0^ Konec Goren|evega punta, plače bodo višje St78/Leto64/CBlje,6. oktober 2009/Cena 1 EUR Na Teharjah o razkrivanju resnice VsSkkeTj^^ 01L<1i0l0 Umrli zaradi napake pijanega voznika življenja treh mlađih Celjanov so se v petkovem jutru tragično končala na avtocesti med Šempetrom in Arjo vasjo. Bo kdaj povzročitev smrtne prometne nesreče označena kot naklepni uboj? Vrbje, počivališče ptic na poti na jug Srečko Gobec ostaja predsednik sveta v Pristavi, občina grozi Nagrade za film o Almi Karlin »Grofi« ugnali »kurente«, »knapi« klonili pred »zmaji« I^NGODKI novi tednik Stres na Teharjah o razkrivanju resnice Nova slovenska zaveza je v nedeljo pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev na l^harjab prípra\íla tradicionalno spominsko slovesnost 2%rani so se poklonili spominu na žrtve, mašo pa je daroval manborski nadškof pomočnik dr. Anton Stres. Stres v pridig ni mogel mimo zadnjih odkritij povojnih grobišč, pri čemer je še posebej poudaril Hudo Jamo, kjer se je preiskava záčela v začetku leta. Hkrati je poudaril iskanje resnice, ki bo šele temelj za osvoboditev od grehov ter spravo. Kot je pověda], je bila resnica o dogajanju oa Teharjah dolga desedetja teptana, zamolčana in preganjana, vendar je prišla na dan. »V usodnih majskih in junijskih dneh leta 1945 na temmestu ni bilo prostora za resnico ali ljubezen, nato pa si je resniCa vendarle utrla pot. Razumljivo je, da so dejstva o zločinih, ki so se dogajali v domovini med drugo svetovno vojno, nežno-* sna, vendar resnid ni mogoče ubežati s tajenjem, opravičevanjem ali skrivanjem. Sedaj moramo poskrbeti, da ne bo več zastrupljala naših odnosov, to pa je mogoče le z odpuščanjem in ljubeznijo, večjo, kot je bilo sovraštvo, ki je povzročilo zločine,« je povedal Stres in izrazil vero v to, da so žrtve našle tolažbo in srečo v božji ljubezni, storilci pa v njej odpuščanje in mir. Zbranim ob leu 2004 dokončanem spomeniku, kjer naj bi takoj po 2. svetovni vojni povojna komunistična oblast po nekaterih ocenah brez Bencini malo čez evro Cene naftnih derivatov so od danes nižje in sicer sla se za 2.1 centa pocenila tako 95-oktanski (1.079 evra za liter) kot 98-oktanski bencin (î,097 evra). Dizelsko gorivo jé cenejše za l,i centa na liter (1,015 evra), kurilno olje pa za 1.2 centa (0,567 evra). Zbrani ob slovesnosti na Teharjah sojenja usmrtila pet tisoč ljudi, jespregovoril tudi predstavnik Nove slovenske zaveze Ju-stín Stanovnik. Prepričan je, da se teharskim Mvam Še vedno godi krivica. »Prva krivica se jim je zgodila, ko so biL' pobiti, potem pa še druga, ko je bil zločin prikrit z molkom,« meni Stanovnik. SpraSuje pa se tudi, ali se Slovenci že sploh zavedamo. kaj pomeni biti državljan v demokratični družbi. »Ta kraj nas uči o velikih resnicah, kot so jezik, poguiu in usmiljenje, zato od tod lahko odhajamo kot boljši ljudje,« je Se poudaril Stanovnik. POLONA MASTNAK Fotor SHERPA Avtorif knitge Resnice in zmote o osteopofO£J se strfnisjo. da je osteoporoza ena od tívfffásctfskJh tioiemí, v boju proti kateri se da veIH(ostoriú tudi brez ÔJravli. Svoje znarije In nasvete so predstavili na sobotni Dežeti zdravja v Pianetu 7U$ Poznate zmote o osteoporozi? Na sobotnJ DeielJ zdravla v Pianetu Tuš Celje Je bila glavna tematika osteoporo-za - zahrbtna bolezen, ki zaradi daljše živijenj^e dobe postala ena glavnih bolezni sodobnega časa. Pravijo ji ceio tiha epidemija, saj Jo navadno odkrijejo šele takrat, ko pride tfo zloma kosti. Splošno veljavno In v dniiM dodobra uveljavljeno Je pravilo, da dovolj kaidja v prehrani to bolezen preprečuje. A to velja za eno od zmot, ki so jih predstavni na sobotni Deželi zdravja. Dobro obokano predavanje o zmotah v povezavi z o^teopofozo. na kateri Je predavala sanja lončar, voctfa projekta Skupaj za zdravje ćtoveka In narave, ie p^zab, da se problema osteoporoze zaveda vse već ijudl. Z Izdatnimi Informacijami Je k boljši osveščenosti pripomogla tudi Adriana Dolinar. soavto- rlcâ knjige Resnice in zmote v osteoporozi. Sobotni obiskovali so tako lahko med drugim izvedeli, da večina mtećnih Izdelkov vzame telesu več kalcija, kot ga prispeva In da razlog za težave s ko$tmi ni v pomanjkanju katcUa. temveč drugih »gradbenih ma^rialov«. brez katerih se kalcij ne more uspešno vezati. V boju proti osteoporozi so tako izjemnega pomena voda, silicij» vitamina K m D. cink, bor, magnezij.. Predstavili so tudi hrano, ki pripomore k trdnejšim kostem In pripravili posebno jed, M krepi kosti. Za otroke je bilo v času Debele zdravja organizirano brezplačno varstvo v otroškem kotičku Oslarija, star^ pa so lahko izvedeli več tudi o waldorřski ioll Ctta Malcen iz Društva prù'ateijev waldorfske šole in vrtca Wal Je povedala, kako se njihova šola razlikuje od javnih šol Jn kako aktivno ^ prizadevajo, da bi tovrstno šolo imeli tudi v Celju. Spominsko maso je daroval dr. Anton Stres. Visok obisk na Ruski stezi Rimske terme pričakujejo, da jim bo konzorcij državnih bank vsak hip sporočil veselo novico o odobritvi 22 milijonov evrov kredita, kolikor terme še potrebujejo za dokončanje projekta oživitve zdravilišča. Terme pa v tem tednu čaka še en pomemben dogodek - obiska) jih bo ru-ski veleposlanik v Sloveniji dr. Mikhail Vanin.. V Rimskih termah si močno prizadevajo, da bi zdravilišče čim prej zaživelo v vsem svoje'm sijaju. Dodaten korak k temu bo Četrtkova obeleži-tev Ruske steze. Pred 91 leti so jo zgradili ruski ujetniki. Dober kilometer dolga sprehajalna pot v zdraviliškem parku se je oliranila vse do danes. Včetrtek ob 15. uri bodo na začetku Ruske steze, pri Sofijinem dvoru, odkrili spominsko obeležje. Dogodka se bo udeležil tudi ruski veleposlanik v Sloveniji dr. Mitóail Vanin. Kot pravijo v Rimskih tennah, pomeni srečanje začetek mednarodnega sodelovanja in prvi korak k skupni poti obnove Ruske steze. Kljub temu veselemu do^-ku pa ^rektorja Rimskih term Maksa Brečka še vedno razburjajo nedavne navedbe Draga Ziipana, da projekt oživitve zdravilišča nebo stal 49,5 milijona evrov, kolikor je zdaj njegova uradna ocenjena vrednost, ampak najmanj 70 milijonov, ^o ne drži,« poudarja Brečko, »v teh 49,5 milijona evrov je zajeto vse, tudi oprema centralnega objekta, Pri Čemer bomo stroške poskušali ie dodatno oklesti-ti. Strokovnjaki trdijo, da nam bo to uspelo z rešitvami, ki ne bodo okrnile projektov. Projekt oživitve zdra\aliSča je zdaj v taki fazi» da ne prenese več nekih samooklicanih strokovnjakov. Osebno zaenkrat ne vidim razlog, da ne bi verjel v projekt oživitve zdravilišča.« BA Človek potrebuje smisel Regijska skupina za p/e-prečevaaje samomora na Celjskem je pripravila strokovno srečanje ob svetov-Dem dnevu duševnega zdravja. Letos bodo govorili o človekovi potrdi po smislu. Predavanje in delavnica Človekova potreba po smi-, slu in logoterapija kot odgovor nanjo bo jutri, v^re-do, od 10. do 14. ure,.v celjskem Narodnem domu. O smislu kot temeljni človekovi potrebi bodo spregovorili strokovnjaki Instituta Antona Trstenjaka pod vodstvom prof- dr. Jožeta Ramovša, priznanega antropologa, sociálny delav-. ca, pslhoterapevta in publi-cisid. Pričakujejo številne strokovnjake s področja Šolstva, sociainegâdeiainzdiavsrvâ, ki se aktivno vWjučujejo v promodjo duševne^ zdiavja v celjski zdravstveni re^ji. MBP novitednik www.iiovitednik.com novi tednik NaČreti so obudili spomin ns prvi frontalni spopad slovenskih partinnov^okupatorjevo vojsko. Da nagœsamozasporninnanok dogodak v času narodnoosvobodilnega bo\a, tamvM za dogodek, ki je pomemben za slovensko vojaško zgodovinoje poudarila slavnostna govornica, ministrica za obrambo ljubica Jelušic. Čreta je pomembna za slovensko vojaško zgodovino Na Čreti so v soboto obudili spomin na leto 1941, ko se je zgodil prvi frontalni spopad slovenskih partizanov z okupatorjevo vofsko. To je bil boj, ki na partizanski strani ni zahteval žrtev. Pomen tega dogodka je v tem, da je bU takrat okupator prvič soočen z realno silo, ki se mu je lahko uspešno zoperstavila z vojalkimi sredstvi. Mnogo borcev se je v soboto zbralo na tradicionalnem srečanju v spomin in opomin na vojne dogodke, ki jih politika ne sme izbrisati. Da ne gre samo za spomin na lušič, V obrambi najvišjih ciJjev, nek dogodek v času narodnoosvobodilnega boja, temveč za dogodek. ki je pomemben za sloven* sko vojaško zgodovino, je poudarila slavnostna govornica, ministrica za obrambo Ljubica Je- ki so naSo drŽavo pripeljali do neodvisnosti io samostojnosti, je vodilo tiidi izročilo narodnoosvobodilnega boja in domoljubov, ki so se med 2. svetovno vojno borili na strani antifašističnekoa* licije. »Časi se spreminjajo in nekdanji sovražniki so danes naši zavezniki. Danes smo del svobodnega sveta in enakopravni zagovorniki demokratičnih vrednot v družbi evropskih narodov ter držav Evropske unije in zveze Nato,« je dejala ministrica. Brez žrtev Tistega hladnega oktobrskega dne po uspešni nočni akdji na Črna-kovo žago na Gomilskem se je I. štajerski bataljon, ki je štel 55 bor- Pravi kraj za obeležje osamosvojitve Slovenije Pred Osnovno šolo Zreče so v petek slovesno odkrili spominsko obe-le^e v čast in spomin osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991, boja proti okupatorju med iMma 1941 in 194S ter bojev za severno m^o v letih 1916 do 1920. Spomenik je postavila Občina Zreče na pobudo konjiškega območnega združenja veteranov vojne za Slo-volijo. Predsednik zdniženja Ivan Pa-viič |e v nagovoru spomnil, da so v Slovenskih Konjicah postaxnli prvi dom teritoriaine obrambe CTO) oâ območju nekdanje skupne države. Še bolj pomembna, a premaio znana, je bila odločitev 27 pripadnikov Štaba TOj ki so 27. maja 1990 odbili predajo rao^a Jugoslovanski ljudski amiadi. Orožje je nato TO skrila na 21 lokacijah. milica pa še na petih. Z Ivanom Pavličem se je strinjal tudi slavnostni govornik, minister za obrambo včasu osamosvojitvene vojne. Janez Janša, in dejal, da stoji spomenik na pravem mestu, saj je bii duh osamosvojitve prav v teh lû^jih med najbolj àvimi v Sloveniji. Ta- kratna Občina Slovenske Konjice (današnje konjiška» zreška in vitanjska občina] je bila po njegovih besedah unikaten primer enotnosti novega pomladnega vodstva, obrambnih in varnostnih struktur. Sicer pa je pozdravil tudi odločitev, da je spomin- sko obdežje posvečeno tudi odporniškemu duhu skozi ^odovino, saj je osamosvojitev Slovenije sad mnogih naporov in prelite krvi skozi vso slovensko ^odovino. Spominsko obeležje je postavila Občina Zreče s pomočjo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Osnovno idejo, ki jo je prispevalo Združenje veteranov vojne za Slovenijo, je doddal arhitekt Miro Kvas iz Slovenskih Konjic. MBP s T^; cev in so ga sestavljale Savinjska, Revirska in Mislínjsko-Šaleáka četa, ulaboril pri cerkvici sv. Katarine na Čreti. Ko so komaj dobro pojedli kosilo, so odjeknili streli izvidnice, ki je opazila kolono nemških vojakov in tako opozorila glavnino. Kmalu zatem je sledil prvi nemški napad in nato še več kot deset napadov do večera. Bataljon je vse napade uspešno odbijal in povzročal žrtve na sovražnikovi strani, pri tem pa sam ni izgubilnitienegdborca. Ko so proti večeru vermanom in gestapovcem začele prihajati na pomoč nove okrepitve in so začeD pripravljati nov napai se je bataljon brez žrtev Izmaknil po težko prehodnem gozdu, razdeljen v dve koloru, ter se znova zbral na območju Griž za pohod proti Brežicam. Kljub dobljeni bitki se je moral bataljon ponoči umakniti, saj bi ga naslednji dan lahko okrepljene okupa-toijeve enote popolnoma obkolile. I. štajerski bataljon je bil ustanovljen oktobra 1941 blizu Graške Gore, njegov komandant je bil Franc Rozman - Stane. Bataljon je le nekaj dni po ustanovitvi uspešno izvedel napad na okupirani Šoštanj. kar je bil prvi partizanski napad na eno od mest v okupirani Sloveniji, MATEJA JAZBEC Foto: GrupA ANKETA Člani združenja borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, žalskega območnega odbora E>niátva izgnancev Slovenije, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in žalskega odbora. Veteranskega združenja Sever sovsoboto ponovno obudili spomin na vojne čase. JolsTkauc Jože Tkauc, Sempeten »Sem edini živeči kurir iz 34. kurirske postaje, ki je delovala v Zavodnju nad Šoštanjem. Kot kurir sem območje Crete, kjer je bila ena prvih bitk, prehodil leta 1944. Vsako leto prihajam na Črelo, nekdaj kot nosilec dveh pra-poroVt^anes pa sva se z ženo odpravila obujat spomine z najino 31 !et staro »stoenko« in tudi drugo leto pridem, če bo le zdravje dopustilo. Sera prihajam tudi v imenu mno^ so-borcev kurirjev, ki so zaradi izjemno izpostavljene naloge Izgubili življenje.« Odkntja spomliKke^ obeležja: zreški župan Boris Podvrsnrk - Št. 78-6. oktober 2009 Emest Marine Ernest Marine, Sv. Lovrenc: »Spominjam se leta 1941, ko smo s sosedovimi £anti delali veliko butaro. Oče in mama sta se vračala iz cerkve in oče je bil izjemno zaskrbljen. Dejal nam je: >Fantje le p«hilite in še danes napravite butaro, saj je dolga leta več ne boste mogli Vojna se je začelal< Butaro smo odnesli v cerkev in,ko smo se.vračali, so Nemci že napadali Zidani Most in Celje. Takrat se je konCalo otroSko veselje In morali smo odrasti. Leta 1942 so «sesovcic aretirali brata in ga odpeljali v Dachau, jaz pa sem na jesen 1944 odšel v partizane. Na sreča smo vsi v družini dočakali svobodo. Vojne spomine je treba obujati, saj so obenem opozorilo za današnji čas.« 1- ^ i i Franc Cvikl Franc Cvikl, Galicija: »Na Čreti se je bila huda bitka. Bataljon ni iz-gubU niti enega borca in to bllo pomembno opozorilo za Nemce. Spominjam se. kako so bord, preden so krenili proti Brežicam, na ves glas jurišali in klicali hura in takrat smo vsi v dolini vedeli, da so jih premagali. S težavo so se prebijali proti dolini, vendar hrabro. Spominska obeležja NOE kot, je ta na Čreti, je treba negovati in ohranjati.« Marija Zavrinik Marija Zavrinik: »Na Ciste čase me vežejo težki, a obenem spomini, ki se jih rada spominjam. Izhajam iz zelo napredne dnižine, ki je sodelovala z NOB. Očetove domoljubne ideje so nam vlivale pogum, ko se je začelo najhuje. Oktobra 1942 so zaradi izdaje oba brata odpeljali v Stari pisker. Kasneje so enega odpeljali v Dachau, dn^ega so na pol mrtvega odpeljali v bolnico, tretji je padel pod streli. Z mamo so naju odpeljali v nemško taborišče, kjer sva preživeli dve leti. Vrnili sva se domov na izro-pano in opustošeno domačijo, toda z dobro voljo in optimizmom smo ustvarjali dalje in gradili novo prihodnost. S težkim občutkom zdaj poslušam liste, ki želijo ta del zgodovine potlačiti in izbrisati.« Konec Gorenjevega punta v četrtek zvečer, potem ko so v Goreaju delodajalci in delojemalci dosegli sporazum, so se najbrž oddahnile vse vpletene strani. Sicer dogovora o viijUi plačah nihče ne ocenjuje kot zmago. pa vendarle bi lohlu» rekli, da so s sporazumom oboji dosegli svoje: delavci višje plače, uprava pa sodalm mir. V skladu s sprejetim dogovorom je vGorenju od 1. septembra dalje minimalna izplačana plača za polni delovni čas 540 evrov neto, kar je četrtina več od 432 evrov minimalne plače v Sloveniji Prav lako je bilo dogovorjeno, da se zaposlenim za blažitev krize Ka naslednji seji bo ui^a-va Gorenja nadzornemu svetu predlagali približno BO-odstûtno znižanje svojih prejemkov. »Osebno ocenjujem, da so prejemki kolegov v upravi korektni. V 8,5-mliijQDsk£m kolaču za plače zaposlenih Stroški uprave mesečno znašajo zdaj 45 tisoč evrov n^o,« je odgovoril Bobinac na vprašanje o previsokih plačah. Na petitoví novmanU konferenci je na srednji stol najprej sedel vodja pogajalske skupine Zan Zebe... n njim pa ša predsednik uprave Fnnjo Bobinacs svojo ekipo. Delavci dosegli 600 evrov najnižje plače, uprava pa socialni mir Konec minulega tedna je uprava nagovorila praktično vse zaposlene v svojih slovenskih podje^lh. saj so pripravili osem ztH)rov delavcev, na katerih so tudi podrobneje predstavili pod-piftani aporazun^Pogovori 90 minili brez medijev, ker je Sto Hza pogovore znotraj družine Gorenje«. dl sodelovanje zaposlenih pri dobičku, za kar pa bo treba poenostaviti postopek in zagotoviti ugodnejše pogoje na državni ravni, Z dogovorom so dosegli socialni mir do konca leta. tako da stavke ne bo. Zanjo 50» kot je povedal Zeba, že zbirali podpise. »Ne kateri zaposleni so še skeptični in Čakajo na plačilne liste.« je omenil Zeba. Zgodba z naukom Kot je ocenil predsednik uprave Franjo Bobinac. je sklenjeni dogovor izjemno pomemben za dolgoročni obstoj Gorenja, hkrati pa dober kompromis z zahtevami delavcev- Kot je povedal, bi se v začetku leta znašli pred uganko, kako ohraniti 1.500 delovnih mest. če ne bi izvajali različnih protikriznih ukrepov. Hkrati je napovedal, da do konca leta v podjetju ne bodo odpuščali, prihodnje leto pa bodo nadaljevali pogajanja o plačni politiki. In nauk te ^odbe? »Da so socialne stiske grozljivo hude, da ljudje v nekem trenutku težko razmišljajo o plačah svojih prijateljev, temveč predvsem o svoji. Tudi to, da je treba k nekaterim stvarem pristopiti drugače, da bomo marsikaj urejali na novo ... Nauk je tudi, da je treba pokazati na dobrega delavca in ga nagraditi, treba je pa znali pokazali tudi na slabe. Mnogo je takšnih, ki jim je vseeno, veliki večini zaposlenih v Gorenju pa ni vseeno, kaj bo s podjetjem, vrhunsko blagovno znamko in delovnimi mesti,« je poudaril Bobinac. URŠKA SELIŠNIK od septembra do konca leta izplačajo draginjski dodatki v višini 90, 70 oziroma 50 evrov bruto, odvisno od višine plače. Kot je poudaril vodja pogajalske skupine Žan Zeba, so delavci lako dosegli zahtevanih 600 ^ov najnižje neto plače, ki jo bo prejemalo nekaj več kot 550 zaposlenih. S 1. oktobrom so se zaposleni v Gorenje zaradi dodatnih narodi, ki so jih pridobili kljub krizi, vrnili na 40-ur-ni delovni teden, kar pomeni tudi sorazmerno vižje prejemke za zaposlene. Seveda so dogovorili tudi druge pomembne točke (na primer urejanje medsebojnih odnosov]» za delavce pa je pomembno tu- }i Povečan promet dvignil tečaje lYgovanje na Ljubljanski borzi se je po padcu domačega borznega indeksa v preteklem (ednu znova stabiliziralo. Povečan promet, Id je v prvem delu tedna presegel 10 milijonov evrov. je znova pritegnil vlagatelje v nove investicije na Ljubljanski borzi, kar je potisnilo indeks SBl 20 v četrtkovetn trgovanju do 4.335 indeksnih točk. PREGLED TECAJEVV OBDOBJU MCO 28.9. IN 2.10.2009 OznikB ima Enotni Promet v t£UR' CI(X Cinkarn« Celje 48,90 100 -0,81 CETG Zéôt 51,3Q 0.10 2.61 GRVG Gorenje 11.71 590.70 PILR Pnovama LeSko 27,50 62,20 -0,43 JÎKS Jirteks 3B,0Q 23,40 ^,00 blUG Etol 127.10 0.80 '2.96 Tako je v preteklem tednu osrednji indeks Ljubljanske borze pridobil 1 odstotek in glede na povečan promet daje dobre napovedi za rast tudi v naslednjih dneh. Nekoliko večjo rast je beležil indeks najpomembnejših domačih družb SBl TOP, ki je pridobil 1,5 odstotka in zaključil četrtkovo trgovanje pri L067 indeksnih točkah. INDEKSI MED 28.9. IN 2.10.2009 Indsk« Zadnji tofiaj % tpr. Sfil2Q 4.289.30 ^ 0,76 Po obsegu prometa je bila v ospredju novomeška Krka, ki je edina beležila povprečni dnevni promet večji od 1 milijona evrov. Povečan promet je poskrbel za rast Krke v višini 1,2 odstotka in tako se je delnica Krka ponovno povzpela do vrednosti 72 evrov. Največjo rast je beležil domači trgovec z naftnimi derivati. Delnice Petrola so se podražile za 3,4 odstotka in zaključile četrtkovo trgovanje pri 327 evrih. Uspešen prvi del tedna je tudi za delnicami Nove KBM in Luke Koper. Delnice druge največje domače banke so zaključile čeU'tkovo trgovanje pri 12.22 evra> kar pomeni 3,1-odsiotno tedensko rast. 1\idi Luka Koper je beležila 3-od-stotno rast in zaključila v četrtek trgovanje pri 24,9 evra. Na drugi strani pa je bi! poraženec tedna Telekom Slovenije, ki je izgubil 2.2 odstotka in končal trgovanje pri 150 evrih za delnico. ROMAN GOMBOC - borzni posrednik ILIRIKA d.d. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www,novitednik,com www.racliocelje.com NAKRATKO Do pomladi skrajšan delovhik z oktobrom so delavci Sipa Šempeter, ki niso na Čakanju, prešli na 3.6-umi tednik. Krajši tedenski delovnik bo veljal do marca, saj so zimski meseci za kmetijsko mehanizacijo že lako ali tako mrtvi meseci. Kot je znano, so 103 delavci že nekaj časa na čakanju, ostali pa so Se septembra delali polni delovni čas. Kot pravijo sindikati, so se z upravo domenili, da bodo delavci prejete subvencije dobili sami, vendar šele spomladi. Zdaj si bo podjetje z njimi pomagalo izboljšati likvidnost. Citvcentru za desetino bolje kot lani Največje celjsko nakupovalno središče City-center se kljub neugodnim gospodarskim razmeram lahko pohvali z uspešnimi poslovnimi rezultati. V prvih osmih mesecih leta so promet v primerjavi z enakim obdobjem lani po- večali za 7 odstotkov, do konca leta naj bi jih obiskalo 5 milijonov ljudi. Kmalu se bosta 80 lokalom pridružila 5e dva - prodajalna Butlers s ponudbo kakovostnih modnih dodatkov za dom ter trgovina s Čevlji svetovno znane blagovne znamke Tàmaris. V Muri znova Celjani Tlidi v stečaju bodo v tekstilnem podjetju Mura »glavni« Celjani. Po tem, ko je kox pro-kurist Mure odstopil Zdenko Podlesnlk, zdaj v Mursko Soboto prihajata stečajna upravitelja Branko Đordevič ter Borut Soklič. Dordevič je stečajni upravîielj Mure, Soklič pa matične družbe Mura - Ženska oblačila. Oba sta priznana stečajna upravitelja, zato sklepamo, da bodo v tem siečaju vložene mo-r^itne kazenske ovadbe zoper vodilne in nadzornike. Kot nekateri nami^jejo. tudi Pod-lesnik ni dobro opravil svojega dela. RP DpSvitc (opei objem domMno$ti. ..Mćne Savna offr«^ Wo. twi^aíte duio m krepite tirant Pr^pusbtř se irfciÂfttm stvnd mcjstrom. ia v&s bodo popeilali do 6ÛRSKIH SANJ lob peliiof^ $ solio 2 von)em pohoreto vnn^ v pomi Mvni tn vrtincsr^em znla v finski wvni). MEQENE SIMFONIJE (ob med«nr oUoQi v oami wvni in yrtinê«njéin nUè V Fintki sxvni) al) pa vam obudili SPOMIN NA POLfTJE (ob pMlin^ s id^o i von)em sivke v panu savni m vrtm^njem zrala v finski sa^nt) m VÛHJA UEPOTE (oboUo^zj^urtom vpami s^vnJ m vrtmenjemznka v finski savni), VodM preçrenu od 1 oktotn 2009 d4«i POHEDEUEX • PETDC m 20i». SOeOT4; 16«}. Í6Í30 M ÍO.OO. UÎKUfi: 14 Od 1600 In i&OO >iičine. kladruca, znaša 125 tisoč evrov, Zvonova glavnica pa 208 tisoč evrov, k čemur je seveda ueba prišteti še obresti. Občina skuša doseči, da bi namesto zamudnih prevzela plačilo realnih obresti. Gre za plačila obveznosti, ki jih je Občina Štore prevzela v času nekdanjega župana Franca Jazbeca v korist zasebnega podjetja Hudournik, ki je T)ato zašlo v hude težave. Namesto Hudournika mora zato prevzete obveznosti od- Občani. ki so lastniki vrstnih garaž v blokovskem naselju Lipa v štorah, jih Še vedno ne morejo vpisati v zemljiško knjigo. Ko so kupili zemljišče od Obč^e štore ter so se nato želeli vknjižiti, se je vmes pojavila hipoteka finančne ustanove Finea Holding iz Maribora. Občani so bUi seveda zelo presenečeni. V občinski upravi pravijo, da so tik pred rešitvijo problema» saj imajo predloge izbrisnih dovoljenj že pripravljene. »lastniki garaž lahko pričakujejo, da se bodo lahko vknji-žili v roku enega meseca,« obljublja župan Miran Jur-košek, ki se je sestal s predstavniki Finee v začetku tedna. plačevati občina, ki ji je že uspelo skleniti izvensodne poravnave z Raiffeisen Krekovo banko ter SKB banko, do konca leta pa računajo Še na poravnavo z banko Kaemtner Spar-kasse. Gre za poravnave na daljši rok. od šest let r^aprej, z izjemo državne zakladnice, kjer morajo upruki dolgove poplačati-v enem letu. Prvi upnik s pravico do izvršbe )e mariborska ánančna družba Finea Holding, ki ji je Občina Štore izplačala že veliko večino od 460 tisoč evrov vrednih finančnih obveznosti, preostanek pa naj bi Mariborčani dobili pred koncem leta. Zaradi prevzetih obveznosti do Hudournika dolguje Občina Štore trenutno v celoti še približno dva milijona evrov. V občinski upravi v Štorah napovedujgo, da račun Občine Štore od spomladi ne bo več blokiran. BRANE JERANKO Letošnji prejemniki najvišjih priznanj Občine Vojnik Dovolj razlogov za proslavljanje Minuli petek je biio praz-nično v Vojniku. S slavnostno sejo občinskega sveta in z osrednjo prireditvijo so počastili občinski praznik) ki ga praznujejo 4. oktobra. Najzaslužnejšim občanom oziroma društvom so podelili najvišja občinska priznanja ter ocenili prehojeno pot In dosežke minulega le* ta. V Vojniku je sicer letošnji občinski praznik minil brez uradnih otvoritev. Kar pa Se ne pomeni, da je občina celo leto sedela križem rok. Ravno nasprotno, pravi župan Beno Podergajs: »Štir* je večji projekti so bili. Dograjevali smo vodovod Ma-îe Dole-Devica Marija-Sv. Tomaž, na levem bregu Hu-dinje v Vojniku smo gradili kanalizacijo, obnavljali cesto Črešnjice ter Se nekaj dru-gih cest. Pred poplavami smo zavarovali Vojnili, v bodoče bomo nadaljevali tudi s protipoplavnimi ukrepi v Arclinu. Omenili velja tudi obrtno cono in ureditev kri-žiSče ob njej. Prav zdaj pa se gradi tudi zblmi center za odpadke v Arclinu, ki bo končan še ietos.« Občino Vojnik veliko dela čaka tudi v prihodnje. »Kljub temu lahko optimistično napo-vem, da bo nerede na recesijo tudi proračun za 2010 smelo zastavljen. Vidimo pozitivne premike v smislu prihodkov, zato se tega proračuna že veselim,« je dodal Podergajs in najzaslužnejšim v občini izročil občinska priznanja. ZiâXi vojniSki grb je prejel Slavko Jezernik za aktivno delo na mnogih področjih. j>Priznanje mi veliko pomeni. Vesel sem, da so me svetniki potrdili za dobitnika zlatega grba, glede na to, da so sprva dvomili, ali se občinske funkcionarje sploh spodobi nagrajevati. Naj povem, da grba nisem dobil kot svetnik, ampak kot predsednik gasilskega društva, godbe na pihala in kot predsednik KS Nova Cerkev. Zdi se mi prav, da tudi svetniki, ki so dejavni tudi na drugih področjm, lahko dobijo občinske nagrade. Zlati grb mi je velika vzpodbuda za nadaljnje delo, Energije in moči imam Se dovol}, saj sem še mlad,« je najvišje občinsko prizna- Ponekod že imajo nove rumene zabojnike PrejSnji teden so pri nekaterih gospodinjstvih na območju Žepine. Ljubečne. Za-grada in Škofje vasi začeli poskuSDO zbirati odpadke v zabojnike z rumenim pokrovom. Vanje bodo občani odlagali odpadno embalažo. V Simbiu si na ta način želijo še nad^aditi sistem ločevanja odpadkov in zbrati čim več odpadnih surovin, ki jib lahko recikliramo. Do zdaj so imeli ločeno zbiranje odpadkov le na tako imenovanih ekoloških otokih, kjer so lahko občani odložili v en zabojnik papir, v drugega steklo inv ccetjegaplastenke oziroma embalažo. Ugotovili so, da se s tem načinom še vedno zbere premalo ločeno zbranih odpadkov, natančneje v naši regiji le sedem odstotkov, medtem ko Evropska unija zahteva do leta 2020 kar 50 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Tako bodo v Simbiu občanom zabojnUc za em- balažo postavili dobesedno pred vrata. Občani bodo dobili še en zabojnik» ta bo z rumenim pokrovom, v katerega bodo odlagali odpadno embalažo. Med to embalažo sodijo plastenke, jogurcovi lončki, pločevinke, plastičru ovoji, v katerih so bila živila, tetra-pak in podobno. V nove zabojnike pa ne bodo smeli odložili papirjff in stekla. Te odpadke je še vedno treba odložiti na ekoloških otokih. Nove zabojnike so nekatera gospodinjstva prejšnji teden že dobila. Cena odvoza odpadkov se ne bo spreme-, niia, se bo pa spremenil čas odvoza odpadkov. Ker bodo občani odpadke ločili, jih bo torej v zelenem (običajnem) zabojniku manj. Zato mešanih komunalnih odpadkov ne bodo več odvažali vsak teden. To bo tudi dodaten razlog, da bodo občani morali odpadke ločevati, saj se bo v nas-protnemprimeru običajen za- bojnik prehitro napolnil. Ko bo celomo območje, kjer Sim-bio izvaja svojo službo, pokrito z novimi zabojniki, bodo z ekoloških otokov umaknili zabojnike za plastenke oziroma embalažo. SK Move zabojnike so dobila gospodinjstva na območju Arclina, Zadobrove, Ceste na LjubeČno, Leskovca, Ceste vCelje, Ulice 15. juUja, Obrtne ceste, Nadvozne ceste. Kmečke poti, Ceste v Zado-brovo. Ulice Na travniku, Kocbekove ceste, Zagrada, Vegove ulice. Ulice Heroja Bračiča, Ceste v l^ko, Jap-Ijeve ulice, Hrašovčeve ulice, Kranjčeve ulice, Košnice pri Celju, lYemerja, Osen-ce, Zvodnega, Žepine, Lipovca pri Škofjj vasi. Škofje vasi, Ceste v Teharje, Vizjoko-ve ulice, Začreta, Gajev in Mariborske ceste. nje, ki mu je lani spolzelo iz rok, komentiral Jezernik. Srebrnega vojniškega grba sta se veselili Psihiatrična bolnišnica Vojnik in IbristiČ-no društvo Nova Cerkev, bronaste vojniške grbe pa so prejeli Sonja Jakop, Franc Brecl in Ivan RoluČer. Župan je podelil tudi posebna priznanja, in sicer podružničnima šolama Nova Cerkev in Socka, Dragu Založniku, Di^nu Bo-janoviču, ljudskim pevkam Taščice, organizaajskemu odboru Srečanja Gradišč, Mariji Železník, Ediju Mimiku in Rafaelu Gregorcu. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: GrupA Leto astronomije pri sv. Jožefu Celjski duhovno prosvetni center sv. Jožef se s sklopom prireditev vključuje v obeleževanje mednarodnega ieta astronomije. Pripravljajo sklop prireditev. Prva med njimi je predavanje Galilei in njegov čas, ki bo v četrtek, 8. oktobra, ob 19. uri. Ivo Jakop bo predaval v počastitev 400. obletnice prvega teleskopa, ki ga je zasnoval Galileo Galilei. Bil je moderni znanstvenik, ki je davnega leta 1609 gledal skozd svoj teleskop in spremenil vse: način, kako gledamo na vesolje, naS prostor v njem in na same sebe. Drugo predavanje pripravljajo v petek. 16. oktobra, ko bo o vesolju in evropskih poletih v vesolje predaval dr. Marcos Bavdaž, Slovenec, strokovnjak, ki v evropski vesoljski agenciji usmerja, vodi in načrtuje projekte. Bavdaž sodi med najbolj kompetentne strokovnjake v Evropi pri raziskovanju vesolja. BS Podane roke na razstavi in koncertu V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bosta ta teden dva večja dogodka, ki ju pripravlja projektna skupina Podajmo si roke v sodelovanju z Domom Nine Pokom Grmovje. Tako bodo v petek ob 15. uri odprli razstavo likovnih del Likovne sekcije KD Žalec pod vodstvom Janka MelanSka, ter razstavo izdelkov projektne skupine pod vodstvom Katje Čeh. Kulturni program bodo obogatili učenci žalske glasbene šole. V nedeljo, U. oktobra, pa ob 16. uri vabijo na dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili Eroika, Modrijani, Kvintet Don, Izidor Kokovnik, Nataša Krajne in Andreja Markun, Vitezi Celjski, Trio AlatiČ, Šestica, Oktet županov, Zapeljivke, Irena Vrčkovnik in Slovenski Expres. Izkupiček bo namenjen stanovalcem Doma Nine Pokom za izpolnitev njihovih osebnih potreb, s čimer bi radi prispevali k boljSi kakovosti njihovega življenja. US OBVESTILO JAVNOSTI! ^^ Bob Kb rt Poletno sankaLišče na Celjski koči oz. BobKart uspešno obratuje že 120 dni v letošnjem letu. Do vključno 20. 9. je bilo opravljenih 60.252 voženj. Od ponedeljka, 28. 9. dalje bo sankališče obratovalo: •Od ponedeljka do petka 16.00 - 18.00 •Sobote, nedelje in prazniki 12.00 • 18.00 Za zdključsne vnâprêj najavljene skugine (najmanj 20 oseb) bo sankdUšČe obratovalo po dogovoru I Ob suhem vremenu, vs« dni v tednu! www.celjskâ-kûca.si novi tednik SIHKRAJEV Upajo vsaj na mrzlo, če že ne snežno zimo Družba TRG, ki je v stoodstotni lasti Mestne občine Celje (MOC) in ki med drugim upravlja $ Celjsko kočo, je lansko leto zaključila s skoraj 150 tisoč evri izgube. Direktor-ja Edija Krajnika izguba ni presenetila, pozitivno poslovanje pa vTRC-ju načrtujejo leta 2011. Lani jiiii je precej nagajalo vreme, saj so imeli zaradi mile zime le 25 smučarskih dni. Tako so imeli za več kot polovico manjšo zasedenost hotela in za polovico manj prodanih smučarskih vozovnic, kot so načrtovali. »Za nas izguba ni velika, ker je v njej le tretjina poslovanja v realnem sektorju» dve tretjini pa sta bili pokriti s prodajo zemljišča» ki je bilo namenjeno prodaji. Sicer pa je bilo že prej dogovorjeno» da prva tri ieia lastnik, MOC, pričakuje, da bomo poslovali z izgubo, po treh letih pa bomo poslovali pozitivno. To bo leta2011,« pravi Krajnik. Kaj bodo storili» če tudi letos ne bo snega, pa Krajnik odgovarja, da upa, da bo vsaj toliko mrzlo, da bodo lahko delali kompakten sneg. Iz rdečih številk naj bi jim pomagale naložbe v dejavnosti, ki se izvajajo v nezim-skih mesecih. Ena izmed naložb, ki se je že obrestovala, je bila postavitev letnega sankali šča ali bob karta, na katerem so do danes zabeležili že več kot 42 tisoč vo-. ženj» odprli pa so ga konec maja. Da se bo bobkart obre- SkupŠČina TRC je bila aa seji mestnega sveta. Nekateri svetniki so ob tem spraševali, kako je z govoricami» da naj bi se na bobkartu nekaj ljudi poškodovalo in da TRC za stezo sploh nima uporabnega dovoljenja. Edl Krajnik pravi, da so to le zlobni jeziki, ker imajo menda že precej težav s konkurenco, ki naj bi si Izmišljevala vse mogoče zgodbice. Pojasnil Je» da Imajo prav vsa dovoljenja, varnost bobkarta pa so prišli preverit z nemškega Inâtituta» ker pri nas tega nihče ne počne. Sicer pa sta bili res dve manjši poškodbi. Neki gospod si je malo pořezal roko na vrhu steze (ne pri spuščanju), ko je padel, S-letna punčka pa je padla na smučišču (boblUrt poteka po delu smučišča), kjer se je sprehajala popolnoma sama brez spremstva staršev. Nov blok na Polzeli v središču Polzele so v četrtek odprli nov blok s 23 stanovanji. Gre za dozidavo k obstoječemu bloku Polzela 207/b. Občina je na podlagi objavljenega javnega razpisa za izbor izvajalca in investitorja izbrala velenjski Ve-grad ter v račun za kupnino vzela štiri stanovanja. Ta stanovanja bodo dodelili prosilcem po veljavni prioritetni listi ter dosedanjim sta- novalcem z menjavo stanovanj. Ostala stanovanja so namenjena za prodajo na trgu. Vrednost gradnje z zunanjo ureditvijo in s parkirišči znaša dobra dva milijona evrov. V ta namen so preuredili cestni priključek in zgradili 74 parkirnih mest- Nov blok na Polzeh je pridobitev po skoraj 25 letih. MJ Foto: TT Novost na Celjski koči je tudi gobarska učna pol stoval, morajo letno opravili 70 tisoč voženj. Gozdni učni poti so dodali še gobarsko učno pot, otroke oziroma družine nasploh navdušuje tudi mini živalski vrt. Na Celjski koči pa se obeta še nekaj novosti. Tako načrtujejo postavitev pustolovskega parka, ki bo še ena od zanimivosti za družine. Na poti do tega parka bodo uredili zunanji fitnes, skupaj z ostalimir ki bivajo na tem območju, pa se bodo trudili oživiti energetsko točko pred Pečovniško kočo. V zimski oziroma smučarski turizem zaenkrat ne bodo vlagali. Tako je ustavljena naložba v širitev smučišča pod hotelom- Ampak to ne pomeni, da širitve smučišča nikoli ne bo. Krajnik pravi, da čakajo na primeren čas in predvsem na čas, ko bodo za to naložbo kandidirah na razpisu za evropska sredstva. TRC sicer ne upravlja le s Celjsko kočo, ampak tudi s kavarno na Starem gradu> kjer opažajo, da bodo mo- rali prilagoditi delovni čas, Trač center» torej restavracija v stavbi bivše Kovino-teh ne, pa zaenkrat dobro posluje. Tam si Še več gostov obetajo s 1. januarjem, ko bodo predvidoma začeli tudi s prehrano na študentske bone. ŠPELA KURALT Fotor Grup A Polletna zaloga pleničk tudi na Grobelno Tuš skupaj s podjetjem Procter&Gamble šesto leto nadaljuje akcijo IXiševi dvojčki in trojčki, v kateri s polletno zalogo pleničk obdari družine, ki so se pred kratkim povedale za dva ali tri družinske člane. S projektom, ki.za starše predstavlja izdatno finančno pomoč, so letos nagradili 28 slovenskih družin, Izbor družin je tudi letos potekal v sodelovanju z vsemi 14 slovenskimi porodnišnicami. Iz vsake od njih so v Tušu obdarili tisti dve družini, V katerih so dvojčki ali trojčki zadnji prijo-kali na svet. Na prvi oktobrski dan je tako Tuš najprej obiskal družino Močnik Bevc z Gro-belnega, kjer sta se petletni Lan pred štirimi meseci pridružila enojajčna dvojčka Jurij in Anže. Kol je povedala mamica Mojca, dvojčka tedensko porabita po dva paketa pleničk, kar mesečno predstavlja velik strošek, zato so bili polletne zaloge Pampers pleničk izjemno veseli. Ta akcija je v zadnjih šestih letih obdarila 192 slovenskih driižio in poskrbela za več kot 386 suhih malčkov. NP Foto: SHERPA Dmžina Močnik Bevc ob svoji polletni zalogi pleničk, s katero jo je obdani Tuš. Darila je bila zelo vesela, saj lahko strošek nakupa plenic letno za dva otroka hitro preseže tisoč evrov. Obnovili in preplastili vranske ceste Po četrt stoletja \b na Polzeli zrasel nov blok. Na Vranskem so v soboto odprli obnovljen cestni odsek v kraju Brode. Z dokončanjem odseka, dolge* ga 500 metrov» se bo končal projekt izgradnje mreže lokalnih cest v kraju. V okviru projekta so preplastili in obnovili lokalno cesto od Košenina čez most pri čistilni napravi Vransko do odcepa za kraj Selo. Na celotni trasi so odstranili poškodovano asfaltno prevleko, uredili odvodnjavanje meteornih voda, sanirali most čez Podgrajščico, zgradili pločnik, uredili av- t ob us no postajo in delno obnovili hidrantno omrežje. Za prvo fazo del, in sicer za obdobje 2007-2009 je Občina Vransko pridobila približno 400 tisoč nepovratnih sredstev, v drugi fazi. to je za obdobje 2008-2010 pa 285 tisoč evrov. Ob- veza občine je pokritje DDV-ja in zagotovitev \S-odstotnega deleža. Z obnovljenimi cestami naj bi storili korak k izboljšanju prometne varnosti in boljšim pogojem za gospodarski in turističcii razvof kraja. M) 8 SIH KRAJEV novitednik ï-.'îf Skozi razstavo v 14 slikah je zbrane popeljala Andreja Videc. Pet desetletij skrbi za ranjene duše »Pri obravnavi In zdravlje* nju bolnikov ves čas stopamo v korak s Časom. Vse, kar patíen^m z ranjenimi dušami lahko ponudijo v svetu> je na voljo tudi pri nas,« je SO-Ietnid Psihiatrične bolnišnice Vojnik dejala direktorica zavoda, specialistka psihiatrije Vesna Novak. Svojo uspešnost in urejenost je bolnišnica v soboto predstavila tudi iiiši javnosti. Praznovanje so zaokrožili s predstavitvijo monografije ob SOletniddelovanja. Monografija je, kot je dejala njena oblikovalka Metka Vehovar Piano, svetla in prijazna, tako kot sama bolnišnica. Urednica monografije Vanesa Canji je poudarila predvsem njeno dokumentarno vrednost, saj so v njej prvič zbrani m objavljeni številni podatki in fotogra-fiie> ki bi brez lega dela utoni- li v pozabo. V veliko pomoč pri njenem nastanku sobOi Člani uredniška odbora, zlasti dolgoletna direktorja bolnišnice prim. Zvonimir Lamovec in Daniel Lajlar» v novejSem času pa natančni podatki iz dnevnika Albina /^tekaija, ki sicer skrbi za preskrbo in vzdrževanje. Uvodnike k monografiji so napisali direktorica Vesna Novak, minister za zdravje Borut Miklavčič in vojniški župan Benedikt Podergajs. Ta je na slovesnosti simboUČno §e enkrat predal srebrni vojnički ^ direktoria in poudaril dobro sodelovanje z bolrušnico, ki je občini v ponos. »Bolnišnica mora ostati takšna kot je. s celotnim funkcionalnim zemljiščem,« je dodal ob rob šte vitiim a petitom po zemljišču, na katerem urejen park šele v zadnjem času dobiva svojo pravo podobo. Ob 50-leînid so v njem zaživele tudi skulpture, tó jih je avtor, likovni te- rapevt Dalibor Bori Zupančič, poimenoval »lovild upov«. Ob 50-letrûd sta Andreja Videc in Marijan Pušavec iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje pripravila tudi zanimivo pregledno razstavo o razvoju psihiatrične bol-nišnlce. O ljudeh» ki so jo tako ali drugače zaznamovali, o pomembnejših dogodkih, ki so vplivali na njen razvoj, in zgodovini same zgradbe, kjer je bila nekoč hiralnica. V ob-novljenih prostorih je psihiatrična dejavnost zaživela- leta 1959. V pol stoletja je največ časa delovala kot del celjske splošne bolnišnice. Od leta 1993 deluje kot samostojni javni zavod. Psihiatrično pomoč zagotavlja območju, na katerem 2vi 320 tisoč prebivalcev. Letno se v Vojniku in v enoti na Ravnah pri Šoštanju zdravi preko 1.200 bolnikov, v ambulantah zabeležijo 9 tisoč pre-^edov. MBP, foto: GrupA HITRO NAROCiTE NOVITEDNIK Dvakrat na tmémn, ob torkih in potUh« sanimivo branja o življenju in dalii na območju 33 oi>čin na Celjakem« Poštna dostava na domi. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne lidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IJtV^O;» tudi letnik2009 katerega rod po mamini strani Zagrajško-vih izhaja s PilStanja na Kozjanskem. Alfi jè Številno hvaležno občinstvo navdušil s svo-jimi uspešnicanU, Gojc pa s Števiinimi domislicami in s petjem ob kitari, pri čemer so ga spremljali tudi poslušalci. Z izbranim programom ljudskih in Slomškovih pesmi je navdušil tridesetčlan- ski mešani pevski zbor Sonce s Ponikve, ki deluje dvanajst let, vodi pa ga Andreja Ocvirk. Zaplesali so člani Folklorne skupine Šentjur, ki so se predstavili s kozjanskimi delovnimi plesi, povabili pa so tudi na jubilejni koncert ob lO-letnid delovanja, ki bo 14. novembra v Šentjurju. Zaigral je ansambel T^armo-nija iz Nove Cerkve, ki mu je pomagal vodja Unikata Da* vor Pušnik, zapeli so Ljudski godci Piť mi daj z Vrha nad Laškim, nastopila pa sta tudi Jože Rezec in vnukinja Anja. TV Srt6 in duša prirecfhva Sonce v jeseni Jani Kukovie (z mikrofonom), ob njem Gojmir Lefnjak - Gojc (z ocalij rn Affi Nipič, ki sta podeljevala tudi primanje, ter skupina najboljših v športnih igrah in lovljenju rib. Dan starejših v Domu ob Savinji Ob dnevu starejših sovDo-mu ob Savinji v Četrtek pri* pravili dan odprtih vrat. Pri tem so stanovalcem že prej ponudili veliko dejavnosti» ki so se jih lahko udeležili. Zanje so popravili tudi piknik in koncert Majde in Mâr-jaiu Petana. V Domu ob Savinji je 250 stanovalcev, pri čemer svoje ostale storitve, kot sta pomoč na domu in dnevni center, dom nudi še 350 uporabnikom v Štirih občinah. Prav storitve. pri katerih starejši ostajajo doma, so prihodnost varstva starejših v Sloveniji, pravi direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc: »Mislim, da je pravi model za Slovenijo la, da ljudje ostajajo čim dlje v svojem domačem okolju in imajo možnost izbire. Zato pri nas zelo lepo deluje tudi dnevni center. Vsakodnevno k nam prihaja tudi do 30 obiskovalcev, ki se potem vračajo domov.« Vdomu se tako kot diugod srečujejo s čakalnimi vrstami. vendar so, kot pravi Mazil Šo-linčeva, veseli, da so v bližini novi domovi, predvsem zelo dobro sodelujejo z Domom sv. Jožefa- Da je bivanje stanovalcev v Domu ob Savinji čim bolj pri-jemo, se trudijo z obnovami prostorov. Še letos imajo tak) v načrtu obnovo sob v eni od zdravstveno negovalnih enot. Zamenjali bodo talne obloge in pohištvo. ŠK Foto: SHERPA m Starejli radi posodijo tudi pred domom. Laščani kranjski čebeli v C3St Mlekomat tudi v Žalcu V so se še posebej pokJonili čebelam ter njihovemu prispetio) v naravne mu okolju ter k zdravju lju-dL Moči so združili Zdravilišče Laško in laško društvo čebelarjev, rezultat pa so med dnigim vrt medonosnih rastlin s predstavitvijo kranjske sivke v zdraviliškem parku ter posebne zdravilne kure z medom v laški Thermani. V soboto so obiskovalce povabili še na voden ogled vrta. Laško čebelarsko društvo ima, kot je povedal predsednik Ftanc Šolar, bogato IIO letno tradicijo. Ves čas se ponašajo tudi s številnimi pro- jekti; z razstavami, s predavanji, z degustadjami, s svojim načinom življenja pa so medse uspeli privabiti ^evilne nove člane, ki delujejo za dobro čebelarstva, zdravja ter za lepo in čisto okolje. »Zato smo se s projektom Spoznajmo čebelarsko dediščino prijavili na razpis, namenjen razvoju podeželja, in bili uspešni. Za \si faze projekta smo dobili okoli 43 tisoč evrov, poleg delavnic za otroke in predavanj o medonosnih rastlinah in čebelarskega turizma pa smo naredili še Štiri vrtove medonosnih rastlin, od teb enega v parku Thermane. Vse bomo po- vezali s poučno pohodno potjo,« našteva Šolar. Kot Se dodaja, je projekt, v katerega sta se ^idjučila Hier-mana in Stik, namenjen vsem generacijam, ki jih želijo os-veščati o pomenu čebel za življenje na zemeljski obii. Hkrati projekt pomeni obogatitev Laške turistične ponudbe. »VrtČev-ski otioci ter šolarji bodo ko pri črfjelarjih dobili tudi strokovno vodenje po vrtovih,« je še povedal Solar. Kmalu v parku tudi čebelnjak Vodja Zdravilišča Laško Cvetka Jurak potrjuje, da je Vrt medonosnih rastlin v zdra^liškem parku je nastal v okviru projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino. Pazljivo pri posekih ob vodotokih v celjski območni enoti zavoda za varstvo narave so prejšnji teden po nekaj letib spet pripravili dan odprtih vrat. Predstavili so svoje delo, ki ga opravljajo na kar 2.800 kvadratnih kilometrih oziroma v 36 občinah, natančne^ od Solčave do Bistrice ob Sotli ter od Mtan ja in Zreč do Sevnice. Pomembna naloga zavoda je ' tudi osveščanje javnosti o varstvu narave. Med večjimi splošnimi težavami, s katerimi se srečiíjejo, vodja celjske območne enote zavoda Mojca Ibma-žič opaža, da se veliko ljudi oziroma drugih investitorjev ne dr- ži načrtov, ki jih sestavijo skupaj z občinami. Zavod namreč sodeluje z občinami pri načrtovanju v prostoru. Težave sledijo kasneje» pravi Tbmažiče-va: »Ko je načrt potrjen in ljudje iščejo, kje bi lahko gradili h^ ali kakšna industrijska naselja ali pa ceste in podobno, opažamo, da se veliko stvari dogaja izven dogovorjenega načrta.« Tomažičeva je [postavila rudi posege v naravo, predvsem v tistih primerih, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno. Gre predvsem za vzdrževalna dela na področjih, ki so vrednejša z vidika varstva narave. se redmo veliko n^ravilností oziroma vsaj napačnih posegov zgodi ob poseíóh vegetacije ob . vodotokih, tudi ob Savinji, ki je naravna vrednota dižavn^ pomena. Goloseki niso primerni posebej poleti) predvsem za to, ker se živali potem nimajo kam skriti. Težava pa je tudi v nepoznavanju vegetacije. Najv^krat tako posekajo našo, slovensko vegetacijo, torej vrbe, breste, javorje, hraste. Pustijo pa invazivne vrste, torej vi5te. ki se zelo rade in povwd primejo, kot so robi-nija, akacija, netresk, rumena roz^ in podobno. ŠK, Foto: GrupA (arhiv NT) vrt medovitih rastlin v zdraviliškem parku izjemno stiko-vit. »Z ureditvijo vrta se je začelo tkanje nove ^odbe in doživetij v naši ponudbi. Del naravne lepote pisanih cvetlic in brenčanja čebel smo prenesli na grede in jih obogatili z zgodbo slovenske čebele kranjske sivke. V parku dobijo ljudje osnovne informacije o cvetlicah, nektarju, cvetnemu prahu in nabiranju medu. Nekatere rastline so na gredo po-stavlj ene v cvetličnih posodah, tako da so dostopne tudi ljudem na invalidskih vozičkih,« je naštela Jurakova. V prihodnosti nameravajo postaviti še čebebjak, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali panje, delo čebel in vdihavali z eteričru-mi vonjavami Čebeljih družin napolnjen zrak. Predstavili bodo rudi delo čebelarja, tekoče zlato - med in njegovo uporabo v zdravilišču. Celotno zgodbo bodo lahko zdraviliški gostje slišali iz pripovedi vodnika ali si jo bodo prebrali na informativnih tablah. Zgodba je predstavljena tudi v brajevi pisavi. Poleg leg4 so v zdravilišču pridelke iz čebeljega panja, ki pomagajo krepiti in ohranjati zdravje, vključili tudi v svoje programe. Tako na primer ponujajo masaže, ovoje, kopeli in savnanje z medom, vklju-čujej o pa ga tudi v prehrano gostov. POLONA MASTNAK Foto: TIM EINSPIELER Ob parkirišču pri piceriji Mama Mia in trgovini Br-glez so v soboto Čretnikovi iz Pemovega odprli prvi mlekomat v žabki občini. Bojan Čretnik, lastnik icinetije, in njegov sin Simon, ki bo nasiednik na kmetiji, sta na otvoritvi razložila, zakaj so se odločili za nakup mlekomata In kako deluje. Mlekomat nenehno kontrolirajo inšpekcijske službe, kontrola pa je s pomočjo GSM modula, ki obvešča o morebitnem nenačrtnem dvigu temperature, izpadu električne .ener^ je, vlomu in drugem. Promocijsko so stočili 300 litrov mleka, obiskovalcem pa so ponudili tudi druge dobrote s te kmetije. TT Laški vrtec dražji Po številnih pomislekih, ki so jih laški svetniki izrazili na julijski seji občinskega sveta in zato odločitev preložili, so zdaj brez razprave sprejeli zvišanje cen v laškem vrtcu. Še prej so se seznanili s podrobnimi izračuni, kakšna zvišanja lahko pričakujejo starši glede na plačilne razrede in koliko bo prispevala občina. Oddelek za družbene dejavnosti je pri zvišanju upošteval d^g življenjskih stroškov v zadnjem Jetu ter uskladitve plač v vzgoji in izobraževanju, Pri izračunu je upoštevan tudi povišan normativ za 405 laških otrok, vrtec pa se bo podražil od treh do skoraj desetih odstotkov glede na starostno obdobje. 2a otroke prvega starostnega obdobja se bo cena zvišala s skoraj 387 na 423 evrov, za otroke drugega starostnega obdobja najmanj, s 310 na 319 evrov, v kombiniranih oddelkih pa s 344 na skoraj 365 evrov. Občina tudi z novimi cenami še zaostaja za republiškim povprečjem. PM www.novitednik.com RECEPT ZA KRtZO - KUHARSKE RUKVE l\IA MIZO! Informacije: 03/4225-100 hripiiani-» imthr. ! MpnkBcMurate nepriMiDno naroćain nepreklicno naročdin ntprililiDno narorân komeïMovtreh tpiia v AKC^KI PRODAJJ nsrofiš dve. dobil tri po cetii 20 EUR polminsl izvodov Kjúarsla>Bhi» žIq¥mbWi f»*»^ po ceni KI EUR o iTvnJ {* polininal. innKhlv kfíjíoe ISiillâ0ke bukvo ♦ visenja shranjevanje Id »trnzowntp živil po can 7,93 EUR ta tzv&d (♦poStftMl. Zané poplavne varnosti je sicer bregove treba oastiti. vendar ^h je treba UsŮ6 v času, ko svai ne gnezdilo. Najbolj primeren casje prav jesan. Naravovar^niki opoianejo tudi na pomen sktvenske vegetaciie ob vodotokUi. - ftL78-6.oktobM2009 izvodov knfige Zdrwižne uu ta ê«w aitiwice w ceni IQ E^R 2aí2ifu3k pDiintf)a). ! HaroélkHce po!ljtle na naslov: NTôRC d.o.o,, Prelemwí t^MDO Ceije ^^^- 10 i^PORTAZA novi tednik Jureta Novaka so ptie povsem prevzaG. V nedeljo ni bil le mednarodni dâo živali, bil je tudi evropski dan opazovanja ptic. Če vas Je za prvega veČina vsaj slišala, verjamem» da vas je za drugega ie peščica. Mirno in potrpežljivo opazovanje ptic pač ne sodi v našo ''instant" verzijo življenja. Zato ornitologi. Člani Društva za opazovanje in prouče-vanje ptic, skorajda sami postajajo ogrožena vrsta. "Gollčl" so zato toliko bolj dragoceni. In v Celju jiti imamo. Vsaj dva. Mateja Gamserja z Lju-bečne (ki Je sicer po članstvu v društvu že skorajda veteran) in Jureta Novaka iz Velike Pirešice. Dva. ki jima je enciklopedija o pticah "sveto pismo". Ptiče prepoznata ne le po videzu, temveč celo po petju. Za lažje razumevanje z ornitologi onkraj državne meje poznata tudi latinske izraze za posamezno vrsto ptic. Matej si je ptice (znova) izbral za temo raziskovalne naloge. Enkrat tedensko na obrežju ribnika Vrbje po nekaj ur fo-togra&ra> prešteva in opazuje dnevni ritem ptic, zato je bil na vodenem ogledu tisti, ki je poskrbel za uvodno in spremne besede. Instinktivno tja, kjer Je hrana Ribnik Vrbje je idealno počivališče za ptice s severa, ki se selijo v toplejše kraje. Pa ne zato, ker bi jih pozimi zeblo. Zato, ker sneg in ied prekrijeta hrano. Iz Kormoran ja tisti, ki poleg čopastega ponirke gojite^em rib povzroča največ preglavic. Konflikt intere&DV pač. Vrbje, počivališče na poti na jug Ornitologi skoraj tako »izumrla vrsta« kot ogrožene ptice - Ribnik Vrbje zavetišče za 130 vrst ptic ^^ '.V .ý» lie. severnih dežel se v južne vsako leto seli 5 milijard ptic. Tretjina selivk na poti pogine. "Nekaj zato, ker se izgubljajo vodne površine. kot je na primer ta ribnik. Okoli 60 milijonov ptic na tako imenovani balkanski selitveni poti umre zaradi lova. Med njimi žal tudi tak- šne» ki so izjemno redke," pravi Matej Gam ser. VeČina ptic selivk pot pod noge vzame ponoči. Ker nimajo "žarometov", se usmerjajo po nebesnih telesih. Le nekatere se selijo podnevi, na primer ujede, saj pri potovanju uporabljajo vzgonski veter, Za nekatere je že naša mala zelena dežeíica dovolj primerna "zimska destinacija". "Ponavadi je tak čas na ribniku veliko več različnih vrsl ptic, kot jih vidimo danes," je malo potarnal ornitolog Miha KronovŠek. "Najbrž Je Se na severu dovolj hrane." Ptice namreč ne uporabljajo koledarja. Večina se jih seli takrat, ko zmanjka hiane. Ali pa, ko postane res hladiio. "Zato ornitologi tako poudarjamo, da ptic ne bi smeli hmr niti. če tega ne nameravamo početi kontinuirano. Ptica se namreč navadi na redno hranjenje, zato ne čuti potrebe po selitvi. Če potem prenehamo s hranjenjem, smo lahko prav mi razlog za po^n ptice," opozarja KronovSek. Čeprav je evropski dan opazovanja ptic izbran načrtno, saj naj bi bilo v tem času mogoče videti največ ptic» tokrat peščica izletnikov okoli ribnika še zdaleč ni naštela 130 različnih vrst pUc, kolikor so jih v Vrbju že opazili. ^TUdř obiskovalcev danes ni^prav dosti. Najbrž so jih gobe preveč pritegnile," ugotovi Krouo^^ek. Smo pa bili redki obiskovalci navdušeni, ko smo skozi drago, a nujno opremo ornitologov, opazovali detajle drobnih ptic, ki se sicer niti slučajno ae bi približale človeku. Za piko na i so poskrbeli trije labodi, ki so pred našimi očmi z ribnika poleteli v zrak. Pravljično in neponovljivo. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA i Al ••• v i' ' 'i*- ' i v. ^ i ■ t y/'"' v h ) . ^-i :- - • "V Priblino takiiM j« oprema Slanov Druitva za DpaMvsnjB in praucavanje ptic Slovenije. Običajnih pol ure hoja okoli jeïera se raztegne na vsaj $tirT ura. Sploh, če ja VMJnik Mataj Gamaar (na sradinl), živa andklopedrja o pticah. - it. 7t-S. oktober 2O09 - Sooc^anizatDrfltota Hud KrimovMia zalo portosOT »Grofi« ugnali »kurente«, »knapi« klonili pred »zmaji« Nogometaši CM Celja in Rudarja so v 12. krogu 1. SL zabeležili polovičen uspeh. Po daljnem postu brez zrna-ge so se Celjani vendarle ve-selili, velenjski Rudar pa je prvič v letošnji sezoni klo> nil na domaČem igrišču. Celjani so po 29. avgustu, ko so v Areni Petrol na kolena spravili državne prvake iz Maribora, zopet okusili slast zmage. Po treh porazih in neodločenemu izidu so na Ptuju slavili z 1:0, ko je bil mož odločitve 19- letni Rajko Rep. Celjani so v tekmo krenili zelo odločno in predvsem z veliko željo po uspehu, gostitelji pa so poskušali v protinapadih. Trener Drave Ad-nan Ziidžovič je bil do 12. minute primoran opravili dve menjavi, ker sta se poškodovala Gorazd Zaje in De Sou-sa. Čeprav je imela tudi domača ekipa veliko lepih priložnosti za vodstvo, so se tega v 34. minuti veselili gostje. Evrogol je dosegel celjski kapetan Rajko Rep, ko se je na 21. metrih odločil za strel in domačega vratarja ukanii z žogo v desno stran gola. Do konca prvega polčasa so domači vse misli preusmerili k izenačenju, zopet imeli nekaj izjemnih »zicerjev«, ob neuspešnih zaključkih pa se je nekajkrat izkazal celjski vratar Amel Mujčinovič. Tudi v nadaljevanju tekme so imeli domači žogo nekoliko več v posesti ter bili vseskozi blizu zadetku. Tako kot v prvem delu sta bila za njih nerešljiva uganka realizacija v zaključkih in vratar Mujčino-vič. Celjanom se je nekajkrat ponudila priložnost, da bi srečanje dokončno odločili, Rudar (4-3-2-1): Savlć - Jeseničnik» Sulejmano-Vič, Cipot> Kreft - Golob, Tolimir» Tomažič Šeruga - De Moraes, Trifkovlč -Lo Du ca. Igrali so še Me-Šić, GrbiČ, Mujakovič. a so.trepetali vse do zadnjega sodnikovega piska. Vendarle jim je uspelo zadržati minimalno razliko in se veseliti pete prvenstvene zma- ge- Trener Milan Đuričić je biJ vesel polnega izkupička: »Tako mi kot Drava smo imeli priložnosti za zmago ali neodločen rezultat, a je bila sreča na naši strani- Čestitam fantom, zmaga je prišla v pravem trenutku. V situaciji, v kateri smo, je bilo težko pričakovati boljšo in kvalitetnejšo igro. Manjkalo nam je tudi veliko igralcev, tisti, ki so jih zamenjali. pa so delo opravili solidno.« Duričič ni bil zadovoljen z obrambo: »Brez dobre obrambe je težko zmagovati, s smo jo v drugem polčasu uspeli stabilizirati.« Odločilni in tudi edini zadetek je dosegei Rajko Rep: »Pogoji za tekmo so bili ob vročini zelo težki. Na naše zadovoljstvo smo hitro zadeli in prednost uspešno branili do konca. Z zmago smo si povrnili samozavest, na lestvici pa zopet napredovali. Med premorom se bomo morali spočiti in kar se da dobro pripraviti za nadaljevanje.« Zmaga je Celjane zopet popeljala na četrto mesto, za Koprom, Rudarjem in Olimpi-jo. Državno nogometno prvenstvo se bo s tekmami 13. kroga nadaljevalo po reprezentančnem premoru 17. oktobra, ko bodo Celjani pričakali Interblock. Prvi domači poraz »knapov« Velenjski Rudarje v 12. krogu doživel tretji prvenstveni poraz, prvega na domačem igrišču. Ob jezeru je Olimpi- CM Celje (4-4-2): Muj-čiDOvič * Krljanovič, Andelkovič, BJelkanović, Kačičnik - Štraus, Rep, Ki>-run, l-ovrečlč - Bláčan, Dvorančič. Igrala sta še Urbanč. Bezjak. Ljubljančani so Ofa jszsnj leteli kot »^zmaji». ja visoko, a zasluženo slavila s 3:0. VelenjČani, ki so sedaj na drugem mestu lestvice, imajo za vodilnim Koprom 5 točk zaostanka. Za zmago Olimpije je AlmirSulejmanovič nesrečno zadel v lastno mrežo, drugi zadetek je dosegel David Kašnik, tretjega pa Sebastjan Cimerotič. ki je ob zapuščanju štadiona s strani domačih gledalcev požel bučen aplavz. VelenjČani so v tekmi z Olimpi j o želeli nadgraditi izjemno zmago iz Ljudskega vrta, a se ni izšlo. Nikakor jim ni uspelo razviti prave igre, precej pa seje poznala odsotnost poškodovanega Nika Omlacáča. Po nesrečnem zadetku Sulej-manoviča v uvodnih minutah jih je to povsem dotolklo. Gostujoča obramba je kljub nekaterim nihanjem delovala zelo dobro. Glavni sodnik Da-mir Skomina je iznel na trenutke nekoliko nerazumljiv kriterij, največkrat ob doso-jenih prekrških v škodo domače ekipe. Velenjsko ob- činstvo je nekajkrat upravičeno protestiralo, pestro pa je bilo nekaj minut po srečanju, ko so navijači delilce pravice z bučnim protestiranjem pričakali pri odhodu iz slačilni-ce. lïener Marijan PuŠnik je spregovoril o tekmi: »Olim-pija je izkoristila priložnosti in zasluženo slavila. Tri zadetke smo prejeli po napakah obrambe. Še vedno smo na dobrem drugem mestu, fan- tom pa zamerim, da so se pustili znervirati na celi fronti. Upam, da se bodo zbrali in v nadaljevanju prvenstva zopet prikazali pravi obraz. Glave gor, jutri je nov dan.« Gostujoči trener Robert Pevnik nadaljuje z odličnim rezultat-skim nizom in potrjuje odlično deio ekipe na treningih; »Zavedali smo se, kje je Rudar najmočnejši. Onemogočili smo njihove podaje v globino, odigrali pa. maksimalno in disciplinirano. Vidi se, da trdo delamo na treningih, igralci pa želijo maksimalno napredovati. So disciplinirani in pravi profesionalci. Vsi so nas že podcenjevali, a smo jim zdaj pokazali, da zmoremo.« Kljub začetku sezone z dvema točkama manj kot preostale ekipe, je OUmpija sedaj že na tretjem mestu. Igralci Rudarja se bodo po reprezentančnem premoru odpravili na gostovanje v Domžale. MITJA KNEZ Foto: SHERPA LESnfICA 1. SNL 1.UJKA KOPER tftUDAR 3.0LJMPUA(^f 4.CMCaJE 5.MAR1B0fl 6.INTZRSUICN 7. LABOD DRAVA 12 8. DOMŽALE 12 S. NAFTA 12 10. Hrr GORICA 12 D 20: 9 30 3 21:14 26 4 21:12 20 5 18:17 17 6 19:1$ 16 6 13:13 14 5 12:18 13 S 16:23 13 7 19:25 11 8 19:22 8 Drugoligaša poražena Celjanom tesna zmaga V 4. krogu rokometnega državnega prvenstva je Celje Pivovarna Laško-gostovalo v Trebnjem in zmagaJo z 28:27. Celjani so srečanje proti Trijnu začeli slabo, predvsem jim ni Šlo v napadu> saj je bil domaČi vratar David Imperl izjemno razpoložen. Domačini so se nezbranim gostom upirali ves čas in po prvem delu vodili že za sedem zadetkov. Odmor je ekipi Toneta Uslja dobro del, saj so v dru-gi del igre pristopili bolj resno in agresivno. V napadu so prikazali konsbinatorno igro, ki je Trebanjce povsem onemogočila, Celjani pa so začeli nižati zaostanek. V 53. minuti so tako prvič povedli z golom, vodstva pa niso več spustili iz rok. V drugem polčasu sta se razigrala Renato Vugrinec ter Edl Kok$arov, ki sta dosegla 7 oziroma 6 Tako nogometaši Šentjurja kot Dravinje so tekxni 8. kroga v 2. slovenski nogometni lia zapuščali sklonjenih glav. Senljurčani so na gostovanju v Murski Soboti proti Muri klonili z 0:1, Dravinja pa je morala na domačem Igrišču priznati premoč Primorju, vodilni ekipi na lestvici, ki je slavila s 3 ;0. Čeprav so Šentjurčani na gostovanju vMur-ski Soboti začeli slabo in že v 5. minuti prejeli zadetek, so v nadaljevanju prikazali povsem drug obraz ter povsem zaustavili domaČo ekipo, ki se bojuje za končno prvo mesto. šentjurčani so dosegli tudi regularen izenačujoči zadetek, vendar ga je glavni sodnik razveljavil. Domačini so imeli močan veter v hrbet delilcev pravice, kar potrjuje tudi mnenje trenerja Šentjurja Oskarja Drobneta: »Ambient v Murski Soboti je bil fantastičen, ne vem pa zakaj so nam razveljavil regularen zadetek, dosodiU pa nam niso dveh enajstmetrovk. Vedeli smo, kaj nas Čaka, in pripravili smo se na vse to. Nažaiost nam ni uspelo, čeprav smo bili veliko boljši.« Uvod tekme slab, nadaljevanje dobro: »Ta tekam je bila za domačo ekipo zelo pomembna, ker morajo držati stik z vodilnim Primorjem. Mi smo začeli delovati kot ekipa šele po zadetku, v drugem delu pa smo na igrišču kraljevali. Mura se lahko zahvali predvsem sodniku, da so tri točke ostale doma.« Šentjurčani bodo konec tedna gostili tiet-jeuvrščeni Triglav iz Kranja. Prepričljivi »ajdovci« "njdi Dra\inja je morala priznati premoč, ko je ekipa Primoija v Slovenskih Konjicah sla\dla s 3:0. Čeprav je bila igra proti »ajdovcem« na trenutke zelo dobra, so se gostujoči igralci zasluženo veselili zmage. Trener Dra-vinje Marjan Marjanovič: »V uvodu lekiiie smo po dveh prekinitvah na hitro prejeli dva zadetka. Vrnitev proti takšni ekipi, kot je Primorje, je skoraj nemogoča, v nadaljevanju pa smo bili nekako ènakovredni. športno si je želeli zmago, a mi smo pregoreli. V drugem delu je ekipa kljub porazu dokazala, da se lahko kosa tudi s takšnimi ekipami. Sedaj sledita dve gostovanji in upam na najboljše.« Dravinja bo konec tedna gostovala v Šenčurju. MITJA KNEZ zadetkov. MOJCA KNEZ Cele attack bronasti Celjska breakdance skupina Cele attack je ponovno dokazala, da sodi v sam vrh svetovnega plesa. Celjski brejkerji so na svetovnem prvenstvu v šov plesih, ki je bilo konec septembra na Poljskem, ponovili lanski uspeh in osvojili 3. mesto. Skupina, ki jo sestavljajo Dejan Gregi, Kamenko DujmoyiČ, Dino ivanuša, Amel Hodžič, Dominik Pirš, Toni Sokolovski in Iztok Bukšek, je bronasta postala s točko Sneguljčfca in sedem palčkov. Amel Hodžič bi moral nastopiti tudi v kategoriji posameznikov, a ker so organiza-toiji prestavili tekmo na zgodnejši Čas in niso obvestili vseh tekmovalcev, je Amel na oder prišel prepozno in žal ostal brez uvrstitve. Cele attack čaka v letošnji sezoni Še veliko mednarodnih preizkušenj, na katerih se bodo trudili poseči po čim višjih mestih. MOJCA KNEZ Nesn Gore Rokometaši velenjskega Gorenja so v prvem kroge ewopske lige prvakov v go steh proti poljski e^i VfV< TargiKlelcei^bQi^21:23 VelenjČani so srečanje n. Poljskem nesrečno i^ubili potem ko so skoraj ves čas vo dili. OdloČilo je zadnjih 14 mi nut igre, ko je Gorenje dose glo le dva gola. Pomočnik tre nerja Branko Tamše: »Dobre smo se borili ves čas sreča nja, a proti koncu nismo us peli zadeti, kar so Poljaki iz koristili. Da smo bili dobr< pripravljeni, priča tudi dej s tvo. da Jurasik, ki je veljal za njihovega favorita, ni dosege niti enegc^ zadetka»« Mari us za Jurasika je pokrival Mi ha Žvižej, ki je z ostalim igralci odlično držal obram bo. Igrald Ivice Obrvana so v igro dobro'kj;enUj tudi uvodiuh minutah drugega pol časa. Povedli so s 15:10, nate pa se je ustavilo Momirju Rjii ču. Na drugi strani je eksplo dirai Danec Michad lUiuf sen. ki je za Poljake dosege 1. krog prvega € Kielce - Gore KTELCE • Dvorana Le^o {Belorusija}. KIELCE: Cleverly 11 obrai sW 1, JurasHc, Jachlewski, \ Komtz, Nat 1. Trener Bogdć GORENJE: Gajič 13 obrai žvižej. Štefanič, Golčar. Haj Sedemmetrovke: Kielce i Izključitve: Kielce Goi Bistwni potek rezultata Šentji Z vnaprej odigrano tekmo 2. kroga državnega prvenstva med Šentjurjem in Heliosom, se je začela le-tošaja košarkarska sezo* na. Šentjur je zabeležil prvi poraz. Šentjurčani, ki so v petek ostali brez poškodovainegá Petra Jovanoviča, so favo-i riziranemu Heliosu nudili; velik odpor vse do zadnjih minut srečanja. Igralci Damjana Novakovlča so zgrešili preveč prosrih metov in bili slabi pri metu z razdalje: »Bal sem se. da bomo Šibki pod košem, a se je obrnilo. Visoki igralci so dobro opravili svoje delo, medtem ko smo bili slabši na zunanjih položajih.« Pri domačili je bil najbolj razpoložen Ám^ ričan Marcus Crenshaw, ki Je dosegel 2S točk. Pri gostih }€ bil najuspešnejši z 32 točkami Al vin Snow. Sentjurčane čaka v soboto gostovanje na Polzeli, kjer se bosta v sosedskem derbiju pomerili ekipi, ki si želita letošnje prvenstvo zaključiti na Čim višjem mestu. Zlatorog ddnes s Heliosom Laščani so včeraj na novinarski konferenci predstavili prenovljeno ekipo, cilje ter proračun. Od lanske zased- cen poraz ija v 1. krogu Č6 beloruski sodniški parne bi ostal nem pri prekršku nad Ivanom Čuph čem, bi Velenjčani morda iztržili vsaj točko. a lige prvakov e Velenje 23:21 (9:13) v, gledalcev 4.000. sodnika Andrej Gusko in Sergej Repkin Kubiszewski 5; Grabarczyk, Kreíger, Podsjadlo I, Kuchczin-ko, Stojković 4, Glinski, Zoltak, Knudsen 15 (7), RosinskI 1, Venta. , Skok; Kavaš 4, Bezjak 3, Sovič Î, Natek 4, Mlakar, Rnič 2> pdič 3, Čupić 3 (2), Simič 1. Trener Ivica Obrvan. b> Gorenje 2 {!]. f6 S minut..... 3:3, 4:7, 7:1U 10:15, 14:16, 15:19, 19:19, 22:21, 23:21. 15 zadetkov, 11 v zadnjih 20 minutah. V 58. minuti je ravno Knudsen zadel za 22:21, potem ko Gorenje v 12 minutah ni daj o niti enega samega, gola. Poljaki so naredili delni izid 4:0 in v SO. minuti izenačili na 19:19, Tekma se je nato prelomila, saj je Knudsen vse strele spremenil v zadetke. >>Ne moremo in niti ne smemo biti razočarani, saj so fantje res dali vse od sebe Ln so se srčno borih. Žal nam je zmanjkaJo športne sreče ter pravilne sodniške odločitve, ki bi lahko odločale o osvojeni vsaj eni točki,« je še dejal Tamše. Beloruska sodnika sta Poljakom dosodlla kar 7 sedem-metrovk, medtem ko je bilo Gorenje deležno le dveh. Najbolj sporna sodniška odločitev pa je bila v zadnji minuti srenja, ko je Gorenju ostalo za zadnji napad Id sekund. Vsi so stavili na Ivana Čupiča, ki je prišel do slrela z desnega krûa. Tu je bil nad njim storjen očiten prekršek, a je ostala piščalka beloruskega dvojca nema, Stojkovič pa je nato streljal čez ceJo igrišče, zadd v prazen velenjski ^î in potrdil nesrečen poraz Gorenja v prvem krogu lige prvakov. Velenjčani se bodo v drugem krogu evropskega tekmovanja pomerili s sarajevsko Bosno, ki je v prvem krogu premagala francoski Chambery. Tekma bo v Rdeâ dvorani v nede-Ijo ob 18. uri. • MOJCA KNEZ Foto: SHERPA r začel s porazom be so v Laškem ostali le Nejc Strnad, Luka Dimec in mladi Matic Zupane. Razkrili so tudi proračun, ki je med 480 tisoč in 550 tisoč evri ter zajema vse selekcije. Za- radi pomlajene ekipe, z večino igralcev je klub sklenil dolgoročno sodelovanje, je uprava KK Zlatoroga določila realne cilje, kot je vrnitev v regionalno košarkarsko ligo Goran Jagodnik je bil izbran za najboljšega igralca turnirja na Polzeli, na dveh tekmah je zbral 45 točk. NLB v obdobju treh let. Ekipo, ki jo danes čaka prva prvenstvena tekam v Domžalah s Heliosom, bo tudi v letošnji sezoni vodil Aleš Pipan. Polzelski turnir pripadel Zdsdvcem Na Polzeli so v okviru občinskega praznika organizirali mednarodni košarkarski turnir, ki je pripadel gostujoči ekipi Zasavje PRO-TEK. Ta je v hnalu premagala Hopse z 79:87. V tekmi za tretje mesto je šoštanjska Elektra klonila proti hrvaškemu Zaboku z 61:75. Za Hopse sta že na turnirju zaigrala novinca v ekipi Goran Jagodnik, ki bo na Polzeli ostal dokler ne najde drugega delodajalca v tujini, ter Giegor HaÎDÂT, ki je imel v preteklosti veliko smole s poškodbami. Ekipa Boštjana Kuharja, ki mu bo letos pomagal Lojz Gosak, se bo v soboto v prvem krogu državnega prvenstva pomerila s Šentjurjem. šoStanjska Elektra, ki se v zadnjih pripravljalnih srečanjih ni najbolje odrezala, bo prvenstvo začela z gostovanjem pri novomeški Krki. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Srebrno ekipo Lanteksa sestavljajo (stojijo); Anja Kozmus. Barbara Fidel, Nada Same. Eva Sajko, Rada Savič, Darko Iveljič, (čepijo): Lado Gobec. Brigita Strelec. Polona Rogina, Gordana Radič in Monika Kanlinar. Kegljavke druge v Budimpešti Kegljavke KK Lanteks Celje so se v nedeljo vrnile z 21. svetovnega ekipnega klubskega pokala, ki je bil v Budimpešti. Po tesnih bojih v finalu so Celjanke osvojile 2. mesto. Na svetovnem klubskem pokalu, kjer so nastopili ekipni državni prvald za leto 2009, so se ekipe najprej pomerile v kvalifikacijah. Za vstop v finalni del tekmovanja se je potegovalo le 7 od skupaj 16 ekip, med njimi tudi Lanteks Celje. Po osvojenem Četrtem mestu v kvalifikacijah so se Celjanke uspele v finale uvrstiti že četrtič zapored- Trener Lado Gobec je povedal, da to ni uspelo še nobeni ekipi: »Naš dlj je bil uvrstitev med najboljše štiri, a smo se uspeh prebiti vse do finala, kjer smo na žalost po dodatnih metih izgubili.« V finalu so se Celjanke srečale z nemškim Bambeig;om. Tekma se je prvič v vseh letih tekmovanja končala neodločeno. Odločali so dodatni trije meti, ki so jih izvedle zadnje tri tekmovalke iz vsake ekipe. Več sreče so imeie Nemke, ki so Celjankam preprečile osvojitev četrtega zaporednega naslova svetovnih ekipnih klubskih pokalnih prvakinj. Varovarie Lada Gobca čakajo sedaj tekme v domačem prvenstvu, novembra pa Še evropska liga, kjer bodo kegljavke gotovo ponovno posegale po najvišjih mestih. MOJCA KNEZ PANORAMA NOGOMET 1. SL, 12. kiog: Drava • CM Celje 0:1 [0:1): Rep [34), Rudar - Oiimpija 0:3 (0:1); Su-lejmanovič (6 -ag), Kašnik [79), Cimerotič (84), Nafta - MoJi-bor 2:4, Interblock - Kopar 0:1, Goricu • Domžale 1:1. 2. SL. 8. krog: Mura - Šentjur 1:0 (1:0); Kljajič (5)» Dra-vinja - Primorje 0:3 (0:3); Vi-dic (6, 19), Marjanovlč (36). Vrstni red: Primorje 19, Mura 18, Triglav 14, Aluminij 13, Dravinja 11, Šentjur, Bela krajina 10, Šenčur 9, Livar 6. Krško 1. 3. SL - vzhod, 8. krog: Dravograd 'Zreče 1:1 (1:0), Kovinar- Pesnica 1:3 (12), Mans Claudius - Šmartno 2:3 (1:1), TYom^nik - Simer Šampion 1:0 (1:0). Vrstni red: Stojnci 16, Odranci 15, Šmartno 14, Dravograd, Čarda, Mal ečnik 13, Simer šampion, Zreče 12, Tro-mejnik 11, Veržej, Pesnica 10, Kownar 7, MonsClaudius 6, Pa-loma 3. Štajerska liga, 8. krog: Vransko - Bukovci Z:\ [0:0),PoljCa-ne-Roga,ika 1:0 (1:0), ^šranj - Cercčja vas 2:5 (0:3), Šmarje - Patxizan 4:0 ( 1:0). VrsUii red: Bistrica 19, Ormož 16. Šmarje, Peca 14, Podvinci, Koroške gradnje, Gerečja vas 13, Šoštanj, Rogaška 12, Pohorje U, Poljčane 7, Partizan 6, Bukovci 5, Vransko 4. • MALI NOGOMET 1. SL, 4. krog: Sevnica - Do bovec4:S (2:3); Šnofl (2, 25), Kovačec [9), Mordej (14, 35), Vojsk (26), Po\^e (28 • ag), Stres [39), Tomi Press Bronx - Pe-kamaDuh 2:1 (1:0); Rade Ru- smir [38). Vrstni red: Dobo-vec 12, Litija 10. Gorica 8, Op-lasi 7, Izola 6, Puntar, Sevnica, Škofije 3, Pekama Duh, Ptuj 0. ROKOMET Uga prvakov, 1. krog: Vive Targi Kielce - Gorenje 23:21 [9:13); Knudsen 15, Stojkovič 4; KavaS, Natek 4. hezîak, Har-maadič, Cupič 3. Rnič 2, Sovič, Šimič 1. L SL, 4. krog: 'íHmo - Celje Pivovarna Laško 27:28 (16:9); St. Skube 8, Se. Skube. Miklav-čič. Papež 5; Vugrinec 7. Kok-šarov 6, Kojič 4. Dačevič, Zor-man 3, Corenšek, Toskič 2, Raz-gor 1. Vrstni red: Celje 8 (dobljene točke) O (izgubljene točke). Slovan 8-0, Cimos 6-2, Maribor 4-4, Ribnica 4-4, Gorenje 3-3, T^mo 2-6, Krško 2-4, Škofja Loka 1-5, Ormož 1-S, Prevent 1-7 1. B SL, 2. krog: Ajdovščina -Celje Pivovarna Laško B 25:24. Vrstni red: Krka, Šmartno 4, Ajdovščina 3, Celje B, Sevnica, Radeče, Železniki Sviš. Grosuplje 2. Kočevje 1, Gorišnica, Izola O- 1. SL (ž), 3. krog: Kočevje -Celje Celjske mesnine 26:38 (14:17). Vrstni red: Krim Mer-cator, Zagorje 6, Celeia ŽaJec 5, Krka, Celje 4, Olimpija, Ptuj. Izola 3, Piran 2, Burja, Brežice, Kočevje 0. Pokal EHF (ž). 2. tekma: Ba-yem - Celeia ŽaLec 32:20. KOŠARKA Pokal KZS, 3. krog, 2. tekma: Konjice - Rogaška 100:74, Terme Olimia - Branik 74:65. 1. SL. 2. krog. Šentjur: Al-pos - Helios 70:85; Crenshaw 25. Pele, Ručigaj, Simovič, La-pomik 8, Alispahič 6. Ferme 5, Sebie 2; Snow 32, Deiič 19. ODBOJKA i. DOL, 1. krog: Šempeter-Kamnik 3:1. 1. DOL (i). 1, krog: Alian-sa ' Ljubljana 3:1. (KM) iPORTNI KOLEDAR Tofek, 6. 10. KOŠARKA 1. SL, 1. krog, Domžale; Helios - Zlatorog (19). Sr.eílfl.-7...1(L ROKOMET 1. SL, 4. krog: Krško • Gorenje (19), Nm> u TOP-FÍTU, S. úktcdřrn Z00$! tOp fit Kos^metični | salon 1 m masaže ^ itijbi-macije hú Q3 03 42 84 40 ÍH www.top fa.si 14 LTURA novi tednik - ? - V I. mf " S Polul v Medlog Danes pojasnjujemo poi-menovanie celjskega pri-mestnega naselja PoluJe, kar je tudi priložnost, da zapiše-mo vsaj nekaj skromnih in skopih podadw, ki so se o življenju in razvoju tega kraja ohranili v zgodovinskih virih. Ko je v starih časih možakar pešačil po cesti iz Laškega proti Celju, je pri eni od redkih domačij na desnem bregu Savinje, nedaleč od Košnice ustavil malčka in ga povprašal, kako daleč je še do Celja. »Pol ule,« mu je ta odgovoril. In po ljudskem giasu in anekdoti, ki je stoletja preživela dogodek ter ostala v spominu, naj bi se naselje imenovalo Polule. A na tem kaj dosti resnega vendarle ni... Polule, nekdanje gničasto kmetijsko naselje, zdaj večji del razloženo gničasto naselje, so leta 1964 priključili mesrnemu območju Celja. Polule velja jo za naselje predmestnega značaja, ki leži tik nad Savinjo in cesto v smeri proti Laškemu. Od leta 1972 povezuje Polule z Zagradom nov most, ki ga je poplava pred tem, leta 1954, povsem uničila. Naselje se na severu dotika podnožja Mlklavškega hriba, ki se na zahodu naslanja na sleme Bučelinc in se končuje s Kozico. Med temi vzpetinami je globel s Polulskim potokom. Na drugi strani, preko sleme- na Bučelinc, kjer sko^ gozd poteka tudi vozna pot» so še Gornje Polule, kjer so nekoč prevladovala kmečka posestva» danes pa je tam vse več individualnih hi§ in vikendov. Geografsko Redano je pokrajina zelo slikovita in raznolika, vendar prevladuje pretežno ilovnata prst, deloma tudi kamnita,'ki ni preveč pri-mema za kmetijsko obdelovanje. Svet okrog Kozice je bil nekoč velika gmajna, ki so )o kot vse druge na podlagi državne zakonodaje cesarice Ma-rije Terezije v drugi polovici 18. stoletja razdelili med kmete. Ti so si s tem močno povečali sv(^e posesti. Na Bučelin-cah so nekoč prevladovali vinogradi, ki so bili pretežno v lasti celjski meščanov. Nasamih Polulah, (oje svetu nad Savinjo» ki so se v stanovanjsko sosesko razvile v petdesetih in šestdeseti letih, je bila leta I9S5 postavljena naj-dominantnejša stavba,Osnovna Sola Frana Kranj ca> ki je bila v ^dbeniškem žargonu zgrajena po sistemu ameriškega pa-viljonskega sistema. Ta stav- ba je bila pred leti porušena, na njenih temeljih pa so celjske mestne oblasti zgradile novo, sodobno šolo. Nastanekšo-lepa ima svojo zgodovino. Njen mecen je bil namreč celjski predvojni šolnik Fran Kranjc. Ta je namreč s svojimi prihranki že pred 2. svetovno vojno kupil precej obsežno posestvo na Polulah. In tik pred smrtjo leta 1939 je posest daroval Ciril Metodovi družbi, slovenski družbi za razvijanje slovenskega osnovnega šolstva, a pod pogojem, da se ru zemljišču zgt^ šola. Njegovo željo so Celjani, kot je že bilo omenjeno, uresničili leta 1955, ko so na omenjeni posesti zgradili t. i. polulsko šolo in jo po Franu Kranjcu tudi poimenovali. Pribodoji teden bomo pojasnili poimenovanje še enega celjska primestnega naselja - Medloga. Foto: SHERPA Zgodbo o zgodovini in razvoju Polui je ïa objavo zapisal mag. Branko Goropev-šek. V fotografijah ves svet Društvo fotografov Svit iz Celja je v petek z digitalno projekcijo fotografskih del osemnajstih od svojih 60 Članov slavnostno odprlo letošnji Mesec fotografije. Ta se je sicer začel že prejšnjo soboto z začetkom ex-tempora Celje skozi oči fotografa, ki še traja. Petkova projekcija, ki so jo uvedle in popestrile trebušne plesalke, pa je bila parada dodelanih fotografskih zgodb članov društva na najrazličnejše teme, od fotografij iz narave do fotografij, ki so nastale na popotovanjih po vsem svetu in na čisto proste teme. Naslednji dogodek Meseca fotografije bo četrtkova otvoritev razstave fotografij mojstra fotografi je iz Pcrfjanske doline, Izidorja Jesenka, vželezarskemmuzejuTeharje (19.00). Izidor Jesenko, letnik 1957, je doma iz slikovite Poljanske doline, ki je večen navdih njegovim fotografijam. BS Dnevi evropske dediščine l^ščani so zadnji teden v septembru z več prireditvami obeležili dneve evropske kultunie dediščine, tokratna temo dediščine, ustvarjalnosti In inovativnosti. V organizaciji Stika so v Laškem pri cerkvi sv. Martina pripravili koncert srednjeveške in baročne glasbe, v okviru katerega sta se na starodobnih in- strumentih predstavila Kristián Kolman in Irena Krajj. V Ther-mani je bilo predavanje Inovativno zdravůišče, v katerem so predstavili zgodovino zdravilišča ter odprli razstavo inovativnih fizioterapevtskih pripomočkov. V cerkvici v Marija Gradcu so si obiskovalci ogledali renesančno umetnost, freske pa jim je v predavanju predstavila umetnostna ^odo-vinarka Nataša Podkrižnik. Ob zaključku Itókih dnevo v evropske kultume dediščine šo učenci OŠ Primoža Trubarja Laško pod mentorstvom Andreja Gobca pripravili sprehod po mestu in v okviru fotografeke-ga krožka Iskali značilne kul-tumo-zgodo\0nske fotografske motive. PM Prepovedana smrt Umetniška detabuizacija smrti v delih trinajstih umetnikov iz sedmih držav Center sodobnih umetnosti Zavoda Celela Celje je s petkovim odprtjem razstave v Galeriji sodobne umetnosti Celje, Likovnem salonu Celje in v Kapeli sv. Elizabete (Spitals^ kapela) predstavil nov projekt, naslovljen Prepovedana smrt. Na razstavi sodeluje tri-r^ajst pnznanih umeinikoviz Slovenije, ZDA, Mehike, z Irske, s Tajske. Poljske in Hrvaške. Prepovedana smrt problematizira odnos sodobne družbe do smrti. Kljub temu, da je smrt vseprisotna -tako v medijih, filmih, vide-oigricah kot v realnem svetu v raznih oblikah, od vojn, okupacij» smrtnih kazni, lakote, neozdravljivih bolezni ..., je ena temeljnih značilnosti sodobne družbe in sodobnega človeka izogibanje neposrednemu stiku z umirajočimi, s smrtjo in pogle du nanju. Potisnjena je popolnoma na rob družbene zavesti in predsta\ija enega največjih tabujev sodobne dniž^ be. V zadnjih desetletjih so vedno bolj glasni posamezniki in gibanja, kot sta hospic in združenje paliativně os-krbe, ter discipline, kot je sociologija, ki si je za eno od svojih glavnih nalog zadala odstranitev obstoječih kulturnih dejavnikov, ki pogojujejo sodoben odnos do smrti in umiranja. Tem prizadevanjem, odprtemu dialogu o univerzalnosti pojava smrti, se pridružuje razstava Prepovedana smrt, z namenom, da s sebi lastnimi umetni šldmi sredstvi smrt približa in jo naredi vidno. Pri razstavi, projektih in umetnikih, ki na njej sodelujejo, gre v večini primerov predvsem za razumevanje smrti kot lake in za konfrontacijo z njo, za obravnavanje smrti kot fenomena in za smrt v osebnem kontekstu. »Razstava govori o tistem, kar se nam bo vsem zgodilo, a se tega premalo zavedamo. Vsi vemo, da bomo nekoč umrli, a v to nekako ne verjamemo. V Galeriji sodobne umetnosti so razstavljena dela, ki govorijo predvsem o smrtikot taki, o njenem fenomenu. V Likovnem salonu so postav-^ena dela, ki govorijo o žalosti ob izgubi bližnjega. V Špitalski kapeli pa Irec Paul Miihlbach predstavlja delo, ki govori o holokavstu skozi pričevanje osebe, ki je bila kot devedetna internirana v koncentracijsko taborišče Bergen Belsen,« je o razstavi povedala kuratorka Irena Cerčnik. BRANKO STAMEJČIC Foto: SHERPA Ob petkovi otvoritvi razstave jd perfonnans uprizorila hrvaiks umetnica Vlasta Đalimar. Tokrat manjša platna V Galeriji Nikca na Gosposki ulici v Celju je v petek zvečer društvo T)trocÍ otrokom odprlo razstavo celjskega slikarja mlade generacije Tomaža MUača. Ta je pred mesed v galeriji Plev-nik - Kronkowska predsta« vi\ svoja velika platna. Na tej razstavi pa se je odločil za manjša. »Hotel sem prikazati tudi svoja manjša platna, s tem posledično neko intimo, namen pa je bil tudi, da nadaljujem sodelovanje z društvom Ou^o-ci otrokom. Moj koncept razmišljanja in ustvarjanja jedo-volj široko zastavljen, Ustvarjanja se lotevam v nekakšnih serijah in s tem skušam presenetiti tako sebe kot druge.« pravi o tokratni razstavi Tomaž Milač. Toni ai Milač prad svojim avtoportratom Tuài tematsko so dela na tej razstavi precej različna, čeprav tudi na manjših plat- wwiiv.novitediiik.com nih Milač uporablja svojo razpoznavno ikonografijo, od potepu škega psa, do stripov-skih junakov v velemestu, razstavi pa je celo svoj avtopor- tret. BRST Foto: MATU ČEPIN novi tednik ULTURA 15 Marta Fralih Samotno potovanje Alme Karlin Marta Frelih: »Alma me je zanimala kot vsestransko nadarjena în razgledana oseba.« Alma M. Karlin, popotni-ca, svetovljanka> slavna Celjanka,seje rodila 12. oktobra 1S89. Letos tako mineva 120 let od njenega rojstva. Ob tej obletnici oziroma Almi v čast se bo v Celju zvrstila serija dogodkov in prireditev. Med drugimi bodo v Mestnem kinu Metropol zavrteli celovečerni TV-iilm Alma M. Karlin: Samotno potovanje, ki ga je podpisala režiserka in scenáristka Marta Frelih. FIlm je tako rekoč povsem svež: pravkar so ga predstavili tudi na 12. FSF-jUr kjer je prejel nagradi za najboljši dokumentarni film in za najboljšo kostumografijo. Kako ste »padli« v pisanje scenarijev in režijo? Vem, da ste se ukvarjali in se Še tudi s kostumografijo? 2e kot otrok sem snemala kratke filme z očetovo kamero super osem, pisala scenarije (takrat me je zanimala znanstvena /antaslika), sošolci so biii igralci, pripravila sem sceno in kostume, potem sem filme rudi montirala ... Ko sem kasneje izbirala fakulteto, na kateri bom študirala, sem za sekundo pomislila tudi na študij režije, priznam. Vendar le za sekundo. Potem sem se začela ukvarjati 2 umetnostno zgodovino, s slikarstvom in z gledališčem {s kosturaogra£i)o in scenografijo) in šele toli- ko let kasneje sem spet prešla k filmu. Pri magistrskem študiju na AGRFT sem za izbirni predmet izbrala teorijo filnû in se nad filmom tako navdušila, da se mi je porodila ideja o dokumentarcu o slikarki Ivani Kobilca, ki jo že od otroštva občudujem- Predvsem njena slika Po-letje me je vedno fascinirala. Glede na to, da ste najprej posneli (in napisali scenarij) iiim o Ivani Kobilci, bi lahko rekli, da vas predvsem zanimajo pomembne ženske iz slovenske zgodovine. Kakšen se vam zdi, da je bil - in kakšen je zdaj -odnos Slovenije do Aim ine zapuščine? Vesela sem, da se tudi na tem področju počasi dogajajo spremembe- Zelo pozdravljam izdajo knjige Pozabljena polovica založbe IXima, pionirsko delo različnih avtoric, ki so si zadale nalogo, da bodo Slovencem predstavile pozabljene ustvarjalke, ki so skozi zgodovino pomembno prispevalek razvoju na različnih področjih, a so bile večinoma spr^edane ali pozabljene, ker so bile ženske. Tudi v Alminem primeru se stvari od devetdesetih let prejšnjega stoletja počasi spreminjajo. Alma je imela še dodatno težavo, da bi se lahko bolje uveljavila pri nas, ker je pisaia v nemškem je- ziku. Morda komu ne bo po volji, da tudi Veronika Drolc^ ki Igra Almo, govori v filmu nemško, vendar jeto zdaj tudi eden od jezikov EU in na te stvari danes gledamo drugače kot ljudje takoj po vojni. Tako je razlog, zakaj je bila AJma pri nas tako dolgo potisnjena v ozadje, v filmu še bolj opazen. Kako med vsemi pomembnostmi, rdečimi nitmi Al-mine zgodbe, izbrati tisto, ki bo osnovna v filmu? Koliko branja ste potrebovali, koliko pogovorov, preden ste se lotili pisanja? Raziskavo po arhivih, muzejih in knjižnicah sem začela pred dvema letoma in pol in za to porabila približno pol leta (delala sem tudi po 12 ur na dan], da sem zbrala material in naredila seJekcijo- Prebrala sem tudi 16Alminihdel [večino v originalu) in upam, da mi je vtis, ki sem ga dobila med branjem njenih del, uspelo posredovati tudi v filmu, ne le y besedi, ampak tudi v sliki. Alma me je zanimala kot vsestransko nadarjena in razgledana oseba. Njena razmišljanja o življenju in svetu nudijo globlji vpogled v težko življenje te osamljene umetnice, ki je s pisanjem dosega svetovno slavo, o kateri se Slovencem takrat sploh ni sanjalo. Kako ste se lotili Alminib zvez z drugimi ženskami? Cmok v galeriji zavoda za zdravstveno varstvo v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sinoči odprli razstavo slikarskih del Bojana Cmoka. Razstavo so pripravili ob 10. oktobru, dnevu duševnega zdravja, posvetili pa so jo gluhim in naglušnim. Bojan Cmok, ki živi in ustvarja v Šentjurju, je ljubiteljski slikar, član društva gluhih in naglušnih. Kot član Društva za likovno umetnost Rifnik Šentjur ustvarja pod mentorstvom Iva Brodeja. Med deli prevladujeta olje na plamu in pastel, v motiviki pa krajine in tihožitja. V kulturnem programu od odprtju razstave, ki bo na ogled do konca oktobra, so nastopile članice Društva gluhih in naglušnih Celja Valerija škof, Gabi Span in Lidija Letonja ter dijakinji Gimriazije Celje - Center Urška Šramel in Petra Hribemik. BS V filmu sem hotela čim bolj kompleksno prikazat tudi Al-min odnos do soljudi, tako do moških kot do žensk. Alma se je na potovanju okoli sveta večkrat zaljubila, vendar je vse ostalo zgolj plato-nično. Ob koncu filma pa se pojavi tudi Almina prijateljica Thea Schreiber Gamelin. Našli ste igralko, ki je fizično malce podobna Almi; je bila odločitev težka? Veronika Drolc se je tako temeljito pripravila na vlogo Alme, da je enostavno po-stala Alma. Podobnost je osupljiva, pri Čemer Veronika briljira tudi z brezhibnim znanjem nemščine. »Kdo« igra »eriko«? Producent in direktor fo-^ tografije Rado Ukon [ki je posnel odhčen filmski material) je na internetu našel pisalni stroj znamke Erika in V sredo, 14. oktobra, ob 20.05 bodo film Samotno potovanje predvajali na prvem programu Televizije Slovenija. TOREK« 6.10. 16.00 KpjižilcaRogatw Ježkova jesenska lutvar-jalnica pravljica, ustvaijanje izfe-senskih pbdov. peka kostanja 16.30 Vnec Gorenje nad _ZreČami__ Ura pravljic 17.00 Muzq novejše zgodovine Celje_ Igrače imajo najraje otroke prireditev ob tednn otroka - dramska skapina Zvade OŠLjubečna 18.00 Muzej USko_ Mažoretke odprtje T(i2$tave o5 ZO-let-71Ú2/TMŽDfHTZeii^fllTlOSti v iMSkem 18.00 Zdravstveni dom Velenje Soustvarjamo Univerzo in. življenjskega obdobja pogovora: dr. l^rancernžer-diriom inpredstavitev bil-(ewiZrnn^mfoiâ 18.00 Anina galerija Rog. Slatina_ Mirko Meglič - Dubrovnik odprtje razstave: sodefi^e-jo dr. Jože Kokovnik, Jelena Verdnik in vokainaska-pinaVtis Pozitivne energije v Izobilju preda vanje Marjance Hari NouinŠek o vrednosti polno-zrnatih žil 19.30 Celjski dom_ Godalni kvartet Altaca pnn koncert GMabonmj^ in izven SREDA,?. 10. 12.00 Muzejs^park Vdenje Odprtje geoloâkega stolpca 17.00 Knjižnica pri Mj§ku Knjižku Celje Pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Muzej novejše zgodovine _ Celje____ Zmaji v Šoli prir&iitev ob tednu otroka ■ uàiteljke /. triade i/. OŠ Celje 17.00 Knjižnica VelCTje_ Ura pravljic Vejna Gaber Podîiamik o pravljicah Lev v knjižnici ga tudi kupil Stroj je nekoliko novejše proizvodnje, kot je bil Almin. A nam je dobro služil. Snemali 8te še v Londonu» Benetkah, na Dunaju, v New Yorku in Indiji. Filmska ekipa je šla, vsaj do neke mere, po Alminih sledeh... Do neke mere že. V Londonu je Alma Študirala, iz Benetk je potovala z ladjo v svet, v osmih letih svojega potovanja je obiskala tudi indijo. Japonsko, tihomorske otoke, Peru in Avstralijo pa smo ustvarili kar doma v Sloveniji, kar je bil svojevrsten podvig. V ostalih državah sem iskala predvsem govorce, ki bi povedali še kaj novega o in Cvetko in velika korenć-kova dirka 17 W Knjižnica Rogatec_ Ura pravljic 18.00 Muzejski park Vejenje 10 let Muzeja premogov-niltva Slovenije 18.00 DvoranaZveze kulturnih druSiev Celje_ Drugačna razmerja predstavitev pesnišix zbirke Ivana Novaka ferpopoi-řiiátó/i utrinkov Renate G-gler 19.00 Železarski muzej Teharje Izidor Jesenko: Poijànska sepia odprtje (otografske razšla-veob Mesecu fbtogmfijedrui-tvaSvit 19.00 Dom sv. Jožeia Celje _ Galilei innj^ovčas predavanje Iva Jakopa ob počastitvi 400. obletnice prvega teleskopa» ki ga je zasnoval GaUleo Galilei 19.19 Knjlžntca Vdaje_ Zmoremo več, kot verjamemo zdravstveno predavanje Nine L£skavar ČETRTEK, 8.10. IS.OO (do 17.00) Muzej na prostem Rogaigc _ Peka kruha v Črni kuhinji in Pledna delavnica naučimo se osnovnih korakov »zibnirita^ z Aleksandro TWja in Danijem Škotom 16.00 Knjižnica Šoštanj_ Ura pravljic Kale iym: Povej po resn id 16.00 Knjižnica Rog. Slatina Ježkova jesenska ustvar-jalnica pravljica, ustvarjanje iz jesenskih plodov, p^ fcosúz* njo 17.00 Muz^ novej^ zgodovine _____Ce jje_ Princesa na zrnu graha prireditev ob tednu otroka • dra mska skupim OŠ Lava Celje 17.00 CericevbíáŽenega A-M. SlomSka Zgornja Rečica Začnimo skiiwti za svojo dediščino intent a s kiparko Dragico f^nrlfř y projektu Revitalizacija kulturne dediščine 19.00 Savinov likovni salon Žaiec_ Klavdij Tu lia odprtje razstave grafih dd _ >9.00 Galerija Velenje_ življenju in delu Alme Karlin. Film je sneman za televizijo, prikazan je bil na 12. FSF-ju. Ali obstaja interes tudi iz tujine? Ko smo snemali v indiji, so se njihovi časopisi precej razpisali o naši eldpi in filmu in obstaja možnost, da bomo film predstavili tudi tamkajšnjim gledalcem, fted kratkim si je fílm o Almi ogledala tudi moja profesorica s kolnske univerze in se je nad Almo tako navdušila, da bo po nemških' antikvariatih iskala njena de^ la, saj si želi bolje spoznati to zaniniivo pisateljico. PETER ZUPANC Foto: NINA MARUCELJ Téhoologiie odprtje razstave pregleda najnov^ših dogcjanjnapo-dioi^i medmedijskih viaial-nihwneíTvxti 19>19 Knjižnica Velenje_ ^ Krajinski parki in gorski svet Slovenije potopisno prodavanje Tbrna-žaKumerja 19.30 SIG Celje_ Samica Človeške vrste abonma Četrtek veCerm in izven 19.30 Narodni dom_ Spiri Art trio koncert komorne zasedbe Mirjam Sfrittf, kUrvir; Go-razdStriiČ, violono&io; Slavko Kovačič. khmnei 20.00 Dom kulture Velenje Magniiico & Balcounlry Quartet 11M1111JNÉ1I1É.CM1 KINO » K. it> 7.10. KaiuoilDgnfi d priéiuiiřo pnvKO do spmntmfc* progniu. ersprntkif 30srhlKiAa (18*) 20.S0 Dcilvn sovnŽnid - krirein^^nma 17.50« 6.1. Jo« Vzpon Kobn - m8nsti«n»f«n!Mt)£fii Triief 15.40.18.40. 2110 6nli mno, rnrantičrii komedijs 19.40. 2x00 KoniU - koniàu drami 1S.05. 20.30 0kral|o9- 17.00, 21.30 ZSník ' trítof (te^l t8.4S. 2f20 SlovoAlu - krimmalAa ůtttM 19.30. 2140 Svtti JiaÇ i^ja sn^ -vo^nidrfiffîA 16.00 Vvtitve • «nirnrant pusioloviSu 'pcdAsdov^»^ ISiO V viltvt - snkni/w a pustolovšiind •stflhnvûkan ia.10.17.20 VmtM - arimnna pusttriovščuia •30 slnhntHZifin 1S0C. 18.30 (METROPOL SREDA. 7 ia 2aOO Rtzrotf - dram» ftTRTK. 8.10. 19.00 c&iaikega lilnia 16 novi tednik i Tu 80 se končala tri mlada življenja. Povzročitev tragične prometne nesreče = naklepni uboj Da bi se vinjenega povzročitelja prometne nesre-če lahko kaznovalo zaradi naklepnega uboja, smo pisali že leta 2007. NaS sogovornik je bil takrat Robert Štaba iz Zavoda Vama pot, ki Še danes stoji za taksnim mnenjem. Žal se oa naš članek, ki je sicer v strokovni javnosti odmeval, uradno ni oglasil popolnoma nihče, nobena vladna ali ne-vladna organizacija. Od leta 2007 do danes je na celjskih cestah umrlo že več kot 100 oseb. Samo letos so vinjeni vozniki v smrt poslali že 13 ljudi. Tudi 24-letni Peter Kračun, 21-let-na Tjaša Koštomaj in 22-letna Nataša Godec iz Celja, ki SO komaj stopili v svet odraslosti, so v petek morali umreti zaradi napake pijanega voznika. Do kdaj še tako? 46-letni Branko Maček z Brega pri Polzeli je okoli 5. ure več kot kilometer vozil v napačno smer na avtocesti! Po silovitem trčenju s Kračunom, ki je v vozilu imel tri dekleta, je vozilo mtade družbe zaneslo še v dve tovorni vozili, ki ju je Kračun pravilno prehiteval. Medlem ko Je bila trojica mladih takoj mrtva, je njihova prijateljica. 2I-letna Jerneja Ro-šer dobila hude telesne poškodbe. Kračun se je po dekleta odpravil na ljubljansko letališče, saj so se vračala iz Ali se bodo zaradi petkove tragedije pri Arji vasi snovalci zakonodaje vendarle zganili in jo spremenili? Grčije. Maček, ki se je vpisal na seznam vinjenih povzročiteljev najhujših cestnih tragedij v zgodovini Celjskega, je bil lažje poškodovan. S svojim početjem je pretresel ne le reSevaJçe, gasilce, policiste, ki so mor^ mlada trupla izvleči iz zveriže-ne pločevine, temveč tudi vso slovensko javnost. O nesreči krožijo številne neurad- ne informacije, ki jih uradniki ne želijo potrditi. Maček, ki naj bi se dan prej ločil od partnerice» naj bi noč preživel v nekem lokalu, ki se bo zdaj zaradi prodaje alkohola vinjenemu očitno znašel v prekršku. Policisti so bili na kraju dogodka v hipu. Jth je morda na Mačka kdo opozoril že pred nesrečo? Kot vedno, se je tudi tokrat - šele takrat, ko se kaj zgodi - začela razprava, kaj storiti, da bi se morija zaradi alkohola na cestah nehala. Da bi bilo voženj v napačno smer na avtocesti manj, predlagajo tako imenovane jeklene ježke, ki bi se sprožili, ko bi zaznali vožnjo v nasprotno smer. Vendar so te naprave še v testi- Spomin na Petra. Tjašo in Natašo Na neprimernost avtocestnega priključka, skozi kater^ je Maček napačno pripeljal, ù vrsto let opozarja tudi velenjski poslanec Bojan Kontič. »Tako ime novani diamantni priključek na tem delu ni primerna reâitev. V preteklosti se je pokazal celo kot nevaren. V času obratovanja tega križišča sta bila neda- • leč proč zgrajena še dva (Lopata in Celje vzhod). Zanimivo, da sta oba izvedena kot tako imenovana deteljica. 7-aniTn^ me, kakSnl so rezultati Štetja prometa na vseh treh izvozih oz. uvozih in seveda predvi-. deni ulu^pe v ArjI vasi,« |e Kontič včeraj na vlado naslovil vprašanje. Na to je opozarjal že leta 2003. Takrat je vlado jasno vpraéal: »Ta priključek je nujno odpraviti in ga nadomestiti s t i. deteljico. Zanima me, kakšne aktivnosti ministrstvo vodi na tem področju.« Včeraj smo želeli izvedeti, kako so mu odgovorili» vendar Kontiča nismo mogli prikUcati. Vinjeni povzračitdtj je bil lajja poškodovan. KOMENTAR Rehabilitacija. Za koga? Je čas trgatve in čas. košev vsaki pisarni kdaj nazdravi s kakšnim kozarčkom alkohola. Je čas jutranjih kavic in česa žganega za zraven, je Čas, da se kdaj pohvalimo, da naša poezija rada opeva alkohol In potem je čas, ko alkohol ubija. Tb pa je Čas pametovanja, ko se nekaj že zgodi, in potem vse potihne • do naslednje nesreče. Leta 2007, ko smo pisali, da bi morali razmisliti, da bi povzročitev najhujše prometne nesreče morda enačili z ubojem z naklepom, je nekaj strokovnjakov kimalo, a dlje od tihega kimanja ni prišlo. Ali sem morilka, če spijem nekaj kozarcev vina in že vnaprej vem. da bom vinjena sedla za volan in s tem ogmziia ali povzwčila smrt drugega? Odgovor, vreden temeljitega raz-miÊljçmjOy ne le kimanja. Kot novinarka naj bi pisala ô dejstvih. Objektivno. Neprizadeto. Toda v petek se je v m£ni nekaj zganilo. Zmečkana pločevina, trupla mladih, stvari razmetane okoli avtomobilov, kovčki deklet, ki so se vračala s počitnic... Slika, ki bi vsakomur pognala srh po telesa. Pred očmi so se mi začeli vrteti prizori nesreč na avtocesti pri Ljubečni. pa pri Tepanju. pa na Kidričevi m zahodni obvoznici in nesriče v Tolstem Vrhu, ko je pijan voznik do smrti zbil îO-letno deklico» nesreče, v kateri je umrla naSa rwvinarka in nesreče pred leti, kosov krsto pred mojimi očmi položili dragega prijatelja... Ne gre le za mrtve. Gre tudi za življenja njihovih družin. Jè leta in leta čakajo, da se sploh začnejo sojenja povzročiteljem in ko si vmes nekako uspejo vsaj malo urediti življenja po izgubi, ha sojenjih spet vzklije boleána. Sojenja povzroáte-Ijem cestnih tragedij žal pri nas nimajo prednosti. Če se takšno sojenje začne 13 let po nesreči (kot kaže primer iz Celja), potem je jasno, da je sistem milo rečeno zgrešen. Morda res drži» da visoke kazni vinjenih voznikov ne bodo pregnale s cest in da bodo sodniki (tudi to se je že zgodilo) po JO letih od dogodka povzročitelja obsodili na nekoliko milejšo kazen. Svoji vesti pa ne bodo ubežoii nikoli Država želi v prihodnje dovoljeno stopnjo alkoholizirano-sti voznikov spet znižati na 0.0 ali 0,2 promila, vinjene povzročitelje pa napotid na rehabilitacijo. Dragi uiadniki, kakšno rehabilitatíjo in pomoč pa bodo dobili starši Petra, Tjaše in Nataše in družine še ostalih 10 ljudi, ki so letos na Celjskem umrli zaradi vinjenih voznikov? RS. Mimogrede, mar ne drži, da se za vožnjo v napačno smer na avtocesti pogostp odločajo tisti, ki bi radi storili samomor, pogosto pa namesto sebe ubijejo druge... SIMONA SOLINIČ novi tednik IKA 17 Kaj 86 dogaja na Celjskem? Ob nesreči so onemeli ^di celjski polictsti. (Foto: SHERPA) ranju in ni nujno, da bi nesreče preprečile. Govora je tudi o avtomatičnih zapornicah» zožanih cestiščih, »ležečih policajih« ali še več elektronskih zaznavanjih voženj v napačno smer na avtocesti. Avtocesta naj bi bila kar sedemkrat varnejša od ostalih cest. Glede na letošnje nesreče, ko je smrt kosila predvsem na avtocesti, se ta statistika podira. Celje v alkovrhu Celje je na sramotnem vrhu po številu vinjenih voznikov v Sloveniji. Lani je na naših cestah 16 od skupaj 33 oseb umrlo zaradi vinjenih povzročiteljevi Ob koncih tedna Število pridržanih pijancev, ki sedejo za volan, naraste tudi čez 20. Letos se je v prostorih na policiji trez-nilo že več kot 800 voznikov, ki sojih ujeli, da so vozili vinjeni. Medtem ko so njih pridržali in jim v nekaterih primerih odvzeli tudi vozila, pa je bil Maček na prostosti že nekaj ur po nesreči. Sicer so ga pridržali (do iztreznitve), za privod k preiskovalnemu sodniku, ki bi odločal o priporu, pa ni bilo razlogov. Ni bil ber gosumen, ni bilo suma. da bi vplival na priče ali brisal sledove. To, da je povzročil smrt treh mladih, da je vozil pod vplivom alkohola (menda je napihal 1,8 promila) in v napačno smer, po naših zakonih ni dovolj za pripor »Pri povzročitvi nesreče zaradi alkohola gre za nalOep-no dejanje, zaradi katerega mora povzročitelj kazensko odgovarjati» na sodišču je treba takoj sprožiti postopke in ne da se z njimi zavlačuje, povzročitelj pa cnora nositi, kazensko in materialno odgovornost ter opraviti ustrezen rehabilitacijski program,« navaja predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba. Po psihosocialno pomoč se v zadnjih dveh letih na za-vod (ki pomaga žrtvam in njihovim svojcem) obrača vedno več oškodovanih, toda med njimi doslej le dva povzročitelja nesreč, V javnost ob kupu vseh informacij kapljajo le tu in tam novice o preventivnih akcijah. Projekt Alkohol res ubija je tako v začetku leta združil tudi celjsko policijsko upra- vo in bolnišnico, Psihiatrično bolnišnico Vojnik, celjski zavod za zdravstveno varstvo, Šolski center Celje, Združenje šoferjev in avto mehanikov Celje ter Društvo para-ptegikov jugozahodne Štajerske. Kljub dobremu namenu so učinki minimalni. Pijancev je na Celjskem enostavno preveč. Jeseni in v zimskih mesecih pa se število nesreč Še viša. Cas trgatve tudi doda svoje. Ta mesec naj bi izdali zloženko in izobesili plakate v gostinskih lokalih» po šolah in drugod, v nekatertíi gostinskih lokalih bo promilomat, kjer bo mogoče opravili test alkoholiziranosti. Sredi novembra bodo organizatorji akcije Alkohol res ubija z Mesmo občino Celje na prizorišča nesreč postavili 50 križev v spomin na lanske in letošnje žrtve prometnih nesreč. Organizirana bo tudi kr-vodajalska akcija, darovano kri pa bodo namenili poškodovancem v prometnih nesrečah. Bo to res pomagalo? SIMONA ŠOLINlC MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Policisti so razmišljali »Naj o nizkih plačah policistov razmišlja tudi vlada,« pravijo v Sindikatu policistov Slovenije »Policist začetnik s 650 evri plače (brez dodatkov] oLma motivacije, ko dela vse >petke in svetkec Vlada je izigrala dogovorjen in podpisan sporazum med socia]-ni partnerji, ki je zajet v kolektivni pogodbi. S tem je pljunila na socialni dialog,« je bil oster predsednik Sindikata policistov Slovenije. Zato so vse policiste že pred dnevi pozvali k Dnevu za razmislek. Tako so včeraj na terenu bolj kot ne razmišljali. v praksi je to pomenilo, da so za tiste prekrške, kjer to zakon omogoča, izrekali le opozorila. Med polnočjo in 9. uro dopoldne celjski policisti včeraj niso oiti enkrat ukrepali niti izdali opozorila za prekrške. Včerajšnja akcija policistov, ki naj bi imela neuradno veliko podporo tudi med vodilnimi kadri v policiji, pa ni bila stavka. »Ne moremo tolerirati zriževanja plač na račun neuspešnega dela vlade. Vlada neprepriČlji* vo ponuja obrazložitev, da je za odstop od kolektivne pogodbe kriva recesija in slabši ekonomski kazalci, ki v resnici govorijo rav- no obratno. Nekateri poklici so v sistemskih zakonih grdo izigrali podpisane sporazume in si plače povečali celo za nekaj deset odstotkov,« pravi predsednik sindikata policistov Zoran Petrovič. »V tem času razmišljajte o položaju policistov, ki z izrekanjem ^ob pridno polnimo državno blagajno, da si lahko šefi javnih zavodov v letu 2009 izplačajo za 1,2 milijona evrov nagrad za delovno uspešnost, hirali pa država, po veljavni uredbi, Še vedno izplačuje vojakom za podpis pogodbe o zaposlitvi okoli 7.100 çvrov. Pogovarjajte se med seboj in razmislite, kako smo sami prispevali, da je okoli 200 policistov v ietu 2008 podalo odpoved delovnega razmerja, zakaj skoraj vsi operativni policisti zapuščajo policijo na dan, ko izpolnijo pogoje za upokojitev,« so pred pro-tesrnim 5. oktobrom policistom »položili na srce«. Včerajšnji protest pa je v kratki izjavi podprla ludi ministra za notranje zadeve Katarina Křesal. SŠol Umrla v požaru v soboto nekaj minu( pred 10. uro so morali prostovoljni gasilci iz Kozjega, Lesična, s Pilšanja. iz Zagorja in Podsrede posredovati v Kozjem, kjer je zagorelo v starejši leseni hiši. Ob prihodu na prizorišče požara so našli mrtvo 75-leino stanovalko. Požar naj bi prvi opazil bližnji sosed, ki je prihitel do hiše, a ženski ni mogel več pomagati. Našli so jo v hodniku hiše, na kateri so ognjeni zublji pustili kar nekaj posledic. Po o^edu kraja dogodka so kriminalisti tujo krivdo izključili, kar pomeni, da na truplu ni bilo posledic nasilja. 75-letnica naj bi v hiši živela sama, so jo pa redno obiskovali v okviru pomoči na domu. saj so ji nosili hrano. V soboto zjutiaj naj bi si zakurila v peči na trda goriva, nakar naj bi jo ženska, ki ji je prinesla zajtrk, tudi opozorila, da je zakurila premočno. Neuradno obstaja možnost, da je stanovalka stala preblizu peči, zaradi česar naj bi ji zgorela oblačila. SŠol Vozil brez dovoljenja Mozirski policisti bodo napisali plačilni nalog 24-letmku, ki so ga v soboto sprva neuspešno ustavljali v prometu, nato pa jim je še pobegnil. Mladenič namreč ni ustavil na policistov znak, nakar naj bi mu nekaj časa sledili tudi s policijskim avtomobilom in ga poskušali »uloviti« s stingerjem. Po neuradnih podatkih naj bi vmes poskušal povozili tudi enega izmed policistov, ki mu je uspelo odskočiti v zadnjem trenutku. Nekaj trenutkov kasneje je 24-letnik s svojim vozilom trčil v policijske^, nato sunkovito zapeljal nazaj in pobegni! peš. Voznik, ki so ga policisti izsledili, je bil vinjen, vendar ne toliko, da bi ga pridržali. Vozil pa je brez vozniškega dovoljenja. SŠol Zaradi nepazljivosti požar v šentjurskem wellness centru Aspara se je v soboto zgodila manjša nesreča. 2^radi nepazljivosti stranke je zagorelo v sobi za razvajanje. Z^j natančno, še preiskujejo. Obiskovalce centra so v rekordnem času evakuirali ter že sami skorajda pogasili požar. Kolikšna bo škoda, še ni znano, ne bo pa ravno velika. Welness del centra te dni še oi odprt, saj je v zraku še vonj po dimu, nemoteno pa obratuje ostali del centra Aspara. RP Grozil mladim v času, ko so na kraju nesroce bile že vse ekipe« seje tta pasu v smeri Ljubljane zgodila se ene nesreća. Zaradi voznike, ki je ustavil tz radovednosti, je prišlo do naleta sedmih vozil. Do podobne tragedije bi lahko prišlo na Vranskem opoldne, ko se je prav tako po napačni smeri na avtocesti voala voznioa srebrnega golfa. Celjski kriminalisti In policisti so končali preiskavo kaznivih dejanj izsiljevanja, ki jih je osumljen Z4-letmk z območja Celja. Osumljeni je letos poleti na območju Celja s silo In z resno grožnjo prisilil mladoletnike in otroke, da so mu prinašali denar m vrednejše predmete. Grozil jim je, da jim bo z nožem odrezal prste, in grožnje podkrepil s tem, da jim je pokazal več nožev, pri čemer je od mladih zahteval, naj si izberejo nož, s katerim jim bo odrezal prste na rokah. Grozil jim je tudi, da jih bo odpeljal na Šmartinsko jezero in jih tam utopil ter da jib bo pretepel, če mu ne bodo prinesli denarja ali vrednejših predmetov. 24-lelniku so v začetku tedna odvzeli prostost. Pri hišni preiskavi so našli del predmetov, ki jih je pridobil od mladoletnikov in otrok, dva paketka bele snovi, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo, ter več kot pol kilograma posušenih zelenih rastlinskih delcev, najverjemeje gre za konopljo. Za 24-lemika so spisali kazensko ovadbo za sedem kaznivih dejanj in ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj do zaslišanja odredil pridržanje. Osumljeni je stari znanec policije, saj je bil v pretekiosd obravnavan za več kaznivih dejanj, večinoma premoženjske narave in izsiljevanj. MJ Nepremagljivi gasilci iz Nove Cerkve Zmagovale! pokalnaga tekmovanja za mladino v Celjski regiji za leto 2009 žigova Čikpavza Mnogi PreboJdčani» pri-jatelji, pa tudi profesorji so se v ponedeljek udeležili odprtja razstave li-kovnih del študenta 2. let-nika ljubljanske likovne akademije, sicer pa domačina Žige Hriberdka. ki s svojimi deli postaja vedno bolj prepoznaven, v li-kovnih umetniških kro* gih pa pravijo, da je pred njim Še obetavna prihodnost. Že kol dijak celjske gimnazije center se je po spletu naključij začel izobraževati na likovnem področju in raziskovati svet upodabljajočih umetnosti. Ker je hotel biti z njimi povezan, se je odločil za Studij umetnostne zgodovine Še preden je kot popoln sa- mouk zbral dovolj poguma za študij slikarstva. Njegova dela se naslanjajo na prvine fotorealističnega slikarstva enega največjih predstavni kav te smeri, slikarja Chucka Clousa. Makro-korapozidje Žige HriberS-ka so kot nekakšni prstni odtisi človeških dejanj, ujetih v vakuumu brezčasnosti brez lažnega baJasta. Motiv kajenja, ki je zaznamovan na preboldski razstavi - odprta bo do prihodnje srede - )e avtorju zanimiv, ker za kuliso vsakdanjega rituala skriva vizualni presežek, zaznaven v prepletu barve in figur, a še vedno ujel v sfero realnega, čisl in preprosl. Velja zapisali Še to. da je HriberSçk izvrstni portretist in mojster skic posameznikov in skupin v trenutkih njihove aktivnosti, ki so po svoje ve- liko bolj avtohtone kot oko fotografske kamere. JANEZ VEDENIK Rastlina, ki ima zdrave korenine, je dobro razvita, lepa, zdrava... Enako je v gasilstvu. Če ima organizacija dober podmladek, smo lahko prepričani, da ima lepo prihodnost. Eden od načinov izobraževalca pri gasilcih so gasilskevaje in tekmovanja. 2a mladince in mladinke je bilo tudi letos organizirano gasilsko tekmovanje za pokal Celjske regije. Pomerili so se v mokri vaji z motorno briz-galno in štafeti. Tekmovalo je lepo število ekip, vse skupaj pa se je začelo s prvo tekmo, ki je bila 21. junija v Šentjurju, nadaljevalo seje 12. septembra v Draži vasi, zaključek pa je bil vnedeljo, 27. septembra, z dopoldansko celôno v Laškem in popoldne v ZreČah, kjer so že bili znani skupni rezultati. Enako kol lani so v kategoriji mladincev na vseh tekmah prepričljivo zmagali mladinci PGD Nova Cerkev, zato tudi skupni zmagovalec ni bil vprašljiv Pri mladinkah se do konca ni vedelo, kdo bo skupni zmagovalec, zato je bila na- petost še večja. Prav zadnja tekma je bila odločilna, saj so si 2 zmago priborile skupno prvo mesto mladinke PGD Nova Cerkev in tako je bilo zmagoslavje popolno. Oboji sodan pred tem zmagali tudi na tekmovanju GZ Vojnik-Dobrna in se 1^0 uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 10. oktobra v Zrečah. Na tekmovanju gasilske zveze Vojnik-Dobrna za memorial Matevža Hacew v industrijski coni Vojnik so nastopala prostovoljna gasilska društva gasilske zveze Vojnik-Dobrna in sicer: Nova Cerkev, Dobrna, Frankolovo, Vojnik in Soc-ka. PGD Lembei^ tokrat ni imelo nobene tekmovalne desetine. Tekmovanja se je udeležilo 29 ekip v vseh kategorijah. Izjemen uspeh so dosegli gasilci iz PGD Nova Cerkev, ki so nastopili z devetimi desetinami in osvojili devet j^vih mest. V Članskih kategorijah 50 se tako uvrstile na re^jsko tekmovanje vse prvo- in dru-gouvTščene ekipe, v kalorijah mladine pa najboljše tri ekipe. SS Značke za vojniške pevce Žiga Hribersek s svojimi motivi kajenja na razstavi v hotelu Prebold. Doživeto, čeprav nI kadilec. Mešani komorni pevski zbor Društva upokojencev Vojnik je v većna-■me&ski dvorrâJV^ovi Cerkvi pripravil slavnostni koncert.ob 5. obletnici delovanja. Koncert so pripravili pod naslovom Ohcet bo 1er ga dopolnili z gosti, s folklorno skupino z Dobrne ter s harmonikarjema in z vokalnim solistom. Zbor je bil ponovno ustanovljen leta 2004, njegov ustanovitelj je bi) Viktor Lečnlk, ob podpori Društva upokojencev Vojnik, vseh pet let pa ga strokovno vodi pe-vovodkiiija Vida Bukovac. Na slavnostnem koncertu je celjska izpostava javnega sklada za kulturne de-javnosti kar 17 pevkam in pevcem podelila jubilejne bronaste Gallusove značke za več kot 5-!etno pevsko delovanje, srebrno značko za več kot 1 S-ielno delovanje je prejela Anica Krof-hč> zlato Gallusovo značko za več kot 25-letno delovanje Jožica Gračner, medtem ko sla častno jubilejno Gallusovo značko prejela Zvone Tanc, ki poje že 58 let, ter Jože Gregore s polnimi 63 leti pevske kariere. ŽB Po 55 letih znova skupaj Tik pred začetkom novega šolskega leta so spomin na vstop v prvi razred obudili nekdanji prvo-šolčki Osnovne šole Libo-je, ki so v prvi razred stopili pred 35 leti. Takrat so svoje znanje nabirali v stari §oli, ki je stala na območju današnje deponije gramoza. Kljub temu, da te šole ni več, spominov na tisti čas ne manjka, Tokrat so jih skupaj obujali v prostorihPGD Ka-saze-Uboje, ki stoji nasproti nove, sedanje podružnične osnovne šoie, kjer je tudi rudarski muzej na prostem. Vsi nekdanji učenci so potomci rudarskih dru- žin in zato so za spominsko fotografijo na to srečanje izbrali prostor v rudarskem parku ob šoli. Jubilejnega srečanja, ki ga je v sodelovanju z Jože-tom Hrvalinom organizirala Marica Babič, se je udeležilo 12. nekdanjih prvo-Solčkov, ki so pridobivali prva znanja ob pomoči učitelja Milana Špacapana, pozneje pa tudi od drugih učiteljev v Uboj s ki oziroma žalski šoli. Ob druženju so na daa prišli zanimivi dogodki in trenutki, ki so zaznamovali njihovo mladost v šolskih klopeh, DN Praznovanje, ki ostane za vedno kaznovati je vedno še posebej, če je lo praznik naših staršev. Veseli dogodek se je ^odil za Maroto vo družino iz Šentruperta nad Laškim. Oče Jože in mati Antonija sta praznovala 80 let svojega življenja. Maroto\n so ra«^ veseli, so pevci, godci, igralci in preprosto veseli ljudje. V njihovih glavah se rojevajo pozitivne ide je in tako so sklenili, da se 25. julija na očetov rojstni dan odpeljejo na Brezje. Kar šestde sel se jih je zbralo v cerkvi, kjer so ime^i zahvalno mašo. Da je bil dan res namenjen skupnemu druženju, so poskrbeli tudi za prevoz ter najeli avtobus. Sedem otrok se jima je rodilo, vseh sedem ustvarilo tudi dnižine: hčerke Marta, Ma-rija, Tbnčka, Cvetka ter sinovi Rado, Branko in Vinko. Jože in Antonija jesen življenja preživljata na preprosti domačiji ob^ni s travniki, njivami in gozdovi. Srečna In vesela sta še posebej takrat, ko ju obiščejo njuni najdražji. Imata sedemnajst vnukov in šest prav- nukov. Na domačiji pa skupaj 2 njima živi sin Vi^o z družino. Ker so Marotovi Številna dm-žina. je pri njih veliko razlogov za praznovanje, seveda pa je bilo letošnje nekaj posebnega. Povabili so tudi tete, strice, nekaj dnigih sorodnikov in prijateljev. Po končani sveti rrúši na Brezjah so se odpeljali še v Vrbo, si ogledali rojstno hišo dr. Franceta Prešerna in muzej. Poskrbeti je bilo tr^ tudi za dobro kosilo, ki so ga pripravili v eni izmed gostišč na Gorenjskem. Ljubezen in spoštovanje sta v hiši na prvem mestu in v taki obliki ter vsebini je potekal tudi kuitumi progam. V očeh so se iskrile solze sreče in veselja. Ob slovenski pesmi in igranju harmonike njunega vnuka Mateja se je veselje nadaljevalo do večernih ur. Svljenje pa ni samo praznik, je delaven dan, kar sta mnogokrat občutila in okusita tudi slavljenca. Ostala sta pokončna, vesela in zadovoljna vse do danes. MARTA KOVAC Toplar že zaživel ZtatoporoČenca z otroki in njihovimi partnerji Na zlati poroki svoje Da bi svoj prostor za druženje - kozolec - čim bolj slovesno predali namenu, so konjerejci z Vrha slovesno odprtje zdnižiU s konjeniškimi igrami. Igre so bile tokrat sedmič zapovrstjo, ogledalo pa si jih je rekordno Število obiskovalcev. Svoje moči je pomerilo Šest vpreg in devet tekmovalcev vtreh disciplinah, najprej v vajah z ovirami. Druga disciplina je bil hitrostni tek, nato pa še tekmovanje konjskih vpreg. Zanimivo tudi za tiste, ki se s konjeniškim športom ne srečujejo vsak dan. Slovesen dogodek rezanja traku, ko so namenu preda- li prenovljeni toplar. je spremljalo igranje Vaške godbe z Vrha. Kozolec bo konjerejcem z Vrha nad Laškim služil kot družabni prostor. Tako lepega toplarja, kot je zdaj v Tevčah, vsak dan res ne postavijo na novo. BH Praznovanje zlate poroke danes ni nič neobičajnega. Povsem druga zgodba pa je. Če se tako častitljivega jubileja udeleži - zlato-poročenkina mamaf Bilo je lepo sončno sobotno dopoldne, ko smo se S. avgusta zbrali na domačiji »pri Popek« v Prislovi. Veseli in srečni smo bili. da smo se lahko udeležili zlate poroke starih staršev Karlija in Marije Jakob. Pri sveti maši v farni cerkvi na Dobrni sta ponovno obnovila svojo poročno zaobljubo, ki sta si jo dala pred 50 leti na Brezjah. Pri obredu, ki ga je slovesno opravil župnik Niko Krajne, so s svojim sodelovanjem obogatili tudi vnuki. Po končanem obredu smo nazdra- vili in se nato skupaj odpravili k Šumečjek v Strmec nad Dobrno, kjer smo nadaljevali s prijetnim slavjem. Glede na to, da je pri šumečjek svoja otroška leta preživei stari ata in je bil nato tam vrsto let tudi njegov in babičin dom, so na dan privreli lepi spomini na čas. ki sta ga tam preživela stara starša. Ker pa sta želela družini omogočita predvsem boljše in lažje življenje, sta po dobro pretehtani odločitvi kupila domačijo v dolini, kjer sla si ustvarila ljubeč dom s svojimi otroki. Rodili so se jima Kristina, Drago, Norbi in Evgen, ki so si že ustvarili svoje družine. Tako imata zlatoporo-čenca že 13 vnukov in tri pravnuke. Na zlati poroki je bila prisotna tudi zlatoporočenkina mama Ljudmila Stropnik, bolj poznana kot Pečnikova stara mama, ki je 6. septembra praznovala svoj častitijiv jubilej - 90. rojstni dan. Ob rojstnem dnevu ji želimo Še naprej obilo krepkega zdravja in dobrega počutja med nami. Upamo, da nas bo še naprej razveseljevala s svojo prisotnostjo na naših družinskih praznovanjih, kjer še zelo rada popestuje svoje pravnuke in tudi prapravnučke. Ziatoporočencema pa še enkrat čestitamo za lep jubilej in jima želimo še naprej veliko zdravja in zadovoljstva med vsemi, ki ae že danes veselimo njune biserne poroke. MARDA SVENT SAl/TE 51/RMAPI ... ki supa jazzr «ti>o in Mu« glasbi vsaktofdcob21.00 nz 90^,95.195.9 in 1003 MHz Pobcvitdl o44a|« je BANKA CEUE 20 IRINOZCI novi tednik Memo topel dom Aisha v pozdrav ne bo mahala z repom Aisha, imenovana tudi Kala, je 4-ietná nemška ovčar-ka, ki je v zavetišče prišla že konec junija. Njew stanje ob prihodu je biio katastrofalno» saj )e bila vsa zlepljena z ne-ko umetno maso» v katero se je najbrž ulegla, imela pa je tudi poškodbe repa. Naša veterinarka Kiavdija se je zanjo zelo zavzela in ji poškodovan rep oskrbovala kar slab mesec. Vendar pa tovrstno zdravljenje ni pomagalo, saj je poškodba še kar prisotna. Še več, del repa je začel celo odmirati, tako da je edi> na rešitev kirurška odkrani- Malo ms js š« strah, saj ša nikoli nisem biî obItfDŽan s tolilto lajajoSiint kužiti if) prijaznimi ljudmi Sčasoma se bom naradil^nutnega doma In pokazal, da som tudi jaz lahko razposajen. (7498) ^ ■ ■ ■ tev poškodovanega dela repa. A ker Je takšno žival zelo težko oddatí, pa čeprav je Aisha mlada, imenitna psička in morda celo čistokrvna nemška ov-čarka, so se v Veterinarski ambulanti Zvitorepka odločili, da ima lastnik, ki se morda odio-či za posvojitev naše Aishe-Ka-le, ob sterilizaciji amputacijo poškodovanega dela repa zastonj. Upamo, da bomo s lo odločitvijo pripomogli k oddaji psičke, id j e res krasen ku-ža. V zavetišču se je že namreč oglasilo kar nekaj strank» ki jim je bila Aisha zelo všeč in so jo bili pripravljeni posvojiti, a ko smo jim povedali za poškodbo repa in s tem povezane veterinarke stroške» psička kar naenkrat ni bila več zanimiva. Skoda, saj je namreč prava čuvajka, kar se zato pasmo tudi spodobi, vendar je svoj i čuvajski ostrosti navkljub zelo nežna in prijazna psička, Ko jo njeni oslobniki odpeljejo na sprehod, se vede kot prava šolam dama, saj uboga vsa povelja, nikamor ne uide in mirno hodi poleg. Tudi če je oskrbnik turna na povodcu, Aisha pridno hodi zraven in skrbno čuva svojega sprehajalca. Je pa zadnje čase tudi žalosi- Jaz$omAisln-psička, okatorigovonČlan8k.Ztio rada bi vam pokazala, kakšna sem vrasni^^ davambomvseS. na, ker se nihče izmed obisko-valcevnezmeru zanjo, čeprav bi jim z veseljem pokazala, kalina krasna psička v resnici je. Za morebitne dodatne informacije pa lahko pokličete k nam v zavetišče, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja v zve:u z Aisho. Srčno upamo, da bo dobila nov dom, saj se bomo drugače morali od nje za vedno posloviti s solzami v očeh. NINA STARKEL Uradne ure zavetišča Zonzani v Jannovcu pri Dramljah: od ponedeljka do petka od S. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran: www mnyj^ni telefon: 03/749-06-00. Z lastnikom sem bil v gozdu, kjer sva zasledovala smo. Kar naenkrat sem ostal sam, mojega lastnika nikjer. Praiskal sem col gozd, pa nič. Sedaj pa nanj čakam tukaj, da se oglasj m me zopet odpelje s seboj na lov. (7494) Zalo som žalosten. Čip sicer imam, vendar pa moiega lastnika ni v centralnem registru, tako da me ne more odpeljati domov. Če vidi mojo sliko v časopisu, pa bo rrrarda le prišel. (749$) Živijo! Moje ime je Luna. Vem. da izgfedam malo plašna, a vresnid sem u\o, zelo Svahna psîcka. Zato pa potrebujem rMkoga, ki bo enaka Svaben kot jaz. (7491) Ljudje, kaj jim delate?! Za Tiami je Še eD mednarodni dan živali. Dan opomi-Qja vse ljudi na bolj oi^ovo-rea odnos do živali. Da se jih ne ubija le zato, da se iz njih izdelajo spominki ali usnjeni (M jI, da se na n^ ne preizkuša vedno novih in novih pralnih praškov in koanetič-oib pripravkov. In seveda na to, je za žh^ treba dostoj-Do poskrbeti v vseh obdobjih ojenega življenja. To vkl)iičuje na primer tudi takojšnjo veterinarsko pomoč v primerih, če žival zboli, do predhodne sterilizacije in ka-su^adje v primerih, če mladičkov ne želimo imeti. In seveda najpomembneje, da se živali ne odkr[žamo> ko se nam ne zdi več zanimiva. Žal je takšnih primerov Še vedno preveč. x>K]astko«, da živat pahnemo skozi vrata avtomobila in jo prepustimo na milost in nemilost drugih ljudi (sredi gozda), so določeni še nadgradili. Tako psa privežejo kar h kanti za smeti. Ce sega bo kdo usmilil, prav, če ne bodo »počistili« smetiš-čaiji?! Skorajda »pravi biseri« so takšni, ki neželene mladičke pusdjo v škadi pred veterinarskimi postajami. Biseri zato, ker na ta način mladički (v veliko primerih) vsaj preživijo. V narekovaiih pa zato, ker s lem svojo odgovornost preložijo ra rame drugih. Potemmo- rajo na veterinarskih postajah psičke odpeljati v najbliže zavetišče za živali. »Modernejši« svoje hišne ljubljenčke s kletko vred pustijo v garažni hiši kakšnega nakupovalne^ središča. Prav na takšne primere je pred kiaddm naletel predsednik društva za zaščito živali Veles Dušan Ven^ist. »Na vse mogoče naletimo,« pravi »Pomagali pa bi lahko še kje» če bi imnčno zmo^. Denarja za takšne dejavnosti ni ne na državni in ne na lokalni ravni. Gluha ušesa imajo tudi podjetniki.« Minuli teden je v vsemogoče elektronske poštne nabiralnike priromalo tudi pismo, v katerem je »izumiteij trika« pozival vse, naj rešijo mladičke zlatega prinašalca gotove smrti. Lastnik, je bilo zapisano v pismu, jih bo sicer dal uspavati. Pismo je bilo navadno izsiljevanje, saj lastnik zdrave živali ne more evtaiiaziratL Razen, če je pisec imel v mislih drugačne, prepovedane načine usmrtitve ži\4li. Če iz vsega še niste razbrali rdeče ruti - z zakonom je prepovedana kakršna koli usmrtitev zdravega ljubljenčka. Če živali iz kakršnih koli razlogov ne mor«e več imetí (to velja mdi za mladičke), jo morate oddati v zavetišče. S tem vas* seveda Čakajo tudi določeni stroški, vaši strošld, saj )e bila tudi žival vaša lasL Svoji živali morate nuditi ustrezno nego. jo ob znakih bolezni peljati k velerinaiju ter pravočasno pre prečiti neželene kotitve. Ven-gust pa vam na srce polaga še nekaj: »Ne zatiskajte si od, Če opazite kakj^no koli zlorabo ali nehumano ravnanje z živaljo, saj ste s tem sooc^ovomi za njeno trpljenje.« Pozivajo vas, da jih v primerih mučenj takoj pokličete na številko 041/610-409. ROZMARl PETEK ■Ezsaaazi ZVITOREPKA Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 10. ure L ZDRAVJE - NASE BOGASTVO ROŽICE IN ČAJČKI Šport, rekreacija in bolečine v sklepih Vpraââiije: ostala sem brez službe, imam obveznosti» ki )ih vse težje izpoinjujem. Včasih sem veliko kolesarila skupaj z dnižino» a sva se z možem razšla. Če hodim» me bolijo sklepi, pojav-Ijajo pa se mi tudi boleče spremembe na sklepih rok in na kolenih. Ali je to posledica dela z vodo ali težkega dela? Je to začetek revme? Danes se med pomembne dejavnike tveganje prišteva fizična neaktivnost, Po nasvetih zdravnikov in medijev se vse več ljudi rekreira. Hodijo vplanijie» tečejo, kolesarijo in to mladi in stari. Gibalne navade so se spremenile zlasti v letih konjunkture, ko so ljudje Še lahko poskrbeli za novo obutev» Športno obleko» kolo itd. Sedaj jih veliko še teče, saj Je številnim ostala le še skrb za preživetje. Preživeli pa bodo le> če bodo zdravi. Vsi moramo dvigniti zavest ohranjanja zdravja tiiîii v teh za veliko ljudi neprijaznih časih- Tako bomo priporočiii. da se kljub zmanjševanju splošnega standarda, za katerega smo krivi tudi sami,' saj smo si izbrali voditelje, ki težavam niso kos, posvetimo ohranjanju in krepitvi zdravja. Prehrana je v kriznih Časih lahko bolj zdrava kot pa v izo- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog bilju. Celice» ki so podhranjene, žive dlje. Pa se s tem ne moremo nasititi niti ne moremo nahraniti otrok, ki ne vedo za krizo. Lahko pa se posvetimo medsebojnim odno-somin dvigu nivoja fizične aktivnosti. Pri pretirani aktivnosti se pogosto pojavijo bolečine v različnih delih telesa. Lahko se pojavijo otekline, ki ne izvejo tudi po nekaj dni. po novi obremenitvi pa se javljajo vse pogosteje. Pa to ni vedno le posledica preobremenitve, je lahko že začetek degenerativnih sprememb, vnetja, revmatičnih zadev itd. Bolezni sklepov Osteoartroza je najbolj pogosta bolezen, ki napada sMe-pe. V večini primerov se javlja po 55. letu starosti, pri mlajših je redka. Bolezni srca in ožilja so najbolj pogo- sti vzrok za invalidnost, sledijo jim pa bolezni, ki so posledica osteoartroze. Vzrokov za nastanek je veliko. Pogosti vzroki so poškodbe sklepa, meniskusa, razni posegi v sklep» tudi operacije, različne poklicne okvare. Lahko gre za nepravilni razvoj. Med pogoste vzroke štejemo tudi presnovne bolezni, kot je protin ali putika. Bolj pogosto so za spremembe na sklepih odgovorne bolezni različnih žlez, kot so sladkorna bolezen, slabo delovanje obš-čitnične žleze» prdcomema telesna teža z metabolnim sindromom in akromegalija, ki je posledica nepravilnega delovanja spolnih žlez. Sklepi se vnamejo pri revmi, vnetju sklepov na hrbtenici in pri drugih hudih vnetji s širjenjem po krvi. Ko se pojavijo bolečine, pomislimo na različne vzroke, je pa starost najbolj pogost in najmočnejši naravni dejavnik tveganja. Tudi debelost je zelo pomembna za nastanek bolezni sklepov, prav tako tudi neprimerna in stalna preobremenitev sklepov, kar se pogosto dogaja pri nekaterih poklicih. Osteoartriiis prizadene pogosteje nosilne sklepe. Pri revnu ?à prizadeti sklepi stopal, sklepi proti dlanem, komolec, ramenski sklepi» zapestje in kolena. Težave se najbolj pogosto pojavijo po obremenitvi, po gibanju, hoji po stopnicah, po delu zorod-jem itd. Takrat se pojavi bolečina, sklepi so otrdeli, a se zjutraj hitro raz^bajo, za razliko od revme, ko te bolečine trajajo kar več lu*. Pri gibanju se pojavi vsklepih Škripanje. lahko pa tudi oteklina z izlivom ter različne za-debeiitve, zlasti na sklepih rok. Di^nozo postavi po navadi že domači zdravnik. Najbolj pogosto in najlaže zdravilo, ki se uporablja in ima malo strarisidh učinkov, je paracetamol. Nato sledijo nesteroid-ni neselektivni antirevmati-ki, razni analgetiki in nova zdravila imenovani coxibi. Danes se ukvarjamo tudi s preventivo in tako se svetuje pri pojavu prvih bolečin jemanje glukozamina skupaj sbon-djTDitinom. Dolgoletno jemanje lahko prepreči poslabšanje in napredovanje bolezni. O obremenitvah se posvetujete s svojim zdravnikom, ki naj z vsemi merami nadzoruje bolečino in vne^e, izboljša kakovost Življenja» zmanjša napredovanje bolezni in invalidnosti ter stranskih učinkov. Če imate vprašanje za zdravnika, ga piljite na Novi tednik, Prešernova 19, $000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. ! V programu na Radiu Celje lahko vsako sredo, ne-l^j miniit po deseti uri, prisluhnete oddaji Kuhajmo skupaj. V njej lahko sodelujete tudi sami z zanimivimi in okusnimi recepti, kot sta ta dva, ki vam ju predstavljamo. Bučkin pečenjak (poslušalka Marija) Potrebujemo: 1 jedilno bučo, 2 jajci. 2 del mleka, 1 kislo smetano, sol, sladkor, pecilni prašek, moko za zgostitev. Priprava: bučo olupimo, razrežemo na kocke in v vodi skuhamo do mehkega. Odvečno vodo odcedimo, bučo pa s paličnim mešalnikom ali z vilico na drobno pretlačimo, V zmes dodamo jajci, mleko, kislo smetano, sol, sladkor, pecilni prašek in nekaj moke. Dobro premešamo, da dobimo srednje gosta zmes, ki jo zlijemo v pekač in pečemo pri 180 stopi- radiocelje KUHAJMO SKUPAJ Iz buč lahko nastanejo zelo okusne jedi, kar tù pred kratidm prikazali tudi v Braslovčeh, vi pa lahko preizkusite objavljeni recept njah. Bučkin pečenjak je pečen, ko dobi zlato rjavo barvo. Postrežemo toplo ali hlad-niy, s prilugo ali biez, laltku www.radiocelje.com pa tudi kot prilogo k mesnim jedem. Pirin kruh brez kvasa (poslušalka Alojzija) Potrebujemo: 1/2 kg pi-rine moke (ki jo lahko nadomestimo tudi s četrtino rže-ne), 1/2 pecilnega praška, žlico soli, 4 del mineralne vode, žlico olivnega olja. Priprava: vse sestavine, ra- skledi dobro premešamo, zalijemo z mineralno vodo in pregnetemo. Testo položimo na pomokan prt in pustimo vzhajati 45 minut. V pečico, ogreto oa 200 stopinj, položimo vzhajano testo in pečenko 40 minut. Pečico po tem času izklopimo, knih pa v njej pustimo še.deset minut. Nato kruh položimo na prt, ga pokrijemo in pustim, da se ohladi na sobni temperaturi. SP Foto; TT Zelišča proti izpadanju las zen mineralne vode, v večji - it 78 - 6. oktober 2009 stiski dohtar Simon ASič je moškim in ženskam, ki jim izpadajo lasje, svetova), naj uživajo veliko koreaja» zelenjave in rib, izi^bajo pa naj se kavi, kajenju In pre-mastni hrani V nadaljevanju večotem. s katerimi zdravilnimi rastlinami so se proti izpadanju las borili naši predniki. Ko beseda nanese na izpadanje las, navadno pomislimo na plešavost pri moških, a s prekomernim izpadanjem las se pogosteje kot mislimo, srečuje tudi nežnejši spol. Vzroke za to gre navadno iskati v porušenem honnon-skem ravnovesju, slabem de-lovanju ščitnice, psihofizičnem stresu, pomanjkanju beljakovin, mineralov, vitamina B. Z izpadanjem se ženske lahko srečujejo tudi v nosečnosti, po porodu, med dojenjem, menopavzo in pri shujSevalnih dietah. Pogosteje kot pri moških se pri ženskah pojavlja tudi sezonsko pogojeno izpadanje las. S to težavo naj bi se v spomladi in jeseni ubadala vsaka deseta ženska. Kadar je izpadanje las zelo močno, je potreben posvet z zdravnikom, v večini primerov pa lahko težave omilimo tudi s pomočjo narave. Ljudsko zdravilstvo si pri teh težavah najpogosteje pomaga s koprivami (Urtica dioica), repinčevo korenino (Arctium lappa), brezovimi listi (Betula pendu-la), rožmarinom (Rosmari-nusoffídnalis), sivko (Lavandula angustifolia), orehovimi listi (Juglans regia) in borovnicami (Vaccinium myr-tillus). Za borovnice velja, da izboljšujejo prekrvitev kože ter tako omogočajo, da so dlačne čebulice dobro prehranjene. iiranilne snovi, ki dobro prehranijo lasne korenine, najdemo v veČini sadja in zelenjave, žitaricah, to-fuju, ribah iz severnih morij, jajcih ... Zelo dobro se obnese kura s prosom, ki naj traja ui mesece. Zoper izpadanje naj bi bila dobrodejna čajna mešanica iz koprive, regratovih korenin (Taraxacum ořficinalie] in korenine repinca. Čaj pripravimo v obliki poparka in pijemo uikrat na dàn po eno skodelico. LasiŠČest daljši čas dvakrat tedensko umivamo z ohlajenim prevretkom iz bre- Piše: PAVLA KUNER ze, korenin in listov koprive, repinčeve korenine iň listov rožmarina: v litru vode kuhamo 10 minut 6 žlic omenjene mešanice. Druge dneve pa lasišče )e masiramo s kosom vate. napojene v tej tekočini. Izredno dobro bo služila tudi pri suhih laseh, Koprive vsebujejo veliko mineralov in so kot takšne v koiist tudi pri izpadanju las. Čim več jih uživamo v tej ali oni obliki, z njihovim poparkom pa si umivajmo in masirajmo lasišče. Obnesejose tudi vtir^-turi za masažo lasišča: korenine in liste koprive namočimo v alkohol. Se bolje naredimo, če jim dodamo Še nekaj timijana (Thymus vulgaris) ali repinca. Za masaže la-sišča uporabimo tudi popa-rek orehovih listov ali pa si pripravimo mazilo iz orehovih popkov: v kilogram masti vmešamo 3 žlice svežih popkov in kuhamo 20 minut. Za rast in krepitev las lasišče nekajkrat na teden natiramo z brezovim sokom. V pomoč so nam tudi brinove jagode (Juniperus communis) : v.pol litra vode kuhamo 10 minut 5 žlice stolčenih jagod in pest vejic. Proti izpadanju las koristi tudi šampon z mešanico eteričnih olj. Potrebujemo 250 miiilitrov neodišav-ijenega naravnega šampona, 30 kapljic rožmarinovega, 10 kapljic timijanovega in 10 kapljic sivkinega eteričnega olja. Šampon in eterična olja zmešamo v plastični steklenički. Kadar umivamo lase, vtremo malo šampona v lasišče, pustimo delovali 3 minute in temeljito izperemo. Pazimo, da ne pride v oči. 8 • 12 lis moa^čHo Dr. PIRNAT 1^2^32.55,01/519 www.plmat.si l. st »m«», «i^nsim« DELA novi tednik Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavo* da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vaa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpudčamo pogoje, ki jih postsvijaio dek>dajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne Izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni; • na oglasnih deskah obrnočnih služb in uradov za delo zavoda: • na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://vwvw.ess .gov^; • prí delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. ue celje osnovnošolska izobrazba ZIDAR matHVi ZlIMiiA • m/t' SAMOSIOJNO GPRA^UAWS ZIIURSiaH »L IZDELAVA OPAŽFV. ARIIAIUI, nmi KTDMRAKJl POUSANJF flOSNIKOV IN TUKOVCCV TER ROČKA ZBIUJSKA OBA. mm ZUNAILIIH OMaOV. ZAKUUtXQV FASAO m OSTAIA HU PO NAVOQIUI mm JL NUDmo vAu mam ZA NRAIO^N tAS mtxm PtB NAROdiiKU. Rxsa OELUVKI CAS. nAàU3 QfiX lu SraSQBMOST ttMmmK QUA. NEmOČEN ČAS. \imm 1T1EIIKWAIIIER KADMVSK£ STOROVE lUUL LE SKO^KQVA C!STA 9 E.IOOOUURJAJ(A VARIIK VAflllEC. M/t VAUDU n6*KLAaâiO VMJPUE MJC HAe*ELEKniOCIE. NEDOLOtEK 7.102009; KOVIHAR (AiKO mm PflEOeUVAlttAmJE. 6IU0IUA Oili). 6AJ 47.3600 (ZUE sremja pokucna izobrazba fmUKK ' Wt PRODAJA, POHOĆ Km». D& LO NA ODDFUm iN NA BLAGAJNI. OOLOftK CaS, 3 mst atlsmo: spar suvdiua aa&; spar siovekua 0.9.1 spar chje. UU8LMMSKA cesta 2é.3iu0cqje VIHAliOltOKALfi: . M/t' OaO NA VKTAINO frezauiih mnh, delo na cnc (b& hmui neoolo&n cas. mim kovinar lAâCO KOVINSKO PfiaaoVAUlA snOJEEKADUA 0M.&UI4l3000CaJE sredmja strokovna au splošna fzobrazba 2avarqvaim 2ast0pnk na tirehu k/t sve. lovanje pfldobivake hm termnov. 7rmie zavarovaimh pfloouktov; določen cas. 24 mtitbi, iribm gaawe zavarovalni» oi). mm poslovna 8N)îa uu^um, komei^ »££AUUCA4JI»flUllfiUANA kuhar natakar NATAUa Kim • M/t SrmaA in XUHAktE. DDioâN CAS. MDJB66: ERnN mrm m M rrm bu. uuu fhankouivskih žrtev 3«. 3006 que kuhar kuhm • natakar • u/t po nmoůlli pflm> vua hrano oz. haiiœ. pomiva posooo. ústi kumnjo, st1íe& mi % kia£0. hram. voqi blagajno: nloc» cas. t2 mesecev. 10.10^006: cel1sxe mesmntstdimpflo^tvoolualh slovana jnvalďov {uul astavtkttovue 17. 3BS8C£U£ 6imna21jsw maturant prodaj» pohdcmk. sklaltàïu kawfulant • H/t pûMûC ra pmii V H^iopmo. oota Cen Cas. 24 hessœv. iiiojdds: inpo^ tdinûia tkovina na OEBOO n orosna O.aP. CRX QPEKAflRlkACESTAZ 3000 SUE KOItf R(2ALIST A9STINT • m/t pomoc PRI m OMI V VOH^mAJl DOLOCa CAS, U HES1ÏV. lltufls: inpoitehnicha trgovka la oebad n DfiOBtta D.O.(L. tBJL OPEKAfllâW CESTA t 3900 CBJE visokošolska strokovna czobraz-8a pfttdajm rffbtoiï • M/t urejakie oonimb» 7acue. pomc maleroaum. 601^ liqsectv. 17.112009; ikpos. tehnicna tfigovim naoebooin droona d.d.o. ceue. (jamska as^Aim^ umiveamnnaqcffirazba KOUMQAUSTZA mOAJO OEOVNE ZA^ • M/ t' PRODAJA IN NAOAVA DLA6A V VELi^OOMI. 0I> LOČOi CAS. 6 MESEŒV. ÍID^OOS: inpos. tqinička H^IVIXA NA Û(eu3 W OBOBNa DÍLO. fSX OPEKARNilKA CESTA Z QUE KOMERCIAIIST HA 6RA06DIEM OODOKU • M/t' nmUA IN NA8AVA BIAGA VVEiíPROOUl DOL» Cen CAS. 6 lessfv. aiL2009; (NPOS. TBHDÔIA TTtGffVMA NA OBILO IN OROBW. 0.a0. (EJC, OPEKARNIŠKASSTAZ 30(H) CEUE KĐHBtaAust nkmm vqooovooa in osheva. NJA itó'PRODAJA IN NABAVA BLAGA VVOÍPm^ OU. DOLOČEN ttë. 6 NESEŒV. LIOJÍS: NPOS. TEHNjCNATBCOVmA NASeKU3 IN OflOSNa O.OiL. œlie. OPiXAHfl^KA CESTA 130«) caje diplomirana medicinska ttstra MEDIQNSXA SESTBA • VDOJA TIMA IL • N/1 usa 7AVUANA POTREB. NAâTTtlVAfU^ IZVAJANJE H VI^NOTENJE REZULTATOV ZDRAVSTVENE NFGE IN OSKRBE V DOMU STAflEiâK SPR^IUAIUE STANJA. NADZOfI NAD IZV^B« SKUPINSQCA ÛEA M TStAPEVTSnH SXUPIK SQOQDVMJE l ORUGtMl STROKOVNIH OBAVQ ^ OOIOCBI CAS. lÛ.lUaaB: DOM UPA. DRUÎBA 2A SOOALNO VAf^ sivuE ttumm ao.a. lava ii. moq cede nplomirani inžeiflr muniítva (vs) "VDOJA KDNTBOLE • M/t EVAiA KONTROLO P» smi PO^IUK. CVAJA MEOFA2NO IN KONCNO KDNnOlO, IZVUA NADZOR NAD OEUNAUEM PROOSA KOfTTROLE. IZVAJA ZAPOfll IN m STTTVE [ZDELKOV. PfBPHKVA KONTROLNE OOKU> m\m ZA [zooKE. sooaovANjE PRI m VZEMU izoaxov s SUZANI ZUNANJIH Nf^CJ S)[£UVANJE PBI REŠEVANJU REKLAMAtU - nui NATBIENIT: NEDSOCEN CAS. 10.1L2D09: MAKSM TRSDVSKOIH STtlWHO POOJfTJE, OJLO. TW ŒUSK!HKK?0VZ3f)00CEUE VOUA VZOAÎEVAKJAH/t'SKflaZA PREVENTIVNA VZDfâVANJA STROJEV IN NAPRAV. VZDR2FUAMJE STROJEV M NAPRAV. NDXILOCni CAS. laiSZOOS: MAKStM TRSOVS»} M STOflfTVENO PODJET^ DXtJl.TR6OLJSKIH KNEZOVI SOOCCOJE universtrmi diplomirani mženir ih^alurgue in materialov KONEROAUn ZA fflÛ6HAM METALUftSLJE • M/t PflOOUA IN NABAVA BLAGA VVElEPRODAil D010> CEN bi. 6 MSECEV. llSiOtt; INPOS. TBffHČNA TTteOVlNA KA DEBOO IN mm, OM, ClLK. OPEKARNâUSSTALSmOISJE umverzrrnm díplomirani inženir strojništva KOHEROALJST ZA nOOJJO VUAKOV H OKOVJA •H/! PRODAJA IN NABAVAOLAfiA V Va£PRtlQAJi. doloCen Cas. 6 mesecev. 8.112008: inpos. tbni& KA TRGOVINA NA OEtfLO IN DROSML Oi)J), ttUL 0PEKARNtSXACESTAZ398e(SJi imiverzftmi diplomirani inženir euktbotehnihe KDMEROAUST ZA PRODiUO ElËOTtOMATBlAU IN DROOJA • mOOAJA IN NABAVA BUGA V VELiPftDOAJL DOLOČBI CAS. 6 MESECEV, au»; INPOS. T»NCNAT}«3VKANAOCBaO M DOOBNO. V^ VTDRÎnW^ RANJE. DRSANIZIRAILE. VDOĐU W NADZIRMUE (fiA VSllâl VZDtiEVANJA IN ENHGETIKi Oa UJCBI CAS. G KSEEV. 7.11200% AEM, KEMCNA. GRARÍNA IN PAPHNA DIOUSTTIUA. D.D. COJE, IPAVCEVAUUCA 31 3000 (fiJE UÉIAŠM ~ deiavecbrezpoklka STBOJNK Wt UPRAMJALB OELOVMH STROJEV. NČDOUÚN CAS. 14.11.2009: MSVÍDHAR STMOVE IN TRGOVINA, aaa. TBOBNI 00L34. 3271 ÎDm m nižja pokltcna izc^razea (00 3 let} POSUÚEVALK STROJA ZA OtUOAKJE PlASTUS • M/t POaU&VAMJE STROJA ZA nZOANJE PIA STIKE. KONTUDU IZDELKOV. PAKIRANJE ISIELKOV. KJJNU^OIA oatrvAUA STBOJA ^ DOLOCEN CAS. 3 MESECE. 7.)12003: SCA PLAST PROUV^UA H TRC0VWA.DJ).0. PODàHHEL \,m LAŠKO voznik VOZMK TOVORNEGA VaZ)LA- M/t VOZNIK TOVOft NESA VOSLA V MEONAROOM SPEKCUL DOLOCOI Ul il MESECEV. 7.I0.2KIS: TIS. iOSm SIOA-DâEHJE IN TTUNSPORT. D J)J). TRIBABJEVA UUCA S. 3279 LAŠKO srednja pokucna ez0braz3a VOZMK TOVORNtSA VOZiU • M/t PREVOZ OLA-GA PO &OVEHUL OI&DC» CAS. 12 MESECEV. lllOiOM: mPREVOSKŠIVO m ROP. S.P. UUCADflKJSRADEÎÏ MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SRiDSTF/ STROJNIKVOZNIK • M/t UPRAVUAUC DUOVNIN STRCUEV. VOZMIL D0L0C8I CA^ 12 MESECEV. m2m «SV2QKAfl. STDflITVE fN TRGOVINA. 0ÍLÚ.TR08M 00l34.32n ŠENTMJPERT MONTER 06REVALNIH NAPRAV MONTER OGREV. IN VODOV. NAPRAV • M/t ISlEiAVA INSTiUAOI. MONTAtA S1&NIH JNSANÍTARNIHOf. MENTW. VAiUEKiE ^ DOIOCEN CAS. 6 MESECEV. m.iaZttî: GERCER. PROIZVODU^ TRGOVINA IN STORITVE. QJ3ÍL. BREZND3A.3270 LA$KO KUHAR KUUR liVt KUHAaSH POMOCNIK, NEOOIOCEN Cas. tuqjoi»: rokrt raj^ s.p.: pe savihia GOSTINSTVO. RO^ RAI§P SJL VALVASOUFV TR61.3270 LASKO ekonomsko komercialmi tehnik SvnOVALECZAHmUO OPREMO'M/t S^ JE STRANKM PRI PRODUl POHIŠTVA. IZOELM JDEJNE ZASNOVE iN sua iZSTffUAf^ïDUtlME IN RACUNE. VQOI PREDPISANE EVIDENCE. IZDELUJE PRODAJNA PQROCïA. REâiE RnUAMAM. SE VKUUCUJE V MARKETINŠKO AKTIVNOST PODJETJA OOLÎMÏN CAS. 12 MESCEV. 17.16^ PARON lESNA IHOUmiA 0.0.0.. SPOOUA RECKA IN, 327BLAŠKO ue miozuue ~ osnovnošolska izobrazba PROIZVOD» OaAVeVSSTAVUALEC • Wt SESTjV VUANJE CDEJDV, PAKIRAUEIZOEIKOV, RA^tA DELA OOIOCEN ČAS. 3 MESECE. TlSUm TB»^ KVULOER KADROVSKE STDRITVE. D.D.Û. LfSKAŠKa VAgSTAStlOflOUIBUANA_ ue slovenske kowjicê osnovnošolska izobrazba POMOŽNI DEIAVEC DELOVNO MESTO JE VtLOVEN SNH K0IUICAILUPTAVSKA34A 'M/t POMOČ PRI VULKANBERSKIM OEUK. DOLOCEN US, 2S.10.2l}()fi; VULKANEZERSTVO VULJ(0 GORAN ORACA ii.. L£V> S11KCIVAUUU3 A. 3260HKAŠUSUTWI natakar NATA)(AR.|^'ST1K2BA HRANE IN PUAt SPR&ia IN OTOAJA NARDIL VKUHINJO. EV1KNT1RANA PR& Ih^A, ClŠiUUE KLOVNIH PROSTOROV IN PO^ffiŠlN. PRIBORA IN KOZARSV; DOLOCn CA1I2 MESCEV. l7.iai0DS;fiRA£l8EM SEHVSIN SOSUNSTVDPCTIB lESKOVjtf S.P. TBVASNikA CESTA 10.3210 SLfr VENSKE KONJICE doktor meoidine 2MAMIK BftEZSPEDALiZAQJEZUCDICOlVt DE 10 ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBULANTI NEDOLOČEN ČAS. ZHDÚUKftZDMVSTVENlOOM SLOVENSKEMU .NJKl MESTNI TRB 17.321G SLOVENSKE KOUlCE Mi igmjm pm cbuu^ sredmja pokucna izobrazba VOZNK TIMOrnJA • M/Í' OPRAVUA KMETUSKA OOA S TRMTORJEM. DOLOC» CAS 31.11 m 7.iim MUA KMmjsKo poaxT£ laiua Ofi. CESTA tfiSNA QOeROT?NŠXA 3.3230 ŠarJUR RAĎHOVOaUM/t SAMOSTOJNO VinCHJENAâ.1-NOVOOSTVAZA POQJETA. OOIOCEN CAS. 12 MES& CEV. ILiaZDOS: TEMEU HM, GRAfiHl TRGOVINA IN STOftfTVEDilJ), CANKARJEVA UUCA 2S.?aie MARIBOR avtoučar LANREC • M/l' LAKIRANJE. PRlPRAVA BARV ZA LAKAAliE UCARSKA OEA. ODGOVORNOST ZA VAnO oao: NOXIOCEN cas. 20.IQJM9: Hm LES IZDfiAVA P(HŠTVA. IN^ENffilNG. TRGOVMA IN STORITVE aaa. C^A UONA OCBROTINŠKA t 3230 ŠENTJUR EUKTROMOMTEA ELEKTBONOVIAŽNA OE)A M/t ELEKTROMONTA-2NA M SERVISNA OEIA. DOlOœi CAS. 3 MESECE. 1S.IB.20n: MAJO TRAOE. TRGOVSKO IN PROIZVO-ONO PODJETJE. D.aO,(MU SO. 3230 ŠENTJUR KMFnj$KlT£HN)K SKUPMOVODJA - M/t VODt. QBSAMZIM IN NAfr aRA OEU V M&UflZAOiSKI 9I0TI OPflAVUA TRMOORSKA DELA. DOLOČEN CAS, IZ MESCEV. lO.IOm MLIA KMnUSKO PDOJETJE ŠENTAJR. 0Jf.aSTAlEONAO06ROTMSKA3.323ašENUJR VIŠJA STROKOVNA CZOORAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPMK • M^ DQi) S STRAN KAMI V PISARNI IN NA TERENU, NEDOLOCH CAS. B.10m 5ESia ZAVAROVAlNâCO ZASTOPAKJE. 0.0.0. UUCA FRARJA MALGUA S3.3230 ŠETJ^H) DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SnOAUZAIlJE Z LKENCD AU ZDRAVNIK SPSOAIJZAirT DRU&NSKE ALJ SPLOŠNE MmCIfi V ZP PIANINA • M/t ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PIAMNA IN DâURNA SLU^ nedoibCen Cas, aio^ zdravstveni km šENun. cesta mh dootnška s b. 3no ŠENTJIFR ZDRAVNIK SPIDŠNE AU DRU^KSKE MEUQNf M/t oao V SPLOŠNI AMBULANTI ZO ŠENTJUR IN 0E2Uft NA SLUŽBA. OOIOCEN CAS. 12 MESEIIV. t\UU& ZDRAVSTVENI DON ŠENTJUH CESTA LEONA tm TUIŠKA3B.323QŠBfTjUR ZDRAVNIK ŠOLSKE MEAÛNE AU PEDfATIR • H/t OOJ} V ŠOLSKEM D1SPANZQUU M itíURNA SUJ2. BA. NEOOU)CEN CAS.11U9B9; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEMA OUROUNŠKA 3 K 3230 ŠENTJITR IIE ŠMARJE PfU JELŽJGT POMOŽNI DELAVEC GOZDAR • WSÍ M/t S021ARSKA0ELA. OOIOCEŇ CAS, 12 MESECEV. 7.1U099: COZDMSKÍ STORITVE VLADIMIR STOJNÁ S.P. IRJE 31 A. 3250 ROGAŠKA SUTKA ZIDAR GRADBENI DELAVK • M/t POMOC PRI GRAD6ENW IN KROVSNH Da)H. DOLOCEN CAS. 3 MESECE. 17.11120»; KKBAU • KK06 M DRU6I. SflADBENV ŠTVD IN snnnvi djld. potizliskik sidfovs, 32S2 ROGATEC SREDNJA POKUCNA COBRAOA P0M02HA OEUM/t POMOCPRI VULXANIZERSKTIi OEUH. DOUSCEN CiÚ. 3 MESEd 29.192009: VUUA-MZERSTVO WHKO 60RAN DRACA SJ*. LEVSTIOVA UUCA3 A. 32» ROGAŠKA SLATINA ELfKTROMEJlANIK SERVlSe^ li^ POPRAVILO ROE TEfNKE IN fmtl-NE TEHNIKE. IKDOIOCEN CAS. 9.112009.'TOPUSEK. TRGOVINA n SEIWS GOSPOUUSKIH /^ARATVV. EIEVTROINSTAIAOIE. QJLO. TltíSŠCE 36 A. 325(1 ROGAŠKA SUTINA SERVISER. U/l PDPRAVLO BELETBiNIKE. NE9X0-Cen Cas. iioíns; toplíek. troovina in srvis GOSPOONJSKIK aparatov. EL£KTR1»STA!ACUE. Oi)i). TR21Š&38 A, 32&0 RO^ SLATINA KUHAR Kmft Wl KUKANJE NAUC IN KOSILV ŠOlSH KUHIIU. DOLOČEN ČAS. 9 MESESV, mm^ OSNOVNA ŠOLA ŠflWU£ PRI JEiiAH. VEGWA UUCA 21324aŠHMUEPnjaiUj ZDRAVSTVENI TEHNIK ADMINISTRATTVHA OaA IN PROOAJA MEDlCMSKlH PRIPOMOČKOV NA TERENU • M/t KI9RAKJE ^ MUAMJE Dl EVDENnaAME ÛOHMBfTDV PttSlD^ NEGA PROCESA (NABAVA PREVZBl PROOUA) T59 INTIRNtfi DOCJMENTDV PODJETJA. PRODAJA Ut OUNSHH PRtPOMOÍXOV NA TERETIO IN DOSTAVA BtASA KONCMM KUPCEM. SPmiANtf JAVNM RAZPtSgv M nilAJA PONUDBE NABOCM^ U]CEN CAS. tz MESEOV, II.IBJ8I|' OfUNA. POO-JEUE ZA TRGOVM m • IZVtEZ. m ROGATEC. SU)MŠR0VAUDCA2.3»2ID8ATS LABORATORUSKITIHNIK -AnOH&ÎBATIVRADaAMPIlOMJAIEDaNSXM PRPQNOĎmVNATERBHiRMtDaDVM) MESTQ ZAHTEVA ZNUUE LABORANTA. POZNAVANJE DELA V LABORATOnUU I801MŠN1CA. ZDAAVSTVENt DOM) • KEMLJA, HEMAnmJA. KREKANJE. SPRBKJA-N£ * EVEOmWUE DOKUVETn PDSLBVNE-GA PH)CESA (NABAVA, PREVZEM. PRODAJA) TIR INIERNH OOKUMBITUV POOJETJA. PRODAJA ME-DIQNSKIH PfOPOMOCKOV NA TERENU IN DOSTAVA BUGA KONČNN KUPOM. SPREIKJAIUE iAVMH RAZPISOV TER ia«LAVA IN OOQUA PONUOtt NA ROûiKU ' Doiocei Cas. 12 me^. IÍIOÍOOS: niANA DIAG. TRGOVINA INSWVE, DUD.. CEL> SKACESTA16.32S2 ROGATEC FARMACCVTSKI TEHNIK TEHNK V RAZVOJU. M/t POMOf PH 001} V RAZVOJNEM LAfittUnnjU, DOIOCEN CAS. 3 MESECE ZÍÍ0.2D99: KOZMETIKA AfflOOiïA PDOJETJE ZA PROIZVODNJO IN PfUKT S KUZNET^CMI KENlCNt m IN KOVlNSHCr I^ASTICNIMI IZOEUa DJLO. ROGA' ŠXA SLATINA. NORICEVA UUCA SI. 3256 ROGAŠKA SLATVIA KOZMETTČNITENNIK KÛZMETtUUAZM/tKOZMETlCNA NKAINL^ CEKS OVAJANJE MASAŽ OBRAZA HI TELESA DPflA-VUANJEP0006NM DEL OOU)CENCA112 MESECEV. 7.T9ZOQ9: HOTE SAVA R06AŠKA. eOSTINSTVa RfZEM MSTDRTTVE. aaiLZORAVlUŠiaTIKS. 3250 ROGAŠKA SUTINA KOMERCIAUST KOMEBOAINI RdiRBT ZA TIU TTK • M/t K9(A NOVW PROJEKTOV V TUJK ORGMflZACUA IZPEUAVE PBOJncTA, DOÍOCEN CÛ. 3 MESECE. ZZ.lOiOeS; SIFUKS. KOVINARSTVO. PROIZVOOILJA. TRGOVINA IN S^fTVE. OilO. TRŠKA CESTA 5. 3254POOCnKTEK INŽENIR STROJNIŠTVA {VSŠ| POMOCNIK VODJE PROlZVnHUEMOŠKL' 17VAXV NJE PRIPRAVE IN ORSAMZAtUE DHA. Z EVIDENCO OEU IN MATERIALOV IN OBRAÍUN UÙNKOV V PflOtZVOOfUI. KONTROiA IN NADKDNTROU KVAt> TETE mrZVDOOV ZA ODPREMO. NEDOLOČEN CAS, 10.10.2009: STRAMEX^ PODJETJE ZA Pttom ONJfl, TRCOVINO IN EKONOMSKE STDRiTVE, D 0.0. MESTINJE 7. PtfflPlAI, UESTVUE 7.3241 PODPLAT IN2ENIR GRADBENIŠTVA VOOJA RAZVOJA PROIZVODNJE W GflAUUE - M/t RAZVOJ NOVIH PROIZVODOV IN GRADNJE HiNiH nJEKTDV. SANACUA 08ST0JEŮH STAV^ QÍDE IZOUCU (VLA6E. MRAZA. VROONiHRUPAl. NC90 LOČEN CAS. n.lQJM: EKSPÍRIM9ITAUI1RAZAJ NOVIK IfEJ RAZISKOVAIUE IN RAZVOJ DJUL, KUN ŠPERK ÎB.32S6 BISTRICA 08 SOTU EKOIMMIST ZA KOMERCIAUHO DUAVNOST KDHEfiOAlJST (REFERENT VNABA^I/PMIOAI.U^ KOZA^IK) M/tSE ^LITE PRIORU^ÏÏI USPE^CE Mil SLOVSISJCEMU ORUÎWSKEMU TTSOVSKEAUJ PO&JEUU Z VEC KffT 306 ZiimSAML STE MUO. V7THAJNL DINAMÚI. KOMUNKATIVm IN MATE TRGOVSKO aUCO. IŠCSiO SOOEIAVtA ZA POMOC Pfll NABAVI/PROOAJi PR0QAJNE6A ASORDMANA NAŠEUfOOJETJA. VAŠE NALOGE BODO: SLEDEKÍE PITTREBAM NABAVE. ZBMMK. VNOS » LZVB){IA KAROCH. PRtfRAVA KAUURAOI. KDNTAOWUE Z oesnjjEûMi oosAvnaji DOMA n VT1UNI. KOOft DfNIRANJE NABAVE S PROOAJO. POGAJANJE Z 00 BAVTTElt PUPfUVA P08(KI6. POMIOB HI PMlfOS ZA RAZPISE 4IOGOVORÍ B8Sn ZA SVOJ PROGRAM . SPOSOMISTESESAHOSTBJNO n momoCAn .ZAOaO SE BOSTEIZOBRAZKIVNAŠEM DELOVNEM PROOa) MALOPRODAJE DOIOCEN CAS. 6MESECEV. 2&îl2l)09;JA6RQSTR60VDa PROIZVODNJA M STDRiïVl aaO.LAŠE 1/B.POOPUT. LAŠE t B. 3241 PÛOPUT EKONOMIST ZA ANALJZS IN PLANIRANJE tzdeavavu« za javne razpise • m/ž; izdelava vu36 za ja^ razpise |si n eu] tbi posiovmh načrtov k t»l za razvoj novu proizvodov m storitev. nesoocen cas. if.lbioob; ekspe rimentalni razvoj novih idu rasskovanie in RAZva; d.aa. kunšpcbk ib. 32m bishuca obsotu PROEESORTOUAL UČniU TTUAL M/t POUCEVAUE TNXAL DOLJ^ C»CAS.1QM£SECEV.l2.1Qi099:JAVNlVZOOJNO UOBRAŽEVALNI ZAVOD GLASBENA ŠOLA ROGAŠKA SUTINA, m^ UUCA 29 A. 325Û ROGAŠKA StATINA PROfESORANGlEŠĆlNE KOORDINATOR, PREVAJALEC-M/l'KDOROINBUILIE. DFK2MAN. PREVUANJE ANGUŠ^GA IN RUSKEGA JEZIKA. NQK^OCEN CAS. IZIBZOOK ES • SIS CEN 1ER SmrTVE. PQSROKŠTVD IN TRGOVINA OJLD. l&jSKACQTA 6,3269 ROSAŠKA SUTDU UNIVERZTTîfNI OIHOMIRANI EKONOMIST H}HERQALJSr - U/i PROOAJA PET EMBALAŽE. NABAVA REPROHATEIUU IN 7REHUAUE EKD-NOMIKE POGJETJA. NEDOLOC» CAS. 16.112009: STRAMEX^ PODJETJE ZA raOIZVODM, T1teOS1> NO IN EKONOMSKE STORITI^ 0.0.0. ««STINJE 7. POOPUT. MESTINJE 7.324Î PODPUT PRACtSTERFARMACUE RAZVOJNIK OEIO V RAZVOJNEM UBORATORUU • M/t RAZVOJ KOZMDCNIH IZDEUUIV. DOLOCEN ÍAS. 3 MESECE. 2y a2DeS: KOZMETIKA AFROÛITA POOJEtJE ZA PR0CVQ0XJ0 iN PROMET S KOZMETlC. NO I3MI&I1MI IN XDVWSXÛ PUSTtCNOM IZttU3. O.aO. ROSAŠKA SUniNA. KURICEVA UUCA 64. 32SQROGA^ SUTINA ueveíewje ~ OUAVEC BREZ POKUCA POMOŽNA DEU V GRADBENIŠTVU • fí^'POMOŽNA OEU V fiftAOMMŠTVU MOŽNOST DELA V TIUW. ODLOCEN CAS. 3 MESECE. 11112M:ADERATR6& MNA tN STORITVE m KOROŠKA CEHA 4B. 3320 velenr DELAVEC V PROIZVOenUf • M/Ž; OPRAVLJA OCU NA nm ZA VBfOZGOVANJE PIASTSŒ. RADZMIUE DEUlVAM STROJA. KVmPVNO PŘEBUDUJE IN LOCUIE PQUZDEUS OZIROHA IZDELXE (NEUST^ ZNE1ZUI6). RDMPLEIIM KMCME OSELKE IZ VEf KOSOV {VS7AVUA MATICE. ZATICE UD; \m Cen Cas, 12 mesecev. iiiamk plastika skaza. PROIZVODNJA. TRBOVMA. STDMTVE. UUL SEU) 2flA.332flVH£NlE SESTAVUALE KOWOOH BSEUIOV • H/t SESTA VLJALft KOVWSQK IZDEUtiTV. KIDCEN ^ 1 ME SEC. 7.tS.2tt9; HMI, FUXSISHNO QR6AN(Z)RAN1E RAZVDJUH HEL DJUL PfSŠERNOVA CESTA I A. 332aVEL£lUE pwqžttoaaveci^nastavum^ cišcbue. PfSPRAVA. DDLOCOI cAs. IS mescev, mtm. tfuše CENTS. stwtve m TRGOVINA. OJLD.LE vstikdva cesta 11332S šoštanj SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAfMCA - m^ strežba TOPUlIN hladnik NAPITKOV. DDloCa čas. 12 mesecev. 7.1D.29M; nini trans. prevozništvo h vjsmi qm. ašisnčeva qsta13320 velenje pek li^ vaše nauigeboooprmvasestiv VlNZATESnLPBCAKRUKAIN peciva msxrb za uruenost oeumkga okoua: neoolocen cas, mtjm, TRENKWALDBI kadrovske stofliïve. o jlo. LfSNteA cesta 9 E. 1900 uu8uana prooajauía oajkatese. snter jaecr vbenje • m/Í: prooua OajKATESE TEf ponudba 1£ te nabava. skrb za ůstoco proqwne€a mesta nardčwue 8uba; oolocbi cas. 3 issece n.mm íabnos trgovina, prscvookía in stvtnve. dm laše l/b. pooput. lase u 3241 pooput ŽEIEZOKRIVEC GRAISENA KU • KU NA WZDZWSKfM H/h ŽELEZOKRfVSKA TESARSKA IN DRUGA OEU. OEU) NA MZOZEMSI». OOIOCEN CAI 24 MESEOV. IÎ.1GJ0N; ZAKUUCNA GRADBENA OEU ARMIN RAOtC S.Ps CMIŠKA CESTA 57.3329 VELENJE PRODAJALK PRODAJALEC GRADBENEGA MATERJALA • CWER JAG9I VEtDUE - M/t NABAVA. PROOAJA. PREVZEM. ZARACUNAVAIU TRG. BLAGA. NALAGAUE. RAZLAGANJE RAZVOZ DOUlČOI CAS. 3 MESCE. mum JAGROS TTtGDVMA, PROIZVODNJA « STORITVE. O J) J). UŠE ^/B, PODPUT. LAŠE L B 3241 POĐPUT PRODAJALEC. M/t OEU V TRGOVINI Z OeimUO. SVETHVANJE STUAWAM. DOUtCEN CAS, 3 MESECE. 10.10.2009: VQE6ELÍ SHOES. TTtSOVINAZ D8UTVLKI. 0i3.0. DUNAJSKA;^ 1S9. ^KO UD9UANA PR0QAJA1EC - H/t oao V TRGOVIM Z MinVLKl SVnOVANfE STRANKAM. OOLBCEN CAS. 3 M^CE tO.10.2D91 VOEGEIE SHOES. TR60V1NAZ OBtITVUO, HM, DUNAJSKA CESTA 1S9. lUO UUBUANA PKOaUAlKA NA ST0JNIQ - tijl PROOAJA ZE-UŠCNO NEGOVALNIH IZDEUCOV. OOLOCEN tK. 12 MESnV, 7.1B.70Q9: TREND ZEUŠCA TROOVMA NA DR08N0J0ŽICAVWCET^&P.VHÍWCEVAUUCA41. 300D CELJE FRIZER mzer - osebne stixm - wzerske stdrt-tve • moške in žsiske d0u)£en cas. 6 mescev. 11.112609: fRIZERSXI salon n nataša vrčkov» hksi.apfuaftz89.332sš0štaiu KUHAR kllhar/mip» wl priprava jar po naroú-ul. priprava p)c. skrb za kakovostno izvedom OaOTER ůstdí1) na deuivneh mestii; ooldcen cas, 12 mesecev, mvm trenkv^alder ka> drovske stdrttve. 0.10. íískoškova cesta 9 e lomimiana inženir raćunainištva programa • m/t oeu na pogromu pflo»u< miranja. coioœn čas. 12 mesecev. id.iom trenonet m računalniški «ženirm. šun-orovaixstaia.33zo velenje diplomirani ekonomist (vs) k0herc3aust • m/t daa na področju n^ve stluna doldcen cas.gmesesv. e.16meaa koplas. raoizvdohja. trgovina m storttvl 0j3.q. prešqínova cesta 10.3320 vfi^ diplomirani varnostni inženir (vs) ikânir varstva pr kui • m/t' vodenje in iz vajake projektoma poomciu v^a pri dcui -, doioCen čas. s mesecev. 9.iDJooa era koplas. proizvodkia. trgovma in stmve. o.ao. prešhnova cesta 1(l 33zfl ^lenje univerzttnila izobrazba vdqja tbnološkn ps(uektov.m/t naďnov^ mje. vodenje a (»tsanohanje izvedbe razuč-nh projektov. spremljanje tehnološkega rit zvoja^ določen cas.9 mesecev. 9.i0í1i0s; era x0p1as. proizvodnja. trgovina 1n storitvi g.q.o, pflešernova^sta 10.3326 veukje ue žalec ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MANIPULANT liSA • m/t'SOimRANJE, ZlASANJE LESENIH DESn. D(R0CEN CAS ISJiOia 7.10 m AIDA PROtZVDÛUA. TRGOVINA IN HTTOEKTIIAL-NE STORITVE D.D.O. VRANSKO. PREKOPA 3. 3305 VRANSKO sestavualec- n/t rocna montaža. sestavljank mehanskih u ELfi(tro komponent. l^- VUACEMJE POLAGANJE. AmONTROU mSiSK Cas, 3 MESES. 7.ia29Q9: ODELO suntm JA. PODJETJE ZA RAZVOJ. PRDIZVODUO IN TRŽENJE AVTOMOBRSIK DEOV. D.BO, TDVAJUUŠXA CESTA 12.3312raEBO[i) pomožni delavïc voznik kamiona m/t' voznik tovonuaka po eu, nakladanje. razkladanje vooenje potnih nalogov m ostale ookuhentacue. skrb za viv zilo. voznik v cestnem prohilu domčsi cas. 3 mesece. 2s.10 j009; ats • nejt jeornik $.p. 8RASL0VCEďA33UBflASlDVCE natakar - wt strežba ik pflipftava topla in hladnih kapftkdv. oeu) na bla£ajnl ůšce ue OaOVNIH površin; oolocen £as. 1 mesec. ner tocehie puac. nataáa ŠPE5UC ip. uuca savinjske c£te 8,3319 žaiec SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA reocuualec • m/t prodaiapomoc kupsn. 8e lo na OOOOiaH n ha BtAEAMl. DOLOCEN Cas. 3 mesece. izî0.2009: spar siovekua oj)jl: spaa slovenua o.O.O., spu šeweter. ruism cesta 98 a 3311 sempher v savnuski ooum snaoišcnik > m/t poznavanje in kakovostno roktanje s termdpusticnimi materiau, raznavmje deulvanja in prmramirafue komponent tstraineu sstema za tran spi^ msušenjetermopusticnih materialov, oskrbovanje strojev z MATfîlAlOU in skrb za sušenje matma. nasipanje majeruu vzdrževanje. priprava w čiščenje OEOVK embalaže. sušulih posoo, filtrov. cevi in va* k11umsk3h pkmuzv: dquûn čas. 3 me^ 7.10jltts: OOEU) sulvaija. podjetje za razvoj. proizvodnjo in trženje AVTOMOBliSUH oeujv, aao. tovarniška cesta iz 3312 PfOOU) VOZNIK voznik t7v0rnih voz)l v hedharoonem m ifftli pfievozi zabomikuv • m/t oeu vqzmka. ûol0cen Cas. e ICSECEV. 7.li20e: avtoprevoz-NIŠIVO. uubomir ViGlUEVIĆ s.p., bevkova uuca 1q,331qžalb šivilja šmua • m/t šivaiue umkatuh moonik OBU-Cn. DOLOCen Cas. 3 meseff. 6.1u909: UiPUn. 08uk0vanje h bdeiava unikatnu izoflkdv. nataša breceu.sf.studence 29 a33i0žalíc KUHAR kihar • «/t priprava je» po NAROCaU. kosi in malic. nedoločen cas. aidjolft hotu žalec d j) j). žalec. mestni trg 3.331q žalec piaucmk kuhanja v restavracu štorhan pa> ffižue • m/t' pqmivaiue posdoe. priprava sout. sladic. fudne jedt nqm^ čas. libzm: anton zvone štorkan s.p. • oisdlne hoteu štorman rimska cesta 10. 3311 ^mpetlfl v saviuskiooim prodaj al£c proqjua kruha • ji^ prodaja kruha » pedva. dolocačas. 3 mesece. 1d.iiuki9;t0nm^ pftot zvodua. tr60v1na m storitve bbo. šlandrov trgi. 3310 žalec LESARSKI TENNIK nc operater . m/t'posujževanx chc vehtv kalnega centra. pr06ramranje stroja. w vajanje najzahtevnejšem vrtailia. rezanja; nedoločen cas,.ia.ldm mnk MlZARSTVa nepremičnine in imi stof^ oj)jl. wia 16.3304 tabor Vt&JA STROKOVNO IZOBRAZBA višji referentza dkoue w prktikl ' m/t m jaide potrdi naioges pldrscja javmh nar& cl teensko o&a w/estkue: oolocen čas. 12 mesecev. 10.10^069; občma pdlzna. pftzea 6. 33^3pouba lnženlr l£saftstva vdoja proizvodnje ivt kaozofl in voo0ue protzvoolu. 12seuva p(»štva. montaža na terenu; nedcldcencas. m^ím mnk mtzaft stvd, NEPRENIČNfK in um storitve, m., kapia16.3304 tabor inženir sttfojništva v13dja kovinarske deuvmce hft vodeue. planiranji. ûflowziranje jn ra70rejanje oaa; nedoločen čas. 23.10.2009; apiast pfto-izvoonia in ttmiu bbo. petbovce iis a. 3^1petr0vče O wltednik NaročnIM Novega tecMka boste lahko naroćnISIce ugodnosti' 4 mote ogiOTC v Nov^ «èdiiliai do 10 bèsed In eestftiro ntaRocflu CëUev izkorlsttu WJuCno s svojo naroćntSko IqMco. naročntSfco položnico oziroma z osebf^m dokumentom naročnika Novega tednika. WetekortMene ogo*iost1 se ne prenesejo v nosleclnle leto! DRVA, bubro, suha, pra^tn. TMn 051 219-334. ' 4543 DRVi^bubv,hnEr,ceno40do50Bft2DiiM, pmbn.Wofl04l 579m L403 n»OVAdm prodom j9Î0fon 031 348^D. 4560 STAJtO streino opeko m žbbovB p«MÍ pi»-dom.Telefon05l 611761. 4585 AKUSTIKA PRODAM GRAMOFIMS« p(o«e, tozM zvmi glosbe, poceni prodom. T^on 5482-370, 040 297-388. 453Î MOTORNA ■ STANOVANJE I Ž VOZILA ■--■ PRODAM RMAUirii M 1994, rog. lio 23.3. 2010, prodom. Ceno po dogovoru. Tele-ion041780-241 kos KUPIM OSm ovlo^ Um bi od M(q 1998 nopni lQfÉn.Mon 041708497.3698 STROJI PRODAM KAXUDALXO Mengele 19, dobro ohrtinie-no, brezhibno, prodom zo 470 EUR. Telefon 04] 867-m d POSEST PRODAM ZEMJIŠČE. 2.580 m', z dovol|eniem zo grodr>)omoni»stqnovQnjskehi$e(gov podor^o brvolmobjekl), no sončni, mirni lokociji v blizini Dobme. prodom. Telefofi03?3mí6. 4372 VIKEND vokofttíVojnb (Mde Doke) prub^ ZQ45.0(»EUR.Telefoft041 998^60. 4479 BKUNAMCO, ietnik 2009, 3-3 m, pokrH nodsfrKek, Is^o Ho, krtlino, ilebovi, deklino brvft 33 mm, prodom zo I.S90El)R.Teleb04?fi1fr050.4503 SPANICO z vmogrodom, 660 rruv, sforih 9 lel, oktiro Gorice pri Slivnici, prodom. Telefon 851 371-596. 4572 KUPIM KI5Û, v Celju oli okorm, tohko v slobiem stanju, polovino, kupim. Telefon 04t 601-555. 4501 VIKEND, zidonko oli posest, v bližin? Celja, do 25 k kupm. Gotovino 58.008 EUR. I^fon031 40(^73. 4570 ODDAM DVA prostora, v 1. nodstro^u, v skupni velikosti približno 30 s souporabo »nifonj, oddcmo v nojem. Prostori se nohfljcjo v sreéik'u mesto. Pisne vloge sprejemomo na noslov: Društvo upoko-jeivevCeTje, Muz^ki trg 7, Celje. Infor-mocite je možno dobiti tudi po telefonu 5415-73701(051 346-737. 4474 6RČG pri Polzeli Oddom slarejû hi» z vrtoffL NqefT¥mo200EUR.T(^041639^. 4554 POSLOVNI oroslor ob Moribcnki ces^ v Celjo, med Plonetom luš in íntersporom, s porkirt^i, dojem v najem. Telefon 041 523295.041 262863. 4579 PRODAM KAoAn tobcj pod Gotoram vtiju pndvn Iriinpolsobno komfortno stanovanje, 184,5 m^,vseljřvo lokot vpis v 2K urejen, KTV, centrvbo • 0^, pnt^, vrt. Cena 123.S50EUILre4efon041632-955. p TRISÛBKO stonovonje, 77 m\ center Celjo, vsi prikljuSci, boikon, klet, (ivigato, 9. nadstropje, prodom. Ceoo po dogovoru. Telefon051353-567 4523 PRODAM KUPIM EW oli dvosobno stonowje, v CeQu, kupim. MoôbtQkoj.Telefon041 601-555. 4S0i ODDAM ENOSOBNO stonovonje oddom v Celju no Kudinj(.Telefon04t726-St6. 463? DVDS08N0 danovmie, v pňtliqu, no Hudi-nji, delno opremljeno, od(ion>o. Tel^n 03) 488-148. 4535 DVOSOBNO storwonje, ^»efnlíeno, zo nof' već 6 mesecev, oddom. Ceno 380 EUR * tfn>sb.Te!efonB4162m 4^8 0PISMLJ8nslanD«ie,98 m^, vBfldin^ oddom zo dolfsi œs. MoznosI nojema ludi jl(UmTeMvi040 734-571. p DVA kozle smosfe pasme proóomo po 28 EUR/eden.T6lefon041 364-280. 4504 KRAVO, storo 3Jeto. prodom. Telefon 031 612-597 4641 MU p09», ssnentob mbr^ louvo, prodan TMn (83)5738-181,031 273-205. 4SS2 KRAVO dopljo, vajeno pose, prodorno. Telefon 831621-055. 4546 SIMEKrAiK0,v9. mesecu br^ težko 5K) prodmn TdefonOSI 680^72.4568 PA5N0 telico, brejo 8 mesecev, prodom. T^efon 0711348-167. 4575 BIKCA in t^Kko, pasmo Is, slaro 3 tedne, prodom. Telefon 041794^56. 4574 pHxlmTelefon 831745-548,5733-231 L4oe KUPIM ^ KRAVO oli t^ zo zokoi kupim. Telefon 831 743-351. 4676 ODDAM MUŒ, skn^RmesEtB, prazne, radôAbw, oddtfn.Teiefon 5792412,051 26(^552. 4656 DOBRO ohranjeno usnjeno sedežna kotno garnituro, veliko^ 258*278 cm, pnxio-mo zaradi selitve po minimalni ceni. TelefonOSI 316-202. 4S36 MEDEH1NA5Î0 posfeljo, lemno rdeče barve, velikost 1 BO" 200 cm, s prípodojodmo notnimo omaricomo, ugodno prodom. Telefon (03) 5482-308, zvečer. 4544 MA^O hiostovD mizo, s kbpmi, gomitun), prodam. Mefon04U94-282. 45Si HlADILMIK, telenzor, zomaovolno omoro, mizo s tren^ stoli {n^i^ stro'l sušlré strel kuhinjo, 4 m, kotno sedem in oljno pe^ podom.Telefon048869481. 456i PRALNI stnj,TV, elektrimi štedilnik, svolní stn^ CD radio, gfasberti stolp, hlodilnik, prodom. Telefon 851424-303. 4433 KUmUOspoinndran koritom, štedln^ pfin, 2 elebika • Gorenje), kombrnlron hkxSndcz zmnrzzMikdtom Gotenje, kol^ (^Honnony, mçoGorv^, podam. Ceno po dogovoru. Tel^on 841 977-397.46&4 PRODAM JABOLKA zfl preianie ugodno prodom. Telefon 5741-858. 4673 GROZDJE žametno cmina» večje blicine, prodom.Telefon031 575-777. šsos KRMNO peso Í11 ho koruze, izreà» lepo, zsb poceni piodam. Telefon 841264841. ses W)SÍ iz beO) in rdňh sort gnz^, v ^nvnkfl vintanjskem duim. prodom. Telefon 031 575-777. šsoe OSTALO PRODAM GRAD MATE ORBITREK, molo robljen, prodom zo 130 EllR.Teleron041 364-208. 4604 ROČNOfrezo Mň stondcvdTomos m leseni sod, 300i ugodnoprodQm.Teleton 749-2648. 4660 HRASTOVAsodo(580.36DI)inbskokotuzo, pro(ki.Telefon (03) 5824381. 4ô4d TELOVADNO orodje pnidffn. 2a vec inforrmj pokliSlepoteMonv031772-814. 4662 PRODAM KUPIM BUK0VAdnnprodamo.Min04t 864-233. 4476 QMERMWKO, store lAohorjeve knfige, raz-glednice in zonimiv stor predmet kupim. Telefon 831 809-043 . 4577 O, saj ni smrti, ni smrti! Samo padaš, samo padaš, padaš, padaš v prepad neskončne modrine. (S. Kosovel) Èi V tragični nesreči smo izgubili ljubljenega sina PETRA KRAČUNA iz Trnovelj pri Celju Pogreb bo v sredo. 7. oktobra 2009, ob 14.30 na pokopališču na Teharjah. V globoki bolečini ajegovi ati» mami in sestra Celje, 2. oktobra 2009 45d5 PODJETNIK, 5S4etni, simpotićen, zeli žensko do svojih let. Telefon D4124^47; agencijo Super Alan. 4566 PRIVLAČNA trgovko, 3^nQ, želi pnjolo' Ijo. Uhko si z dežele. Telefon 841 248-647; agencija Super Alon. 4566 PRUAZNO dekle biez sKfzbe in s slonovo-njem zeli spoznati obrtnik. Telefon 041 24čnica direktorja in vodja Agencije: Ve^na Le|ič Marketing: Zlalko Bobinac, Vojko Grabar Viktor Klenovšek, Nina Pader. Rok Založnik, Marjan BreČko Telefon: (03142 25 190 Fax: C03)S4 41 032, (03154 43 511 $pre|«m oglasov po elekt. po$tj: agencija@^nt*rc.$i Nepozaben dan Zgodba Nine Pustoslemšek in Ma rja-na Maka se je začela, ko sta bila samo dekle in fant iz iste vasi. Ker je Marjan pravi snubec> ni potreboval dolgo časa, da je osvojii Ninino srce. Dom sta si uredila v hiši Marjanovih staršev in po letih skupr^ega življenja se jima je pridružil sin Marko, ki je njun sonček. Tako so leta minevala in s poroko sta odlašala, saj se je vedno našlo kaj drugega za postoriti ali kupiti. Očitno pa-je bilo leto 2009 zanju prelomno, sa^ sta se odločila reči drug drugemu »da«. Nad to odločitvijo je bila navduSena vsa družina» saj je minilo več kot dvajset let od zadnje poroke v rodbini Pustoslemšek. Priprave na poroko ter fantovščina in de-kliščina za prijatelje in sorodnike so zahtevale veliko časa. Že tam se je rajalo do jutra, tako da ni bilo nobenega dvoma, da A/SA bo na poroki kaj drugače. Vaški fantje pa so jima za slovo postavili tudi slavolok. Izbrala sta si srečen datum (19. september), saj je biio vreme na njuni strani. Civilno poroko sta imela v Žalcu, cerkveno pa v njunem kraju na Gomilskem. Odločila sta se, da bosta prevzela priimek Mak, kar pa je najbolj razveselilo sina Marka. Po dveh prečudovitih obredih in poljubih sta si lahko mladoporočenca končno ma-Ï0 oddahnila in nazdravila v hotelu v Preboldu, kjer je za okusno večerjo.poskrbelo gostišče Štorman. Tam se je z več kot devetdesetimi svati in ob zvokih ansambla Dren nadaljevalo slavje vse do jutra. VP Zasrlenje gnezdoj« Stanko, vsaj tako se je pošalil, rezenmedete prinašal kar s seboj. Pridelek, da mu ni para Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležiJi na straneh Novega tedruka? Morda pa bi príče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas âli nam piSitei Naá naslov: i^ešernova 19, Celje, e-mail: tednik(5^t-rc.si ali telefon 4225-100. V petek v jutranjih urah se je v našem uredništvu že ra:degal prešeren smeh. S sabo ga je prinesel dobrovoljni Stanko Krajne iz Tov-stega pri Laškem. Pa ne le smeh, še bolj nás je presenetil njegov koš, v katerem so se skrivali različni darovi narave, predvsem velikanske debele pese In različne oblike korenja. »Vse lo je zraslo na naši zem-Iji iz domaČega semena. Veste, se pozna, domače seme veliko bolje obrodi kot kupljeno. Najbolj je treba paziti, da je seme dovolj zrelo,« je ponosno pripovedoval Stanko in po mizi razložil pravi »runkl« in druge darove narave. Stanko je upokojen, upokojitev je dočakal v Pivovarni Laško, sedaj pa se skupaj z Ženo Zvonko posveča obdelovanju zemlje. »Nekhobimo- ■rm^i'..- FOTO TEDNA Foto: Grup A Jesanskf spra hod raš imeti. Res, da je majhna kmetija, toda tudi na majhni površini lahko veliko zraste. Vsako leto imamo tak pridelek. da se reče. Letos sem seme dal okrog, in vsi pravijo, da je lepo obrodilo.« Posebej nas je Stanko razveselil s sršenjim gnezdom. Treba je povedati, da radijski sodelavci pripravljamo novo oddajo Tedenski osir, sršenje gnezdo pa smo, seveda posredno, vzeli kot dokaz, da smo za oddajo izbrali pravo ime. Kako točno je Stanko gnezdo pridobil, ne bomo izdali, povemo lahko le, da je bilo prej pri sosedu, poslej pa bo viselo na Kranjčevem hlevu, poleg osirja oziroma »osivjeka« Da je Stanko vesten možak, je dokazal tudi s tem, da je koš v avtomobilu privezal z varnostnim pasom. Saj veste, zakoni... S sabo je prinesel tudi vse potrebno, da ni puščal umazanih sledi, ženski del uredništva pa razveselil s prošnjo, da bi na fotografiji poleg vseh darov narave'stala tudi roža. Ki jo je Stanko prinesel s seboj, se razume. »Malo heca mora biti.« US Paradižnik z več kot 150 vrhovi Marija in Rudolf Savinek iz Sv. Lovrenca pri Preboldu se ne moreta načuditi svojemu okrasnemu paradižniku - češnjevcu, ki raste na vogalu njune hiše in se bujno razrašča naokrog po travi ter daje na stotine okusnih rdečih sadov. Če bi imel oporo, bi najbrž zrasel nekaj metrov v višino iji prekril tudi del hiše. Posebnost te zgodbe je, da je rastlina pognala povsem samodejno že lani. Kljub temu, da je po odstranitvi ni osta-lo nič, se je letos vse skupaj ponovilo v še večjem razmahu. Zdaj ima kakšnih 120 do 150 vrhov, ki ustvarjajo vedno nove cvetove in sadeže. Ob vsem tem je tudi zanimivo, da ima paradižnik samo eno steblo, ki raste skozi dober centimeter široko špranjo med stopničkama ob vogalu hiše. Marija se pošali, da najbrž tako uspešno raste, ker rastlino vsak dan malo poboža. Bolj resno pa doda, da na njihovem hribčku vse zelo dobro uspeva. DN