PTUJ, 1. oktobra 1970 LETO XXIil., št. 38 Cena 0,60 din glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Po nedeljskem zboru kcoperantov v Gorišnici O zadružništvu tokrat brez ovinkov Prejšnji teden smo dabili iz Gorišnice vabilo, ki pa ni bilo samo vabilo ampak sko- raj zahteva, da. se udeležimo tamkajšnjega zbora koope- rantov, ki proizvodno sodelu- jejo z obratom za zadružno kooperacijo pri KK Ptuj. Ker smo že večkrat slišali o- čitke in sprejeli v uredništvo celo nekaj pisem, da se ne upamo lotiti krize in zaple- tenih odnosov, ki zadnje ča- se vladajo med kmeti in KK Ptuj, bomo danes spregovo- rili o tem vprašanju brez o- vinkov. Komaj pet let je minilo do takrat, ko smo bili v ptujski občini priče integraciji kme- tijskih delovnih organizacij, bivših kmetijskih zadrug, med njimi tudi KZ »Jože Lacko«, ki se je po pripojitvi h KK Ptuj preimenovala v obrat za zadružno kooperaci- jo »Jože Lacko« pri KK Ptuj. Od takratne v zasnovi do- bro zamišljene integracije kmetijstva v naši občini, smo si mnogo obetali. Pred peti- mi leti je avtor sestavka »Ob združevanju naših kmetij- skih organizacij« v Tedniku z dne 10. decembra 1965, lepo napisal naslednje in še mno- ge druge optimistične misli: »Pa še odgovor na vprašanje našim kmetom: Ali se ne bo upravljanje zadruge odmak. nilo terenu?« Naš odgovor je: »NE!« Nasprotno! Nova or- ganizacija ima več organov upravljanja, kot smo jih v zadružništvu imeli do gedaj. Več kmetov kooperantov bo sodelovalo pri odločanju o gospodarskih dogajanjih v reorganiziranem zadružni- štvu. To je nujno, saj je od- govornost do proizvodnje iz leta v leto večja. Zato naš čas zahteva, da se okrog pro- izvajalcev iz vrst kmetov po- veča. In ne samo to. Kmetje upravljalci bodo odločali tu- di v centralnem delavskem svetu Kmetijskega kombina- ta kot najvišjem samouprav- nem telesu združene kmetij- ske organizacije. Ali je to po- temtakem nezaupanje našim kmetom, kot bi združevanje nekateri večni nergači hote- li prikazati. Kmet in delavec si krojita svojo usodo sama, to jima daje naša ustava in naša za- konodaja ...« Kratek čas po integraciji pa so se začeli odnosi občut- no krhati. Še posebej takrat, ko je bilo ugotovljeno, da se je bivša zadruga »Jože Lac- ko« priženila h kombinatu z več desetmilijonsko izgubo. Obrat za zadružno koopera- cijo »Jože Lacko« je ostal kaj hitro brez v pripojitveni po- godbi obljubljenega žiro ra- čuna in drugih pravic, ki iz- hajajo iz tega naslova. V za- sebnem kmetijstvu že tako mnogokrat nevzdržnim raz- meram se je pridružil še ob- čutek, da se kmetom bivša zadruga vedno bolj iiu bolj odtujuje. Začeli so se zolčni razgovori o večji poslovni sa- mostojnosti obrata za koope- racijo, predvsem pa je šlo za to, da bi dobil obrat nazaj svoj žiro račun. Pred nedav- nim je delala na tem poseb- na komisija, v kateri so bili zastopani predstavniki obra- ta »Jože Lacko«, kmetov, ob- činske konference SZDL in kmetijskega kombinata Ptuj. V razgovorih pa žal do kon- kretne rešitve tega vpraša- nja ni prišlo. Takoj za tem smo bili priče burnemu se- stanku delovnega kolektiva obrata »Jože Lacko«. Sklepi sestanka so bili presenetlji- vo odločni in alternativni: ali — ali! Ob vsem tem pa tudi kmetje kot enakopravni člani naše družbe niso stali ob strani. Zahtevajo bore malo, organizacijo, ki bo njihova, v kateri se bodo pojavili kot enakopravni samo uprav- ljavci in udeleženci sadov svojega dela. In tako je prišlo tudi do nedeljskega zbora kooperan- tov v Gorišnici. Poleg kme- tov, predstavnikov kombi- J. Slodnjak (Nadaljevanje na 2. strani) Vreme do nedelje, 11. okto- bra 1970. Mlaj je bil včeraj v četrtek, 30. septembra ob 15.32. Napoved: Poslabšanje vremena bo nastopilo o- krog 6. oktobra. Do 5, oktobra bo lepo vreme in še nekoliko topleje. Temperatura zraka se bo dvignila do 22 stopinj C. Alojz Cestnik Razprava o kmetijstvu Ni prvič in ne zadnjič, da so. se odborniki obeh zborov občinske skupščine Ptuj v torek na svoji prvi popočit- niški seji resno soočili s kmetijsko problematiko in še posebej s vprašanji, ki zade- vajo položaj kmetov — koo- perantov. »Nadaljujemo z razvozla- vanjem vozlov, ki so se nam nakopičili,« je dejal v uvod- ni besedi inž. Miran Glušič, poročevalec sveta za kmetij- stvo in gozdarstvo, ki je med drugim poudaril, da je tre- ba iskati izhod iz množice problemov, predvsem v na- daljnjem združevanju in e- konomski krepitvi kmetijstva in ne v dezintegraciji. Takš- ne težnje pa so se v zadnjem času že pokazale.« Prisluhni- ti je treba zahtevam kmetov — kooperantov in jim v sta- tutu in drugih samoupravnih aktih določiti pravice in tudi dolžnosti.« Cvetko Doplihar, mag. vet., — generalni direktor KK Ptuj je obširno poročal o u- spehih pa tudi neuspehih in težavah, ki spremljajo razvoj kmetijstva v ptujski občini in med drugim poudaril, da je treba iskati izhod iz težavne- ga položaja v katerem se je znašlo ob družbenem tudi za- sebno kmetijstvo — pred- vsem v medsebojnem sode- lovanju vseh gospodarskih in družbenopolitičnih dejav- nikov in zasebnih proizvajal- cev. Predvsem pa bo treba preiti k specializirani proiz- vodnji, k povečani produk- tivnosti in k načrtnemu iz- koriščanju vseh proizvodnih zmogljivosti. V razpravi o staju našega sadjarstva je spregovori! inž. Miran Glušič: »Naše sad. jarstvo je trenutno v takšni krizi, da lahko v njej samo obujamo spomine na stare dobre čase, ko smo lahko prodali vse sadjarske tržne viške. Kvaliteta našega sad- ja žal iz leta v leto pada, pro-, izvodni stroški so previsoki, idealizem sadjarjev pa je iz- podrinila groba ekonomika. Naše sosednje države so nas v tem pogledu daleč prehite- le. Priča smo poplavam u- metnih sadnih sokov, ki iz- podrivajo naravne sokove. Sicer pa smo tudi na tem področju zelo revni, saj v severovzhodni Sloveniji ni- mamo ustrezne predelovalne industrije. Janko Znidarič iz Gorišni- ce je razpravljal o krizi v živinoreji in nasploh o krizi v našem zadružništvu. Zme- do v kmetijstvu je podkrepil s podatkom, da stane kilo- gram otrobov 90 S din, pše- nico pa prodajamo po 85 S din. Viktor Cvirn, direktor KB Ptuj, je spregovoril o mož- nostih kreditiranja kmetij- stva in poudaril, da ima ban- ka pri tem dokaj odprte ro- ke. Svojo razpravo je doku- mentiral z zanimivimi podat- ki o katerih bomo obširneje spregovorili v eni izmed na- ših naslednjih številk Tedni- ka. O zainimivih podatkih o stanju ali bolje rečeno o kri- zi v vinogradništvu sta spre- govorila dr. prof. Colnarič in inž. Jani G5nc, direktor ob- rata Slovenske gorice Ptuj. Rak rana našega vinogradni- tijstva jep redvsem nenehno tijstva jep redvsem nenehno naraščanje cen v reproduk- cijskem- materialu in v mno- gih primerih padec odkupnih cen vina in mošta. Svoj de- lež, ki je vsekakor previsok — poberejo gostinci, proiz- vajalec pa mnogokrat nima pokritih niti proizvodnih stroškov. Za tem je spregovoril inž. Milan Koren, direktor obrata za zadružno kooperacijo »Jo- že Lacko« pri KK Ptuj. V dolgi pa vendar vseskozi plo- dni razpravi je omenil cel kompleks težav, ki spremlja- jo obrat in njegove koope- rante, sočasno pa je nakazal tudi rešitve, ki bi trenutno ^tanje vsaj ublažile, če že ne v celoti odpravile. Obratu za zadružno kooperacijo se obe- ta večja poslovna samostoj- nost, ki se bo odražala tudi v posameznih zadružnih e- notah. Obetajo se takoimeno- vani »odprti računi« in skup- ni proizvodni in tržni odno- si, kot smo slišali tudi to, da bodo kmetje soudeleženi pri delitvi ustvarjenega dohod- ka. Hranilno kreditna služba, ki jo organizira kombinat bo nov korak združevanja sred- stev in njihovega usmerjanja v zasebno proizvodnjo. Pred- vsem pa bi se naj kmetje v bodoče v večji meri pojav- ljali kot samoupravljavci s skupno ustvarjenimi sred- stvi. Zaradi časovne stiske z izi- dom lista, bomo več o seji poročali prihodnjič. J. S. Gamal Abdel Naser Kairski radio je v ponede- ljek zvečer oddajal eno naj- bolj žalostnih besed v zgo- dovini Združene arabske re- publike. Umrl je revolucio- nar, veliki bojevnik neuvr- ščenosti in predsednik Ga- mal Abdel Naser. Naser se je rodil leta 1918, končal vojaško akademijo in bil med glavnimi poborniki strmoglavljenja egiptovske- ga kralja Faruka leta 1952. Predsednik vlade je posta! leta 1954, še isto leto pa vr- šilec dolžnosti predsednika republike. Dve leti kasneje je naredil enega odločilnih korakov mlade republike, ko je nacionaliziral sueški pre- kop. Sledila je invazija, v kateri so sodelovale Velika Britanija, Francija in Izra- el, končala pa z odločilno zmago predsednika Naserja in naroda ob Nilu, ki ga je podprla vsa svetovna javnost in OZN. Prav po zasugi Naserja je prišlo leta 1958 tudi do zdru- žitve Egipta in Sirije, zveza pa se je razšla zaradi neso- glasij leta 1961. Kljub temu je ostalo ime ZAR, ki ni sa- mo spomin na veliko deja- nje, temveč tudi odprta mož- nost. 1967 je hotel predsednik po agresiji Izraela podati ostavko, zaradi nesposobnih vojskovodij, vendar je bil glas naroda močnejši. Ob velikih naporih pri premago- vanju notranjih gospodar- skih in političnih problemih, pa se je Gamal Abdel Naser uveljavil v svetu kot borec za mir in neuvrščenost, kjer je s predsednikoma Nehru- jem in Titom odigral eno najbolj vidnih vlog. Predsednik Naser in Josip Broz Tito sta se prvič sešla leta 1954, ko je bil naš pred- sednik gost mnogih držav Afrike in Azije. Od tega leta naprej so bila srečanja obeh voditeljev stalna, jugoslo- vanski in egiptovski narod pa sta sklenila trdno prija- teljstvo. Posmrtne ostanke velikega voditelja so prepejali iz nje- gove hiše v palačo republike, kjer mu bodo danes izkazali zadnje časti. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK. 1. oktobra 1970 V sobote so na Boriu odprli II. slikarsko kolonijo Ptuj 1970 Življenje in delo naših ljudi v tisočero jesenskih barv odete Haloze in z njimi stari očak grad Bori. ki na visoki skali, kot predstraža ždi pred haloškimi priči, so doživele v soboto pomemben kulturni do£rodek. V grajski dvorani je bila tokrat že drugič p« vrsti otvoritvena svečanost slikarske kolonije. Poleg 15 domačih in tujih sklikarjev so se udeležili svečanosti na- slednji predstavniki družbe- nopolitičnega in kulturnega življenja: dr. Miro Bračič, član repubiškega izvršnega sveta in predsednik uprav- nega odbora slikarske kolo- nije, Franjo Rebernak. pred- sednik občinske skupščine Ptuj, Adi Praprotnik, repu- bliški poslanec prosvetno- kulturnega zbiora skupščine SRS, Stane Stanič, predsed- nik ZKPO občine Ptuj, in Mira Brusova, tajni<'a upra- vnega odbora slikarske kolo- nije Ptuj. Dr. Miro Bračič je v uvod- nem pozdravu med drugim dejal; »Tokrat že drugič po vrsti vas pozdravljamo v na- ših vino-rodnih Halozah. V 11 dneh bivanja med našimi ljudmi boste prenesli na pa- pir in platno naše ljudi —^ Halažane, Šlovenjegoričane, Polance in Ptujčane, njihovo življenje, navade, veselje_in trdo delo. Na vaših umetni- ških delih bo oživel klopotec, borna s slamo krita domači- ja, ki .ie prilepljena na str- mem pobočju in obdana z goricami, ki nam prav v tem času ponujajo sadove trde- ga dela. Prisluhnite življenju in ga upodobite takšnega kot je. veselo, pa tudi trdo ...« Franio Rebernak. predsed- nik občinske skupščine Ptuj je pozdravil slikarje v imenu občinske skupščine z nasled- njimi be?edami: »Borlska sli- karska kolonija je že v sa- mem začetku pokazala, da postaja čvrsta oblika delov- nega povezovanja in sreča- nja umetnikov. Prav je, da tudi skozi to zvrst umetnosti pokažemo lepote naših kra- jev, Lansko prvo srečanje je pokazalo, da se bomo odslej srečali vsako leto, Dobrodo- šli v Halozah, ki vam bodo v bližnjih dneh ponudila poleg obilice zanimivih motivov tudi prvi letošnji mošt...« Po otvoritveni svečanosti je prevzel gostiteljstvo Cve- to Doplihar, direktor kme- tijskega kombinata Ptuj, ki je povabil slikarje in goste na krajši izlet v Haloze. Na letošnji slikarski kolo- niji so se zbrali naslednji do- mači in tuji umetniki: Willi Ulfig. Erich Schuschnig, Ma- te Benkovič, Zdenko Gradiš. Viktor Goričan. Aleksander Djonovič. Ivo Subic. Remigij Bratuž. Oto Polak. Slavko Kores. Laič; Pandur starej- ši in mlajši. Lenci Sartarelli ter naša domačina Ptujčana Janez Mežan in Albin Luga- rič. Slikarji bodo ostali na Bor- iu in v iijesovi Milnji «ko- lici 11 dni. Po končanem de- lu. datum še ne moremo po- vedati, bodo pripravili v Ptuju razstavo slik, ki so jih upodobili med našimi ljud- mi in v naših pokrajinah. Pridružujemo se izrečenim dobrodošlicam in jim želimo v naših krajih prijetno po- čutje in mnogo zanimivih slikarskih motivov, ki se nam še posebej v jesenskem času ponujajo skoraj na vsa- kem koraku. J. S. POPRAVEK V sestavku p:>d naslovom Dj javni interei,; proti u- vedbi zasebne zdravniške prakse?, v prvem nadaljeva- nju v Tedniku z dne 10. sep- tembra je prišlo v tretjem sto^ipcu, v drugem odstavku, v 22, vrsti do nspaike jj ta vrsta pi-aviino glasi:., pustih iz bolnišnic, 2,5 ^ ... Prcsimp bralce, da p oprostijo napako. Uredru Srečanje starih znancev, ki so si čvrsto stisnili dlani. Tu in tam osivele umetniške brade so se raztegnile v prisrčen nasmeh. Dr. Miro Bračič in Franjo Rebernak ob srečanju na Borlu XVIi. seja obeh zborov SO Ormož Vroče ob ceni živine in mesa v četrtek sta se prvič po počitnicah sestala oba zbo- ra SO Ormož. Analizo go- stinsko turistične dejavnosti so prešli z manjšimi pripom- bami in ugotovitvami. Nape- tost je narasla pri 4, točk:i dnevnega reda. ko so skle- paB o soglasju k sporazumu o oblikovanju cen goveje ži- vine in govejega mesa na področju SR Slovenije. Proizvodnja govedi in go- vejega mesa se na področju SR Slovenije giblje v ugod- nih in neugodnih obdobjih, ki skupaj ustvarjajo zelo ne- ugodno stanje na področja govedoreje. Kadar je živine malo, so cene visoke in- za- radi visokih cen se ponudba povečuje in temu nujno, po zakonu ponudbe in povpra- ševanja, sledi padec cen. Ta- ko nenačrtno delovanje trga postaja nemogoče, saj je botrovalo mnogim ukinitvam družbenih in zasebnih hle- vov z govejo živino. Neusta- Ijen trg onemogoča vsako planiranje. tem sporazumom, ki ga je predlagala gospodarska zbornica Slovenije, zavod za c-ene Slovenije in sekretariat za gospodarstvo Slovenije, bi dosegli stabilnost cen, Ijj jih uravnavali s poset skladom. Ker je razprava teki času trenutnih ugodnih ] dajnih razmer na tem ^ ročju. je najprej izzvc kot da takšen sporazum občino Ormož ni potr^ Odborniki so v svojih di« sij ah dajali primere Hi škega trga, ki je blizu in dno plača nekaj več in a zato tudi poslužujejo. KJ temu pa je z diskusijo di relo tudi spoznanje, da ji spd^-azum vseeno velika godnost za primer, če bi ne p^dle. Stabilne cene o gočajo planiranje tudi v sebnem kmetijstvu. Ni upanje odbornikov je te Ijilo predvsem na slabih kušnjah iz preteklih let. Končna ugotovitev, sporazum kljub pomanji vostim le omogoča neko; bilnost, pa čeprav v br proizvajalca, in da prodi jalec ni vezan, ampak la proda svoje živinče kjer če, so odborniki sklep si jeli z enim vzdržanim f som. Vsebino sklepa obj Ijamo na drugem mestu. O ZADRUŽNIŠTVU TOKRAT BREZ OVINKOV (Nadaljevanje s 1. strani) nata in obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« so se udeležili zbora tudi Lojzka Stropnikova, republiška po- slanka in podpredsednica zbora skupščine SRS, Vlado Ožbolt, poslanec kulturno- prosvetnega zbora zvezne skupščine, Zdravko Turnšek. predsednik občinske konfe- rence SZDL Ptuj, Vladimir Vrečko, dipl. vet., — direktor Veterinarske ambulante Ptuj in drugi. Bili smo priča žolčnim di- alogom, ki so se vrteli kot v začaranem krogu. Kmetje so odločno zahtevali večjo po- slovno -samostojnost obrata za zadružno kooperacijo, ne- kateri pa celo njegovo odce- pitev od kombinata, kar bi pomenilo ponovno dezinte- gracijo kmetijstva v ptujski obč'ni. Cvetko DOPLIHAR, gene. ralni direktor KK Ptuj. Mi- lan Koren, direktor obrata ».Tnže l^arko«, I.oj^Ua Strop- nilk»va, Vladimir Vrečko in nekateri drRgi diskutanti so zastopali stališče, da v tre- nutnih razmerah, ko na vseh področjih govorimo o inte- gracijskih procesih, ne bi smeli načeti vprašanja de- zintegraci.ie pred leti združe- nih kmetijskih delovnih or- ganizacij, pač pa je treba u- rediti in to čimprej odnose v sedanjem združenem podjet- ju. Gre predvsem za odnose na relaciji kmet — obrat za kooperat^ijo in obrat — ma- tično podjetje KK Ptuj. Nedeljski zbor kooperan- tov v Gorišnici je trajal ne- kaj manj kot pet ur. Zbor ni sprejel konkretnih zaključ- kov, saj so mnogi kmetje za- pustili dvorano pred koncem zbora. Verjetno se . bodo po- novno .sestali še v tem mese- cu. Takšno je torej trenutno stanje v zadružništ\'n naše občine in najbrž ga nima- mo zakaj skrivati. Težame so vzrok obekti-« nih pa tudi sub- jektivnih slabosti ne samo v naši obč'ni temveč nas:ie naprej določene reje v skladu s predvidenimi gi- banji potreb na domačem in zunanjem trgu. Predmet sporazuma so do- ločila o odkupu in načinu oblikovanja cen živine, stro- škov nakupa, predelave in predelave in prodaje na drobno. Odkupne cene, fran- ko odkupno mesto, so s spo- razumom točno določene. Prevzem živine je praviloma z ugotovitvijo klavnosti. Do- voljeno je tudi vzeti živino po ugotovljeni teži na od- kupnem mestu z upošteva- njem 12-urnega posta ali z odbitkom 3—6 odstotkov si- tostnega kala. Podpisniku, .ki organizira dovoz živine, pri- pada 2—1 odstotke za kritje stroškov dogona. O prodaji živine iz kooperacije organi- zatorju kooperacije ne pri- pada marža, ker je kritje stroškov urejeno s koopera- cijsko pogodbo. Klavnicam in drugim pre- delovalnim obratom se po tem sporazumu priznavajo stroški ob nakupu živine. Za stroške zakola in hlajenje se priznavajo še posebni stro- ški, ki so točno precizirani. Dodati ,i« še stroške prodaje na drobno za sveže meso in odvod stabilizacijskemu skla- du, ki znaša za teleta in mla- do pitano živino 0,45 din za kg in 0,35 din za kg za gove- je meso I. in II. vrste, se na tej osnovi oblikuje cena v prodaji na drobno. Stabilzacijski sklad bi v naši republiki naj znašal približno 3 milijarde starih din. Ta sredstva bi se vrača- la v proizvodnjo in tako i>o- speševala živinorejo na pod- ročju Slovenije. Gostinsko - turistična lejavnost v Ormožu Na zadnji seji SO Ormož 3 artalizirali gostinsko tu- ■stično dejavnost v občini, vodoma so ugotovili, da ta !)va veja gospodarstva pred- tavlja gibalo za nadaljnji azvoj občine in da bo zara- i tega treba pristopiti k še olj organiziranemu progra- liranju na tem področju. Do. konca letošnjega leta o uresničen srednjeročni "■ogram razv^oja te dejavno- 'i. ki je zajemal gradnjo "tela, letnega kopališča, »dernizacijo cest Ormož- av-Iovci in Ormož-Obrež, ■i^dnjo mostu prek Drave v 'možu in krepitev kadrov- strukture zaposlenih ter gostinske dejav- v zasebnem sektorju. " gostinsko turistični de- ^^nosti je našlo zaposlitev ^og 50 ljudi, ki ustvarjajo ^'ko sredstev, da so v lan- ^ občinski proračun odšteli 'milijonov starih din. Za- ^^ili so tudi ugoden de- izni priliv. V letošnjem letu te vsote mnogo višje, se število gostov hitro ve- V letu 1965 je bilo vseh ^itev 870, v letu 1969 je to ^vilo naraslo na 1840. v pr- J Polovici letošnjega leta pa ? zabeležili že 1199 nočitev. se lovni turizem, ki pri- bije v Ormož največ gostov ni niti začel, upravičeno ^cakujejo, da bo število "^itev doseglo 2500 ali več. ^^krati so ugotovili, da so '^itvene kapacitete premaj- hne, saj razpolagajo samo s 305 posteljami. To je ravno toliko, da se ne morejo po- vezovati s turističnimi agen- cijami, ki organizirajo izlete z avtobusi, ker hotel avto- busa potnikov ne more spre- jeti. Projekt za ureditev sta- rega gostinskega dela je končan in tako bodo pridobi- li še 24 ležišč. Uredili bodo tudi avtomatsko kegljišče in s tem lahko nudili gostom nekaj več. Pripravljajo tudi povezavo med hotelom in vi- nogradniškim področjem ob- čine. Ureditev zidanic v Lit- merku, Jeruzalemu in Tem- narju bi služila za krajše iz- lete. Ob tem bi bilo nujno asfaltirati ceste, ki pavezu.je- jo tek raje z Ormožem, saj bi tako privabili še več go- stov v ormoška vinorodna področja, ki bodo po taki vsestranski ureditvi za turi- sta zelo privlačna točka še posebej v jeseni. Razprava je opozorila tudi na resnično dejstva, ki je v Ormožu iz dneva v dan bolj prisotno in pereče, to je vprašanje kadrov. Vlagati v objekte in komunikacije, pri tem pa ne misliti na člove- ka kot tisti dejavnik, ki bo s svojim delom privabljal goste, se pravi delati veliko napako. Znanje tujih jezikov gostinskih delavcev je mini- malno. Zaradi teh ugotovi- tev je skupščina sprejela sklep, okrepiti kadrovsko strukturo in organizirati po- uk tujih jezikov. Turistično drurštvo, ki v Ormožu »dela« že nekaj let, nikakor ne more priti na »zeleno vejo«. Tu bo morala priti spodbuda lastnikov go- stinsko turističnih objektov, saj bi ob uspešnejšem delu turističnega drurštva (kratke in vsebinsko bogate turistič- ne prireditve kot so razni stari običaji ob trgatvi,, pust itd.) zaslužili prav ti. In ti- sti, ki ima od tako povečane- ga turističnega prometa kori- sti, naj tudi financira prire- ditev. Turistično drurštvo pa bi s tem pridobilo material- no osnovo za- druge dejavno- sti (propaganda). Med sklepe te razprave so prišteli še organizacijo za- s^^bnih turističnih sob. pove- čanje turistično propagand- ne in informativne službe ter izkoriščanje možnosti", ki jih bo nudilo zajetje Drave ob zgraditvi HE Varaždin. ir Tednik, vaš list Bc naša zavest prestala pomembno preizkušnjo? Solidarnost, ki ne sme ostati samo beseda Iz podatkov socialne služ- be slovenj ebistriške občine je razvidno, da 183 ostarelih občanov prejema denarno podporo. Poglejmo še nekaj statističnih podatkov. Pod- pirance razdelujejo v dve kategoriji, in sicer na tiste, ki ob družbeni podpori ni- majo nobenih drugih virov za preživljanje, le-teh je ve- čina, dobivajo pa 78 dinar- jev, drugo skupino pa tvo- rijo tisti, ki imajo še dodat- ne vire. Pri tej skupini zna- ša mesečna družbena podpo- ra 49 dinarjev. Izmed vseh podpirancev v občini je 127 žensk-in 58 moških, pribele- žimo pa naj še, da v dvanaj- stih primerih uživa podporo še 29 souživalcev. 138 podpirancev je starej- ših nad šestdeset let, 82 celo nad sedemdeset, torej skoraj polovica vseh. 122 pcKlpiran- cev nima otrok, torej tudi v najboljšem .primeru skoraj ne morejo pričakovati večje pa tudi skromne pomoči. Ža- lostno je tudi dejstvo, da kar 56 podpirancev nima lastne postelje, zato, najbolj pogo- sto prebivajo po hlevih. To je torej nekaj številk, ki pa ne morejo prikazati vse tragike ljudi, ki so ob za- tonu življenja ostali brez prijaznega pogleda ali bese- de soljudi. Občinska konferenca soci- alistične zveze v Slovenski Bistrici je minuli teden skli- cala sestanek vseh družbenih dejavnikov, ki jih ta pro- blem zadeva. Od množice vabljenih, se je pozivu od- zvala le polovica, manjkali pa so predvsem tisti, ki so po svoji družbeni dolžnosti obvezani za reševanje tak- šnih problemov. Na sestanku srrp lahko izvedeli za mnoge vpnoče primere, ki pričajo, da je solidarnostna akcija nujno potrebna, pričajo o tem, da solidarnost ne sme ostati samo beseda, temveč da mora po.^tati stvarnost. Zakaj bi se slepili in za- trjevali. da Ijudie ne umi- rajo od lakote, če pa so pri- meri očitni, ne samo na Koz- janskem. temveč povsem v naši bližini. Vzemimo v ro- ke pero in poskušajmo izra- čunati. kaj lahko danes ku- pimo za 78 ali 49 dinarjev? Boljre. da z računanjem ore- nehamo. Pripišemo lahko le tisto staro reklo — ne more- jo živeti, ne umreti. Vse pa se prične vrteti v začaranem krogu, iz katere- ga vsa i do sedaj ni bilo iz- hoda. Podpore so odvisne od občinskega proračuna, ki pa ne more zadostit! vsem po- trebam. Torej, kje iskati denar za ljudi, so del na- še socialistične družbe, v ka- teri smo dolga leta prokla- rnirali. da je skrb za ljudi naša prva naloga. Načelnik družbenih služb pri skupščini občine Franjo Podkrižnik je še enkrat o- menil precejšnjo možnost denarnih virov, ki smo jo lahko v preteklosti že veli- kokrat slišali. Sredstva, ki se zbirajo iz denarnih kazni sodnikov za prekrške roma- jo v republiški proračun, če- prav morajo občine same vzdrževati te službe. Iz bi- striške občine tako odide let- no oboli 30 starih milijonov dinarjev. Koliko bi lahko s temi milj oni storili, če bi ostali doma, je povsem jasno. Načelnik družbenih služb je tudi kritiziral tiste, ki so ob- likovalci občinske politike, pa kljub temu niso našli to- liko časa, da bi se udeležili sestanka, na katerem je bilo potrebno odločati o nadalj- nji usodi ostarelih. »Ne bi se smelo zgoditi, da bi spreje- mali deklaracije, ki bodo to tudi ostale, kajti od deklara- cij se ne da živeti,« je za- ključil Franjo Podkrižnik. Predsednik sekcije za kmetijstvo pri občinski kon- ferenci SZDL Miloš Urban- čič pa je sklepal, da gre v večini primerov za ostarele ljudi, ki zJiajajo iz kmečkih vrst, tistega sloja prebivaJ- st\ra. ki je bil in je v naši družbi se zapostavljen. Me- nil je tudi, da solidarnostne akcije ne bo mogoče izvesti, če bo vse ostajalo le popisa- no na papirjih. Zadnji čas je namreč, da z dejanji do- kažemo našo ljudsko zavest Udeleženci sestanka so se dogovorili, da bodo svoj de- lež pridale vse krajevne or- ganizacije, izvolili pa so tu- di akcijski odbor, ki ga bo imenoval še izvršili odbor SZ. V začetku bodo popisali vše ostarele ljudi v občini, ne glede v kakšnih gmotnih razmerah živijo, nato pa se bodo lotili na.]boli nujnih primerov. Seveda akcije ne bo mogoče izvesti brez širo- ke družbene podpore, brez ljudi od katerih mnogi niti ne slutijo v kakšnih razme- rah prebivajo državljani na- še ožje socialistične skupno- sti. D. Utenkar STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK. 1. oktobra 1970 Ob mes>3€u varnosti na cestah X Človek človeku - smrt Rubrike »Prometne nesre- če« so vsak dan zajetnejše. Kakšen dan so naši dnevni časopisi bolj podobni pogreb- nim oglasom kot dnevnikom. Le kratka vest nam pove, da je na cesti, pod kolesi avto- mobila ugasnilo človeško ži- vljenje. Ne samo eno. po dve, tri in še več ljudi umre v trenutku, ko pride do silo- v?tega trčenja med avtomo- bili ... Kje so torej vzroki teh nesreč? Prav gotovo ne samo v slabih vozilih, več v ne- znanju, nepremišljenosti vo- znikov, kolesarjev in ne na- zadnje tudi pešcev. Zlasti še starejših, ki se pač ne mo- rejo navaditi na vse gostejši promet na naših cestah. Po- znam jloveka, ki se sploh ne zmeni za promet na cesti. Ce ga opozoriš, ti odgovori, saj me šofer vidi ter se mi bo že izognil, čeprav koraka kar po sredini ceste. Zato je tu- di največ takšnih nesreč na naših cestah, kjer umirajo stari ljudje* Poglejmo na ceste še malo bolj podrobno. Ce bi lahko izpisali vse tiste tiho pa tu- di na glas izgovorjene bese- de na račun pešcev oziroma na račun avtomobilistov, bi imeli zelo zajetno knjigo najbolj grobih in nemogočih psovk, kletvic, groženj in celo želja. Na naših ciestah se vedemo tako, kot da smo med seboj skregani. Lestvi- ca sovraštva pa bi morda bi- la takšna: avtomobilist sovraži vse, ki so mu na cesti napoti; kolesar sovraži vse, kar izpušča bencinske hlape; pešec sovraži vse, kar se vozi. Sovražimo se tako, kot da ne bi bilo dovolj prostora za vse. In zakaj ni dovolj pro- stora? Zato, ker se ne zna- mo vživeti v sodobno živ- ljenje, kjer vse hiti in kjer morajo neznanci odstopiti mesto neznancu, da bi prišel hitreje naprej. Trmoglavci niso samo šoferji, kolesarji. Pešec ni nič boljši. Tih boj med različnimi zvrstmi pre- mikajočih se bitij je lahko karikiran, resničnost posle- dic pa je tragična. Karika- tura modrega se je že ne- štetokrat uresničila. Marsi- kje ne gre za alkohol, za mladostno prešernost, pač pa za objestnost, dostikrat pa za nepremišljenost mla- dih ljudi, zlasti pa še starih, k; nekako nočejo doumeti, da je lahko na cesti zanje vsak nepremišljen kot^ak — usoden! Vsekakor že sicer obrab- ljeno geslo — NA CESTI NI- SI SAM ni zgolj opozorilo, je psihološko svarilo, ki pa velja za vse uporabnike cest. Torej na cesti nisi sam, ker so še drugi in to cela vrsta, na tisoče, vsak dan in vsako minuto. Z geslom: človek človeku volk oziroma po prometno: človek človeku — smrt, ne bomo prišli dalj kot do ene strani, samo nekaj vrstic v časopisu. Vprašanje je samo: ali v rubriko pone- srečenih ali v sodno rubriko! Da pa se temu izognemo, je potrebno samo nekaj najos- novnejših moralnih norm v odnosih med ljudmi, zlasti pa še previdnosti, kajti če- prav imamo na območju ptujske občine največ kilo- metrov makadamskih in zelo slabo vzdrževanih cest, je še vendar za vse uporabnike dovolj prostora na vseh ce- stah, seveda z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov, F. Hovnik NEDISCIPLINIRANOST VOZNIKOV Ce bi nas kdo vprašal, kaj je cesta, bi mu lahko odgo- vorili: »Cesta je teater, v kate- rem se vsakodnevno odigra- vajo najrazličnejše tragedi- je.« In res je tako! Brezvest- nost nekaterih voznikov na enei in neprevidnost pešcev na drugi slrani vodita k ve- dno pogostejšim prometnim nesrečam. K temu se pridru- žujeta še alkohol in nepri- merna hitrost. S tem dobimo vse vzroke nesreč na naših cestah, ki marsikoga pripe- ljejo v bolnišnico'ali pa od- vedejo v mnogo prerani grob. 24. sept. 1970 je na preho- du za pešce pred glavnim vhodom tovarne »Jože Ke- renčič« v Ormožu imela na- men prečkati cesto 19-letna Metka Zadravec iz Ključa- rovec. Ob pogledu na levo in desno je ugotovila, da je ce- sta prosta in se odločila prečkati cestišče. Toda še preden je prešla polovico prehoda, se je iz mesta po sredini cestišča pripodil av- tomobil znamke »fiat — za- stava« 750 z registrsko tabli- co LJ 969-10 in neozirajoč se na prehod drvel naprej. Ko je pripeljal čez prehod je ne- koliko zavrl in verjetno ho- tel ustaviti, ko pa se je ozrl v smer, iz katere je pripe- li al, je gotovo videl, da sem iz žepa potegnil beležko, da bi si zapisal njegovo registr- sko številko in zato odpeljal naprej. Metka je sicer na prehodu nekoliko odskočila III. SEJAOKZKS Ormož V akcijski program za le- tošnje leto so si ormoški ko- munisti postavili tudi vpra- šanja izobraževanja in vzgo- je v občini. Ugotovitev, da so naše šole predvsem učne in premalo vzgojne je nareko- vala, da so na tretji seji kon- ference, ki je bila včeraj po- poldne, pod osrednjo točko dnevnega reda obravnavali idejno politične probleme vzgoje in izobraževanja in reševanje teh. Izvolili so tudi delegate za zvezno konferen- co ZXJ. Konferenca je bila v času, ko je naš časopis bil že v ti- sku, zato boste več o delu konference lahko prebrali v prihodnji številki Tednika. jr nazaj, vendar je le za las manjkalo, da je brezvestni voznik ni podrl. Tako bi se lahko spet zgodilo, da bi. se še eno ime, še eno življenje vjisalo v črno knjigo pro- metnih nesreč. Vozniki! Vzamite si k srcu dejstvo, da življenje nikoli ni tako dolgo, da ne bi pri- šla smrt in zato ne bodite vi tisti, soudeleženci pri plodni žetvi te odvratne morilke. Postavite se na mesto tiste- ga, ki je zakrivil nesrečo in poskušajte ugotoviti, kakšno je njegovo duševno stanje, ko si očita, da je mogoče ne- posredno zakrivil smrt s tem, da je neprevidno vozil in zbil po cestišču človeka, ki ga nikoli ni videl, niti po- znal, a je kljub temu postal, čeprav nehote, njegov gro- bar. Franček Kelemina Slavijo : Drava 3:2 0:1) Nogometaši Drave tokrat v gositeh v Ljubljani niso bili uspešni. Kljub stalni terenski premoči in dvem zadetkom so srečanje izgubiM po kriv- di vratarja Skorjanca, ki j| dvaikrat na kaj nerazuniijij način spravil žogo v lastj mrežo. V nedeljo iana Drava j nasprotnika Odje-Kladivaj ki trenutno vodi v slovenji ligi. OBVESTILO Obveščamo občane, organizacije, ustanove, organe, društva in druge, ki so lastniki ali imajo pravico uporabe na zemljiščih in zgradbah na območju no- ve kat. občine Ptuj, da je izdelan NOV KTASTR- SKI OPERAT po opravljeni razgrnitvi in napravi nove zemljiške knjige. Z uveljavitvijo izmeritve no- ve kat. občine Ptuj SO RAZVELJAVLJENI vsi ka- tastrski podatki o zemljiščih na območju doseda- njih kat. občin Ptuj, Zg. Breg, Spodnji Breg in del Krčevine pri Ptuju. Da bi omogočili vsem uporabo novih ITRADNO- VELJAVNIH KATASTRSKIH PODATKOV smo pripravili za območje nove kat. občine Ptuj NOVE POSESTNE LISTE na mehanografski osnovi. Po- sestni list lahko dvigne lastnik ali uporabnik zem- ljišča proti plačilu upravne takse pri Zavodu za iz- mero in kataster zemljišč Ptuj, Krempljeva ul. 2/1., v sobi 37. Zavod za izmero in kataster zemljišč Tudi podeželje hoče naprej V tem zapisu se sicer ne bomo omejili na opis gospo- darjenja kakšnega posamez- nega kmeta in njegove dru- žine, bodisi s Ptujskega ali Dravskega polja, Haloz ali Slovenskih goric. Na splošno lahko že kmalu, ko se poda- mo z mestnih ulic na pode- želje, opazimo, da si tudi vse številčnejši kmetje prizade- vajo, da se čimbolj mehani- zirajo, da jim napredek ni več španska vas. Mnogi, z:lasti tisti, ki so re- cimo obiskovali kakšne kme- tijske šole ali bili na delu v tujini, se speoializrajo v eni panogi in vidijo v tem več- jo perspektivo in svojo bo- dočnost. Kmetje se, lahko bi dejali, največ zanimajo za rejo piščancev, ne zaostajajo tudi tisti, ki jim je pri srcu živinoreja. Precej pa opušča- jo pridelovanje drugih kme- tij sikih kultur. Marsikje se že kar več kmetov v kakšni vasi bavi z rejo piščancev. Te farme pi- ščancev v malem se dokaj hitro množijo. Nekateri so postali pri reji piščancev že pravi farmarji, saj niso več redki, ki letno prodajo ptuj- skemu mesokombinatu Pe- njtnina kar po nekaj deset tisoč piščancev. Reja oziro- ma pitanje pišč:si.cev nam- reč traja le 7 do 8 tednov in že so piščanci godni za zakol. Njdhojva teža pa znaša od 1,2 do 1,7 kilograma. Niso že več redki primeri, ko dandanes stoji že tudi na kmečkem dvorišču osebni avtomobil. Seveda si avto- mobila še ne morejo omisliti kje v Halozah ali starejši ljudje, ki si ga niti ne želi- jo. Razumljivo pa je, da bo te »mehanizacije«, ki je na- prednemu kmetu prav tako potrebna kot traktor ter plug, na podeželju vedno več, kajti kmet mora svoje pri- delke tudi vnovčiti. Njegov čas pa je prav tako drago- cen. Poznam kmeta, ki je za le- to dni odšel v Nemčijo, kjer si je prislužil denar za na- kup traktorja. Nekaj pozne- je pa je odšel po očetovih stopinjah tudi njegov siin, ki si je v tujini prislužil denar za nakup osebnega avtomo- bila. To sicer pomeni, da mora tudi vsak kmet načrt- no gospodariti ter misliti na jutrišnji dan, kako bo gospo- daril. Zopet drugi je kar ne- kaj let delal zidarska dela, seveda še poleg tistega dela, ki ga je od njega zahtevalo njegovo posestvo. Tudi ta si je s prihranki kupil traktor. Takšnih in slionih primerov bi lahko našteli še več. Razumljivo, da si vsi kmet- je ne bodo omislili ttraktorja ker bi zanje ne bil rentah- len, ampak bodo denar pora- bili za druge koristne name- ne, kot je izboljšava rodovit- nosti zemlje, obnova vino- gradov, nakup dobre ple- mensike živine, obnova go- sipodarskih in stanovanjskih poslopij, ki so še žal marsi- kje potrebna temeljite obno- ve, in še bi lahko naštevali sredstva za razširjeno kme- tijsko proizvodnjo. To pa j« moč doseči s tem, da bodo proizvajali tiste kmetijske dobrine, ki se dobro proda- jo. Teh pa je potrebno pri- delati čimveč in čimboljše kakovosti. Pri tem pa nai pomagajo našim kmetom tu- di strokovnjaki kmetijske pospeševalne službe, katerih delo bi naj bilo na terenu, med kmeti. F. Hovnik Tednik, vaš list TEDNIK — četrtek, 1. oktobra 1970 STRAN II RAZŠIRITEV MOSTU NA OSOJNIKOVI CESTI V PTUJU Tudi v našem listu smo večkrat poročali o ozkem prometnem grlu, ki je na- stalo ob zgraditvi nove av- tobusne postaje na mostu čez Grajeno na Osojnikovi cesti. Razširitev mostu je bila več Icot nujna. Pred nedavnim so začeli zadevo urejati. De- lavci gradbenega podjetja »Drava« iz Ptuja že nekaj dni pridno delajo na tem delovišču. Pred nedavnim sem se pogovarjal z delovod- jem Ignacem NOVAKOM, ki je povedal, da bo veljala razširitev mostu 12 milijonov starih din. Ozko prometno grlo pa bodo razširili za 6,25 metra. C bo vse po načrtih, kar je predvsem odvisno od vremena, bodo končali z de- li novembra letos. J.. S. Razširitev ozkega prometnega gr la v Ptuju Večje pristojnosti poravnalnim svetom že nekaj več kot deset let je tega, ko smo z namenom, da bi se ljudje manj prav- dah, kajti to je zapravljanje denarja, da o izgubi časa, jezi niti ne govorimo, izvo- lili v vseh krajevnih skup- nostih poravnalne svete, v katere so bili na zborih vo- livcev izvoljeni takšni ljudje, ki imajo med občani nekaj veljave oziroma, ki so voljni delati v teh organih sprave med sprtimi ljudmi, še zla- sti, ker je to nehvaležno de- lo. S tem pa bi naj tudi raz- bremenili naša sodišča, ki bi se lahko posvetila reševanju in razsodbam važnejših za- dev kot pa so pravde zavo- ljo osebnih žalitev, mejnih sporov, kokoši in drugo, ki praktično ne predstavljajo družbi nevarnejših deliktov. O tem, kako so se ti porav- nalni sveti uveljavili in na kakšne ovire so med svojim delom naleteli, smo se pogo- varjali s tajnikom krajevne skupnosti Videm Ignacom PURGOM, ki je med drugim povedal: »Videmski poravnalni svet šteje tri člane ter prav toli- ko namestnikov. Člani so Avgust Purg, Ignac Sodec^ in Maks Vavpotič. Vse od ustanovitve leta 1959 so v Vidmu obravnavali kar 657 zadev; od tega so jih uspe- šno rešili oziroma so sprte stranke med seboj p^vnali v približno 70 odstotkih, kar je vsekakor vredno pohvale, še posebej, če vemo, da je sprte ljudi težko pripraviti dO medsebojne sprave. Naj- več spornih zadev so obrav- navali v letu 1960. Po vsebi- ni prednjačijo osebne žalitve zoper čast in dobro ime, mej- ni spori, lahke telesne po- škodbe in celo spori zaradi kokoši. Morda naj omenimo, da je občinsko sodišče prva leta po ustanovitvi poravnalnih sve- tov na sedežih krajevnih skupnosti, napotilo sprte stranke v manjših zadevah na poravnalne svete. Zadnja leta pa so sodišča s to prakso prenehala. Zara- di tega imajo poravnalni sveti tudi manj tovrstnih za- dev, ki bi jih obravnavala oziroma skušala med sprtimi stranmi doseči mirno porav- navo, brez večjih stroškov, ki prav gotovo niso najbolj upravičeni in bi ljudje lahko tisti denar, ki ga izdajo za sodne stroške prav gotovo lahko koristneje porabili. Poravnalni svet je imel primer, ko je že občinsko so- dišče obravnavalo dve med seboj sprti stranki. Na prvi obravnavi ni bil dosežen sporazum, nakar je bila za- deva odstopljena poravnal- nemu svetu v Vidmu, ki pa je med sprtima strankama dosegel miroljubno poravna- vo ter sta si naposled pri j a- , teljsko segli v roke. Takšnih poravnav pa si prav gotovo želimo še več. V zadnjem času pa je opa- ziti, da se ljudje vse manj obračajo na poravnalne sve- te, kjer bi se naj dosegla med sprtimi strankami po- ravnava. Po vsej verjetnosti je temu vzrok delno tudi to, da poravnalni sveti nimajo izvršilne moči ter bi zato kazalo, da bi zakonodajalec ta zakon o poravnalnih sve- tih nekako dopolnil, vsaj v tistih členih, kjer je govora pristojnosti poravnalnih sve- tov. F, Hovnik Včeraj seja občinske konference ZKS Ptuj Včeraj popoldne so se se- stali v dvorani narodnega doma v Ptuju člani občinske konference ZKS. V osrednji točki dnevnega reda so raz- pravljajo o vsesplošnem ljud- skem odporu ter o vlogi or- ganizacije ZK in komunistov na tem področju. Poleg dru- gih točk dnevnega reda so izvolili tudi delegate za pr- vo sejo konference ZK Ju- goslavije . Ker smo v času trajanja seje naš list že tiskali, bomo o poteku seje poročali pri- hodnjič. J. S. Srečanje na litmerškem klancu Jesen in njeni čari so me svojih lepot. Videl sem lepe pred kratkim zvabili v raj zoreče vinograde, polna dre- vesa rdečih jabolk in tudi strme klance sem videl. Na enem izmed teh sem srečal starejšega moža, ki je sedel na robu klanca in počival s košem drv na ramenih. »Do- jfber dan«, sem pozdravil in vprašal po delu in letih. »V mladosti smo se navadili, da hribovski človek ne sme nik- dar iti zastonj v grabo. Z že- no sva obirala fižol pa ,po- doč' še drva neseva, da naju ne bo pozimi zeblo«, je po- vedal moj sogovornik. Pozne- je sem zvedel, da je Janez Cimerman iz Litmerka. Mladost je preživel v teh krajih. Izučil se je za kletar- ja in delal v Ormožu pri Oz- mecu. Zato ga še sedaj kli- čejo Ozmecov Janez. 1941 je moral oditi na Dunaj, k^er je dalje opravljal svoj poklic. Proti koncu vojne je od tam pobegnil domov. Po osvobo- ditvi se je ukvarjal s kletar- stvom vse do leta 1965, ko so ga upokojili. 80.000 starih dinarjev in 1,35 arov zemlje so kar v reda za preživljanje. Z ženo sta imela šest otrok pa sta na stare dni ostala sama. »Mladina gre v službe in si pomaga do lažjega kru- ha kot je na teh strmih klan- cih, ki ti včasih nastopijo v križ«, je povedal moj so- govornik. Potem sva se še pogovar- jala o jabolkah, ki jih je vse polno po pobočjih, o tem, kako so dobre in tudi, da bi jih ljudje radi pobrali m prodali pa jih nihče ne kupi. Koliko mestnih otrok je švi- carska, albanska in kdo ve katera jabolka vse še, med- tem ko tukaj ljudje z njimi hranijo svinje ali pa jih pu- stijo, da segnijejo. Pri vsej stvari pa je najhuje to, da je že vrsto let tako in ni no- benih zgledov, da bi se kaj spremenilo. Tako, v stilu jabolčne gni- lobe je izzvenel najin pogo- vor na robu kolovoza sredi bogastva jesenskih lepot, kot je ropotanje klopotcev in krvaveča zarja zahajajočega sonca. jr Postaja na poti življenja Cilki Minih v slovo V soboto. 26. septembra, smo se poslovili na ptujskem pokopališču za vedno od Cil- Ice Minih, rojene Langus, v stari Jugoslaviji zavedne pro- letarke, med vojno pa vnete sodelavke osvobodilnega bo- ja. Rodila se je pred 69 leti v Javorniku pri Jesenicah. Po osnovni šoli se je zaposlila v tovarni. Delala je v mari- borski tovarni Mirim. Izgna- na na Hrvaško je bila spre- jeta v zagrebški obrat te to- varne, kjer se je povezala z os-vobodilnim bojem. Njen sin edinec, Pavel, je padel pri partizanih leta 1944, ko je prišel v roke ustašem. Ustaši so ji ubili tudi dragega bra- ta, partizanskega oficirja, Mirka Langusa. Po vojni se je naselila v Ptuju, toda rev- matizem jo je priklenil na dom, na hudo življenje bol- nika, ki živi od skromne pod- pore" in dobrote sorodnikov. Cilka Minih je našla svoj p^ir. Bolečina njenega srca je utihnila. Nam pa bo ostal svetel spomin na marljivo delavko, zavedno Slovenko in ljubečo mater, na ženo Vzornega značaja, polno po- guma in ljubezni. V. R. Delo sindikata delavcev storitvenih dejavnosti V začetku oktobra bo v Ptuju seja predstavnikov ob- činskih in medobčinskih od- borov sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti za ob- močje Štajerske. Občinski odbori storitvenih dejavnosti občin Ptuj, Celje, Ormož, Varaždin in Cakovec, pa bo- do prav tako oktobra organi- zirali v Celju posvetovanje o problematiki trgovskih de- lavcev. Obravnavali bodo na- grade vajencev, ki so v ve- čini primerov občutno pre- nizke. Na zadnji seji predsedstva medobčinskega odbora sindi- kata delavcev storitvenih de- javnosti občin Ptuj in Or- mož so na novo imenovali v predsedstvo medobčinskega odbora dva nova člana in si- cer: Anico Lukaček, direk- torico TP Zarja iz Ormoža in Bruna Gerdoviča, direktorja hotela »Jeruzalem« v Ormo- žu. V republiški plenum sin- dikata delavcev storitvenih dejavnosti pa so predlagali Kristino Gorišek, predsedni- co odbora za gostinstvo in turizem pri medobčinskem odboru sindikata storitvenih dejavnosti občin Ormož in Ptuj. J. S. Vabilo članom Zveze borcev-prostovoljcev Za severno mejo 1918-1919 Dne, 25. oktobra 1970 bo v Kamniku odkritje spomeni- ka generalu Rudolfu Mai- stru. Udeleženci naj se pri- javijo najkasneje do 10. oktobra 1970 tajniku zveze tov. Karlu Perteklu, vaš list STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK. 1. oktobra 1970 Nenavadni gostje »okupirali« Slov. Bistrico v soboto so imeli prebi- valci, predvsem pa trgovci Slovenske Bistrice, nenavad- ne goste. V kombiju in oseb- nem avtomobilu se je pripeljala dokaj obsežna skupina bolj temnopoltih ljudi, za katere smo kasneje izvedeli, da izvirajo iz Irana. Skupina prav gotovo ne bi povzročila posebne pozorno- sti, če bi pripotovala z na- meni kot drugi obiskovalci mesta pod Pohorjem. Iran- ski »prijatelji« pa so se po- razgubili v mestu, ne dolgo za tem, pa so miličniki dobili prvi signal o nasilni odtu- jitvi denarja. Temu znaku je sledilo še nekaj drugih in kmalu so po vsem mestu na veliko govorili, kako so »ne- ki« Turki ali Grki hoteli o- ropati blagajne v samopo- strežni trgovini, v prodajalni sadja in zelenjave, v trgovi- ni živila in v bifeju kme- tijske zadruge povsem na drugem koncu Bistrice. Miličniki so reagirali naj- bolj hitro kot se je le dalo, kmalu pa je bila vsa drušči- na zbrana v prostorih milice. Tam smo tudi iz.vedeli, da jim ni uspelo »odtujiti« bi- striškega denarja, kasneje pa nam ie prišlo tudi na uho. da se ie prodajalka pri sad- ju in zelenjavi osornemu moškemu celo uprla in »pre- rivala« za denar, ki ji ga je hotel izpuliti iz rok. Nič kaj drugače pa seveda ni bilo tudi v drugih lokalih, ki so jih obiskali. Kmalu so nam na postaji rriilice vedeli povedati, da so nenavadni gostje iz Irana, sami pa smo se lahko pre- pričali, kako so neprestano govorili o dobrih odnosih med njihovo in našo državo. Iz Maribora so prispeli tu- di kriminalistični uslužben- ci, ki so se lotili posla, ki to pot vsekakor ni bil lahek. Na vso srečo je bil blizu tudi prevajalec, seveda pa tudi njemu ni bilo prizanešeno z mučnimi urami. V kombiju in zasebnem avtomobilu je bilo kar petindvajset žena, moških in otrok. Pri zasliševanju seveda ni- česar niso priz.nali, izjave moškh pa so bile enake kot krajcar krajcarju. Med tem časom pa so ž^e mož, ki so bili na zaslišanju, skupno s svojimi otroci naredile pravo razdejanje v spodnjih pro- storih postaje milice. Fotoaparat je bil seveda kaj kmalu pripravljen, na precejšnje začudenje pa so matere z otroci v naročju za- htevale: »Dolari... dolari .. .« Z dolarji seveda ni bilo nič. objektiv pa je le ujel skupino otrok, med katerimi se je dekletce proslavilo s trebušnim plesom. Potem smo tudi izvedeli, da so v skupini tri družine. ki so pred našo deželo obi- skale že Turčijo in Grčijo, namenjene pa so bile proti severni meji. V pogovoru z enim izmed moških pa smo lahko slišali tudi pravo plo- ho besed iz užaljenosti, ker smo si dovolili vprašati, če gredo v Nemčijo na delo. Ponosno je vedel povedati, da ne gredo-s trebuhom za kru- hom, temveč da so turisti, obiskati pa nameravajo, še Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francijo in Špani- jo. Zares bi blo zapleteno, da bi morali vso skupino »pre- staviti na hladno«, povedati pa moramo, da pravih vzro- kov za zapor tudi ni bilo, saj izmaknili niso še ničesar, če- prav imajo zato največ za- slug trgovci sami, ki se niso dali naplahtati. Pozno popoldne pa smo lahko bili priče, kako so se vsi skupaj spet »natovorili« v oba avtomobila in se v spremstvu patruljnega avto- mobila odpeljali proti šen- tiljskemu prehodu, kjer so jim vrnili potne liste. Tako je minil dan, ki je povzročil največ posla bistri- škim miličnikom, Bistriča- nom pa prinesel dobro snov za razpletanje najrazličnej- ših sodb, ki jih je porajala njihova domišljija. D. U. Med nenavadnimi gosti je bila tudi kopica otrok NA II. NAGRADI GORJANCEV JE SODELOVAL TUDI ERVIN KROPF IZ SLOVENSKE BISTRICE Dolenjska je bila v sobo- to in nedeljo prizorišče sre- čanja najboljših jugoslovan- skih avtomobilskih asov, med njimi pa je bil tudi Ervin Kropf iz Slovenske Bistrice, ki je nastopil v kategoriji do 1300 ccm. Kropf vozi forda 12 m, tako da kaj posebnega sploh ni bilo pričakovati, saj so njegovi nasprotniki vozili na odličnih avtomobilih. . II. nagrada Gorjancev, dir- ka je veljala tudi za gorsko- hitrostno prvenstvo Jugosla- vije, je poleg vseh najbolj- ših avtomobilistov zbrala še nekaj tekmecev iz Italije in Avstrije, ki pa so nastopili izven konkurence, povemo pa naj še to, da so jih naši najboljši pustili daleč zadaj. Prireditelj je razpisal šte- vilne nagrade za najboljše, posebno pa je vabilo 2000 di- narjev, ki so jih namenili ti- stemu, ki bo porušil lanski rekord Mariborčana Pušnika. Ze po uradnem treningu v soboto je bilo jasno, da bo v nedeljo rekord padel, zato pa so poskrbeli odlični Strok, Palikovič, Sverko in še ne- kateri. Nedeljsiko dirko, ki Sii jo je ogledalo okoli 20.000 gle- dalcev, so pričeli avtomobi- listi, ki so nastopili izven konkurence, sledili pa so jim tekmovalci z društveni- mi licencami. Prva kategori- ja, ki je bila za državno pr- venstvo, je bila kategorija nacionalnega razreda do 785 ccm. Tu so imeli glavno be- sedo avtomobili iz Zagreba, ki so pobrali vsa štiri prva mesta. Podobno je bilo tudi v kategoriji do 850 ccm, kjer so prav tako prevladovali Zagrebčani. Prvi večji interes številnih gledalcev pa so zbudili tek- movalci razreda do 1000 ccm. Beograjčan Sverka je z a- barthom 1000 že v prvi vož- nji vozil hitreje od lansko- letnega Pušnikovega rekorda 4:03,04. Dosegel je čas pod štirimi minutami, in sicer 3:54,69. V tej kategoriji so ostali nastopajoči precej za- ostajali, zato je za boljše re- zultate bilo potrebno poča- kati na tiste, ki so vozili z močnejšimi vozili. Kot prvi je v kategoriji do 1300 ccm pripeljal najbolj znani jugo- slovanski rally vozač Jovica Palikovič. Njegova vožnja je vzbudila v^iko pozornosti, elektronske merilne naprave pa so spet pokazale nov re- kord proge, 3:4£r,68. Kot smo že povedali, je v tej katego- riji vozil ' tudi Bistričan Kropf, ki je v prvi vožnji dosegel čas 4:46,53. Njegov zaostanek za prvim ni bil občuten ter smo lahko z nje- govo vožnjo zadovoljni, če- prav lahko zabeležimo, da "bi bil Kropf lahko še za nekaj sekund hitrejši. Tudi prvouvrščeni po vož- nji v kategoriji do 1600 ccm, Beograjčan Lang je vozil hi- treje od lanskega rekorda. vendar slabše od Palikovi Potem smo z velikim z; manjem pričakovali naj Gorana Stroka iz Beogri ki je na treningu vozil časneje od mnogih teku palcev, vendar je to bila taktika. Ko se je pojavil progi, je med gledalci vzl dil veliko pozornost. Nje va vožnja je bila odlična mnogi so zato upravi^ pričakovali nov rekord. T; pa je tudi bilo. Elektron stoperice so se ustavile času 3:39,64, torej kar d« sekund bolje od časa P; koviča. Zanimivosti pa ni zmai kalo tudi v drugi vožnji, prav smo dobili občutek, so favoriti pazili na dose ne rezultate iz prve vozu Drugi del je bil poprej hitrejši od prvega, kljub mu pa rekorda niso vec boljšali. Tudi Kropf je bS tem delu dve sekundi hiti ši, to pa ni zadostovalo, bi se uvrstil še bolje od mega mesta. Organizacija dirke je b odlična. Izvedeli smo, da b do prihodnje leto poskus pripraviti mednarodno ud ležbo. Zmagovalci kategorij: 785 ccm: Rojtinič 10:01, (skupen čas, INA Zagreb) vozilom zastava 750; do 8 ccm: Kadi (Zagreb), puc 9:08,84; do 1000 ccm: Sveri (AAMK Beograd), abar^ 1000, 7:50,18; do 1300 cc! Palikovič (Zagreb), renat gordini, 7:39,36; 8. KrO (Slov. Bistrica), ford 121 9:30,53; do 1600 ccm: Lai (AMTK Bgd), BMW 1600 Alpina, 7:58,07; prek 161) Strok (AMTK Bgd). BM^ 2002 TI Alpina 7:21,60. D. Utenkar Goran Strok je bil najboljši Nesreča mopedista v vasi Zerovinci, na cesti II. reda, se je v ponedeljek pripetila prometna nesreča, ker je voznik tovornjaka iz- siljeval prednost. Feliks Lašič, zasebni obrt- nik (zidar), je s tovornjakom stal pred gostilno Janka An- toliča. Ko je iz parkirišča odpeljal na glavno cesto, se ni prepričal, če je ta prosta. Tedaj je iz Ormoža pripeljal mopedist Marjan Pucko iz Žerovinec, zaposlen v tovar- ni Konus, Ljutomer. Na za! njem sedežu je imel še Že" Marijo in tri leta starega' troka. Ker mu je LašiČ zap pot, je bilo trčenje neizogi' no. Mopedist je dobil tele«; poškodbe in so ga odpeljali bolnišnico v Murski Sobo Zena je dobila odrgnine ' nogi, otrok pa je ostal nep škodovan. Pri vozniku tovornjaka alkotest pozelenel nad pol' vico. Materialne škode na ob' vozilih je za 650 din. TEDNIK — ČETRTEK, 1. oktobra 1970 STRAN II lasa pisma ) gobe llekega lepega jesenskega lra smo se odločili oditi po j,e. Napotili smo se v gozd, jcej daleč od odcepa v Ki- icevo. Ustavili smo se sre- gozda, izstopili in se raz- opili okrog. Ijiamica je kmalu našla ne- Ij lisičk. S palico je pobr- pla malo olirog in jih na- ,še več. Mi trije, očka, bra- I Zoran in jaz pa smo od- I globlje v gozd, vendar ni- 50 tam našli ničesar. Ko pa JO šli še dalje, sem našla ■sto orjaških dežnikov in ikaj lisičk. Mamica in Zo- D sta iskala in našla jurč- lin gobane. Očka pa je na- 1 nekaj lisičk. V tem gozdu smo našli nič več, zato smo napotili v sosednjega. Tod IS je krog in krog obdaja- smrečje. Prišli smo na ja- , Icjer smo našli. lisički. O- izovali smo zapeljive rdeče ušnice, vražje . gobane in jzaste gobe. Zopet smo šli ilje in prišli med nizko gr- Dvje. Nenadoma je opazil ka kačo. Stopil je nanjo, ne bi ušla. Mamica, Zo- n in jaz smo si jo. radove- lO ogledovali. Strah me je b, ker sem prvič videl ka- , Mamica je z nožem vre- la-Smrekovo vejo in jo da- očku. Prerezal je Vejo in precep vtaknil palčko. Na- je nastavil precep kači na »t im izpulil palčko. Kača bila ujeta. Nato ji je v ta vtaknil palčko, da se je lelo zobovje in žleza, v ka- i je imela kača strup. Bi- je dolga 60 cm. Zelo je si- la. Ko smo si jo do dobra gledali, jo je očka izpustil. IMi smo dalje in med pot- je našla mamica lisičko in iančka. Našla je mravlji- Poklicala me je in mi ikazala, kako se pridobi favljična kislina. Vrezalaje ireltovo vejico, jo ostrga- in mi jo dala poskusiti. je sladka. Nato jo je po- ^la na mravljišče, kjer so oblezle mravlje in spusti- tianjo kislino. Sedaj je bi- veja grenka. Sedaj vem, se pridobiva mravljična slina. Zanimiv čas v naravi je hitro minil. Vrnili smo se do avta in se obrnili proti do- mu. Ksenija Peternel, 5 b, osn. šola Franca Osojnika, Ptuj KSENIJA, tvoja doživetja v gozdu so res vredna opisa v Naših pismih. Upam, da boš našla še več priložnosti, da bi bralcem Tednika, pred- vsem pa bralcem Naših pi- sem opisala kaj zanimivega. Lep pozdrav, ALENKA. Spoštovana tovanšica Alerska Oglašam se vam prvič. Ker mi je všeč vaš list, sem se odločila, da vam tudi jaz na- pišem skromno pesmico. Sem učenka 7/a razreda. Lepo vas pozdravljam Ida Ber, 2etaie POLETJE SE JE POSLO- VILO, PRIŠLA JE JESEN Poletje se je poslovilo prišla je jesen, prinesla nam veselje, izpolnila želje. Kmetje se vesele, ker čas je že, da pridelke pospravijo za zimo se pripravijo. Tudi ptički žvrgole, ker brez skrbi so še, a ježek jesti hiti, da za zimo se zredi. Ida! Hv^aila. za prijazno pisemce in pesmico. Lepo si jo ubra- la. Zares znaš, zato še piši! Pozdrav, ALENKA Zadnji dnevi poletja Vedro razpoložena sem se zjutraj sprehajala po gozdu. Zrak je bil vlažen in po goz- du so se dvigovali majhni o- blački prosojne megle. Obstala sem pred veliko praprotjo, ki so jo krasile ve- like rosne kaplje. Lepile so se mi na noge. Dobila sem občutek, da me je narava vso posrebrila. Nenadoma sem zaslišala v bližini lepo ptičje petje. O- zrla sem se navzgor in zde- lo se mi je, da vidim škrlat- no mavrico in žolno, ki je nalahno trkala po deblu. Ta- krat se je odtrgal delček te mavrice in jutranja sapa ga je v ritmu spuščala na zem- ljo. Stekla sem za njim, pa- del je na jaso, posuto s skal- nimi drobci in poraslo s tra- vo. Sedla sem na kamen in o- pazovala igro sončnih žarkov na zlatorumenem listju. Pri nogah sem zaslišala rahlo šelestenje. Potuhnila sem se in čakala, kaj bp. Zagledala sem martinčka, ki se je ra- dovedno oziral okrog. Ko me je opazil, je splezal na ska- lo, kjer je obležal kot mr- tev. Morda je vedel, da se greje na poslednjih poletnih žarkih. Vse več je zlatorumenih li- stov in gozd je kot prekras- na, mnogobarvna preproga. Kmetje spravljajo krompir, sejejo in opravljajo druga dela. Tudi živali se priprav- ljajo na zimo. Vse nam kaže, da se bomo kmalu poslovili od toplili sončnih dni. Štefanca Skaza, 5 b, šola F. Osojnilojasnil obširno dejavnost tega društva, ki je po tem pojasnilu zelo uspešna. V Poljčanah imajo 10 telovad- nih vrst, pohvalno pa je to. da so med telovadci tudi sta- rejši, saj imata kar dva čla- na čez šestdeset let. Dejav- nost Partizana v Poljčanah pa je še v drugih sekcijah, tako da bi bilo zares krivič- no, če ne bi dobili del sred- stev za redno dejavnost, ki bi bila sicer ogrožena. Ob koncu seje pa smo bili priče še enemu mučnemu dogodku. Dolgoletni športni delavec in predsednik stro- kovne komisije Luka Daba- novič je dal ostavko, najbo- lje pa jo bomo pojasnili kar z njegovimi besedami: »Naj kar v začetku povem, da pod nobenim pogojem ne bom več opravljal dolžnosti pred- sednika strokovnega odbora. Moji razlogi so jasni in u- pravičeni. Dolga leta sem a- matersko deloval v bistri- škem športu, zadnjih pet let pa še posebej pri NK Osan- karici, ki je v tem času do- segla lepe uspehe. Delo je bilo težavno, pomagal pa ni skoraj nihče. Vsako leto je bil nastop v tekmovanju problematičen. Nikoli ni bilo zadosti denarja. Igralci so nastopali v slabi opremi, tre- nirali pa srho s plastičnimi žogami. Vsako leto sem lah- ko slišal kopico obljub, ki pa niso bile izpolnjene. Vse to me je pripeljalo do tega, da sem dal Osankarici slovo. Takoj po mojem odhodu pa se je pripetilo nekaj bistve- nih sprememb. V prostorih Osankarice so dobili bojler in tuše, na treningu imajo precej »pravih« žog, skratka, imajo tisto, kar sem jaz za- hteval vsa leta mojega delo- vanja. Dobil sem občutek, da sem bil v kolektivu in v Slovenski Bistrici zares ne- zaželen, kajti drugače si vse- ga tega ne morem razlagati. Kako je bilo mogoče vse te probleme urediti takoj po mojem odhodu? Dokler sem takšne zahteve postavljal jaz, pa sem povsod naletel na gluha ušesa. Potem sem pričel trenirati nogometaše Steklarja iz Ro- gaške Slatine. Od takrat na- prej sem najbolj osovražena oseba v Slovenski Bistrici. Veste, pa veliko sem dal za ta šport, zato mi sedaj ne more in ne sme biti vseeno. Za vse delo mi nihče ni re- kel niti hvala. Le ostre bese- de obtoževanja. Se to bi rad povedal: družbeni delavci v bistriških športnih organiza- cijah so najmanj cenjeni ljudje. Povsod na drugih področjih so našli možnosti za dajanje »kuvert«, športni delavci pa smo kljub velike- mu idealizmu stali ob strani. Nikakor nočem reči, da so »kuverte« bistvenega pome- na. Ce jih že ni bilo, bi lah- ko našli le več razumeva- nja, ki pa ga tudi nismo do- živeli. Tako kot sem odsto- pil v strokovnem odboru, bom odstopil tudi kot pod- predsednik v ObZTK in sve- tu za kulturo in prosveto, nihče pa me ne bo več pre- pričal, da bi kot družbeni delavec storil v Slovenski Bistrici še kaj. To je rezu- me mojega dvajsetletnega in še več dela, ko'je bil šport v ospredju mojega življenja. Dvajset let tistega delovanja, za katerega mi še hvala ni rekel nihče.« To pa je bil tudi rezultat minule seje strokovnega od- bora, na kateri so se dome- nili, da bodo sklicali skup- ščino ObZTK, na kateri naj bi spregovorili o vseh teža- vah, s katerimi se srečujejo športni delavci, ki svoj pro- sti čas posvečajo delu z mladimi izključno na ama- terski osnovi. D. Utenkar GLEDALIŠČE PTUJ V NOVI SEZONI Igralci ptujskega gledali- šča bodo pripravili v nasled- nji gledališki sezoni 1970-71 troje del. Pred nedavnim so pričeli s študijem Finžgarje- ve liudske drame RAZVALI- NA ŽIVLJENJA v režiji Pe- tra Malca. S to uprizoritvijo bo proslavil režiser Peter Ma- lec 35-letnico svojega gleda- liškega udejstvovanja. Raz- valini ŽIVLJENJA bo sledi- la duhovita prisrčna komedi- ja znanega hrvaškega dra- matika DUSKA ROKSANDI- CA BABILONSKI STOLP. Kot tretje delo je sprejeta v repertoar znana Molierova tragikomedija SKOPUH. S tem delom bo slavil tov. LOJZE MATJASIC 25-letni- co svojega požrtvovalnega, nesebičnega, amaterskega de- lovanja kot igralec in reži- ser. Prav tako pa bodo igralci ptujskega gledališča pripra- vili v tej sezoni tudi dvoje radijskih iger. Kot prva je izbrana ljudska igra z doma- čo, kmečko snovjo in proble- matiko iz Slovenskih goric DOMAČIJA, ki jo je napisal, žal, prezgodaj umrli nadar- jeni domačin — učitelj ZMAGO SVAJGER. Seveda bodo sodelovali čla- ni našega gledališča tudi na raznih proslavah, ki bodo le- tošnje leto pripravljene v gledališču. Gostovali bodo tu- di z nekaterimi letošnjimi u- prizoritvami na podeželju. PM Vzajemno razumevanje Osebe: On in Ona. Dogaja se v stanovanju. On sedi in bere časopis. Ona prav tako sedi in krpa njegove nogavice. Ona: Danes sem imela v pisarni pravo norišnico. On: Hm. Ona: Mislila sem, da bom znorela. Potem pa smo imeli še sestanek. On: Hm. Ona: Komaj sem čakala konec dela. On: Hm. Ona: Jutri se bomo lotili sklepnih računov. On: Hm. Ona: To bo šele delo' On: Hm. Ona: Tebe sploh ne zani- ma, kar pripovedujem! On: Hm. Ona: Hm, hm. Zanimivo! Hm, hm, kaj to piše v tistem časopisu? Najbrž je zelo za- nimivo. On: Časopis je zanimiv, le ti mi ne pustiš brati. Ona: Ubožček moj! Tale šivanka povzroča takšen hrup. Jutri bom kupila dru- go, neslišno. On: Prosim te, ne zbijaj šal. Ce berem, se ne morem pogovarjati s teboj. Ona: Kdaj pa naj se pogo- varjam? Zjutraj oddivjaš od hiše in se vrneš zvečer, ješ in zlezeš v posteljo. On: Sama veš, da to ni res. Mar ti ne telefoniram vsak popoldan? Ona: Da, naročiš kaj hočeš za večerjo, da me vprašaš, ali sem šla po otroke v šolo, ali sem plačala najemnino in podobno... On: Torej bi se hotela pre- pirati. Zavoljo tega mi ne bi bilo treba priti domov. Ona: Nočem se prepirati, hočem se pogovarjati. Hočem se zabavati. On: Pojdi torej v sosednjo sobo in glej televizijo. Ona: Sebičnež! On: Hm. Ona: Sicer pa, zakaj si ne bi sam krpal nogavice? Jaz bom brala. On: Prav. Mi vsaj ne boš več očitala. Ona: (bere). On: (krpa). On: Pomisli, hočejo me iz- voliti v upravni odbor to- varne. Ona: Hm. On: Ne bom sprejel. Bil sem že dvakrat. Ona: Hm. On: Jutri jim bom to po- vedal. Ona: Hm. On: Imam dovolj svojih skrbi. Ona: Hm. On: S tabo je pa res zani- , mivo. L Ona: Hm. ' On: Človek še doma nima nikogar, da bi se z njim po- govarjal! I Ona: Pa mi res ne pustiš I brati! Še doma nimam mira! ' (V. Kubelka, Praga) LJUBEZNIVO OPOZORILO Pred kratkim so delavci vodne skupnosti Drava-Mura očistili del potoka Grajena, ki teče skozi stari del naše- ga mesta vse tiste nesnage, ki ni spadala v potokih in katere pač vodni tok ni mo- gel odnesti, kot so verjetno mislili tisti, ki so vse viške domače »inventure« zmetali v potok. Krivca za to prav gotovo sedaj nima pomena iskati, kajti običajno noče biti nihče kriv, da je kaj odvrgel v po- tok, ampak je prav gotovo važnejše, da se v bodoče to ne bi več dogajalo, kajti tu- di bližnji potoki so nekakšno ogledalo vzgoje tistih, ki ima- jo svoje domove v neposred- ni bližini potoka Grajene. Seveda moramo poudariti, da tu ne moremo kar vseh »po- prek »kritizirati«, kajti so tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo, da smo ljudje pač silno različni. Ker že ravno pišemo o snažnosti potokov, velja o- meniti, še potok Studenčnico, ki teče ob Mariborski cesti oziroma na desnem Bregu. Tudi ta potok so v letošnjem letu očistili vse nesnage ter je zato prav tako odvisno od okoliških in drugih prebival- cev, kakšen bo njihov potok. Menimo, da bi naj bila dolž- nost staršev, ki bi naj opo- zarjali svoje otroke, da bliž- nji potek ni odlagališče od- padkov, ker bo le tako naše sicer več kot 1900 let staro obdravsko mesto čisto ter vsem v ponos! F. H. Drava : Gornja Rad- gona (ženske) 12:11 Drava je pričela tekmo dokaj poletno in kaj kmalu vodila ter si do konca polča- sa zagotovila prednost. V na- daljevanju pa so domačinke popustile ter do konca sko- raj dovolile, da gostje odne- sejo iz Ptuja točko. Predvsem so gostje prese- netile z odlično kondicijsko pripravljenostjo, kar ne mo- remo trditi za domačinke, ki so tekmo igrale brez zame- njave, kar je vsekakor izraz neodgovornosti in nediscipli- ne igralk, ki niso prišle na igrišče. Nerazumljiva pa je tudi odsotnost odličnih igraik Zunko, Pal in Kramberger, ki še v jesenski sezoni niso nastopile in je to malomar- nost, da istih niso pritegnili k sodelovanju. Drava : Gornja Rad- gona 15:19 Člani so pred domačo pu- bliko izgubili srečanje z e- nakovrednim tekmecem. V prvem delu so si gostje na- brali prednost, ki je zadosto- vala za zmago. Predvsem pa gre zasluga odličnemu gostu- jočemu vratarju Klopčiču, ki je s svojo igro gostom prine- sel zmago. Drava je v dru- gem delu želela zamujeno nadoknaditi, toda to ji ni u- spelo. Moramo pa poudariti, da vidimo pri ekipi Drave prvo sedmerico in premalo pri- pravljene igralce, ki bi te lahko zamenjali in tako ni- ha forma jn tempo ekipe med samo tekmo. Kje so vzroki? Vsekakor premalo zaupanja do mlajših, ki bi morali več igrati, da bi pridobili po- trebno rutino. Tednik, vaš list tednik — Četrtek, i. oktobra i970 STRAN 9 Obisk v Icmetijsici šoli na Turnišču pri Ptuju Bodoči kadri za »tovarno brez strehe<( Poljedelsko — živinorejska šola v Turnišču pri Ptuju je ena izmed tistih naših kme- tijskih šol, ki nam vzgajajo potrebne kmetijske kvalifi- cirane kadre in v nemalo pri- merih tudi izhodne kadre za srednje, višje in visoke kme- tijske in tudi druge šole. Bil je namreč že zadnji čas, da sroo ugotovili, povsod v za- sebnem kmetijstvu še nismo. da zahteva zemlja poleg prid- nih delovnih rok tudi ustre- zno znanje, ki oplemeniti de- lo in še posebej v kmetij- stvu, ki ga imenujemo tudi tovarna brez strehe — pove- ča sadove žetve, ki smo jih iztrgali zemlji in naravi, ki nam je data ali pa tudi lah- ko tako ali drugače vzameta. Narava je mnogokrat skopa ali pa preveč darežljiva. Pre- več ponavadi takrat, ko je na kmetijskem tržišču pra- va zmešnjava in pridelkov ne moremo prodati. Zato kmet ne potrebuje samo mo- tike, pluga, traktorja, ampak tudi računico, kako znižati proizvodne stroške in plasi- rati tržne viške. Zato pa bi moral biti strokovnjak na različnih področjih. Ustrezna kmetijska šola mu je lahko pri tem v veliko pomoč. O tem in še o mnogih dru- gih kmetijskih vprašanjih sem se pred nedavnim pogo- varjal z Egonom Zorcem, ^ipl. inž., ravnateljem turni- ške kmetijske šole, ki pouču- je na šoli že deseto leto. Turniška šola je dala našemu kmetijstvu in zaradi prekva- lifikacije tudi drugim gospo- darskim panogam od leta 1953 dalje, ko je bila usta- novljena, okrog 800 diplo- mantov — kvalificiranih kmetijskih delavcev. Od te- Sa števila jih je okrog 20 »/o J^adaljevalo študij na sred- •^jih in višjih šolah. Sola ^zgaja bodoče kmetijce v re- ?ni dvoletni šoli in v tako- 'rnenovanem kmečkem od- delku, ki je predvsem name- njen bodočim gospodarjem na kmečkih posestvih. Šola- nje v kmečkem oddelku tra- ja dve zimi po pet mesecev. V tem času si pridobijo slu- šatelji potrebno znanje izraz- nih področij kmetijskih ved, ki jim pozneje mnogo poma- ga pri lažjem gospodarjenju. Slušatelji lahko opravijo tu- di traktorski izpit in si pri- dobijo znanje za upravljanje z drugimi kmetijskimi stro- ji in priključki. Vpis v kmeč- ki oddelek še traja. Pouk se bo začel 2. novembra. V letos vpisanem prvem razredu dvoletne šole imajo 22 slušateljev, ki so prišli na Turnišče iz raznih krajev Slovenije z žel.jo, da bi se po končanem šolanju zaposlili v kmetijskih delovnih organi- zacijah, ostali doma na svo- jih posestvih ali pa nadalje- vali šolanje v kmetijski sred- nji šoli v Mariboru. Šola na Turnišču ima tudi svoj internat in seveda ku- hinjo. Turniški grad, v ka- terem že od svojega začetka domuje šola, je v zares le- pem okolju, sredi zaščitene- ga parka, ki pa je žal prav tako kot grad premalo oskr- bovan. Ravnatelj inž. Zoreč nam je povedal in seveda tu- di pokazal letos na novo pre- pleskane vse notranje šolske in domske prostore. Šolo fi- nancira republika, kot nam je povedal inž. Zarec, pa jim tudi domača občina večkrat priskoči na pomoč. Letos so med drugim kupili tudi nova šolska učila. Učenci turniške šole ima- jo poleg teoretičnega pouka, ki se odvija v učilnici tudi praktičen pouk, ki ga o- pravljajo na poljih in v hle- vih kmetijsikega kombinata Ptuj. Z zaslužkom organizi- rajo izlete in poučne ekskur- zije. Učenci imajo v domu tudi razne krožke. V ktrat- kem bodo ustanovili mladin- sko organizacijo, dramski krožek in pevski zbor. No- vembra bodo uvedli kuhar- ski in šiviljski tečaj. Skratka, delo v šoli pote- ka normalno, čeprav je bila pred leti nevihta v kozarcu vode, da bi šolo ukinili. Ta daiT sem se pogovarjal tudi s starima znancema, ki že več let predavata na tej šoli, z inž. Vido Mlačevo in z Milošem Jeromlom. Popeljala sta me v razred, k svojim bo- dočim kmetijcem, ki sem jih tudi fotografiral. Tri izmed njih sem zaprosil za kratek klepet. Poslušajte, kaj so mi povedali: Danica Cokl iz Pristave: »V šolo se vozim s kolesom, ko je slabo vreme pa z av- tobusom. Vsak dan devet ki- lometrov v eno in prav toli- ko v drugo smer. Končala sem osemletko, kmetijski po- klic me veseli. Doma imamo nekaj zemlje. Oče je zapo- slen v Kidričevem. Starejša sestra obiskuje medicinsko šolo v Mariboru. Vložila sem prošnjo za štipendijo pri KK Ptuj in upam na ugodno re- šitev. Po končani šoli bi ra- da nadaljevala šolanje v SKŠ v Mariboru ... « Franc Cajnko iz Velike Nedelje: »V šolo se vozim z vlakom. Doma imamo »grunt« in jaz bom prevzel očetovo dediščino. Kupili bomo trak- tor. Nekdo mora delati do- ma. Osem hektarov zemlje zahteva pridne roke in tudi znainje. Sestra Marta se je izučila za natakarico. V šoli mi je všeč in predavatelji se trudijo, da bi nas naučili kar največ in nam s tem odreza- li večji kos sicer trdega kmečkega kruha ... « Peter Lokošek iz Štor pri Celju: »Prišel sem iz indu- strijskega centra. Doma ni- mamo zemlje, kljub temu pa me kmetijstvo veseli. Delo v naravi mi je priporočil tudi zdravnik. Težak je kmetijski poklic, vseeno pa upam, da me ne bo razočaral,,. Sta- nujem v šolskem internatu, kjer mi je všeč in se poču- tim kot doma. No j a, tako ravno ne, pa tudi mnogo silabše ni... « To so drobni utrinki iz turniške šole, ki vzgaja bo- doče strokovnjake, ki bodo delali v tovarni, ki nima strehe, kjer neusmiljeno vla- dajo zakoni narave pa tudi neurejene proizvodne in trž- ne razmere. J. S. Peter, Danica in Franc — bodoči kmetijski strokovnjaki Predavatelji, ki poučujejo bodoče kmetijce Učenci prvega letnika s predavatelji, ki so bili v času mo- jega obiska v šoli. Z vodo nad soseda Družina Trop z Ljutomer- ske ceste v Ormožu stanuje v stari »žajfariji« na križišču cest Središče — Ljutomer že osemnajst let. Z nobenim iz- med sostanovalcev ni bila do nedavnega v sporu. Toda pred kakimi dvemi leti se je ta družina sprla s Cecilijo Slatnik zaradi nekih skoraj nepomembnih stvari, ki pa so se, kot je pri takih sporih navadno, pozabile. Naključje je hotelo, da se je stari spor v soboto, 19. septembra 1970 zopet obnovil in na novo vzplamtel. Začelo se je pravzaprav s komaj omembe vrednim pre- tepom med otroki. Ti so se namreč igrali »kavboje in In- dijance«. Ker je sin Franca Tropa, komaj devetletni Mi- lan imel otroško pištolo, Ce- cilijin sin Marko pa ne, je le- ta Milana hotel prisiliti, da mu jo da. Ker Milan Mirku pištole ni hotel izročiti, sta si »bila v laseh«. Mirko, kot močnejši je zgrabil kamen in začel z njim pretepati M,- lana. Kdo ve, kako bi se ta »dvoboj« končal, če ne bi priskočil na pomoč svojemu sinu 65-letni oče Franc Trop in Mirka temeljito oplazil z debelo palico. To je videla Mirkova mati Cecilija, ki je Franca nadrla in ga »obloži- la« z imeni, ki jih raje ne bi omenjal. Vse skupaj bi ver- jetno na tem ostalo, če eni in drugi strani ne bi popu- stili živci pač zato ker je vsak hotel imeti prav. Zato je Cecilija, jezna na »starega razgrajača«, razbila dve o- kenski šipi na njegovem ku- hinjskem oknu. takoj za tem pa vlila skozi napravljene odprtine na Franca Tropa dve vedri umazane vode. Čeprav z majhno škodo, se je ta »incident« končal prav gotovo neprijetno za Tropo- ve. Ce bi ljudje upoštevali staro pravilo, »da imajo otro- ci za plotom sodnika«, prav gotovo do tega ne bi prišlo. Sicer pa tudi ni na mestu, če hoče mlada ženska ponižati starejšega človeka in se nad njim maščevati. F. Kelemina STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK. 1. oktobra 1970 Tai teden v naši bližnji zgodovini 2. oktobra 1943 — so v Ba- riju osnovali bazo narodno- osvobodilne vojske Jugosla- vije. 1943 — je VS NOV in POJ poslal sovjetski vladi sporo- čilo. da narodno osvobo- dilno gibanje ne bo priznalo kralja in begunske vlade. 3. oktobra 1935 — je Itali- ja napadla Abesinijo. 1943 — so nemška letala bombardirala osvobojeno No- vo mesto in Črnomelj. 4. oktobra 1941 — so se Pohorska, Savinjska in Re- virska četa na Grmadi pri Šoštanju združile v Štajerski partizanski bataljon. Njegov komandant je postal španski borec Franc Rozman-Stane. 5. oktobra 1934 — je začela izhajati v Doljni Lendavi »Ljudska pravica«, glasilo delavcev in kmetov, legalen partijski list. Do preselitve v Ljubljano, oktobra 1935, ga je urejal Miško Kranjec, na- to pa do prepovedi, 6. mar- ca 1936 Ivan Kreft. 1939 — je Estonska podpi- sala s SZ prijateljsko pogod- bo in ji odstopila oporišča. 1944 — se je maršal Tito v Craiovi sporazumel z delega- cijo otečestvenofrontne vla- de, da bo bolgarska vojska sodelovala v boju proti nem- škim četam na jugoslovan- skem ozemlju. 6. oktobra 1920 — je KPJ izdala prvi volilni program za parlamentarne volitve. Zahtevala je sovjetsko-kmeč- ko-delavsko republiko in naj- popolnejšo obliko federacije. 1939 — je na Poljskem pre- nehal oborožen odpor. 7. oktober 1921 — je bila v Beogradu konferenca 12 ob- novljenih sindikalnih zvez. Sprejela je pravila Medžusa- veznog sindikalnog odbora Jugoslavije in tako ustanovi- la neodvisne sindikate Jugo- slavije. 1941 — je med napadom na Šoštanj Štajerski bataljon demoliral poslopje občine, zažgal žago in porušil most na Paki. 10. oktobra so Nem- ci iz maščevanja ustrelili de- set talcev. 1943 — je bilo v bližini So- teske pri Novem mestu na o- svobojenem ozemlju partijsko posvetovanje za vso Slove- nijo. 8. oktobra 1937 — so hrva- ška kmečka stranka in Samo- stojna demokratska stranka, združeni v Kmečko-demo- kratsko koalicijo ter Narod- no-radikalna stranka, Demo- kratska stranka in Kmečka stranka sklenile sporazum: zahtevale so razveljavljanje oktroirane ustave iz leta 1931, volitve v ustavodajno skup- ščino in novo ustavo enako- pravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ta namen so u- stanovile Blok narodnega sporazuma. Slovenske demo- kratične skupine so ta spora- zum pozdravile. Opozicialni privrženci SLS so v izjavi obsodili dr. Antona Korošca in pozvali njegove piivržen- ce, naj izstopijo iz JRZ, me- ščanske demokratske skupi- ne pa pozvali k sodelovanju za izpolnitev slovenskih zah- tev. Tudi komunistična par- tija je pozdravjla ta spora- zum. 1944 — so jugoslovanske, sovjetske in bolgarske front- ne čete končale boj za osvo- boditev Niša. 1951 — se je v Zagrebu končal II. kongres ZS Jugo- slavije. V tem času je imela ZSJ okoli 1,700.000 članov in 15.800 sindikalnih podružnic. Kongres je obravnaval nalo- ge sindikatov v zvezi z no- vim planskim, finančnim in plačilnim sistemom. Izvolil je nov CS, za predsednika pa so ponovno izvolili Djura Sa- laja. Z AVTOSTOPOM PO SVETU Stal je na pločniku na odce- pu ceste, ki pelje na ptujski most in neumorno dvigal pa- lec. Ob kandelabru v blržini je bil prislonjen velik nahrbt- nik Pri mimoidočih je zbujal pozornost z veliko zaraščeno brado in s klobukom, ki mu je ob drugi vandrovski opremi očitno zelo lepo pristajal. Že na prvi pogled sem ugotovil, da ne gre za našega državlja- na. Previdno sem se mu pri- bližal in ga zmotil s pozdra- vom: dober dan. Dvignil je ro- ke in skomignil z rameni. »Z dober dan ne bo šlo« sem po- mislil in ga nagovoril v sicer polomljeni, vendar razumljivi nemščini. Spet nič! Po spomi- nu sem »pometel« vso sicer skromno znanje šolske angle- ščine. Aha, tukaj smo. Angle- ščina je bila njegov jezik. Ma- lo s kretnjami rok, malo z be- sedami sem zvedel, da je štu- dent iz Kanade in, da je doslej prepotoval že precejšnji del Evrope. V Jugoslavijo je pri- potoval iz Grčije, njegov na- slednji cilj pa sta Avstrija in Nemčija. Do Ptuja je pristopal z različnimi vozili in s sopotni- ki raznih narodnosti. Pb krat- kem oeledu mesta se je spet postavil v »bojni položaj« in neumorno dvigal palec. Več avtomobilov je brzelo mimo njega, ustavil se je le kombi z mariborsko registracijo, ki pa verjetno ni peljal proti Mari- boru, kamor je bil namenjen bradati 20-letni Kanadčan Stan Small. Ko sem ga fotografiral in mu zaželel srečno rajžo, se je na- smehnil in spet dvignil palec. Takrat ni imel posebne sreče, čez približno l5 minut, ko sern se vračal mimo njegovega sle- parskega položaja, ga že ni bi- lo več. Najbrž ga je nekdo po- bral in popeljal novim krajem in domovini nasproti. J. S. Z avtostopom po svetu NA VIDMU BI NAJ BILA ZBIRALNICA MLEKA Pred dnevi sem se pogo- varjal z mladim kmetom iz Dravinjskega vrha Slavkom Brodnjakom, ki je pred ne- kako sedmimi leti prevzel od svojega očeta Ivana posest- vo. Med drugim mi je poto- žil, da on in še nekateri so- sedje zelo pogrešajo, ker že nekaj let ni več v Vidmu od- kupne postaje oziroma zbi- ralnice mleka. Tu je namreč pred leti bila odkupna postaja, ki pa so jo iz neznanega vzroka ukinili, čeprav je bilo precej kmetov, ki so redno oddajali mleko. Brodnjak je sicer prepričan, da bi lahko ptujska mlekar- na v Vidmu odkupila dnevno po 60 do 80 litrov mleka, včasih verjetno več. Sedaj kmetje v Dravinj- skem vrhu in še kje pokrmi- jo vse dnevne viške mleka svinjam, vendar pa bi kmet- je, in ne nazadnje tudi ptuj- ska mlekarna imeli več kori- sti, če bi viške mleka odku- pili ter predelali. Samo kmet- je v pristavi imajo vedno po 20 krav mlekaric in vsaj od polovice bi lahko vedno od- dajali viške mleka na tržišče. Ker pa ptujska mlekarna že odkupuje mleko na Po- brežju ter njihov avtomobil, ki odvaža mleko v ptujsko mlekarno pride vsako jutro do Vidma, odkoder nato od- pelje proti Tržcu in naprej v Podlehnik, mislim, da bi vodstvo mlekarne vsekakor lahko ugodilo tej njihovi že- lji. Pričakovati je namreč, da se bodo pozneje oglasili še drugi interesenti, ki bi ra- di oddali viške mleka, še po- sebej. ker mlekarna v zad- njem času odkupuje mleko po ugodnejši ceni. F. Hovni-k PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE V SLOVENSKI BISTRICI ZA IZOBRAŽEVANJE V SEZONI 1970/71 Tudi letos je pripravila De- lavska univerza iz Slovenske- Bistrice obširen izobraževalni program. Po izkušnjah iz pre- teklih let ter rezultatov pre- učevanj v zadnjem letu, so v vodstvu Delavske univerze skupno z vsemi zainteresira- nimi sestavili okvirni program, ki pa ga bodo lahko še dopol- njevali. Osnovne oblike izo- braževanja bodo tudi v bodoče predavanja, seminarji, tečaji in posvetovanja. V ponedeljek, 21. septembra so začeli v osnovni šoli Pohor- ski odred s šolo za odrasle, ki jo organizirajo v tej obliki že več lel zelo uspešno. Tokrat so začeli s poukom kandidati za dovršitev 7. razreda osn. šole; tisti, ki bodo želeli končati 8. razred, bodo začeli s poukom kasneje. Med najpomembnejšimi ob- likami dopolnilnega izobraže- vanja v organizaciji Delavske univerze bodo še šiviljski te- čaj, v primeru večjega zani- manja v posameznih krajih pa še kuharski. Letos bodo v okviru priprav na civilno za- ščito, v pomoč kandidatom za šoferske izpite, kakor tudi za praktično uporabo v primeru večjih nesreč pripravili preda- vanja iz zdravstvenega področ- ja. Ce bo dovolj prijavljenih, bodo organizirali tečaje pouka tujih jezikov. Bistriška občina je še vedno pretežno kmetijska. Zal prav stopnja izobrazbe kmetijskih proizvajalcev, med katerimi ~je precej mladih ljudi, še vedno ni na primerni višini. Ti poka- zovalci so bili vzrok, da se je Delavska univerza odločila po- svetiti vso skrb izobraževanju kmetijskih proizvajalcev. V ta namen je pripravila ciklus predavanj s področja sodob- nega kmetijstva. Novost na tem področju bo tema »Raz- vojne možnosti kmečkega turi- zma v bistriški občini«. Pre- davanja bodo prirejena na in- teresna območja glede na raz- nolikost proizvodnih oblik, ki se v haloškem predelu precej razlikujejo od pohorskih. V povezavi z družbenopoli- tičnimi organizacijami bodo v kratkem izoblikovali skupen program za izobraževanje tudi na področju družbene in eko- nomske politike. Veliko več pozornosti bodo posvetili letos obrambni vzgo- ji. V ta namen bodo organizi- rali okrog 150 predavanj v vseh večjih centrih ter si bo- do prizadevali zainteresirati zanje čim več občanov. Delavska univerza si bo pri- zadevala spremljati interese in želje občanov glede izobraže- vanja ter jim v okviru svojih možnosti zadostiti. VH Nekaj o atomskih Blizu Podčetrtka so te, že širom po svetu znane čudo- delne toplice, ki jih obisku- jejo bolniki od blizu in da- leč. Se v tem jesenskem ča- su jih je precej, poleti pa je privlačen bazen 16x8 m mnogo premali, ljudje v njem so natrpani kot vžiga- lice. Kopanje v radioaktivni vo- di je res zdravilno, potrebno, potrebna pa je kura vsaj 10 dni. Na obveščevalni deski je rečeno: »Priporoča se kopa- nje pol ure dopoldne in pol ure popoldne (kajpada se vsi' tega držijo); kopanje srčnim bolnikom se ne priporoča, tudi za otroke ni. V posebnih banah in škafih pa so bolni- ki z ranami in podobno. Za podloge z blatom zdaj ni pri- meren čas. Vendar to ni mo- tilo mladega Stuttgarčana. Zdravnik iz Podčetrtka pri- de vsak drugi dan. Neki Za- grebčan mi je povedal, da njegovi ženi po težkem zlo- mu noge niso pomagale dru- ge toplice kot te. V brošu- ri, ki piše o atomskih topli- cah, so s to zdravilno vodo navedeni slučaji ozdravitve z imenei bolnikov; tudi ena Ptujčanka je med njimi. Se- veda ljudje pijejo in tudi odnašajo to vodo do ca 300 litrov dnevno, pridejo celo iz Beograda, videl sem avto- mobil 7 avstrijsko registra- cijo iz Celovca, ki so imeli naloženo v pletenkah 60 li- trov vode. Vodo prodajajo po 0.30, pitje tam je brezplačno Ln tako si tudi kaj več ne- kateri natočijo pri tušu. Pogovarjal sem se z našimi ljudmi iz juga države in av- strijskimi državljani, ki ne morejo prehvaliti teh toplic in privlačne okolice. Celotni pension znaša 26 Nd pri okoliških kmetih. Taksa je za enkratno kopa- nje 3 Nd, torej dnevno 6 Nd kar se nekaterim zdi pre- več, 0.50 je garderoba, te pa se vsi ne poslužujejo. Pro- stora za parkiranje je dovolj; v letni sezoni jih pride baje tudi do 500. Ce bi bil bazen pokrit in zgrajen kak hotel z nekaj ugodja in razvedrila, bi delale te toplice močno konkurenco drugim. Turisti- čno društvo v Podčetrtku se zavzema, da bi se toplice u- redile. Zdaj je nujno potreb- no popravilo mostu prek So- tle. Ta voda je baje letos dvakrat prestopila breg in napravila toplicam veliko škodo-in se govori o možno- sti premestitve toplic. Zveze so ugodne z vlakom prek Grobelnega ali z avto- busom. Ptujčani so v dobrih dveh urah za 7 Nd v topli- cah, z avtomobili prek Polj- čan po asfaltirani cesti pa še mnogo prej. J. D. TEDNIK — ČETRTEK, 1. oktobra 1970 STRAN II Prisner družine Ivancic Takoj v začetku naj po- vem. da nisem socialni dela- vec ali kaj podobnega, ven- dar me je prizadela »usoda« družine Ivana Ivančiča na Vinskem vrhu št. 62. Oče in mati ter otroci: Ivan 12 let, Irena 9 let, Sonja 6 let in Vladimir 4 leta, živijo v na- pol podrti bajti. Oče je red- no zaposlen pri GG Maribor, obrat Ormož, mati je gospo- dinja in mirno lahko rečemo težaški delavec, saj od očeto- ve plače ni moč živeti. Ivan in Irena hodita v osnovno šolo pri Miklavžu, Sonja in Vladimir pa sta doma. Ta šestčlanska družina živi v e- enem samem prostoru 5x5,5 metra in mora lastniku za to revščino odšteti 1810 din na mesec ali 63 težakov letno. O vseh ostalih razdejanjih boljše da ne govorim, pojdi- mo raje k stvari in se vpra- šajmo, kdo naj skrbi za take in številne podobne ali še hujše primere? Kaj nismo nekoč zapisali, da je človek naše največje bogastvo? In kaj delamo, oziroma kako skrbimo za to bogastvo? Tudi o zmanjševanju socialnih razlik smo nekaj govorili. Vem, da vsega ne moremo čez noč, toda od »takrat« je minulo že mnogo noči. Tu, v tem okolju rastejo štirje bo- doči samoupravljavci in ko bodo zrasli, se bodo na pri- stojnih forumih spraševali, kako vendar ne razumejo na- še družbe in bodo hitro za- nje organizirali večerno o- semletko ali kakšen drug te- čaj. Ni dovolj zgraditi in o- premiti šolo, če otroci priha- jajo iz takih nevzdržnih so- cialnih sredin. Oče gre v službo, mama gre na delo, kdo bo skuhal otrokom? Kje bodo otroci tisti dan jedli? In ne nazadnje, kdo bo pa- zil nanje, kaj bodo delali itd. Lačni ne more čakati na »u- krepe«! Sem rekel katero preveč? Vem, da taki primeri niso sa- mo v ormoški občini, pred- vsem v njenih vinorodnih predelih. Podobnih je polno tudi drugod in ravno zato sem se nad tem primerom druži- ne Ivančič zamislil in se vprašujem po vzrokih za tak- šno stanje. Mnogi bodo re- kli kratko — alkohol. Zopet se pojavlja vprašanje, zakaj alkohol, zakaj nekdo pije? Brez vzroka prav gotovo ne. Za uspešno zdravljenje ne- ke bolezni mora zdravnik po- staviti diagnozo in odkriti vzroke, zakaj je nekdo zbo- lel. Tudi v naši družbi bi morali iskati vzroke na pra- vem mestu in jih zdraviti pri izvoru. Izvir pa je osnovna celica neke družbe, to je dru- žina. Otrok največ časa pre- živi v družini in če tam ni vse v redu, potem ne koristi nobena vzgoja in nobeno do- datno izobraževanje. Kot so- cialistična družba bi morali čimprej poskrbeti za takšne primere, ir Za to revščino je treba dati 63 težakov letno PRVI DEL IV. SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER V BISTRIŠKI OBČINI Po programu občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica je bil pred kratkim razpisan prvi del IV. občin- skih sindikalnih • športnih iger. Komisija za šport in rekre- acijo pri občinskem s'indikal- nem svetu se bo na ta del tekmovanja skrbno pripravi- la, saj so pred njo doslej naj- pomembnejše organizacijske naloge. Skupno z izvedbo ob- činskih sindikalnih športnih iger v začetku prihodnjega leta glavni organizator vseh športnih srečanj v okviru TEDNA BRATSTVA IN PRI- JATELJSTVA hrvatskih in slovenskih občin, se bodo pri- čela spomladi 1971. Prav zaradi tega bodo le- tošnje občinske^ sindikalne športne igre velikega pome- na. Prizadevanja, da bi v le- tošnjem letu uspeli zbližati kar največje število članov delovnih kolektivov na ob- močju občine, so tako popol- noma upravičena. Medtern ko se je zadnjih občinskih sin- dikalnih športnih iger udele- žilo skupno okoli 500 članov, pričakujejo letos vsaj enkrat- no povečanje števila udele- žencev. Že v preteklih igrah so na pobudo organizatorja spremenili centralizirano ob- liko organiziranja kot tudi tekmovanj, bodo tudi letos, glede na dosedanje izkušnje poverili organizacijo tekmo- vanj v posameznih tekmoval- nih disciplinah osnovnim or- ganizacijam sindikata v raz- nih krajih občine. S tem bo- do zainteresirali večji krog organizatorjev kakor tudi u- deležencev, ki sedaj lahko tekmujejo - kar v domačem kraju ali v neposredni bliži- ni. Prvi del letošnjih občin- skih sindikalnih športnih iger ki bodo letos že četrte, bo vseboval 5 športnih disciplin: mali nogomet, ribolov, atleti- ko, rokomet in odbojko. V drugem sfKimladanskem de- lu pa bodo še tekmovali v kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško in v namiznem tenisu. V primeru zadostnega števila prijavljenih bodo or- ganizirali tudi smučarska tekmovanja v zimskih mese- cih, Prvi del iger se bo pričel 4, oktobra 1970 z ribolovom, končal pa se bo 22. oktobra 1970 s finalnim srečanjem najbolje uvrščenih ekip v od- bojki. Tekmovanje bo v Slo- venski Bistrici. V preteklih letih najuspeš- nejša osnovna sindikalna or- ganizacija v športnih igrah, IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki je v zadnjih igrah osvojil od 9 disciplin kar v osmih pr- vo mesto in nekatera druga v letošnjem letu uvrstitev v samem vrhu. Ker pa organi- zator pričakuje letos večjo udeležbo predvsem iz manj- ših delovnih organizacij, ki se v preteklem obdobju niso odzvale k sodelovanju, bodo tudi boji za najvišja mesta veliko zanimivejši. Osnovni namen iger bo tu- di letos množičnost in kvali- teta, Medtem ko so bili do- seženi v preteklem letu na tem področju pomembni us- pehi, pričakujejo v letošnjem letu rekordno udeležbo tek- movalcev iz vseh krajev ob- čine. Finalne igre v občin- skih športnih igrah bodo od- ločile razen občinskih zmago- valcev v posameznih discipli- nah tudi ekipe, ki bodo za- stopale bistriško občino na medobčinskih športnih sre- čanjih v tednu BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA, ki se bo pričel spomladi 1971, po zaključku tekmovanj v ob- činskem merilu. Osnovna sindikalna orga- nizacija z največ osvojenimi prvimi, drugimi in tretjimi mesti v občinskih sindikal- nih športnih igrah bo preje- la prehodni pokal, medtem ko bodo ostale ekip>e prejele diplome, pokale in priznanja za u-^-rstitev v posameznih disciplinah. Viktor Horvat KINO GORISNICA 4. oktobra italijanski filin TRIJE KORAKI SKOZI NO- RIŠNICO; I.JUTOMER 3. in 4. oktobra francoski film SVEJKOV SIN; 7. in 8. oktobra francoski film PO- GLAVAR DRUŽINE; SLOVENSKA BISTRICA 2., 3. in 4. oktobra ameriški film ČUKA; 6. in 7. oktobra ameriški film HLADNOKRV- NI KAZNJENEC; TOMA2 PRI ORMOŽU 4. oktobra ameriški film GRK ZORBA; ZAVRC 4. oktobra ameriški film VE- LIKI POBEG. Ptu| drugi Na pobudo občinskega sin- dikalnega sveta Maribor so se v petek na avtomatskem kegljišču Konstruktorja v Mariboru pomerile sindikal- ne ekipe Murske Sobote, Ma- ribora, Lendave in Ptuja. Nedvomno je to za ptuj- s'ke tekmovalce uspeh, saj so v močni konkurenci osvojili drugo mesto s 754 podrtimi keglji. Ostale reprezentance so dosegle naslednje rezulta- te: Maribor 836, Lendava 696 in Murska Sobota 650. Ta srečanja bi naj postala tra- dicionalna, zato so se ob tej priliki predstavniki dogovo- rili, da bo prihodnje leto srečanje v Murski Soboti. Za čim tesnejše sodelovanje pa bi se naj v bodoče sindikal- ne ekipe srečale še v drugih panogah športa. Tako je pri občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj šport- na dejavnost zelo razgibana, saj razen navedenega ima že tradicionalna srečanja v še- stih panogah med občinami Varaždin. Koprivnica. Or- mož. Slovenska Bistrica, Ca- kovec in Ptuj ter v svojem programu tudi občinske de- lavsko športne igre smdikal- nih podružnic. Nov prijatelj Pred nekaj dnevi sem se nekaj minut po dva- najsti mudil v enem iz- med ptujskih lokalov na kosilu. Ko sem »pospravil« s'koraj polovico kosila, je k moji mizi prisedel ne- znan moški visoke ra- sti in kostanjevih las ter razposajeno vzkliknil: »Pri moj duš, zdaj se pa že dolgo nisva videla. Kaj ko bi ga zvrnila kozarec na najino sni- denje? Natakar, liter vi- na,'prosim.« Nemalo presenečen sem bil nad prešernost j o tega človeka, ki ga sploh nisem poznal. Od prese- nečenja sem ga celo po- zabil zavrniti in mu po- vedati, da ne pijem vina. Nazadnje pa sem le spravil iz sebe: »Ampak poslušajte, saj vas sploh ne poznam!« Ko sva se nazadnje drug drugemu predsta- vila in ugotovila kdo ie kdo in fin se ie »moi no- vi prijatelj« zmotil, je natakar prinesel vino. Možakar je meni nič te- bi na točil oba kozarca in me silil, naj pijem. Ko sem odbil, se mi j© nesramno za režal v o- braz in dejal: »Je vseeno, boš pil ali ne, plačati boš moral!« Takoj mi je postalo jasno, kaj »fant« name"- rava. Hotel je verjetno še nekajkrat naročiti pi- jačo in ko bi se dovolj napil, bi gotovo našel kak izgovor in se izmuz- "nil iz lokala, jaz pa bi moral poravnati račun, vendar se je zaradi vi- njenosti dovolj zgodaj izdal. Ne da bi mu odgovoril na zadnjo pripombo, sem vzel svojo aktovko, vstal- od mize in se napotil k izhodu. Ker sem že prej plačal, sem se poslovil in odšel ter pustil svo- jega novega »prijatelja« pri njegovem vinu, ki ga ie naročil. Franček Kelemina STRA^ 12 TEDNIK — ČETRTEK. 1. oktobra 197n Žalostna in resnična zgodba današnjih dni jutri pridejo Hladen jesenski večer se je razprostrl nad vas. Po po- teh so škripali še zadnji tež- ko naloženi vozovi. Pri Ale- ševih so iz gumna potegnili vozove. V sredini so naložili na kup koruzo, ker je niso še zličkali, naokrog pa so po- stavili stole in klopi. Sedemdesetletni gospodar je stal sredi dvorišča in si gladil sive brke. Zgarane, razpokane, porezane in žu- lj ave dlani so mu visele ob telesu. »Hej, Miha,« je za vpil sta- ri Aleš delavcu. »Stopi no še po molzni stolček in nekaj panjev prinesi iz- drvarnice, sicer ne bo dovolj sedežev za vse.« Miha, komaj nekaj let mlajši od svojega gospodarja, je pokimal in odšel proti hle- vu. Ljudje so že prihajali. Večinoma so bili sosedje, ki so prišli danes ličkat k sose- du Alešu, jutri pa bo Aleš prišel na pomoč k njihovemu kupu koruze. Mladina se je stisnila na kup, stari, pose- bej. Otroci so imeli svoj kup- ček koruze, s katero so se bolj igrali, kot ličkali. Roke so pridno kožuhale in vihale ličkanje nazaj. Olička- na koruza je v loku letela v kot, kjer je rasel nov kup. »Letos pa bo koruze,« se je oglasil Kovačev dedek. »Se sreča,« je pripomnil Aleš. »Bomo vsaj koruzne pogače imeli, ko je bila pšenica tako slaba. Vsa se je od toče po- legla. No, ko smo jo pa ko- sili, se je še žena s srpom vsekala v nogo. Se vedno se ji gnoji.« »K doktorju na gre, da ji ne bodo potem noge stran re- zali,« je pripomnil kovač. »Kaj bi, doktorji so dragi!« je vzdihnil Aleš. »Za davke komaj zmorem, kaj naj dam pa doktorju? Stara Matev- ževka je zadnjič prišla in za mernik moke in za staro ku- ro mi je dala neko žavbo. Zdaj_ se bo kmalu zaraslo.« »Hej, muzika prihaja!« so zavpili otroci. »Pa res, Bali- gačev Mirko ' gre s harmo- niko!« Baligač je prihajal s har- moniko pod pazduho. Bil je edini kmet. ki je nosil bra- do, zato so ga imeli za rhalo prismuknjenega, a je bil pa- metnejši, kot večina, celo ne- kaij šol je imel. »Kaj pa vpijete po harmo- niki!« se jim je smejal. »De- lat. delat! Dekleta, naj vas nič ne srbijo podplati. Naj- prej bomo koruzo zličkali. potem šele zaplesali.« Tako se je tudi zgodilo! »Hej. pogače gredo!« In res. stara .Meševka je prinesla pogače na krožnikih, belega kruha in mesa. Hlapec Miha je skočil po steklenke rdeče- ga vina v klet. »No. Mirko, raztegni svoj meh.« »Le počasi, najprej delo potem jelo.« je rekel nagaji- vo Baligač. »Muzika bo po- čakala, je v mehu spravlje- na.« »Oh, daj se no prositi,« je rekel nestrpno Tonek, ki je stal poleg Zalike. Zasmejali so se. »Kakšno pa naj uberem?« je vprašal Baligač. »Zadnje čase so same zmešane po ra- diu. Domače naj dajo, take kot jih jaz igram.« In je raz- tegnil svoj meh, mladi so se zavrteli. »Letos pa ne bomo ploha vlekli po vasi!« je zavpil Mirko med igranjem. »Bo, kot kaže, dovolj parov za mo- žitev.« »Kar le nagovarjaj jih,« je rekla Mlinarica. »So že tako skupaj vse večere, namesto, da bi delali. Okoli naše se eden smuka večer za veče- rom.« Njena Zalika in Tonek sta se vsa rdeča v obraz zavrte- la hitreje. »Eh, kaj boš Mlinarica!« je dejal Mirko. »O tem, kaj pa sva midva počela, ko sva bila mlada, pa molčiš, kaj?« »Oh, s teboj pa nisem ni- koli nič počela, čeprav ši se nekaj smukal okoli mene,« se je odrezala Mlinarica. Smeh in glasba sta še dol- go valovila v noč. Ljudje so se polagoma razšli; fantje so z dekleti izginili za vogali in še dolgo potem je bilo sli- šati njihovo vriskanje za vas- jo. »Zdaj se pa hitro zavrti- mo,« je rekla stara Aleševka, ko so ostali domači sami. »Da ne bo jutri tu kot na gmaj- ni, ko pridejo naši.« Vsak je prijel za svoje de- lo. Jutri je nedelja, dvorišče mora biti čisto in pospravlje- no. Jutri pridejo. Domači otro- ci pridejo, da bodo pobrali, kar so letos pridelali. Njiho- ve žulje bodo odnesli v za- bojčkih, razpoke v dlaneh bo- do daii v vreče in v pogači re Aleševke, ki se je ranila bodo pojedli gnojno rano sta- s srpom. Dva sinova in dve hčerki sta stara Aleša spravila gor. Eden je delovodja v tovarni, drugi tehnik, ena učiteljica, druga bančna uslužbenka. So pa taki, kot vsi otroci. Ko zrastejo, pozabijo na domače gnezdo. Le še po ozimnico pridejo. Stari Jernej je vzdihnil, zlezel v posteljo in upihnil luč. Zjutraj so zgodaj vsta- li. Aleševka je zamesila po- gačo. »No mati, danes pa bo ve- selo,« je rekel oče Aleš. »Ta mestna gospoda pride le na jesen po ozimnico, kvečjemu še poleti pošlje o- troke na počitnice,« je pri- pomnil Miha. »Ah, kaj najini otroci so, kar naj pridejo, saj nama bo- do vrnili,« je rekel oče. »Seveda, vrnili vam bodo. Na stara leta, kajne? Saj jih imate že sedemdeset, pa vam nihče še dinarja ni dal, kveč- jemu kakšno cigareto. Taki so ti otroci Kje boste za da- vek jemali, vas pa nikoli ne vprašajo, mar ne? Samo daj!« »Raje imam, da vzamejo o- troci, kot pa davkarija.« In prišli so. Prvi se je pripeljal Karel z amibreakom. Potem Drejče s volkswagnom, pa Nuša s fičkom in Sonja z a udi jem. »Ljuba mamica!« so vpili otroci. Bilo je, kakor bi v radiu zavrteli izgubljeno plo- ščo. Objemali so se in po- ljubljali. Tudi Mihi so dali roko, saj jih je pestoval, še ko so bili smrklje in smrkav- ci. »Na, Miha, boš eno gospo- sko prižgal,« je rekel Drejč in mu ponudil Kent cigareto. Miha jo je prižgal in jedko dejal: »Sem pa že raje vse prej kot gospod, če bi mo- ral tako slamo kaditi. To še za podkuriti ni, pa že raje ostanem pri svoji pipi.« Aleševka je začela nositi na mizo kruh, meso in poga- če. Sti-ri Aleš je šel v klet po steklenico vina. »Pohiteti moram s kuho,« se je opravičevala Aleševka, »vi pa le pokramljajte.« Otroci so med seboj vse vprek hvalili svoj standard. Oče je skrival žulj ave dla- ni pod mizo in se srečen smehljal. Spet so pri njem vsi njegovi otroci. Zdravi, srečni in bogati. Zato je ga- ral. da bodo nekaj dosegli, da bodo lahko jedli beli kruh, ki je sam videl le ob praznikih. Miha je strmo gledal po so- bi, potem je odšel v hlev k živini. »Se živina pozna več ljubezni,« je zagodrnjal, ko ga je tele obliznilo po roki. ko so se otroci najedli, je Karel vstal od mize in rekel; »No, jaz bom zložiL zaboje in vreče iz avta, če imate kaj zame.« Pri tem opravilu so se mj pridružili tudi dru- gi- »Mama, pa ne debelega krompirja!« »Ne predebelih jabolk!« »Ne pozabite na zelje, sa- me trde glave ... « »Miha pridi, boš poma- gal!« »Tale krompir sem vso pomlad okopaval,« je pomi- slil, »še zdaj me boli hrbet od sklanjanja nad motiko. Ko smo pleli korenje, sm6 se ves teden . plazili na kolenih po njivi. Ko smo luščili fi- žol, nam je rezal roke, da so bile čisto razpokane. Na ze- lje so se spravili zajci. Ko smo izkopavali korenje, smo bili od dežja mokri do kože. Za to ozimnico smo garali vse leto. Zdaj pa pridejo ti- le mestni fakini in vse po- berejo, čeprav niso prelili ni- ti kaplje znoja. Ce bi pro- dali tole, bi bilo ravno za davke...« Kmalu zatem, ko so vse napolnili, so se otroci vrnili z bližnjega hriba, kamor so se odpravili na jesenski spre, hod. »Mama, zdaj pa bomo mo, rali odriniti. Ne bi rad vo. zil po temi,« je rekel Karel, »No, še potico boste pri. griznili.« Stara Aleševka jj naredila z nožem križ čeznjo in jo narezala na debele ko. se. To ni bila navadna poti- ca. bila je prava kmečka po. gača. »Kako je dobra ... !« »No, pa daj še vsakemu vrečko moke, da bo za po- gačo!« je rekla Aleševka mo- žu. Miha je molčal. Stal je v kotu in še enkrat je na hrb- tu začutil težke vreče pše- niče, ki jih je nosil od mla- tilnice v kaščo, iz kašče v mlin in iz mlina nazaj v kaščo. Morda se je zato še bolj sključil, kot je bil upog. njen že prej. Pod večer so se odpeljali, Mati je začela hitro pomivati in pospravljati za njimi. Oče je pogledal k živini v hlev, Miha je stal v mraku na dvo- rišču za hišo in vdihoval sve- ži zrak. Spet so vsi odšli, o- stali so le trije slabotni star- ci, ki niso nikomur več mar. Ce ne bi bilo ozimnice, otrok ne bi bilo domov niti enkrat na leto. Zima bo huda, nato pa bo treba začeti z delom. Pomlad in poletje sta čas garanja. In potem, ko bo pricvilil po- slednji voz s pridelki na dvo- rišče, bo prinesel pismonoša spet štiri pisma: pridemo ju- tri! Stara kmečka domačija — Za mnoge zanimiva le v jeseni NEDISCIPLINIRAN GOST Ze veliko je bilo pisano in govorjeno o nediscipliniranosti in nespodobnem vedenju naših gostov v lokalih takoj, ko ti le malo pregloboko pogledajo v kozarec. Veliko jih je, (oz. nas je) ki radi storijo tako, kot pravi stara ljudska pesem: »Pijmo ga, pijmo, dokler živi- mo!« Torej pijmo! Zakaj pa ne? Toda pijmo iz potrebe, ne pa iz lakomnosti. Vsak dan lahko prebiramo po časopisju, kolikim prometnim nesrečam in družinskim škandalom bo- truje alkohol. Toda zdi se mi, da ta »presneta reč«, kakor ne- kateri imenujejo vino po pre- stani vinjenosti, še vedno go- spoduje nad razumom in svo- bodno voljo. Ali je potrebno, da človek v našem modernem dvajsetem stoletju postane su- ženj alkohola? Ali je potrebno, da se človek vdaja trenutnim užitkom, a si obenem z alko- holom uničuje zdravje ter se ob vinjenosti ponižuje med ti- sto vrsto živih bitij, ki jim raje ne bi navajal imen? Tako se je pred kakimi par dnevi zgodilo v Središču ob Dravi v gostilni, ki jo večina pozna pod imenom «Veselko«. A. Z. iz Godeninec pri Sre- dišču je z nekaj svojimi prija- telji popival že prej, preden" sem prišel v omenjeni lokal. A. Z. je izmed vseh bil najbolj glasen, ker je pač verjetno mi- slil, da je sam v lokalu. Svo- jim prijateljem je na ves glas pripovedoval o prepirih, ki jih je imel s predstavniki UJV iz Maribora in podobnem Nena- doma pa se je spomnil, da je čas zapustiti gostilno in oditi domov. Ko mu je natakarica Olga Skobiler iz Obreža, sim- patično sedemnajstletno dekle, povedala račun in ga opomnila naj plača, se mu je gotovo zdelo preveč in začel se je prepirati. Nazadnje se je na- potil za točilno mizo in celo Olgi grozil, da jo bo udaril. Začel je preklinjati in bruhati besede, ki jih gotovo v našem pravopisu ne bi našli pod no- beno črko. Ko so ga nazadnje prijatelji pomirili, je le plačal in odšel. Cez kake pol ure pa se je zopet vrnil in spet začel robantiti, vendar se je tokrat vmešala lastnica lokala in mu v obraz povedala, da ne bo več dobil pijače in mu obrnila hr- bet. »Ubogi mož« je hočeš no- češ moral zapustiti gostilno in oditi pit drugam, saj v Sredi- šču k sreči ne primanjkuje gO' stiln. To sem napisal, da bi vsi ve- deli, kakšen »prijatelj« je al- kohol človeku. Ali so potrebni taki in podobni dogodki po na- ših lokalih, ki negativno vpli- vajo na ugled posameznika? Franček Kelemina Tednik, vaš list TEDNIK — ČETRTEK, 1. oktobra 1970 STRAN II Posebno obvestilo vinogradnikom in gostincem Skupščina socialistične republike Slovenije je v mesecu juniju sprejela zakon o označevanju vin. Na osnovi zakona je republiški sekretariat za go- spodarstvo SRS izdal pravilnik o rajpnizaciji vino- rodnih območij in o sortnem izboru ter pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra vinogradov po sortah in letnih pridelkih. Zakon je objavljen v Uradnem listu SRS številka 21/70, pravilnika pa v Uradnem listu SRS številka 30/70. Območje občine Ptuj se po določilu zakona in pravilnikov deli na dva vinorodna rajona in sicer »srednje Slovenske gorice« in Haloze z obrobnim pogorjem. Oba okoliša ima še ožje vinorodne okoliše. Namen zakona je, da uredi določena vpraša- nja, pomembna za slovensko vinogradništvo, ki jih obstoječi temeljni zakon o vinu ne ureja. Zakon le dopolnjuje temeljni zakon o vinu, ureja zaščito proveniece glede kakovosti in geografskega porekla vina v proizvodnji in prometu. Edini namen zakona je ščititi interese proizvajalcev na domačem trgu in pri izvozu kakor tudi interese potrošnikov. Zakon je pomemben tudi za izvoz vin; vskla- den je z zahtevami, ki jih narekujejo predpisi o označevanju vin z mednarodnimi merili o kvaliteti vin. Vsebuje sodobno klasifikacijo vina, ki je za- snovana na kakovosti in geografskem poreklu vina, pri čemer upošteva razmere in pogoje našega vino- gradništva. Zakon omogoča torej označevanje vina po ka- kovosti in geografskem poreklu, po katerem se ozna- čuje vino le tistih proizvajalcev (zasebnih in druž- benih), ki so vpisani v poseben register, ki ga vo- di po zakonu o vinu občinski upravni organ in tisti, ki bodo vodili predpisano kletarsko evidenco nad proizvodnjo in predelavo grozdja ter nego in prome- tom z vinom. Po kakovosti so vina razvrščena v namizna, na- mizna z geografskim poreklom, kakovostna vina z geografskim poreklom, vrhunska vina z geograf- skim poreklom in peneča vina z geografskim porek- lom. Določila zakona in pravilnikov so obvezna tudi za gostinska podjetja in zasebne gostilničarje. Zaradi zavarovanja kvalitete in izvirnosti vina ter zaščite interesov potrošnika bo pomembno tudi etiketiranje vin oziroma označevanje vin po pro- izvajalcu, negovalcu oziroma polnilcu vina. Zakon skratka omogoča, da se sloves naših kvalitetnih vin ponovno pridobi tako pri domačih potrošnikih kot v tujini, za kar so dani vsi naravni in proizvodni po- goji. Pristojni organ pri upravi skupščine občine Ptuj bo v skladu z določili 2. člena zakona o ozna- čevanju vin vodil poseben register vinogradov in izdajal ustrezna potrdila tistim proizvajalcem, ki bodo vpisani v register. Potrdila bodo služila delovnim organizacijam, gostinskim podjetjem in zasebnim gostilničarjem, če bodo hoteli prodajati vina, označena po zakonu ter zasebnikom vinogradnikom pri prodaji grozdja, mošta ali vina, kolikor bodo hoteli le-ta prodati pod oznako ustrezne kakovosti in geografskega porekla in doseči primerno ceno. Vina, ki ne bodo označena, bodo v prometu le kot namizna vina % znatno niž- jimi cenami kot vina brez značilnih lastnosti. Proizvajalci grozdja, oziroma vina so po določi- lih zakona in omenjenih pravilnikov dolžni prija- viti vinogradniške površine upravnemu organu skupščine občine najpozneje v desetih dneh po tr- gatvi, seveda v kolikor želijo, da bodo njihova vi- na označena po zakonu in želijo doseči primerno ceno pri prodaji. Prijave na posebnih obrazcih podajo proizva- jalci na krajevnih pisarnah oziroma neposredno v sprejemni pisarni pri skupščini občine Ptuj ali pa po pošti. V vsakem primeru pa je obvezen obrazec, ki vsebuje zato ustrezne registre rubrike. V skladu z navedenim si dovoljujemo opozoriti vinogradnike, da bo obrat »Kletarstvo Slovenske go- rice« plačeval mošt tistim vinogradnikom, ki se bo- do izkazali, da so vpisani v register proizvajalcev vin po kvalitetni lestvici. Ostale mošte pa bodo lahko plačevali le po ceni 2.12 din. Obrat tudi ne zagotovi slednjim eventuelnega doplačila med le- tom. Izvajanje zakona in pravilnikov sta dolžni nad- zorovati kmetijska in tržna inšpekcija. Istočasno obveščamo vse proizvajalce vinogradni- ke, da je oddelek za inšpekcijske službe — kmetij- ski inšpektor v skladu z določili 6. člena temeljne- ga zakona o vinu (Uradni list SFRJ št. 27/65) in s predhodnimi konstrukcijami z ustreznimi strokov- njaki ter na osnovi zdravstvenega stanja grozdje določil rok začetka trgatve vseh žlahtnih sort grozd- ja razen ranine in rizvanca za 10, oktober. S tem dnem začne odkupovati mošt tudi obrat »Kletarstvo Slovenske gorice«. Obe opozorili prosimo, da vsi proizvajalci grozd- ja, kletarstva in gostinska podjetja vzamejo resno, ker sta izdani le v prid izboljšanju kvalitete in plasmaja naših kvalitetnih vin. Kmetijski inšpektor skupščine občine Ptuj LEP IZLET So imeli v nedeljo ptujski esperantisti v Jeruzalemu oz. Mihalovcih, kjer so bili tudi Mariborčani Cakovčani. Pri štamparju ni manjkalo do- bre volje, pa tudi izvrstna kapljica je za 50 "/o cenejša kot v gostilni v Jeruzalemu, od koder je zares prekrasen razgled na vse strani. Oni, ki jih noge dobro ne »nese- jo«, pač ostanejo spodaj. To- krat so zmanjkale pogače, kar je bilo našim izletnikom zelo žal. -0- Ze pripravljeni interesenti in oni, ki se še niso prijavi- li, naj se oglasijo v ponede- ljek, 6, oktobra ob 19. uri v Narodnem domu zaradi po- govora o dnevu in urah teča- ja. J. D. Tabletomanija Tako v Sloveniji kot dru- god v razvitih deželah po- trošimo na leto toliko tablet proti bolečinam, da bi jih lahko merili s tonami ali ce- lo vagoni. Ne mislim tudi ti- stih zdravil, ki jih dobe bol- niki na recept, ki jim da ppdpiše zdravnik. Tablete, ki jih največ kupujejo se me- njajo kot moda. Ta čas je na vrhu lestvice Plivadon, ki je izpodrinil Phenalgol; za pomirjenje živcev pa uporab- ljajo Apaurin. Zgodi se^ da bolnik Apaurina ne dobi brez recepta v lekarni, zato poskuša od zdravnika tak re- cept dobiti na kakršenkoli način, tudi s pretvezo. Raz- log za jemanje tablet je pred- vsem glavobol, bolečine v zo- bu, slabo počutje, nespečnost in nervoza. Pogosteje in v večjih količinah jih jemljejo« ženske, žal tudi mladina in celo šolarke. Phenalgol, Pli- vadon in podobne tablete vse- bujejo nevarno snov fenace- tin, ki ima podobno lastnost kot mamila: človek se nanj privadi. Ce v začetku zado- stuje polovička Plivadona, že čez tedne rednega jemanja ni zadosti ena sama tableta. To se nadaljuje do neverjet- nih dnevnih količin. Poznam bolnika, ki mu je zadostova- lo šele 20 Phenalgolov dnev- no, Bolnik se počuti ob red- nem jemanju tablet proti bo- lečinam slabo, postane bled. ima vrtoglavice in glavoboli postajajo hujši. Zato jemlje več tablet, kar pa bolnikovo stanje še poslabša. Poleg te- ga, da fanacetin človeku zbu- ja potrebo po vedno večji do- zi, močno okvarja ledvice. Ledvice obnemorejo, to pa je za bolnika v večini primerov usodno. Ce ima kdo glavobole ali ga boli zob, je treba najti vzrok zanj in to je možno sa- mo pri zdravniku oziroma pri zobozdravniku. Jemanje ta- blet le zavleče primeren čas, ko bi se ugotovljena bolezen mogla ustrezno pozdraviti. Tudi nespečnost in nervoza imata svoje vzroke, ki jih je treba poiskati in odpraviti. Dr. Tone Košir. KORISTNI NASVETI Gube na obrazu nastajajo zaradi staranja in zaradi po- manjkljive prehrane in ne- zadostne prekrvavitve kože. Preprečujemo in omilimo jih z zdravo prehrano (mnogo sadja); nadalje z izmenični- mi toplimi in hladnimi ko- pelmi; s toplimi in mrzlimi obkladki; s kamilčno sopa- ro; z maskami za obraz, na- pravljenimi iz kašaste zmesi pšenične, riževe ali ovsene moke ter mleka ali citronine kisline ali kumaričnega soka ali kamiličnega čaja. Kašasto zmes nanesemo na obraz, vendar pustimo oči in usta prosta: masko obdi-žimo ne- kaj časa na obrazu. Nadalje priporočajo za boljšo prekr- vavltev kože otiranje obraza s kumaričnim sokom, aH po- zimi z novo zapadlim sne- gom. Zatem namažemo obraz z ustrezno hranljivo kremo. Rozine napravijo dolgo pot, preden jih dobi potrošnik. Jagode posebnega grozdja posušijo, nato jih prevažajo z vlakom ali ladjo, v trgo- vinah pa tudi niso vedno najbolj higienično spravlje- ne. Najbolj se boste prepri- čali, kako potrebno je, da jih pred upprabo očistite, če pogledate vodo, v kateri ste jih oprali. Je popolnoma u- mazana in celo gosta. Rav- najte takole: najprej jih pre- berite in jim odstranite pec- Ije, nato jih v mlačni vodi operite in hitro splaknite v dveh ali treh mrzlih vodah. Sele ko se na deski popolno- ma posuše. jih denite v te- sto. Ce se vam zelo mudi, jih na hitro osušite v suhi krpi. Rozine povaljamo v moki, preden jih denemo v biskvit- no testo: biti morajo popol- noma suhe. Moka, ki se jih drži, se prilepi na testo in tako ne padejo na dno. Prav tako povaljamo v moki ali v sladkorju razno kuhano sad- je, če ga dajemo v testo. Rozine so okusnejše. če jih nakapamo z rumom in jih tako pustimo nekaj ur. So zelo sočne in dajo testu do- ber okus. Konserve vedno hranimo v suhem in hladnem prostoru. Vlaga namreč pokvari ploče- vino in omogoča, da klice vdro v notranjost. Toplota pa ustvarja pogoje za rast in razmnoževanje klic, ki so ostale žive pri konserviranju. Konserva, ki je napihnje- na, ni uporabna! Zaradi ne- katerih klic so se v njej na- brali plini, ki izbočijo stene konserve. Ce se hranimo z vsebino tal^šne konserve, se lahko zastrupimo. Iz istih razlogov ne upo- rabljamo konserv, iz katerih pri odpiranju plane zrak. četudi niso bile pred odpira- njem napihnjene. STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK. 1. oktobra 1970 Obiskali sta nas dve odlicnjakinji Sobota, megleno jesensko jutro. V uredništvu sem vr- tel telefonsko številčnico in klical grad Bori, da bi mi povedali, kdaj pridejo sli- karji. ki so ta dan odprli na Borlu svojo že tradicionalno »slikarsko kolonijo«. Zaškri- pala so železna vrata in na pragu sta se pojavili dve de- klici v belih plaščih. Prine- sli sta verjetno kakšen mali oglas ali kaj podobnega, sem pomislil v prvem hipu. Ne- malo pa sem bil presenečen, ko sta mi ponudili plavo ovojnico. »To je za »Naša pi- sma.« sta mi dejali in že na- meravali oditi. Tako naglo pa ne bo šlo, sem si mislil in ju povabil, naj malo sedeta. Pokramljali smo o šoli in nasploh o vsak- danjih rečeh. Seveda, naj- prej vam ju moram predsta- viti: Ksenija Peternel in Majda Kmetič, obe učenki 5. razreda osnovne šole »Franc Osojnik« v Ptuju. — Kdo vaju je spodbudil, da sta napisali prispevek za Naša pisma? »V naši šoli je za Tedniko- vo rubriko »Naša pisma« več dopisnikov, pa sem se tudi jaz odločila za spis »Po go- be«. Pravzaprav me je za to okorajžila tovarišica učitelji- ca Anica Segulova,« je zgo- vorno povedala Ksenija in še pripomnila, da je povabila s seboj v naše uredništvo tu- di sošolko Majdo. Ksenija mi je še zaupala, da je doma v Trubarjevem naselju, da ima mlajšega bratca Zorana, da je očka zaposlen v Kidričevem, ma- ma pa v Projektivnem biro- ju v Ptuju. Tudi na to ni pozabila, da rada piše spise. Ko sem jo povprašal, kako »vozi« v šoli, je skromno pripomnila, da je vsa leta odličnjakinja. Majda Kmetič: »Danes sem samo Ksenij ina sprem- ljevalka, obljubim pa vam, da bom prihodnjič tudi jaz napisala kakšen prispevek za Naša pisma.« Majda, ne bodi skrivnost- na, pa mi tudi ti zaupaj tvoj dosedanji šolski uspeh? »Doslej sem bila tudi jaz vsa leta odličnjakinja, kako bo v bodoče še ne vem. Očka in mamica sta že četrto leto na delu v Nemčiji. Živim pri dedeku n babici, ki lepo skr- bita zame. seveda pa tudi očka in mamica prideta več- krat domov in nam redno pišeta.« — Si edinka? »Ne. imam še tri leta sta- rega bratca, s katerim se do- bro razumeva.« — In tvoji načrti, ko boš odrasla? »Zanima me medicina in bi rada nadaljevala šolanje.« — Torej zdravnica boš po- stala? »Ne vem, to je še zelo da- leč in samo v mojih sanjah.« Naj pripomnim še to, da sem enako vprašanje posta- vil tudi Kseniji, ki mi je od- govorila, da o bodočem po- klicu še ni resneje razmiš- ljala. Tak je bil torej moj klepet z dvema odličnjakinjama osnovne šole »Franc Osojnik« v Ptuju. Kratek, vendar pri- srčen. Obema želimo, da bi bili tudi v bodoče tako prid- ni učenki, Majdi pa še pose- bej, da bi ji očka in mamica pogostokrat pisala iz tujine in se čimprej za vedno vrnila domov. J. S. POSEDANJE PO PLOČNIKU Cim pozvoni šolski zvonec ob koncu pouka, se v Osnov- ni šoli Ormož začne tisti ve- seli živ-žav,- ki je pač znači- len za vsako šolo. Potem se za kak trenutek vsujejo na cesto učenci in odhajajo na svoje domove nekateri s ko- lesi, drugi peš. Veliko je p3 tudi takih, ki se vozijo z av- tobusom v Ivanjkovce in drugam. To je vse v redu in prav. toda moti me poseda- nje teh vozačev po klopeh pred »Samopostrežbo« na Mestnem trgu in celo po pločnikih ob Ptujski cesti. Ali vodstvo Osnovne šole Ormož ne najde primerenih prostorov za vozače, kjer bi se ti lahko učili in koristno uporabili čas čakanja na av- tobus za to, da bi delali v kakih krožkih in ob skup- nem delu domačih nalog, kjer bi lahko drug druge- mu pomagali? Ne vem, ali šola res ne nu- di prostorov, ali pa si učen- ci ne dajo ničesar »zadeti za uho«. Eno pa je gotovo in to je. da bi bilo to treba pre- prečiti in otrokom prepove- dati posedanje po mestu, sploh pa še na pločnikih, ker se potem starejši vedno spo- tikajo, češ, poglejte današnjo mladino! Kajti gotovo je, da »slaba luč« ne bo padla na otroke, temveč na tiste, ki so odgovorni za njihovo vzgojo. To pa so, razumljivo, njihovi starši in učitelji. Franček Kelemina SREČUJEJO SE S TEŽAVAMI V vasi Pavlovce stoji ne- koliko odmaknjena od ceste Zinkova domačija. Stano- vanjsko kakor tudi gospo- darsko poslopje je leseno in ometano z ilovko. torej »cimpere« kakor sicer ime- nujemo tovrstno grajena po- slopja po domače. Gospodar Franc Zinko, ki je že občutno obtežen z leti. ne more popravljati svoje domačije, zato se tudi ruši. To velja pred vsem. za hleve, klet in skedenj, medtem' ko je poslopje za bivanje še ve- dno vsaj deloma uporabno. Hlevi so v nevarnosti, da se zrušijo in gotovo bi se že, če gospodar ne bi vsega podprl in tako vsaj nekoliko zadr- žal dotrajanost. Ko senfi se s Francem pred kratkim pogovarjal o tem. zakaj ne -popravlja poslopij, mi je dejal: »Dohodki so mali, davki pa visoki. Davkov sploh ne zmorem plačevati, kako pa naj potem mislim na to. da bi si popravil in obnovil hleve? Naj propadajo! Po- glej. hlode za strešno ogrod- je imam, a nimam denarja, da bi postavil nove hleve. Nikdo se nič ne briga, niti sin, ki je doma, jaz se pa tudi ne bom. Hlevi bodo že držali, dokler bom jaz živel, za naprej me pa nič ne bri- ga!« Torej vedno ista pesem? Res je, da je sedaj skoraj popolnoma za delo nezmožen, vendar mislim, da pred dvaj- setimi leti ni bil tak. kot je danes. Pred dvajsetimi leti se je gotovo že pojavil znak razpada ija in takrat bi mo- ral misliti na lo da bo en- krat, •>;stal stir b: moral že takrat začeti z delom, ki bi ga gotovo opravil z manj- šimi stroski, kakor ga bo da- nes. ko bo moral začeti vse na novo. Zanaša se pač na rhajmlajšega sina Ivana, ki pa žal ne kaže nobenega in- teresa za dom. Franček Kelemina Bistrica : Laško 59:55 Košarkarji bistriškega Par- tizana so končno po štirih zaporednih porazih v II. slo- venski ligi, zabeležili tudi zmago Dosegli so jo v sre- čanju s košarkarji iz Laške- ga, ki 30 bili skozi vso tek- mo trd nasprotnik. Posebno zanimiv je bil zadnji del sre- čanja, ko so si gostje priza- devali, da bi se povsem pri- bližali domačinom. Takrat je odločila dobra taktika Bi- stričanov, ki so se odločili, da bodo žogo zadrževali ko- likor se le da. to pa jim je na koncu prineslo tudi uspeh. Pri Bistričanih je bil ponov- no najboljši Ivetič, ki je do- segel 23 košev, spet pa je presenetil visoki Brumec s 14 koši. Srečanje sta dobro vodila Radmilovič in Seruga. V soboto se bodo Bistričani v Murski Soboti pomerili z domačim možtvom. -d Tednik, vaš list Majda in Ksenija na. obisku v našem uredništvu TEDNIK — ČETRTEK, 17, septembra 1970 STRAN 15 Trgovsko podjetje na veliko "Pcinosiifa« Ptuj razi)i,suje prosto cieJoviio mesto VODJE MALOPRODAJE Kaiuliclati za to delovno mesto morajo imeti končano višjo komercialno šolo ali srednjo ' strokovno izobrazbo in 5 let prakse, ali visoko kvalifikacijo trgovskega delavca in 10 Jet prakse. Prijave pošljite na upravo trgovskega ])odjet- ja »l'anonija« Ptuj do 10. oktobra 1970. OBJAVA Oddelek za državljanske zadeve Skupščine občine Ptuj ima večje število najdenih mo- ških in ženskih dvokoles, Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni oddelka v Ptuju, na Trgu mladinskih brigad št. 1, drugo nadstrop- je, soba št. 25, najpozneje do 5. oktobra 1970 do 12. ure s pismenimi doiazni o lastništvu zaradi ugotovitve lastninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do navedenega roka ne bo dokazano, bodo pro- dana na IMm DRAŽB! dne 6. oktobra 1970 ob 9. uri na dvorišču ob- činske zgradbe (magistrata) na Trgu ndadin- skih brigad št. 1. Iz pisarne oddelka za državljanske zadeve SO Ptuj Rezervirano la Lujzeka Dober dcn drogi Prleki, no vsa rezervirana žlohta z mo- jega rezerviranega kota! »•Ju-hu-hu-hu, aufbiks, ke- ri ma koraš, ki-i v liift, čreva na plot-«, se že eri dober tje- den dni deren okoli voglof. Pa vete, zakaj? Ja hujdo je, če more človik bolečino no jesenske m on tre v stori šmamici no jabolčnici ftopi- ti, ke mo sprozna polovj^e za letošji pridelek. Pramoj diiši, man samo eno pa še na toto vujplen zaprisegncti, tak kak nas letos zajebovlejo z joboilkami, toke svinjarije pa že dugo ne sen vida. Na fse načine sil pri zadevi en no hodiin ad zodruge do zodruge, od kombinata do kombinata no ponujan svoja ronozoreča jabolka pa mi pofsodik re- čejo: ►>-Drogi no spoštovoni Lujzek, nemremo jih kupiti, saj niše ne pita za je, po- tolaži se no šparej jabolka, saj de se lekič odkupna se- zona zboljšala. Prekleta toka tolažba np drogi no spoštova- ni Lujs, če pa mi jotolka duma na kupi gnilijo, v kleti pa man še storo »-jebešnico-«. Za j pa še to! V gorici je ob- loženo tak, ke se gorični ko- leki všibovlejo pa nas tudi z odkupno ceno mošta boj sla- bo ti'oštajo. I\lija z Mico sma neke plamiraJa za obnovo go- rice. Pozimi je pač zato naj- boj ca j t pa kma si že naredJa enih 200 goričnih kolov. Zaj pa so nama toti načrti či&ta' po vodi splavali. Fseeno pa nama tisto kolje zlo praf pride. Veš, saj se je začela v Prlekiji sezona aufbiksa, sko- ro mo meli prVi mošt, te pa tak veš. kak to gre, ke se gremo našo storo slovensiko no prleško folkloiro. Z Mico sma pač tak navajena, ke se ob tokih »veselih« prilikah najrojši okoli voglof nago ja- ma no nama zaj tisto gorično kolje zlo - praf pride, bodisi za vol o medsebojnih »puse- kof«, če pa je treba fkup sto- piti no kokega sosida požeg- nati pa nama tako kolje glih tak praf pride. Ce se če keri o tem prepričati, prosim le- po, kolja pri hiši še je zado- sti! Zaj pa še te pogledndmo kaj ni3in je napisa "-Črni pi- kec«, duma tam negi Iz oko- lice Ormoža: Zdravo drogi Lujs! Kak vidiš drogi no spošto- voni Lujs, si doba enega no- vega agienta, ki se ti jovia iz okolice Oi-moža. Seveda sen pozoba, ke te moi-ein najpret lepo pozdraviti, pusekof ti nemo pošiiLa, kak sen šleja, da ti jih posilijo tvoje Mici- ke. Zaj pa še te novosti iz našega kraja: Cisrta zagvišno si že čvija za Hum. Veš, to je lepi no precik viisoiki breg tan poileg Ormoža. Veš, to je že prova turističa postojomka. To mo por nedelj naziaj smo meili na našen bregi konjsike dirke. Na kujdh ki so jih posodiJi kmeti so jahale tri Nemke. Veš bila je j0(k0 sJaba ude- ležba. Zmogaia je ta najstar- ša, ta mJodi dve sta si skoro noge potrli, saj veš kaik so toti naši kmečki kuji, ki ne- so navajesni na nemška sedila. Veš, Lujs pa tiadi publike ne- je biio dosti. No na fso sirečo pa so toite tri Nemke drugi den odiišle, drgačik bogi kme- ti ne bi meli s čim oraiti. Ce do tote Nemke še k nan na- zaj prišle, pa mo povobili tii- di tebe, saj se neke guči, ke mo dobili asfaJt ali kak se že totemi črnemi vragi reče. No Lujzek, za gnes nag bo zadosti. Praf lepo te še en- krat pozdrovlan. »Cmi pikec« Pbzdrovleni »Črni pikec«! Praf lepo se mi zdi, ke si se tiidi ti spuna na mene^ Resen so mogle biti joko te- resantne tiste kujnske dirke. Skoda, ke nesen veda za toto vašo,prireditef. Veš, tiidi jas bi poviša in • kokšno »ciiziko« zaj.^a. Pa kaj si čema, po toči je pi-epozno zvoniti. Kej- ko ven, je stori jahadni šport joko teresantna zadeva, še posebno, če jezdiš koko boj mlodo kobilo. Nič mi nesi na- pisa, kaj je še druga novega na vašen bregi. Zaj te skoi-o začeli grozdje trgati no se po bregi h auf-biks dreti. Veš, jas sen že od negi negda Prlck po diišii no svojen pre- grešnen teli pa ven-kak to gre, gdo celi den na rami puto nosiš, večer pa se ga nacehtaš, ke som sebe več ne poznaš no pri sosidovih pi- taš, po keri cesti bi dio duma priša. Lepo pozdrovleni! Vaš vdoni Lujzek Izlet v liutomerske gorice ' Prihodnjo nedeljo, 11. olč- tobra, vabi Planinsko druš- tvo Ptuj, vse planince in ne- planince na enodnevni izlet v ljutomerske gorice. Udele- ženci se peljejo ob 6.50 iz Ptu- ja do železniške postaje Ivanjkovci in od tu peš vse do Ljutomera. Vmes se usta- vijo v Vrazovi rojstni hiši, kosijo v Jeruzalemu in se na- to odpravijo s'kozi Železne d veri v Ljutomer. Zvečer bo z vlakom vrnitev v Ptuj. Za- radi rezervacije kosila v Je- ruzalemu se naj interesenti prijavijo v Pisarni Petovije pri tovaršici Hermini Miso- tič. Vodji izleta sta Jakob Emeršič in Simon Petrovič. Ku8tyrno-zabavna pri- reditev upokojencev Društvo upokojencev Ma- ribor-Center prireja za upo- kojence in ostale člane Ptu- ja in okolice kulturno-zabav- no prireditev »POKAZi KAJ ZNAŠ« v soboto, 10. oktobra 1970, ob 16. uri v Narodnem domu v Ptuju. Nastopajo znani humoristi (Stef in dru- gi) nato muzikantje, pevci in recitatorji. Vstopnina je 4 din. Vstop- nice so v predprodaji pri taj- niku in točajki društva in pri določenih poverjenikih. Občinska podružnica Dru- štva upokojencev Ptuj vabi vse upokojence in občane Ptuja in okolice, da se te iz- redno bogate prireditve pol- noštevilno udeleže. Občlmska nogometna liga v nedeljo je bilo odigrano III. kolo občinske lige ter so bili doseženi naslednji rezul- tati: zahodna skupj^: Ki- dričevo — Lovrenc Vi- dem — Grečja vas 8:3, Skor- ba — Kungota 4:2, Majšperk — Leskovec 4:1 — vodi Vi- dem s, 6 točkami, sledijo Lovrenc 5, Skorba 4, Maj- šperk 4, Hajdina 3, Kidričevo 2, Kungota O, Gerečja vas O točk. Vzhodna skupina: Goriš- nica — Stojnci 6:0, Prvenci — Rogoznica 0:7, Cirkulane — Destemik 2:1, Zavrč — Markovoi 3:0 XXL NAGRADNI NATEČAJ 2 OSEBNA AVTOMOBILA - RENAULT R-4 in ŠKODA 109 L ter 180 praktičnih nagrad sta za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov pripravili KREDITNA BANKA PTUJ in KREDITNA BANKA MARIBOR Za vsakih iOOO din posebni žrebni listič. Vsi vlagatelji vezanih vlog in deviznih računov so zavarovani proti vsem nezgodam. Naše geslo je: hitra in solidna postrežba varčevalcev in pridobivanje no- vih vlagateljev. varčevanjem do blagostanja! STRAJ) IG TEDNIK — ČETRTEK, 1. oktobra 1970 RAOnjSKI PROGRAM NEDELJA. 4. oktobra 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska na- poved — Rekreacija 5.45 Infor- kronika 6.30 Vremenska napoved mativna oddaja 6.00 Jutranja — Informativna oddaja 6.50 Da- nes za vas 7.00 Poročila 7.20 Vre- menska napoved — Informativ- na oddaja 7.30 Za kmetijske pro- izvajalce 7.50 Informativna od- daja 8.00 Poročila — Radijski in TV spored TV spored 8.05 Radijska igra za otroke 8.56 Glasbena medigra 9.00 Poročila 9.05 Koncerti iz na- ših krajev 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pe- smi borbe in dela 10.40 EP 10.45 PosluSalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Nedeljska re- portaža 13.50 Domači napevi 14.00 Poročila 14.05 Igra pihalna god- ba 14.30 Humoreska tedna 14.50 Pianist Borut Lesjak 15.00 Poro- čila 15.05 Športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- 17.05 Zabavna glasba 17.30 Ra- vmes ob 16.50 EP 17.00 Poročila dijskai igra 18.19 Operni koncert vestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Plesna glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz za vse 24.00 Poročila. VSAK DAN RAZEN V NEDELJO 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska na- poved — Danes za vas 5.45 In- formativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vremenska napoved — Informativna oddaja 6.50 Re- kreacija 7.00 Poročila 7.15 Infor- mativna oddaja 7.25 Vremenska napoved — Radijski in TV spo- red 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 5. oktobra 14.00 Poročila 14.10 Operetne melodije 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni ntermezzo 15.40 Orkester Carmen Dragon 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Glasbeno popoldne 18.00 Poroči- la 18.15 »Signali« 18.45 Naš pod- listek 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Wolfgang A- madeus Mozart: Don Juan 21.25 Lahka orkestralna glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- plešite z nami 24.00 Poročila. TOKEK, G. oktobra 14.00 Poročila 14.10 Instrumen- talna glasba 14.25 »Na poti s ki- taro« 14.40 Jazz 14.55 Združenje kreditnih bank Slovenije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbe- ni intermezzo 15.40 Gluck: Arije iz opere »Orfej in Evridika« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Po- poldanski koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik la 19.15 Ansambel Pavla Kosca 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Radijska igra 21.10 Lahko glasba 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Plesni zvo- ki 24.00 Poročila. SREDA, 7. oktobra 14.00 Poročila 14.10 Orkester Kookie Freeman 14.30 EP 14.35 - Poslušalci čestitajo 14.55 Kredit- na banka Ljubljana 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Recital flavtista Mi- loša Pahorja 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Lalo: Koncert za violončelo in orkester 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Dubrovnlške poletne prireditve 21.20 Pozablje- ne melodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Popevke in plesna glasba 24.00 Poročila. ČETRTEK, 8. oktoUra 14.00 Poročila 14.10 Pesem iz mladih grl 14.25 Popevke 14.55 nije 15.00 Dogodki n odmevi 15.30 Združenje kreditnih bank Slove- Glasbenl intermezzo 15.40 Sklad- be slovenskih skladateljev 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Oper- ni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Rad imam glasbo« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi in napevi 21.00 Večer s slovensko pisateljico Mimi Ma- ienSkovo 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Iz sodobne ture 23.00 Poročila 23.05 Literarni skandinavske simfonične lltera- nokturno 23.15 Jazz 23.40 Godala v noči 24.00 Poročila. PETEK, 9. oktobra 14.00 Poročila 14.10 Dela Franza von Suppe-ja 14.30 EP 14.35 Po- slušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Beethoven: Sonata v E-duru 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Člo- vek in zdravje 17.20 Po željah poslušalcev 18.00 Poročila 18.15 Dobimo se ob isti uri 18.50 Ogle- dalo našega časa 19.00 Lahko noč otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Beneški fantje 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Mali koncert 20.30 »Top-pops« 21.15 Od- daja o pomorščakih 22.00 Poro- čila 22.15 Besede in zvoki iz lo- gov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 16. oktobra 14.00 Poročila 14.10 Glasbena pravljica 14.25 Zabavna glasba 14.55 Združenje kreditnih bank Slovenije 15.00 Dogodki n odme- vi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 v ritmu koračnice 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.45 Pevka Lidija Kodrič 18.00 Poročila 18.15 »Rad imam glasbo« 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Večer z napovedovalcem Bo- rutom Mencingerjem — vmes ob 20.30 Radijska Igra 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in ple- som v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. MAL! OGLASI DVA KAVCA, dva električna štedilnika tobi, otroško posteljo, otroško stajico, štiri fotelje, dve dvodelni omari (skoraj novi), vse v zelo dobrem stanju prodaip. Ogled v nedeljo dopoldne v Pre- šernovi 18, Ptuj. MALO RABLJENO POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Vprašaj- te pri Berdenu, Cojzova pot n. h. NA LEPEM PROSTORU ob glav- ni cesti v Placarju prodam več gradbenih parcel. Hugo Sneber- ger, Placar 18, p. Desternik pri Ptuju. ALOJZ TEPUS, ki služi vojaški rok v Mostarju. pošilja lepe po- ždrave svojim domačim iz Zab- jaka 23 in vsem znancem iz Ptu- ja. 2,05 ha GOZDA prodam. Oto Fornezzi, Janževski vrh 60, p. Podvelka. ENOOSNO TRAKTORSKO PRI- KOLICO kiper prodam. Spuhlja 48. PRODAM električni štedilnik, pomivalno korito in sobno pre- progo, vse lepo in odlično ohra- njeno. Vičavska pot 16, Ptuj. PRODAM dobro ohranjen VW 1200 in kompletno kopalnico. Ferdo Makovec, Frizerski salon Ptuj. ZARADI nujnosti prodam spač- ka. Braučič, Ormož. OPEL KARAVAN 54 prodam. Vzamem tudi ček ali na obroke. Plohi, Pobrežje 87, p. Videm. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, drage mame, babice in prababice Terezije Brodnjak roj. Kratijo, Mali Okič 15 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih tre- nutkih prihiteli na pomoč in nam Ijsakorkoli po- magali. Hvala zdravnikom dr. Udoviču, dr. Sokoliču, dr. Stojičeviču, ki so ji lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zad- nji poti. Hvala tov. Stumbergerju za njegove tolažilne be- sede ob njenem odprtem grobu. Hvala Petovii, živilski industriji iz Ptuja za vso pomoč. Hvala g. kanoniku in g. župniku za spremstvo ter pevcem. Cirkulane, 21. septembra 1970. Žalujoči: mož Jožef, sinovi in hčerke z družinami. ISCEM MIZARJE in steklarje za- radi zaposlitve v Stuttgartu ZR Nemčija. Villi SCHIPPERT, Stuttgart. Vsa pojasnila dobite pri F. Glažar, Ptuj, C. M. dre- vored 4. VEC GRADBENIH PARCEL v Novi vasi pri Ptuju, blizu glav- ne ceste prodam. Franc Hedl, Nova vas pri Ptuju 62. KRONIKA PTUJSKA OSEB^iA RODILE SO: Hilda Strehar, Zg. Bistrica 15/b — Darjo; Mar'ija Buko- vec, Plešivica 21, Ormož — dečka; Slavica Božovič, Cič- kova — dečka; A. Šeruga, Pod- lehnik 84 — Ireno; Aljoška Koštomaj, Cafova 1 — Mile- no; Vida Beranič, Stražgojn- ca 14 — Dragico; Marija Vo- da, Dolič 10 — Darjo; Albina Sološi, Vošnjakova 9 — Jas- no; Miroslava Vrabič, Sto- perce 68 — dečka; Elizabeta Kajnik, Sakušek 8 — dekli- co; Rozalija Hameršak, Mu- retinci 61 — dečka; Cecilija Petek, Mihovči 53 — Marja- na; Marjana Belec, Lešnica 62 — Jožeta; Erika Krajnc, Ormoška 15 — Borisa; Ma- tilda Vajda, Bukovci 12 — Janeza; Katarina Cafuta, Ja- blovGC 49 — Marijo; Angela Markrab, Vinarska ulica. Maribor — deklico; Marija Šalamun, Mestni vrh 67 — dečka; Matiilda Frčič, Bukov- ci 123 — dečka; Dragica Hor- vat, Janežovsiki vrh 27 — deč- ka; Terezija Kosi, Kidričevo 35 — Suzano; Marija Pišek, Lovrenc na Dr. polju 78 — dečka; Maitilda Fras, BišečM vrh 11 — Suzano; Mairica Zaje, Njiverce 38 — dečka; Štefanija Medved, Zupačja vals 44 — Zinko; Rosanda Mi- losavljevič, Kidričevo 1 — dečka; Marija Petek, Polend 32 — deklico; Ivanika Ceh, Podvinci 33 — dečka; Otilija Škorjani^, Sailovoi 50 — Su- zano; Marija Vajda, Bukovci 172 — Nevenko; Katariina Kmetec, Lešje 38 — dečka; Marija Primožič, Drakšl 4, Ormož — Justino. UMRLI SO: Marija Moravec, Lunovec 3, Vel. Nedelja, roj. 1919, u- mrla 23. 9. 197.0; Metka Pe- tek, Tibolci 23, p. Moškanjci, roj. 6. 6. 1970, umrla 23. 9. 1970; Marija Lešnik, Cankar- jeva 16, roj. 1895, umrla 24, 9. 1970; Cecilija Mirnih, Lju- tomerska 12, roj. 1901, umi^la 24. 9. 1970; Peter Skaza, Trg svobode 3, roj. 1911, umrl 24. 9. 1970; Rudi Kosajnč, Vinski vrh 56, Miklavž pri Ormožu, roj. 1903, umrl 26. 9. 1970; Anton Pukšič, Levajnci Desternik, roj. 1893, umrl 25' 9. 1970; Ivana Kolenc, Zgor- nja Bisti'ica 78, roj. 1893, U- mrla 25. 9. 1970. k '/iiai« ^■nsniiisrn ravod ftujsk' tednik, Ptu). Heroja Lacka 1. Urejnje uredniški odbo^ Anton Baiiman glavni in ;n1t.'i>vorni nrednit. Jože Slodnjak in Danilo Utenkar. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-7r2, Tiska časopisno podjetje Mariborski tisfc Maribor, Svelozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.