnje, kajti privzel sem bil ime moža, ki me je bil posvojil, poskrbel za mojo izobrazbo in me poslal v tujino, da sem lahko delal v francoskih in italijanskih ateljejih.
Vašo mater sem videl v vsakem gledališkem delu, v katerem je nastopala v Londonu. Nikoli pa nisem govoril z pjo. In nisem se oženil.
To je zgodba, ki sem vam jo hotel povedati. Zelo ljubeznivi ste, da ste me tako potrpežljivo poslušali.«
Čez tri dni je prejel sir Gilbert Ryland po pošti priporočen zavitek. V njem je bila kartonska škatlica s pismom: »Ko ste mi pred tremi dnevi pripovedovali čudno zgodbo o sebi in moji materi, sem čutil potrebo, da vam povem njen konec. Potem pa sem pomislil, da bi vam bilo morda ljubše, če bi vam ga sporočil, ko boste sami. V tej škatlici je spravljena češnjeva koščica, ki ste jo kot deček izrezljali. Videli boste, da je vdelana v ozek zlat okvir in da visi na tanki zlati verižici. Moja mati jo je vse življenje nosila za vratom. Prepričan sem, da vas bo veselilo, ko boste spet videli koščico in — če bi lahko govorili o zavesti po smrti — da bi bila vesela tudi moja mati.«
ž a d. ob v c voljo--------------------------g
Škotski trgovci
Tole elastiko vam prav posebno priporočam — hiti zatrjevati trgovski potnik.
— Nikakor! — ga zavrne Mac Tawish. — Tega blaga nočem več v svoji trgovini.
— Mar ljudje ne kupujejo elastike?
— To že; toda vedno, kadar jo merim, me krepko tlesne po roki!
Odvetniška
— Danes sem zastopal neko stranko na okrožnem sodišču in rečem ti, da je pravica zmagala na vsej črti.
— Torej se boš pritožil proti takšni razsodbi?
Velika porcija
Farmar pride prvikrat s svojega ranča v velemesto, stopi v restavracijo in naroči zrezek. Ko mu ga natakar prinese, ga farmar vzame v roke, si ga kritično ogleda od vseh strani in nato zadovoljno meni:
— Da, prav to sem si želel! Prinesite mi, prosim, eno porcijo tega!
Če mož smrči
Janez strašno smrči. Žena ga dregne v rebra in jezna reče: — Ne smrči vendar tako strašno!
Takrat se pa Janez zbudi iz svojih sanj in zmrmra: — Oh, dragica, moja žena mi to tudi vedno- očita!
Ni ji mogel odreži
—	Kaj, vi se hočete ločiti?
—	Da, moja žena tako želi.
—	In vi ste privolili v to?
—	Kaj pa naj storim — saj ne morem odreči nobeni njeni želji.
Ah, zatol
Soseda sosedi: Midva z možem se nikoli ne prepirava vpričo otrok: če opazim, da> bova prišla kje navzkriž, pošljem prej otroke na ulico!
—	Ah, zato so vaši otroci stalno na cesti!
Narobe razumel
Ko je letalo letelo čez Alpe, je stewardess razdelila potnikom žvečilni gumi. „Le vzemite ga, da vam ne bo šumelo v ušesih."
Ko je potem letalo pristalo na letališču, jo vpraša neki potnik:
„Povejte no, kako naj zdaj žvečilni gumi potegnem iz ušes?"
Eichmannov proces v Jeruzalemu:
Sadizem nacističnih zločincev
nima primerjave v zgodovini človeštva
Zasliševanje prič na Eichmannovem procesu v Jeruzalemu je zaključeno, kot zadnja priča bo izpovedoval le še Eichmann sam. Če bi hoteli objaviti vsa pričanja ljudi, bilo jih je nad sto, ki so doslej kot priče govorili pred sodiščem, potem bi lahko napolnili debele knjige, knjige grozot, knjige nepopisnega gorja, knjige sadizma nacističnih zločincev, ki nima primerjave v vsej zgodovini človeštva. Kljub temu pa so to zagrešili pripadniki .gosposkega" nemškega naroda, tistega naroda, ki je pod vodstvom svojih megalomanskih „F£ihrerjev" pridigal o .novem redu" in za dosego tega reda uresničeval grozotni načrt uničevanja .nečistih in okuženih" ras.
Ko bo od ponedeljka naprej stal kot priča pred sodiščem Eichmann, bo igral posebno vlogo tudi njegov pravni zastopnik dr. Servatius, ki si je že takoj v začetku procesa dovolil višek cinizma, ko je dejal, da je Eichmann nedolžen, ker ne more odgovarjati za zločine, ki jih je zakrivila njegova država. Morda bo dr. Servatius tudi svojo obrambo zgradil na takih argumentih, vendar si z njimi ne bo pridobil simpatij, kajti ljudje širom po svetu vedo, da so krivi vsi posamezniki, ki so predstavljali in vodili nacistično Nemčijo, pa tudi vsi tisti njihovi podaniki, ki so po njihovih navodilih izvrševali zločine. Da pa Eichmann ni bil le izvrševalec povelj svojih nadrejenih, je dosedanji potek procesa dovolj jasno pokazal.
Hkrati pa proces tudi dokazuje, da na zatožni klopi ni le Eichmann sam, | marveč z njim ves nacistični režim. In ne sodi mu le izraelski narod, marveč I mu sodi vse človeštvo. Ta obsodba pa hkrati pomeni zahtevo, da pridejo pred I sodišče tudi ostali Eichmanni, ostali zločinci, ki jih še mnogb živi na svobodi. Po-I meni pa prav tako tudi obsodbo vseh pojavov neofašizma in vseh tistih, ki ga I podpirajo.
Da je taka zahteva upravičena, kažejo sodne razprave proti nekaterim nacističnim zločincem v Zahodni Nemčiji. Tako se mora pred porotnim sodiščem v Koblenzu zagovarjati bivši SS-general Zenner, ki je leta 1941 v 5 dneh dal postreliti 6624 oseb. Kljub temu pa je gospod general vsa povojna leta živel na svobodi in se pri znanem odnosu zahodnonemških oblasti do> nacističnih zločincev niti ne bi čudili, če je za svoje .zasluge" v zadnji vojni prejemal celo pokojnino iz državne blagajne.
Državni tožilec je na procesu proti Zennerju dejal: .Obtoženi Zenner je eden najhujših zločincev in izvrševalec ene najbolj sramotnih strani vse nemške zgodovine. Prevzame nas čut groze, če pomislimo, da so bili vsi njegovi zločini izvršeni v imenu nemške vlade. Naj bi kazen, ki mu bo izrečena, služila vsaj kot opozorilo bodočim nemškim generacijam!" Ali niso njegove besede v gotovi meri namenjene tudi pristojnim oblastem Zahodne Nemčije?
ŠPORTNI	ŠPORTNI
NOGOMET:
Senzacija v Budimpešti:
Pred 100.000 gledalci je v nedeljo avstrijska reprezentanca slavila v bucTmpeštanskem NEP-stadionu presenetljivo zmago nad izbrano madžarsko ekipo. Po prvem polčasu, v katerem je Madžarom v zadnjem trenutku uspelo izenačiti na 1:1, je raven igre precej zgubila in je bilo pogrešati znane kvalitete madžarske enajstorice, katero so očitno spravili iz ravnotežja Avstrijci s svojo izrazito defenz:vno igro, s katero so tudi uspešno branili svoje vodstvo, pridobljeno s precej
Prijateljem ugank in križank
sporočamo, da bo prihodnja velika nagradna križanka objavljena v
slavnostni 1000. številki
ki bo izšla 14. julija 1961. Pripravili smo tudi lepe nagrade, o katerih pa bomo govorili prihodnjič.
osporavanim drugim golom. Vsekakor se je tekma v veliko presenečenje končala z rezultatom 2:1 za avstrijsko moštvo, ki je tokrat ponovno, sicer s precejšnjo srečo, lahko pokazalo, da spada spet v vrh evropskega nogometa. Zmaga Avstrijcev je toliko bolj pomembna, ker jim je po 29 letih prvič uspelo premagati Madžare na njihovem ozemlju.
Ravno obratno se je zaključila tekma B-moštev obeh držav in so zmago v višini 2:1 slavili Madžari. Zelo lepo igro so pokazali tudi madžarski mladinci, ki so avstrijsko mladinsko ekipo premagali z rezultatom 4:t,
Avstrija - Madžarska 2:1
medtem ko je madžarsko C-moštvo igralo proti enajstorici Zgornje Avstrijske 4:0.
Koroška — Gradiščanska 1:3
V nogometni tekmi deželnih reprezentanc je na celovškem mestnem stadionu izbrano moštvo Gradiščanske prepričljivo premagalo najboljšo koroško ekipo z rezultatom 3:1. Čeprav sta obe moštvi igrali izredno slabo, se je pri gradiščanskih igralcih že takoj v začetku videla gotova premoč, saj je bila tekma v bistvu odločena že po prvih štirih minutah, ko se je koroška mreža kar dvakrat potresla.
Št. Janž — Kotmara vas 4:0
Nogometna enajstorica iz Št. Janža je zadnjo nedeljo igrala proti moštvu iz Kotmare vasi in po zelo lepi igri slavila zmago 4:0. V zadnjih treh tekmah za prvenstvo pa so šentjanški nogometaši, ki so igrali brez svojih najboljših igralcev, zgubili proti ekipam iz Vrbe (2:5), Bodensdorfa (2:3) in Rozeka (1:4).
BOKS :
Rusi zmagovalci evropskega prvenstva
Evropsko prvenstvo v Beogradu pomeni lepo zmago sovjetskih boksarjev, ki so si v težkem boju zlasti proti »velesili« Poljski priborili doslej največje število kolajn: 5 zlatih in 3 srebrne. Z 1 zlato, 1 srebrno in 3 bronast'mi kolajnami so se morali Poljaki tokrat zadovoljiti s tretjim mestom, ker so jih poleg Rusov prehiteli še Italijani, ki so ponesli domov 2 zlati in po 1 srebrno ter bronasto kolajno. Doslej največji uspeh v okviru evropskega prvenstva so zabeležili tudi Jugoslovani (2 srebrni in 1 bronasto kolajno), medtem ko si je za Avstrijo le eden priboril bronasto kolajno.
Zgodovina slovenskega naroda
ki jo v poljudni obliki piše Bogo Grafenauer, spada v vsako hišo. Doslej izšli:
I.	zvezek:	Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda
II.	zvezek: Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljanja frankovskega fevdalnega
reda do začetka kmečkih uporov
III.	zvezek: Doba prve krize fevdalne družbe na Slovenskem od začetka kmečkih
uporov do viška protestantskega gibanja
IV.	zvezek: Doba začasne obnovitve fevdalnega reda pod okriljem absolutne vlade
vladarja ter nastajanja velikih premoženj od protireformacije do rrede XVIII. stoletja
Vsak zvezek, velikega formata, bogafo ilustriran, 140 do 220 strani, s številnimi zemljevidi in dokumenti, samo 25 šilingov
v knjigarni „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
RA DIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 17. 6.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Orkestrski koncert — 13.05 Petje, smeh in ples — 14.15 Pozdrav nate — 15.45 Zbor radia Celovec — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Glasba razveseljuje srce človeka — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Operni koncert.
Nedelja, 18. 6.: 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Koncert na prostem — 12.45 Ogledalo gledališča 13.00 Operni koncert — 13.45 »Ko lipa cveti" — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo 19.00 Šport — 20.10 Kriminalna uganka: Kdo je storilec? — 21.10 Zabavni koncert.
Ponedeljek, 19. 6.: 8.00 Pismenstvo domovine: Hugo Moro — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za Vas
—	15.45	Knjižni	kotiček — 18.25 Za	Vas? Za	vsel —
18.35	Mladina in gledališče — 20.15 In kaj mislite vi?
—	20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroška domovinska kronika — 21.15 Za mesto in deželo.
Torek, 20. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 14.45 Kulturne vesti — 15.30 Komorna glasba —- 18.00 Prometna vzgoja — 20.15 »Zamenjane glave", indijska legenda — 21.25 Male melodije, veliki uspehi.
Sreda,	21. 6.:	8.00	Zveneč jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert —	15.00 Glasba za	mladino	—	15.45
Gronlandija, vremenska kuhinja Evrope — 17.10 Moderna zabavna glasba — 18.15 Pomoči je vsakdo potreben
—	19.00 Od plošče do plošče — 19.35 Dunajski slavnostni tedni.
Četrtek, 22. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Komorna glasba — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Aktualna reportaža — 17.10 Zaljubljene gosli — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Oddaja Delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek,	23. 6.:	8.00	Zveneč jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert — 13.05 Alpski zvoki — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Koroška narečja — 18.15 Prosti čas je dragocen — 19.35 Simfonični orkester Sovjetske zveze.
II. PROGRAM:
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00,	19.00, 22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja —
23.20	Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 17. 6.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.00 Nestroy: Lumpacij vagabund — 11.00 Ljudske viže —
13.35	Slavni umetniki — 14.15 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 17.10 Slavnostne igre v Avstriji — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Vseh devet — 20.45 Dobro zabavo —
23.10	Operetna glasba.
Nedelja, 18. 6.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.10 Veselo petje, veselo igranje — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 18.00 Vesele viže —	18.30 Otvoritev slavnostnih tednov v
Grazu — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.45 Folklorni festival ob Vrbskem jezeru.
Ponedeljek, 19. 6.: 6.05 Puemislite, prosimo, sami —
8.10	Glasba na tekočem traku — 11.00 Glasba J. S. Bacha — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Venček melodij — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.40 2enska oddaja
—	19.35 Dunajski slavnostni tedni.
Torek, 20. 6.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe —
13.20	Teden pri Združenih narodih — 15.30 Pevski pozdrav •— 16.00 Boj proti raku — 17.15 Individualna svoboda in socialni napredek — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 19.35 Dunajski slavnostni tedni — 22.15 Zaljubljena glasba.
Sreda, 21. 6.: 6 05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Življenjski nauk za vsakogar — 20.00 Operetni zvoki — 21.10 Seine — Donava.
četrtek, 22. 6.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Komorna glasba — 15.30 Mednarodni randebu — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Puccini: »Turandot", lirična drama.
Petek, 23. 6.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 16.30 Srečanje z znanimi molodijami — 17.15 Znanje za vse
—	19.30 Dve radijski igri Djordja Leboviča.
Slovenske oddo|« Radia Celovec
Ponedeljek, 19. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Jaka Spicar: Kres. — O kresnih običajih —
18.00	Iz našega albuma pesmi in glasbe.
Torek, 20. 6.: 14.15 Poročila, objave. — K petju se združimo . . .
Sreda, 21. 6: 14.15 Poročila, objave. — Kar že i i te, zaigramo.
četrtek, 22. 6.:	14.15 Poročila, objave. — Domače
pesmi.
Petek, 23. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Roprodukcija koncerta državne gimnazije za Slovence z dne 4. 6. 61.
Sobota, 24. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 25. 6.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00,
24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 17. 6.: 8.05 Glasba ob delu — 8.25 češke in slovaške ljudske pesmi — 8.55 Za šolarje — 10.40 Angleščina za mladino — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroške pesmice — 12.00 Slovensko narodne pesmi — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga
—	16.40 Moški komorni zbor iz Celja — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.35 Hammond orgle — 18.45 Okno v svet
20.00	Sobotni večer — 20.25 Naši pevci in veliki plesni orkestri — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 18. 6.: 6.00 Jutranji pozdrav — 6.40 Majhni ansambli v vedrem ritmu — 7.15 Godba na pihala —
7.35	Godalni orkes’ri in pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Skladbe za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Slovenski napevi — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Veliki zabavni orkestri — 14.15 Voščila 15.30 Melodije, ki vam ugajajo — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Življenje velikih romantikov: Carl Maria von Weber — 22.15 Plesna glasba.
Ponedeljek, 19. 6.: 8.05 Zbor primorskih akademikov »Vinko Vodopivec" — 8.30 Počitniško popotovanje —
9.00	Operne melodije — 10.15 Zvočna mavrica — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Od Ipavca do Savina — 12.00 Beneški fan;je — 12.25 Melodije za opoldne — 13.30 Narodni zabavni ansambli — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov: Od Triglava do Ohrida — 15.40 lz filmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Iz opere »Manon’
—	18.40 Kulturni globus — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.00 Koncert zagrebških solistov.
Torek, 20. 6.: 8.05 Operni baleti — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Za prijetno razvedrilo — 9.40 Planinski oktet iz Maribora — 10.15 Imate radi Brahmsa — 11.CO Pevka Lola Novakovič — 11.15 Bosanska Krajina 1942
—	11.35 Violinist Ali Dermelj — 12.25 Melodije za opoldne — 13.30 Iz Smetanove opere »Poljub" — 14.00 S popevkami po Evropi — 14.35 Voščila — 16.00 Počitniška zgodba —-16.20 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe —
17.15	Folklorne skladbe — 18.00 človek in zdravje —
18.10	Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parla-mer,t — 20.00 Pevski zbor »Slava Klavora" — 20.30 Radijska igra — 22.15 Lepe skladbe iz treh stoletij.
Sreda, 21. 6.: 8.05 Gojenci glasbenih šol — 8.30 Po-čitniško popotovanje — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven —
10.15	Zabavni potpuri — 11.40 Simfonični orkester jugoslovanske radio-televizije — 13.30 Vojaška godba — 13.55 Glasbeni desert — 14.40 Slovenske narodne pesmi
—	15.40 Orkester radia Brno — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah — 18.00 Iz operetnega sveta — 18.30 Venček narodnih in domačih — 18.45 šport in športniki — 20.00 Popevke in zabavni zvoki —
21.00	Piefro Mascagni:	Cavalleria rusticana —	22.15
Zaplešite z nami.
četrtek, 22. 6.: 8.30 Oddaja za cicibane — 10.15 Od arije do arije — 11.00 Zbor radia Beograd — 11.15 Bosanska Krajina 1942 — 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba — 12.00 Vaški kvintet — 13.30 Glasbena geografija — 14.35 Voščila — 15.40 Avsenikov kvintet
—	16.00 Veliki plesni orkestri — 16.20 Slavni operni dueti — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na kon-cernem odru — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 20.00' Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarni večer: Poezija Kosmeta — 21.30 Simfonični orkester romunskega radia.
Petek, 22. 6.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Odlomki iz baleta »Giselle" — 9.00 Operne melodije — 10.15 Z melodijami ob obalah Sredozemskega morja — 11.13 Pojeta Dragica Sodnikova in Janez Lipušček — 11.40 Otroci pozdravljajo — 1240 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Veseli planšarji s pevci in trio Avgusta Stanka — 13.55 Iz opere .Faust"
—	14.35 Popevke na tekočem traku — 15.40 Slovenski oktet — 16.00 Športni tednik — 17.15 Koncert za vas —
18.15	Ameriške narodne in ponarodele pesmi — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Anfo-nina Dvoraka — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.35 Moderna plesna glasba.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 17. 6.: 15.30 »Poroka Ivane Phile", igra —
18.00	Sprehod v prirodo — 18.30 Simonifi: Samospevi za orkester — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Emil Adamič" — 21.00 »Odpri, Aleksandra", drama.
Nedelja, 18.	6.:	9.30	Slovenski	narodni	motivi —	11.30
Za na'mlajše	—	13.00	Kronika	tedna v	Trstu —	14.30
Sedem dni v svetu — 14.45 Orkester Bojana Adamiča
—	17.00 Obzornik filmskega sveta — 19.00 Nedeljski vestnik — 21.00 Slovensko narodne pesmi — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 19. 6.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Baročna glasba — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 športna fribuna — 20.30 »Puritanci", opera.
Torek, 20. 6.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Za kulisami druge svotovne vojne: Operacija Cicero	—	22.00	Poezija	starodavnih orientalskih
ljudstev: Perzijska poezija.
Sreda, 21. 6.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah — 19.00 Zdravstve-na oddaja — 20.30 »Vozniki", povest.
Četrtek, 22.	6.:	18.00	Radi ska	univerza	— 19 00	šege
in običaji tujih narodov: Posebnosti črnega kontinenta
—	20.30 Veliki simfonični orkesiri.
Petek, 23. 6.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 Sola in vzgoja: Mladina in kriminalna nagnjenja — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Operna glasba — 22.00 Obletnica tedna:	Z nemškim napadom na Sovjetsko
zvezo se druga svetovna vojna razširi — 22.15 O slovenski klavirski glasbi.
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Vsak odnevna oddajo : 20.00 čas v sliki. Od-daja Cas v .liki tudi vedno prod zaključkom telavizijjkega programa.
Nedelja, 18. 6.: 12.05 Kaj mislita o tem? — 17.00 Zo o'roke — 18.10 Za družino — 18.40 Pogled v deželo —
19.10	Sedem dni dogodkov — 19.20 Gotovo vas bo zanimalo — 20.00 »Jutranja zarja nad gorami", film o japonski šoli — 21.00 »Aimoe", film.
Ponedeljek, 19. 6 : 19.30 Tudi to je Avstrija —• 20.20 Aktualni šport — 20.45 Tolevizija osvaja deželo — 21.10 »La Buffonata", baletna opora.
Torek, 20. 6.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 Enaindvajset — 21.10 »Pri klicu — umor", igra.
Sreda, 21. 6.: 17.00 Za otroke — 17.45 Kaj bi lahka postal — 19.30 Pomočniki človeštva — 20.00 Prenos t dunajskih slavnostnih tednov.
Četrtek, 22. 6.r 19.30 šport — 21.05 Kabaret.
Petek, 23. 6.: 19.30 Pustolovščino pod vodo — 20.25 Prenos iz gledališča.
Sobota, 24. 6.: 19.30 S kamero v Afriki — 20.25 »Pomlad bo", komedija.