Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta - - . • *	$3.00
Za New York celo leto *	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
n
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily i g	the United States.
□ Issued every day except Sundays J and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter. September 21» 1903, at the Post Office at New York, N. Y.r tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 38. — ŠTEV. 38.
TELEFON: CORTLAND! 2876.
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 14t 1925. — SOBOTA, 14. FEBRUARJA 1925.
VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII.
RUDNIŠKA NESREČA V NEMČIJI
ZAHTEVALA 200 ŽRTEV
Strašna rudniška katastrofa v Nemčiji je pretresla vso deželo. — Rudnik je bil baje popolnoma moderno opremljen. — Nemčija žaluje.
BERLIN, Nemčija, 13. februarja. — Mogoče dvesto ali pa še več premogarjev je izgubilo življen-nje pred včeraj snem vsled eksplozije v Minister Stein premogovniku v Dortmundu. To je ena največjih katastrof te vrste, kar se jih je kedaj pripetilo v Nemčiji.
Do včeraj so spravili na površino sto in osem in trideset trupel. Plin še vedno napolnuje ozračje pozorišča nesreče in vsled je nemogoče priti do tam ležečih mrtvih. Dva reševalca sta že sama podlegla učinkovanju strupenih plinov.. Razventega pa je treba na skrajno previden način postopati pri delu, kajti vsled eksplozije so bile uničene v bližini rova vzidane opore, vsled česar se je strop pobesil.
Predsednik Ebert je poslal sožalno brzojavko na rudarskega superintendenta v Dortmundu ter sporočil, da je pripravljenih 50,000 mark za podporo.
Kancelar Luther je prekinil svoj obisk v Karlsruhe, kjer se je posvetoval z badenskimi državniki ter je odhitel v Dortmund. On, predsednik nemškega državnega zbora Loebe in predsednik Gro-novski iz Westfalske so tudi poslali brzojavke.
Pozorišče nesreče je obdano od žena in otrok ponesrečenih, ki britko jokajo.
Vsa Nemčija je za trenutek pozabila svoje skrbi v svoji žalosti za mrtve in sočutju s sirotami. Vse zastave v Dortmundu vise na poldrogu. Vsa za-bavališča so zaprta.
Eksplozija se je za vršila oči vidno v bližini glavnega rova, tako da so bile napolnjene vse tri plasti. Najbolj spodnja plast je nekako pesto metrov globoka. Delavce, ki so se nahajali v bližini rova, je vrglo več metrov proč in razmesarjeni so bili tako, da jih ni mogoče spoznati. Druge pa je zadušil plin.
Reševalci so našli na nekem mestu zapisano s kredo: — "Vse dobro ob enajstih. Devet mož."
Krog tega napisa je ležalo devet mož, umorjenih od strupenih plinov, katerim so skušali uiti.
Na nekem drugem mestu so našli tri mrtve brate, ki so se tudi v smrti tesno objemali.
Stein premogorov, ki pripada Stinnesovim interesom, je splošno veljal kot uzorna naprava, ker je vsebovala vse, kar je najnovejšega na tem polju. V tem rovu se ni za vršila izza leta 1 901 še nobena nesreča. Rešeni delavci so prepričani, da je iskra iz nekega stroja unela plin v rovu, vendar pa bo naloga rudarskih izvedencev ugotoviti, če je ta domneva pravilna.
Ta nesreča je druga največja kar se jih je pripetilo v Nemčiji. Nadkriljuje jo le nesreča v Rad-bonu, leta 1 909, tekom katere je izgubilo življenje tristo in eno in štirideset mož.
Nalivi so povzročili veliko škoda.
Velikanski nalivi v iztočnih državah so povzročili ogromno škodo. Iz nekaterih držav poročajo tudi o drugih nezgodah.
ŠPANSKA KRALJICA IN NJENI DVE HČERKI
Prepiave. ki. so bile posledica težkih nalivov, teir tajanja snega in ledu, so povzročile v New Yor-ku in sosednjii državah občutno škodo, z posameznih krajev poročajo naslednje:
Država New York: Južni del mesta Syracuse je bil preplavljen. I\stavjanjc ledu v Mohawk reki je povzročilo ptrctplavo Schenecta-<ly-ja. Hudson fwi Albany je na~ rastel preko normale ter Se narašča.*
Connecticut: V Har.tordu -pn-čakujeo v -teku 24 ur prepiave. Belci Par in Farm ington sta prestopili bregove. Tcieftrosk* služ-
ba je deloma prekinjena.
Pennsylvania: Številne reke stoje nad normalno višino. Tvoi-nike naprave trpele precej škode. Daaies pričakujejo v Pittsburgh u prepltave.
Massachusetts: Connecticut dolini preti obsežna preplava.
New Hampshire: Ustavljanje ledu je povzročilo prepiave v Colebrook.
Ker pa je naistopilo tekom včerajšnje noči mrzlejše vreme, je s tem tudi zmanjšana nevarnost, da bi vodovja še dalje naraščala.
UHMKWOOD A UHMIWOCD. H. V.,
Slika nam kaže špansko kraljico Viktorijo in njeni dve hčerki.
Trgovina z
opijem postavna.
Podpisana je bila opijska pogodba, ki je legalizirala trgovino z opijem. Najmanj petnajst na-daljnih let izkoriščanja Orijentalcev j e zagotovljenih onim državam, ki imajo kolonije. Vladni monopol.
£adnji tajnik
predsednika Lincolna.
MADISON, N. J., 13. febr. — Ko so hoteli včeraj izprašati devetdeset let starega Williama Stoddarda, edinega preživelega tajnika predsednika Lincolna, ki je posloval kot tajnik od 1861 do 1864, se je izkazalo, da mora stari mož ostati v postelji.
ŽENEVA, Švica, 12. febr. — Velesile ki imajo teritorije in o-zerolja na Daljnem iztoku so s, zadabile najmanj petnajst nadalj-nili let za izkoriščanje Kitajcev In drugih Orijentalcev. ko so podpisale pogodbo, sestavljeno na zadnji konferenci opij proizvajajo-eih držav.
Ta dokument legalizira trgovino 'Z opijem ter ustanavlja vladne monopole broz omejitev katerekoli vrste, za dobo petih let Po preteku tega Časa bo mogotce 'komisija Lige narodov /preiskala opij proizvajajoče države, da ugotovi, ee so i-zstrefbile prilike za tihotapstvo z opijem.
Pogodba je ista kot so jo obsodili ameriški delegastje na poznejši konferenci vseh sil. Kitajska •>(- je umakniSLa s konfereoice opij proizvajajočih dežel, kot se je tudi z druge konference ker ni hotela podpisati.
Japonska je podpisala, a javno obljubila da bo storila, več za za-trtje trgovine z opijem, kot sio zahtevali od nje. Druge države ki so podpisale so bile Siam. Ho-landska. Anglija. Francija in Indija.
Portugalska je podpisala z re-servacijami, ki so zagotovile na-daljni obstej mesta Macao kot '* gnojišča ceflega Orijentaf\ Prva reseirvacija je temeljila na "obstoječih kontraktih" vsled kater«-je bilo nemogoče uveljaviti vladni monopol. ''dokler 'bi tega ne dovoljevale okoliščine'*. Druga rt servacija oprošea Portugalce po trebe da prepovedo zopetni ek-spor opija, "dokleir se ne likvidira gotovih obstoječih obligacij".
Ko se je Kitajska ipmakn/rla, je neoficijelno naslovila na Ligo In na posamezne sile poslanico v kateri 'objavlja, opirajoč se na svoje suverene pravice, da ne bo dovolila nobeni možemsM komisiji preiskovati notranjih, zadev.
P od pisanje pogodbe so označili oni, ki so podpirali ameriško stališče, fcoct dokaz trditve -kongres-nika Porterja. da ne nameravajo opij proizvajajoči narodi opustiti dobičkov, katefe črpaj8 iz trgovine z opijem.
Fašisti in
vojni dolgovi.
Fašisti bodo natančno preštudirali vprašanje vojnih dolgov. — "Vse stranke so pozdravile agitacijo, a nočejo plačati večjega dela dolgov. — Vedno govore o žrtvah, katerih ni nihče zahteval od njih.
Maja meseca leta 1859 je napi sal prvi članek za nominacijo Lincolna v listu "The Central Illinois Gazette". — Po zaključe-nju državljanske vojne se je zopet posveta! žurn&listiki.
Majhen vzrok -velike posledice.
Prepirali so se za ime majhnega otroka in sledilo je krvavo dejanje. 2ena je hotela imenovati otroka po svojem prvem možu, mož pa je bil odločno proti temu.
RIM, Italija, 13. februarja. — Vse stranke odobravajo objave fašist o vs-kega komiiteja, ki namt-rava preiskati vprašanje vojn In dolgov.
Vzrok tega je, da vsi Italijan? soglašajo, da ne bodo plačali svojih dolgov v Angliji in Ameriki.
Celo liberalni "Corriere della Sera", ki ponavadi na tihem priznava upravičenost ameniških in angleških zahtev, pravi sedaj. da ni nobena sramota "priznati, da je Italiji ekoaiom^ku nemogoč^povrniti naravnost ogromne vojne dolgove".
V običajnih argumentih se ^lasi, da je imela Italija velikanske vojne žrtve, da so Združene države iii Anglija neizmerno bogate in da sta obe deželi napravili ve-Hkanske dobičke potom profith-stva.
"Corriere della Sera" pravi, da bi bilo častno za Anglosase, če bi prevzeli na svoja ramena ekonomska bremena vojne.
Medtem pa so oklenili fašist o v-ski eksekufcivni uradniki lotiti se obširne propagande tako doma kot v inozemstvnu. In ta propa-ganda naj 'bi bila naslednja:
"Italija je žrtvovala človeška življenja in denar, potem ko je prostovoljno stopila v vojno, dolgo predno je storila to Amerika. Doprinesla je žrtve, ki niso v nobenem razmerju z njenim narav-•tlim bogastvom.
"Polovica ozemlja, katero je pridobila Italija vsled vojne, je siromašna. dočim so ostali zavezniki želi izvanredne dobičke".
Nadaljne točke bodo v kl.jnee-vale napore Italije, da izenači svoj proračun brez reparacij ter črtanje bolgarakoga in avstrijskega dol era.
Časopisje soglaša, da je treba vzdramitu javno mnenje proti plačevanju vojnih dolgov, a liberalci tudi pozivajo Italijo, naj na. stopi s Francijo. Ekonomska rekonstrukcija Italije je baje odvisna od tega, da Italija ne plača teh dolgov. -
HAMMONTN, X. J., 13. febr. Po iskanju ki je trajalo eelo včerajšnjo noč je zadela državna policija v nekem lesu v bližini nje-provtga. stanovanja, na truplo -To-sepha De Pasquale. ki je (ustrelil v sredo svojo ženo in štiri leta >taro hčerko v svoji farmski hiši v Waterford Township. Imel je rano v glavi in poleg trupla je ležal revolver.
Policija domneva, da je izvršil mož samomor, ko je spoznal, da je beg nemogoč, ker je bil les obkoljen.
Domneva se, da je umoril Pas-quale svojo ženo tekom nekega prepira glpde imena osem dni starega dojenčka zakonskega para, katerega so našli v otroškem vozičku poleg mrtve matere. Žena je hotela imenovati Qtroka po svojem prvem, zamrlem možu, a Pasquale je "bil odilcčno proti tt?-mu. V svojem bretzmejnem srdu je njabrž potegnil revolver ter ustrelil ženo. Hčerka je hotela kriče zbežati in v strahu, da bi ne-obvestila sosedov ter mu onemogočila beg, je ustrelil nato še deklico.
Antono, osem let stari sin ženske iz njenega prvega zakona, je našel trupla, ko se je vrnil iz 3olt» ter se takoj vrnil v šolo ter obvestil učiteljico, ki je njegova teta.. Ta je šla ž njim v hišo ter našla tam umorjeni, nadalje do-jeieka v vozičku ter trilertnega sina Jamesa, zaprtega v neki sobi v prvem nadstrouju. Policija je bila obveščeiTia šele par ur pozneje, ker so se medtem sosedje posvetovali. kaj naj store.
Državni policisti, ki so biili odposlani, da primejo morilca. so preiskali celo okolico, a. ga niso mogli najti. Našel ga je konečno policist Olive.
Enajstletni deček
ubil brata.
Enajstletni deček je priznal, da je ubil svojega štirinajst let starega brata. — Oba sta bila pijana vsled zavživanja munšajna.
Najnižja temperatura v Palm Beach.
PALM BEACII, Fla., 13. febr. Včeraj je bila tukaj najnižja temperatura v tej zimi, kajti toplomer je kazal 48 stopinj. Najvišja je bila dosedaj 58. Obrežje je bi-$0 precej zapuščena.
Ženo in tri otroke
našel mrtve.
PASSAIC, N. J., 12. febr. — Ko se je vrnil Louis Candor, ki je imel nočno delo, daaies »zjutraj ob sedmih domov, je zapazil v svoje veliko 'presenečemje, da žena ni vstala in da so vrata še zaklenjena. Ker ni dobil na močno trkanje nobenega odgovora, in ker se ni znotraj nič zganilo, je slutil takoj nekaj zlega. Pohitel je krog hiše ter splezal skoei stransko okno. iločain duh po plinu mu je udaril v nos in ko je pohitel v spalnico, je našel svojo ženo Julijo in svoje tri otroike, stare po osem, sedem in pet let. mrtve na posteljah.
Trupla so prevedli v mrtvašnico in policija je pričela z preiskavo, da dožene, če se je pripetiil nesrečen slučaj in če je bil izvršen samomor in umor.
Policija ni ničesar našla, kar bi kazalo samomor. Candour je izpo. vedal, da je bila njegova žena včeraj zvečer, ko je šel na delo, najboljše volje in da ji tudii ni manjkalo veselja do življenja.
Dvignenje francoske
bojne ladje.
CLARION, Pa., V2. febr. — V prepiru je enajst let stavi Charlie MeVay pretepel in prebodel z gnojimi vilami svojega brata. 14 let starega Patrieka. To je priznal danes ter dostavil, da mu je pomagala neka mlada ženska.
i
Deček ni hotel reči ničesar drugega kot to, da je brat "zaslužil" to, kar je dobil. Ghariie-ja su aretirali včeraj, a do danes ni hotel ničesar izjaviti glede uboja.
Oblasti so izvedele, da je oba mlada dečka, ki s-ta živela na farmi nekega Jolm Brown a. v bližini Fryberg. privedel tja pred približno enim letom njun oče Wil-iiam v/. Harrisburga, 111. Brown je star prijatelj družine.
Dečka sta bila pogosto pijana in v ponedeljek sta odšla v Pry-berg, kjer je kupil Patrick nekaj mimšaijna. Popila .sta ga in na poti proti domin, sta se pričela prepirati.
Charlie je povedal policiji, da je J. Brown, sestra lastnika, držala Patrieka, dočim ga je on tol-kel po glavi z -nekim topim orodjem. dokler ni "bil nezavest en. Charlie je izjavil, da je nato zabodel svojega brata do smrti.
-mh?

TOULON, Francija 13. febr. — Francoska vojna ladja Liberie, ki se je septembra meseca 1911 potopila z 230 možmi na krovu, je bila sedaj dvignjena po tri leta trajajočem napornem delu. Prevedli jo bodo v tukajšnji suhi dok.
Turška vlada je
izzvala Ligo«
Turki so izzvali polno-moči Lige narodov. — Zanikali so kpmpetenco Lige, da posreduje v zadevi izgona grškega patriarha. Haaško razsodišče se bo mogoče bavilo s zadevo.
Osemnajst kaznjencev pobegnilo.
RALE1GII. X. C.. 13. febr. — Tekom noči je pobegnilo iz farmskega toborišča državne jetnišni-ce v Halifax okraju osemnajst 'kaznjencev.
Odtrgali so opefko, ki je pokrivala tla ter izkopali tunel pod zidom.
Štiri begunce so že prijeli.
Ludendorff ni več vodja narodnih socijalistov.
BERLIN. Nemčija, 13. febr. — General Ludendorff je odstopil kot voditelj -stranke naeijonalnih socijalistov, a je ohranil mesto pokrovitelja antisemitskih narodnostnih ali nacionalističnih organizacij.
ŽENEVA, šviea. 12. febr. — Vprašanje, če je Liga narodov kompetentna posredovati v notranjih zadevali, ko »preti vojna je bilo dvignjeno včeraj, ko je 0'iikn Aja be j, turški minister za zunanje zadeve, objavil, da st' bo Angora borila proti grškemu apelu na Ligo narodov naj posreduje v sporu radi patriarhata.
Turčija trdi, da je izgon grškega ekumenskega patriaha Kon-^iantinotsa izključno le turška notranja zadeva. Turčija bo poslala zastopnika k sejam sveta Lige narodov, ko bo prišel slučaj na vrsto a bo izjavila da ni Liga kompetentna da razpravlja o tej zadevi.
Turki trdijo da j-<* in vol vira na njih narodna suverenost in da ima vsaka dežela .pravico reči, kdo sme prebivati v notranjosti njenih meja.
Turki smatrajo zadevo kot tesno spojeno z omejitvami priseljevanja. (_'e b orprišel slučaj pred s\et Lige ter bo skušala Liga razsoditi se l>o vzdržalo trditev Japonske dvignjeno tekom razprav glede razorožejvalnega protokola.
Japonjika toza je temeljila na členu enajstega dogovora glede Ligo narodov s katerim se je av-toriziralo Ligo da intervenira v vseli slučajih, ko bi pretila vojna s kako drugo silo.
Medtem pa je bil oficijelno sprejet grški poziv za tako akcijo in tajuštvo Lige narodov je ta poziv razposlalo državam, ki so članice Lige. Problem je skrajno \zaiplerten in kočljiv ter prevladuje •splošno želja, da se Liga izogne tej zadevi. Če pa bi Grška in Tur-e'ja privolila v anbitraeijo, bi ne bilo mogotce izogniti se zadevi.
Če bi se eelo zadevo izsililo, se namerava naprositi haaško razsodišče za odločitev če je l»i 1 izgon patriarha kršenje Lansannske mirovne pogodbe ali če je to izključno le domače, notranje vprašanje Turčije.
Rusija je informirala Ženevo, da je Charles Lepine imenovan zastopnikom Moskve pri komisiji ki bo koncem tega meseca proučevala izenačenje tonaž.


...-.•z --



OLAS NARODA
DENARNA IZPLAČILA!
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU*.
Danes bo umi« cene aled*$»! JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 5000 Din. — $86.50 I
Pri mlwIHh, ki saaiaj« manj kot kot en *M dinarjev imUmmmu mmW 8 18 centov s* poštnino In druge stroške,
BnipoiilJ* o* zadnje pošte in Isptefoje "Poitnl čekovni wrmt".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJEt
200 lir.......... $ 9.50 500 lir..........$22.75
300 lir .......... $13.95 1000 lir..........$44.50
Pri naročilih, U saaftajo mani kot SM lir riliiiw pooefcej po 10 centov S ca poštnino In druge stroške.
Baipošilja na ndnje pošte In faplainje Ljubljanska kreditna kanka | ▼ Trata.
Za pošiljntve, ki presegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOC jj UR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben popust.* Dfnnr^ein^tinn sedaj nI Bšalas, mmjm se veškrat In Mirt j
POfilLJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO *
NAJKRAJŠEM Času teb kačunamo ea stroške
NmTmT—M	M«ser Order ali po
FRAHX 8AKSEB STATE BANK
tt Oortiandt Street,	Haw York, K. t.
TWepbone? Cortland* dHT.	_ |
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
1
POSTNI AEROPLANI OPREMLJENI S SKI
Oumed and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president__Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NAHODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo Ida velja list za Ameriko
»n Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $5.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto .... $7.00
Za pol leta.............................. $3.50
Za niozemstva za celo leto____ $7.00
Za pol leta..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeuje;?. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS
In A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2870.
ITALIJANSKI FAŠISTI IN MEDZAVEZNlSKI
DOLGOVI
Poštni aeroplani. ki prenašajo pošlo po severnih in zapadnih krajih, so pozimi opremljeni s ski. Tam kjer je dosti snega, dosti lažje pristanejo s ski kot če bi imeli kolesa.
Peter Zgaga
Jugoslavia irredenta.
Kje barbarstvo?
Na otoku Krku v Jugoslaviji se takozvani Italjani kretajo svobodno. V mestu. Kriku je 1600 prebivalcev. Italijani pravijo, da je polovica njiliove narodnosti. V resnici <so to sami p.atujčenci izpod prejšnjega režima. Pišejo se »Skomeršič (Scoraersichi), Brusič. A hi lic, Jurina itd. Optirali so za italijansko državljanstvo in imajo pravico, voliti poslance v rimski parlament. Imajo svoje čisto italijanske šole, na katerih deln-(V ne moremo re<*i že ničesar drugega dobrega o italijanskih fa- jejo od italijanske oblasti nastav sistih jim moramo priznati vsaj to, da so včasih odkritosrčni, seveda Ijeni in plačani učitelji. Tako svo-brutalno odkritosrčni, kot je divja zver, ki plane za svojo žrtev ter ne bodno žive Italijani v Jugoslaviji, vpraša slednje za dovoljenje.	Kako pa žive Jugoslovani v
L«* enkrat tekom svoje maločastne karijere, katero pa imenujejo /Italiji? Kje iso jugoslovanske šo-"risorgimento'7 Italije, so potegnili rep med noge in to se je zgodilo j »o. domači ufeite'lji? Vise polno va-o!> ča^u, ko je bil zavratno umorjen soeijalistični poslanec Mattiotti, k-i brez pouka, v laškfr šoli ni ni-! i je imel namen razkriti v parlamentu lopovščine vladajoča stranke, j kakega pravega šolskega pouka. Takrat jim j«* trda predla, a posrečilo se jim je izmuzniti se iz za- j marveč samo potrata časa s pr-f-r;,t'" ter se deloma oprati pred svetom.	i t jem in zabavo. Analfafbe-tstvo se
Pred par dnevi smo čitali časnikarsko oeeno neke knjige, ki | širi in bo v prihodnji genraciji ob-dviguje fašizem prav do nebes.	j čutno. *
I a strankarsko pobarvana, od politike spočeta in rojena knjiga' Kje je barbarstvo in kje je kul-uara opisuje razmere v Italiji pred "zmagovitim pohodom fašistov ,tura? v Kim".
Poziva ljudi, ki so se takrat mudili v Italiji, naj primerjajo tedaj prevladujoče razmere z današnjimi razmerami. Pisec pravi, da
je bila dežela izročena kaosu, da so kradli po železnicah kot srake, da j milice v svrlio vdrževanja miru ni bil nikdo varen svojega življenja, da ni nikdo vedel, kdaj bo od- lin reda v trgu in okolici. Oddei-Sel vlak. k^r so 4'komunistični" delavci vsak trenutek zastavkali ter'ku poveljuje poročnik Ricei. Prt-prekinili promet.	bivalcsi gledajo zaeudemio. zakaj
Vse to je n-s, a v isti meri je resnica, da niso bila nasilja pod fašist o vskim režimom prav nič manjša, a v tem večji meri ogabna.
Treba bi bilo celega lesikona. če bi hoteli našteti vsa nasilja, vse rope in vses oskrumbe, katere so izvrševali fašisti v imenu združene in enotne Italije, pod pokroviteljstvom iste vlade, ki bi morala šččiti-ti vssakega, še tako ponižnega človeka, dokler direktno ne ruje proti varnosti države.
Opozicija proti fašistovskemu režimu v Italiji je bila zdrobljena, in vsi voditelji, ki bi mogli res nekaj opraviti, so preveč stari, preveč odrneneli, tki bi mogli res nekaj koristiti ter potegniti narod iz blata, v katero je zagazil.
V zadnjem času se no govori več toliko o Mussolini ju in fašistih, a njih delovanje je obrnilo zopet v par dnevih nase pozornost vsega sveta, ko je neki rimski zakotni list odkrito in pošteno izjavil, da ni-
V Vipavo
je prikorakal oddelek narodne
je tu milica za vzdrževanje miru "n reda. ko se vendar na nič zgodilo, kar bi se kazalo, da se bo javni mpr motii! Ako je morda doli v Italiji potrebna imobilizacija milice za vzdrževanje javnega miru in reda tega v Julijski Krajini po treba. Slovensko ljudstvo hoče, da vživa mar in da ima nemoteno priliko za delo. Milica v Vipavi naj to vpošteva v polni meri!
V Pazinu
majo Italija niti najmanjšega namena plačati svojega dolga Angliji je 'bil napaden faistovski tajnik
in Združenih državah, češ, da je prelila preveč krv i za stvar zaveznikov in da ji je nemogoče plačati. To je zelo koniodno stališče.
Italija izjavlja, da je šla povsem prostovoljno v vojno, da je ni
Bruno Camus. "Komunisti" so ga pretepi* in baje celo kamenjali. Tako poročajo italijanski listi, ki navajajo tudi imena aretirancev.
nikdo vabil, da pa je morala "braniti" najtežjo fronto, namreč fron- Z druge strani pa se poroča, da je
to ob Soči, proti Avstriji.
Puhlost tega izgovora je razvidna na prvi ]>ogled.
Italija je šla v vojno, da izpolni svoj stari načrt ter se polasti Trsta, Primorj a in Južne Tirolske.
Gnal jo je takozvani "saero egoismo", kateremu je dal tako zgovorno izraza znani italijanski pesnik, pisatelj, vojskovodja Gabri-ele D'Annunzio.
Italijanov ni gnalo v vojno navdušenje za stvar zaveznikov, pač pa goli egoizem, pohlep po novih ozemljih in novi "slavi", — kar pomenja dedščino Rimljanov ter romanskih narodov v splošnem, pomenja dedščino Rimljanov ter romanskih narodov v splošnem.
Sedaj pa izjavljajo Italijani, da niso obvezani plačati dolgov, katere so najeli, da zadoste svojemu pohlepu ter udejstvijo svoj 4Vsaero egoismo".
Ali ni to več kot ironija usode?
Raznoterosti.
Nemški gledališčni ravnatelj Izgnan iz Švice.
Kantonalna policija v Ourihu je fcgnala ravnatelja orulotnega gledališča Nemca Wcnzlerja, ker je z avtom do smrti povoizil nekega otroka. Po švicarskem zakoniku |e vsak inozemec. ki pride v na-iTskrižje s kazenskim pravom izže-
tie iz države. i •
Hipnoza, sugestija in magnetizem prepovedani.
Pruska vlada je znova prepove-0ala uporabo hipnoze sugestije In tfnagnetizma. Uradni zdravniki toorajo paziti na na^jovedbe takih jpireditev ter o tem obvestiti po-jucijp. Prepovedana so tudi teoretična predavanja o hipnoza, sage-t
staji, magnetizmu, okultizmu, spi* ritizmu, som n ambul i z mil itd., ker so taka predavanja brez vsake znanstvene;'Vrednosti ter jih jo smatrali >zgolj obrtne prireditve. Poskusa se ne smejo delat* tudi tedaj ne, ako bi se izibrali za objetice £lam družine ali kafce po-tujojoče dnučbe.
Kuga v , Singaurju.
Kakor poročajo iz Batavije na Javri, je izbruhnila v Singapnrjm kuga, ki je zahtervala že zelo veliko žrtev. «
Med Londonom in Ddbi
se uredi, Irakor poročajo iz Kal-irate, od pomladi dalje zračno-brodrii pron^et. Indijska oblast pripravlja phtrebno.
Camus nahruKl na cesti one štiri "komuniste", ker so nekaj rekli, kar mu -ni 'bilo všeč. jZa hrulacijo s: ga pretepli. Fašisti bi morali nastopati pomirjevalno. S hrula-cijami se dosežejo le nepotrebni prepiri in pretepi. Istra je potrebna sniru in dela ne pa prert,-kanja in pretepanja.
Tudi "La Provincia" obsojena.
V	Trstu se je \iršila razprava proti novemu demokratičnemu ted niku 'La Provincia' radi članka "Za čast Italije". Glavni urednik lista ^Nicola Oupolo je bil obsojen pogojno na 15 -dni zapora, čeprav je državni pravdnik predlagal o-prostitev, če. da v inkriminira-nem članku ne vidi krive v smislu § 26. kaz. zakona.
Preganjanje slovenskega ljudstva na Goriškem
se je pričelo v veKkem obsegu. Hišne preiskarve se vrše povsod i in ljudi gonijo v zapore. Vse kaže da bodo fašisti znova zadivjah nad celo deželo.
V	Gorici je bil raizpudčen odsek- italijanskih stavbenih sindikatov, kjer so našli baje nekake komunistične prj>pagandne brošure, potem pa tudi poročila odsekov z dežele, tako iz Ronč. An-hov^ga. Sovodetij, Solkana." Vi-topbe, Podgofre in Bovca. Hišne preiskave so bile v Komnu na Krasu, v Rubijah, v Kojskem, Števerjanu, Standrežu, Mirnu, Kanalu, Ajdovščini, Vipavi, v
Kromberu in Št. Mavru pri Gorici. V Volčah so aretirali nekega Majnika in Manifredo. Pričakujejo se še nove preiskave in nove aretacije.. Namesto da bi se italijanska obmejna politika osredo-čila na delo za gospodarsko ?dviganje dežele in za mirno delo v njej, se vrši znova politično preganjanje in beganje ljudstva. Po vsej sili hočejo dobiti sledove nevarne irredeaite in "komunistične" zarote, samo da bi trpinčili naše ljudi. Tako postopanje m vredno civiliziranega naroda in prav gotovo fašizmu ne zgradi bodočnosti !
Vojne oškodovance,
~.ln sti na Tolminskem je osleparii neki Glovaaini Ballieo iz Vidma za svoto 60,000 lir. Pred s<xl iščem v Gorici je bil oibsojen Ballieo na 1 leto in 10 mesecev ječe ter na giobo 1832 lir.
To je ena izmed pijavk, ki so napravile gorje nesrečnikom, razne druge pijavke so si nabrale denarja in odšle na varno v druge kraje.
Kako postopajo itlijanski orožniki s Slovenci.
V Tolminu je sedel v kavami med drugimi gosti tudi šofer Puš-nar. Ob 11. vstojpijo orožniki in »a vprašajo, zakaj še ni odšel. Pokazal je na druge goste. Oital jc neki ljuJbljan.ski slovenski list. Orožniki pogledajo in pravijo da je to Italiji sovražen list. Šofer se je moral potem legitimirati, nato pa so ga orožniki uklenili. odvedli na postajo in drugi dan v Gorico Na intervencijo matere je bil šele izpuščeni.
Pater Koverta agitira za romanje v Rim.
C p se njegova agitacija ne bo obnesla, bo šel sam.
Kajti grehi, ki jih je zakrivi! med ameriškimi Slovenci, so tako veliki, da jih more v skrajnem
si učaju edinole papež odpustiti. ★
Izpove naj se vse natančno.
Prizna naj. kaj je počel v Cie-velandu. kaj je uganjal na Green-pointu, kalkšna je foila njegova bratska ljubezen napram pokojnem So jar ju. kakšne pojme ima o večnem uboštvn.
Če mu bo vse to gladko odpu ščeno. se tudi nam, ki smo manjši grešniki, ni treba bati prestroge
sodbe na onem svetu.
★
Italijani so odkrito povedali Ameriki, da ji ne bodo plačali svojih vojnih dolgov.
To so edine odkritosrčne besede, ki jih je italijanska vlada vz-pregovorila izza čajsa, ko je stopil Mussolini na kraulo.
Odkritosrčnost je lepa reč.
Toda s to lepo rečjo ne bo Amerika ničkaj zadovoljna.
*
Iz starega kraja poročajo, da namerava papež spraviti ljubljanskega knezoškofa Bonaventuro v neki italijanski rji most an. Baje • možu gre na otročje in ga polomi vsakim javnim nastopom.
V	italijanskem samostanu bo preživel leta, ki mu jih je usoda določila.
Če se bo to res zgodilo, bo i?.-kazal Vatikan po dolgih letih Slovencem veliko uslugo, če bo res vzel Bonaventuro iz njihove srede.
V	St. LolLsu je bil neki moški ki je ukradel za deset centov vrednosti obsojen na deset let ječe.
Tisti ljudje, ki so okradli državo za stotine milijonov dolarjev, se nemotoma izprehajajo naokoli.
*
V	državi New York je bila odpravljena postava, ki določa, da ima vsak po-licist pravico stikati po privatnih stanovanjih za pijačo.
V	'držaivi Illinois se bo vršilo javno glasovanje glede prohibi-oije.
Zastopniki nekaterih drugih držav bodo v kongresu zahtevali,
Komisar je rekel, da ne ve nič naj se prohibicijo odpravi, o stvari. Nezaslišano, tako meta- J Suhači <bodo začeli -prerokovati ti ljudi v zapore brez vzroka !
vsakega j konec sveta.
Sveta sicer ne bo konec
Hujše kot avtomobilske žrtve.
Dosti govorimo o avtomobilnih in drugih nesrečah. Toda čitajte statistiko leta 1921: v Združenih državah se je smrt no ponesrečilo po maj na h jeklarnah in topilmicah 2.883 oseib; železniške nesreče so zahtevale 6.958 človeških žrtev; avtomobili so -zahtevali 10,168 člo-vešikih žrtev. Sedaj pa primerjajte te številke z naslednjimi: želodčne bcfieizni, razen raka, so zahtevale 43,786 žrtev; za rakom jih je umrlo 76,274. Marsikdo bi lahko krenil s poti, ki ga je vodila v smrt, če bi vpošteval priprasto, toda važno pravilo: že vsaj eii. krat na dan očistite črevesje! Tn-nerjevo Grenko Vino je zanesljivo zdravilo. Mr. Milton M. Smith ni a m je pisal dne 15. januarja 1925 iz Baldwin. L. I.. New York, sledeče: 'Trinerjevo Grenko Vino uživam zadnja tri leta zoper želodčne boleeni ter priznavam, da je čudovito zdravilo. Moj želodec ohranja v dobrem stanju in nočem biti brez njega". Tudi vi poskušajte tear kupite še danes pri vašem lekarnarju ali prodajalcu Tr nerjevo Grenko Vino. Izbo-ren je tudi Trinesrjev Mirilec Ka šlja ter neprenosljiv zoper prehlade.. Če ga ne morete dobiti v vaši "bližini, pišite na: Joseph Tiiner Company, Chicago, III.
(Adv.)
toda
prohibicija bo odpravljena, ko
bodo ljudje prišli k pameti. ★
Stavil vam bom kočljivo vprašanje, dragi čitartelji in jubke čitateljice, dobro premislite in odgovorite nanj.
V Cliicagu se je poročil 76 let s-tar moški s 17 let starim dekletom.
In sedaj se pojavi vprašanje, na katar o mi blagovolite odgovoriti: Kdo se vam bolj «mill: 7b let stari zakonski mož ali njegova 17 let stara žena?
V zadnjem čaisu so začele ženske jako kaditi. Pa s kajenjem nimajo velikega dobička. Kajenje vpliva slabo na njihove oibraze.
Stara resnica je namreč, da se dim najrajši painta prime.
Izdelovalci oblek pravijo, da je veliko povpraševanje po oblekah s parom hlač.
Skoro nihče noče samo suknje, lajbelča in hlač. Vsak zahteva poleg še ekstra hlače.
Ameriški davkoplačevalci vedo, v katero plat dobivajo brce.,
Tudi elevelantdski pogrebni k bo romal v Rim itn se bo iz Rima podal v domovino.
Nekateri rojaki v domovini ga bodo tako veseli, da bodo od žalosti umrli.
In s tem bo dosegel svoj cilj.
Ali je tobak škodljiv.
V	tobaiku se nahaja nikotin. I-me toga strupa izhaja od.Jeana Xicota. francoskega poslanika na Portugalskem, ki je sred i 16. stoletja prinesel tobačne liste v Fran eijo. Leta 1571. je španski zdravnik Nicolas Menardes izdal knjigo o tobaku, v kateri -povdarja njegovo zdravilno vrednost. ,Zato so kmalu jeli uporabljati tobak kot medikanieiit. Kajenje na javnih mestih pa je ostalo še- dolgo časa potem zakonito prepovedano. in tudi kadilec je bil izpostavljen zasmehu konservativnega naroda. Kajenje se je jelo širiti šele sredi preteklega stoletja.
Kemično je nikotin alkaloid. Razi-n nikotina pa se nahajajo v tobaku še piridinove in pikolino-ve baze. Sluznice ust in dihalnih organov vsesavajo nikotin, ki dospe tako v kri in s krvjo v vse telesne organe.
V	novejšem času je študiral dr. Heinz, kolika množina nikotina dospe pri kajenju v telo. Dr. Heinz izhaja s stališča, da je v različnih tobačnih preparatih množina nikotina različna. Iz žvečilnega robaika in iz tobaka za noslanje .>-nikotin skoraj popolnoma odstranjen, toibaik v;<\ piipe vsebuje pa manj nikotina kot cigarete. Av-strijMke "Virginias - cigarete" vsebuj'jo d<> 7 odstotkov nikotina. t. j. precej več kakor Havana cigare, t V se kljub temu zgodi, da se kadilci Havana cigar češče zantrupe na nikotinu ka'kor kadilci cigaret, je temu vzrok dejstvo. da pridejo havane v promet precej vlažna. Tobak vlažnih cigar pa vsebuje fiO — 75 odst. več nikotina kakor tobak suhih ei-gar.
Heinz je dalje ugotovil, da pride pri inhaliranjn osemkrat več nikotina a- telo kakor pri navadnem "kajenju. Ako kdo prvič kadi. nastopi rado akutno zastruplje-nje. ki se javlja v tesnobnosti, potu. bljuvanju in ojaeenem delovanju srca. Značilen za tako zastrupi jenje je tudi sprva počasen. pTtem pa vedno hitrejši utrip, bledica obraza in pogosto tudi o-inotica.
Akutno zastrupljenje je pri kadilcih precej redko, ker se organizem kmalu navadi na manjšo količino nikotina. Zmerno kajenje vpliva na kadilca v mnogem oziru ugodno, vzbuja ugodje fn zdravju ne škoduje. Izmučeni živci se osvežijo pri pušenju toba-ka in tudi misel postane prožnejša. Vpliv nikotina na možgansko skorjo pospešuje domišljijo. Nasprotno pa se prenapeti živel m čuti pri pušenju pomirijo. Nervozni kadilci imajo navado, da ciga-reto popušijo jedva do polovice in takoj prižgejo novo: nikotin st namreč kupiči in nabira v ogorku in kadilec instinkti^vno čuti, da mu kajunje več ne prija.
Nikotin povzroča, izločevanje žlez. Pri akutneim zastrupi j en ju <e opaža nabiranje slin v ustih, pot izstopa rz kože in bolnika pritiska urin. — Neizmerno uživanje tobaka pa zdravju škoduje huje.
Govorili smo že o škodljivosti v-dihavanja tobakovega dima (in-haliranje.) Istotako škodljivo je požiranje dima. Ako kadilec dalje časa neizmerno uživa tobak, nastane kronično zastrupljenje, ki zadene žrelo in jabolko, pa tudi srce. želodčni kanal, ušesa, ovi, živčni sistem in seksualne organe. Dolgoletni kadilci, ki uživajo mno go tobaka trpe na slabem spominu in na porabljivosti. Ti simptomi pa se brzo izboljšajo, če kadilec za nekaj časa omeji kajenje.
Mnogokrat se čuje vprašanje: koliko eigar ali cigaret smem pa-kaditi brez škode? Temu je težko odgovoriti. Merodajen je namreč telesni ustroj kadilca. Kadar ti tobak ne prija več. kadar ti puse-nje škoduje, prenehaj kaditi, m ne bo se ti treba bati škodljivih posledic neizmernega uživanja tobaka.
Kot zdravilno sredstvo se tobak še danes uporablja med ljim-stvom. Baje vpliva kajenje na protin in na revmatično otekanje členkov. V zadnjih letih so priporočali zdravniki kajenje proti gri pi. »češ da kajenje desinficira lista. kjer se najraje nabirajo hacv li. ki povzročujejo špansko bolezen.
Splošno laliko torej rečemo: zmerno kajenje bodisi cigaret, bodisi cigar ali pipe ne more imeti resnih posledic za zdravje kadilca. Dokler bo živelo človeštvo, ho (imelo poželjenje do uživanja. In !(Uživanje tobaka mu lahko mirne i vesti priporočamo. Samo zmerno.
Ustanovitev igralnice v Helio-polisu.
Sindikat bogatih Angležsv nar-jmerava pod vodstvom nekega j egiptovskega princa ustanoviti v jHeliopoli-ii južnovzlio<lno od Kai-;re veliko in moderno igralnico po | vzorcu Monte (,'arla. Sličen poskus so napravili že pre<l leti. i pa je preprečil ustanovitev igral-jskega kazina takratni angleški komisar za Egipt in kasnejši vojni minister lord Kitchener. Vr-jeno je, da eg i pt o ska vlada ne bo delala, ovir, ker si obeta od kazina velikih finančnih ugodnosti za deželo.
Koledar za leto 1925.
Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti Kdor hoče imeti Koledar, naj takoj naroči.
Naša želja je
da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše banko vne posle poslužujete našega posredovanja.
ZA DENARNE NAKAZNICE
v dolarjih, dinarjih in lirah,
ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
katere obrestujemo na 4 °fo na leto in katere so sigurno naložene.
ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK
kakor za vse druge bančne posle obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : New York, N. Y. mmmmmmm—mrnmm
F. M
. Dostojevski j:
Iž spominov mladeniča.
SPRETNA IGRALKA
( Nadaljevanje.)
Videl sem, da se med njima nekaj kuha, toda molčal sem po navadi. Blanche sama mi je teden dni pred odhodom prva povedala: I ..Ima šanse, babuška (babica) je j sedaj.... je sedaj resnično bolna in j
gotovo umre. M. Astlej je brzo- j pogledal teh beležk in še-le sedaj, javil. On pa je potemtakem njen poln tuge in gorja, sem jih slučaj-dediČ; in četudi ne, kaj zato! Po- no prečital, da bi se nekoliko raz-kojnino ima, živel bo v svoji po-j tresel. Ostal sem torej pri sklepu, sebni sobici in bo popolnoma src-j da pojdem v Homburg. Bože! S čen. Jaz bom pa „madame la ge- kako, približno rečeno, lahkim nerale". Stopim med boljše kroge srcem, sem tedaj napisal te vrstice! (o tem je Blanche vedno sanjarila), j Nočem reči sicer, z lahkim srcem, ruska grajščakinja bom, jaz bom j ampak s kako samogotovostjo, s pa gospa generalka.... imela bom j kakimi nepremakljivimi nadejami! grad kmete, in v prvi vrsti, imela I Sem-li kaj dvomil o sebi / In pre-
dem ; nemara drugo leto/ Pravijo f O, oni večer, ko sem nesel svojih namreč, da je slabo poskusiti uso- j sedemdeset goldinarjev na igralno do dvakrat zapored pri taisti mizi. j mizo, je bil tudi zanimiv. Pričel V Homburgu pa je prava in naj-i sem z desetimi goldinarji in zopet boljša igralnica.	|s paSse. Do passe imam predso-
XVII.	jclek- Iz£llbil sem- Ostalo mi j«
, šestdeset goldinarjev v srebru. Po-
Leto in osem mesecev že nisem 'mislil sem in si izbral zero, na ka-
boin vedno svoj milijon".
..lvaj pa če postane ljubosumen, če bo zahteval.... razumeš?4'
„0, ne, non, non. non! Kako bi smel! Storila sem že potrebne korake, ne boj se! Že sem ga pripravila do tega, da je podpisal nekoliko menic na Albertovo ime. Naj le žugne.... takoj bo kaznovan. Saj pa tudi ne sme!"
,,Toda vzemimo...."
Svatba se je vršila brez posebnih svečanosti, domače in tiho. Povabljeni so bili Albert in še par bližnjih znancev. Hortense, Cleopa-tre in druge so bile popolnoma izključene. Ženin sc je nenavadno zanimal za vso stvar. Blanche mu je sama zavezala ovratnico, ga sama namazala s pomadami. V svojem fraku in telovniku je izgledal silno elegantno (kakor se spodobi).
..Res je silno eleganten (tak je kakor da si ga iz škatljice vzel)", mi j«' rekla sama Blanche, prišedši iz generalove sobe, kakor da je dejstvo, da je general eomme il faut, njo samo presenetilo. Mene, lenega gledalca, so vse te podrobnosti tako malo zanimale, da sem sedaj že marsikaj, kar se je bilo zgodilo, pozabil. Vem le to, da Blanche niti malo ni bila de Co-minges — kakor tudi njena mati prav nikakak veuve Cominges — ampak du Placet. Zakaj sta bili do takrat vedno de Cominges, mi ni znano. General je bil tudi s tem zadovoljen in du Placet mu je še bolj ugajalo nego de Cominges. V jutro na dan svatbe je hodil že docela napravljen po sobi gorindol, ponavljal neprenehoma za-se: „M—He Blanche du Placet! Blanche tin Placet, du Placet! Gospica Blanka du Placet!" in nekaka samozadovoljnost mu je sijala z o-braza. V cerkvi, pri uradniku, ki poroča in doma na pojedini ni bil le zadovoljen in vesel, ampak celo ponosen. Moralo se je nekaj zgoditi med njima, kajti tudi Blanche je jela zreti silno važno.
„Sedaj se moram povsem drugače vesti", mi je rekla silno resno. „Toda glej! pomislila pa nisem na neko neumno reč. Pomisli, še vedno se ne morem naučiti svojega sedanjega imena: Zagorjan-ski, Zagozijanski, ta vražja ruska imena, kratka gospa generalica z imenom na štirinajst črk! Kako je to zabavno, kaj ne?"
Naposled sva se ločila in Blanche, ta glupa Blanche si je celo solze brisala pri slovesu. „Ti si bil dober dečko, mislila sem, da si neumen in tudi tak se zdiš. Čakaj !.... Vedno bova dobra prijatelja.... in srečen boš!" toda to ti
prešlo je leto in pol, še nekaj več, in jaz sem slabši nego berač, da, berač! Kaj beraštvo, vrag ž njim! Pogubil sem se in uničil! Čemu bi primerjal in se karal! Ničesar ni slabšega, nego moralna pridiga v takem položaju! O, samozavestni ljudje, s kako ponosno samozavestjo so pripravljeni sipati svoje sentence! Ko bi vedeli, kako temeljito sam pojmirn ostudnost svojega sedanjega stanja, bi gotovo ne premaknili jezika, da bi me učili! Kaj bi mi mogli povedati takega, česar bi že sam ne vedel?! Ali je to sploh umestno? Samo en obrat kolesa izpremeni vse, in ti moralisti pridejo prvi, o čemur sem prepričan, da mi, prijateljsko žaleč se, čestitajo! In ne bodo se od mene tako obračali kakor se-1 daj ! Toda, Bog ž njimi! Kaj sem jaz sedaj ? Zero. Kaj morem biti jutri? Jutri morem vstati od mrtvih in zopet začeti živeti! Človeka morem še najti v sebi, dokler še ni docela izginil in propadel.
Tedaj sem šel res v Homburg; potem sem bil zopet v Ruletten-burgu, bil sem v Spaa,-celo v Ba-denu, kamor sem šel kakor komorni sluga svetnika Ilintze-ja, lumpa in prejšnjega tukajšnjega gospodarja mojega. Da, sluga sem bil celih pet mesecev! To se je zgodilo takoj, ko sem prišel iz ječe; sedel sem namreč v rulettenburški ječi radi nekega dolga. Neznan človek me^je odkupil. Kdo je bil M. Astlej ? Pavlina ? Ne vem! Toda dolg. dvesto dolarjev, je bil plačan, in prišel sem na svobodo. Ivam se naj denem ? In stopil sem v službo k temu Ilintze-ju, ki je mlad in vetrnjak, rad lenuhari; jaz pa sem zmožen treh jezikov v govoru in pisavi. Najprej sem bil pri njem za nekakega tajnika z mesečno plačo tridesetih goldinarjev. Toda dovršil sem kakor sluga. Imeti tajnika je zahtevalo preveč denarja; znižal mi je plačo, in ker nisem imel kam iti, sem ostal in postal tako sluga. Mastil se in popival nisem v njegovi službi ; pristedil sem si vendar tekom petih mesecev sedemdeset goldinarjev. V Badenu.je bilo, ko sem mu nekega večera izjavil, da ga želim zapustiti, in še tisti večer sem šel v igralnico. O, kako mi je utripalo srce! Ne, za denar nisem bil v strahu. Hotelo se mi je le, da bi drugo jutro vsi ti Ilintze-ji, vsi ti natakarji, vse te krasne-ba-denske dame, da bi vsi govorili o meni, pripovedovali mojo povest, se mi čudili, me hvalili in se klanjali mojemu dobitku. To so sicer otroške sanje,in nesmiselnosti
pristoja. Ko mi je stisnila že po-1 toda, kdo ve, morda se srečam s
slednjič roko, je hipoma vsklik-nila: „Attends I", stekla v svoj buduar in mi prinesla dvatisoč frankov. Tega bi nikakor ne verjel ! „To ti še prav pride. Morda si zelo učen outchitel, toda glup si
Pavlino; povedal bi ji in uvidela bi, da sem vzvišen nad vsemi temi grdimi udarci usode.... O, ni mi za denar! Prepričan sem, da bi ga zopet zmetal kaki Blanche in se zopet vozil po Parizu z lastnim
strašno. Več nego dvatisoč ti ne j parom konj za šestnajsttisoe fran-
dam, ker jih.... ker jih takointako zaigraš! Pa srečno! Nous serons toujours bons amis in ako zopet priigraš, pridi gotovo k meni, et lu seras heureux!"
Samemu mi je še ostalo osemsto frankov, krasna ura za tisoč frankov, brilijantne zaponke in drugo, da sem bil lahko se dolgo brez skrbi. Nalašč sem se nastanil v tem mestecu, da se umirim, zlasti pa zato, ker čakam m. Astlejaf Izvedel sem za gotovo, da bo tu skozi potoval in da se ustavi za en dan po opravkih. Poizvedel bom vse,... in potem— potem naravnost v Homburg. V Rulettesburg ne poj-
kov; kajti svest sem si, da nisem skopnh, mislim celo, da sem za-pravljivec. Toda, s kakim trepetom, s kakim utripanjem srca poslušam klic kruperja; trente et un, rouge, impair et passe ali quarter noir, pair et manque! S kakim pohlepom gledam na igralno mizo, po kateri so raztreseni luisdori, friedrichsdori in tolarji, na kupe zlata, ki se razsiplje z lopatice kru-perjeve, kakor ogenj žareče Hupe ali aršin (}.% sečnja) dolge vrste srebra, ki leže okoli kolesa. Že ob prihodu v igralne prostore me prijemlje krč, če le casli&im eingljan je upajočega se denarja.
terega sem začel staviti po pet fo-rintov. Pri tretji stavi je prišel nenadoma zero. Skoraj bi bil umrl od veselja, ko sem dobil stopetin-sedemdeset forintov. Ko sem priigral stotisoč forintov, nisem bil tako vesel. Nemudoma sem postavil sto goldinarjev na rouge — dobil, vseh dvesto na rouge — dobil, vseh štiristo na noir — dobil, vseh osemsto na manque — dobil. S prejšnjim sem torej imel tisočse-demsto forintov in to preje nego v petih minutah. Da, take trenutke pozabiš tudi vse prejšnje izgube. Saj sem pri tem tvegal več nego življenje, osmelil sem se tvegati in evo — zopet sem postal človek!
Najel sem si sobo, se zaprl, lxlel do treh zjutraj in prešteval denar. In zjutaj sem se zbudil ne več kot lakaj. Sklenil sem oditi še tisti dan v Homburg. Tam nisem služil kakor lakaj in nisem bil v ječi. Pol ure pred odhodom vlaka sem šel napravit samo dve stavi in zaigral sem poldrugi tisoč forintov. Ne glede na to sem se odpeljal v Homburg in tukaj sem že mesec dr v...
Seveda živim v večnem nemiru, igram z malimi vsotami, pričakujem nečesa, računam, stojim po cele dneve pri rulet k i in opazujem igro, celo sanja se mi o igri; pri vsem tem se mi dozdeva, da sem odrevenel, da sem zagazil v blato. Sklepam to po utisu, ki sem ga dobil po srečanju z m. Astlejem. Videla se nisva od onega časa in srečala sva se nepričakovano. Evo, kako se je zgodilo! Hodil sem po nasadu ter računal, da sem skoraj brez denarja; imam še petdeset forintov in v hotelu, kjer sem si najel sobo, sem pred tremi dnevi poravnal svoj račun. Tako morem samo še enkrat iti v igralnico; če kaj dobim, mi bo možno nadaljevati igro, ako zaigram, bom moral iti zopet služit v slučaju, da ne najdem kakega Rusa. ki bi takoj potreboval učitelja. V te misli zatopljen sem šel po svoji navadni izprehodni poti po nasadu in gozdu v sosedno kneževino. Včasih sem hodil tako po cele štiri ure in se truden in gladen vračal v Homburg. Komaj sem prišel v park, sem nepričakovano zagledal na klopici m. Astleja, ki me je prvi zagledal in me poklical. Šel sem k njemu. Ker sem opazil na njegovem obrazu resnobo, sem takoj omejil svoje veselje, dasi sem se ga silno razveselil.
„Torej ste tu? Vedel sem, da vas srečam,'' mi je dejal. „Ni treba pripovedovati. Vse vem. Vse vaše življenje v tem letu in osmih mesecih mi je znano."
„Ba! Silno se zanimate za starega prijatelja!" sem odvrnil. „Dela vam čast, da ne pozabite, Čakajte, vzbudili ste mi neko misel. Ali me niste odkupili vi iz rulettenburške ječe, kjer sem sef del radi dolga dvesto tolarjev I Neznano mi je, kdo me je odkupil."
(Dalje prihodnjič. >
Hrbtena bol
je predznak obistne neprilike in nikakor se ne sme zanemariti. Vzemite
SEVERA'S
LEOSVL
i . t f . -
ki je izvrateivatinralant za le-dice. Pomaga -naravi popraviti obstoječi nered- ter olajža bolečine v hrbtu vsled obistne neprilike.
Cena 75c in $1.26.
i
ZahtOT^t« t
.,■> < A r- r v
Raznoterosti
. esmmmmmasM
copvbiomt Kiva-roNt vnw eo. ww ro»«
Miss Katarina Haywood iz Philadelphije trdi, da ima pravico do naslova prve biljard ne igralke na vsem svetu.
Žrtev upravičene ljubosumnosti.
Brat je bil ljubosumen na svojega brata ter se je odločil za strašno maščevanje. Dolgo je čakal in trpel, slednjič pa ni mogel več prenašati. Silil je brata, naj odpotuje, česar pa ni hotel storiti. Gin-ljiv prizor v sodni dvorani. Več let težke ječe — kazen za zločin.
V Mfilanu se je začel proces proti železniškemu uradniku ('on s al-viju, ki je iz. ljubosumnosti do lastnega brata usmrtil svojo lepo in m-lado ženo, tržačaniko Gizelo Za-nolo. Obtoženca do vede j o v dvo-■ano. Oblečen je v črno obleko, lice pa imi je smrtnobledo. Na poziv predseflniika govori s potrtim glasom:
Ko je moj brat Hugon dovršil -tudije, sera. iskal v Trstu službo. Sklenila $ta stanovati in živeti kupaj, ker sva se vedno razume-a. Kmalu se je to razmerje izpr»-menilo.
Tu se obdolženec prekine^ vz-iahne globoko in nadaljuje:
Priznavam, postal sem 'ljubosumen, zelo ljubosumen. To ni aiotilo moje žene. Ril sem zelo po-frt in otožen. V Trstu ni hodila m 'camor. Spočetka me je čakala vsa kc dan. ko sem se vračal s tramvajem domov. Kmalu je prenehala ta pozornost. Pojavile so se mi slutnje in sumi. Hugon je hotel nadaljevati študieje in hoditi v Fi--eneo. Ko sem ga vprašal za svet "n ga prosil, da so mi kot bratu "'.a upa. mi je «d<vrnil: Moram ti zadati veliko bol. Nato je umolkni in odšel. jZaičel sem sumiti n •:eh rečeh. V njih sem zapazil kli-ro tragedije.
Obtoženec prekine in zaplače. Tecljajoč nadaljuje:
Hugon mi je bil brat, ne kakor so drugi bratje, bil mi je prijatelj, vodj a. sin. Dejal sem mu: Hugon. tudi največjo bol bomo skupaj prenesla. Občuitil pa -sem istočasno, da si postajava tuja. Za mi--O se je izogibal mojega pogleda. Moja uboga žena je bila nenavadno dobra. Spočetka nisem vfideT. 3a bi se bila šalila ali razgovarja-'a skupaj. Začel sem paziti. Tudi oonooi sem bdel. Dnevno delo me ie končno utrudilo, da sem zaspal orati svoji volji. Nekoč sem pred Hugenovo so(bo raztresel kredo. Drugi dan sem zapazil, da jo je nekdo pohodil. Neko drugo jutro sem našel ofcno njegove sobe odprto, posteljo pa nedotaknjeno. Vstopim. Očii so mu bile zalite. Dočim se je pre<j zanemarjal. se ie začel sedaj vsak dan briti. Med merilom sem nekoč našel umazane žepne rutice svoje žene . . .
Obtoženec pripoveduje, kako je želel, da k njim pride mati. Hugon se je proti vil. Sum je rastel in losegel vrhunec tiste noči. ko je opazil, da je odšla njegova žena v bratovo sobo. Ko je Hugon hotel odpotovaiti, se je uprla žena. Te-laj je obtoženec nasvetoval bra-lu, da mora brezpogojno oditi. Hugon se je pripravljal.
Odšel ž>eim s «vojo ženo na vrl in žena mi je dejala: Videl boS. da ne pojde. Res se je kmalu na to vrnil na vrt. Zadnjo noč sem slišal kako je nekdo trkal s prsti po steni. Zjutraj je Hugon odpotoval. Ona ga je gledala z okna. Stopila sva z ženo na vrt. Ne veTa, ka ko se je dogodilo ... ne spominjam se več- . . .
Obtoženec umolkne. Pred priznanjem zločina mu zastane beseda v grlu. Oči se mu razširijo,
kakor da gleda samega sebe, kakor tla vidi mi-t', o ttelo svoje žene _ . .
Nastane dramatičen momeiiT. Poterc nadaljuje. Trdi, da ni stal z .nogo na trupla svoje žene.
Neka prijateljica mi je svetovala. tla kot mlad par ne vabiva prijateljev v hišo. Odvrnil se.ni ji. da je Hugon moj brat.
— Zakaj niste vse tega priznali svoji materi?
Ker sii nisem upal.
K»> mu predsednik predoči, kakšno je bilo mrtvo truplo s petimi revolve irskimi .-itunyli, si obtoženec pokrije obraz z rokami.
Ali je res, da vaša žena ni bila prva ljubica?
Na to vprašanje umolkne obtoženec.
•Sledi izpraševanje matere u-morjene. Z jokaj očim glasom brani hčerko, da je bila poštena. Pravi, da je 'obtoženec ljubil samo sa o jo mater in brata in da je na ženo bil ob vsaki priliki ljubosumen. Mat-i umorjene pade pred sodniki na kolena in jih prosi s solzami v očeh. naj zadoste pravici in kaznujejo ubojieo. Ljubosumnega moža so sodniki obsodili v večletno težko ječo.
Sreča v nesreči.
Na neki postaji londonske podzemske železnice se je dogodil t*, dni sledeči tragokomičen slučaj. Ob progi je stal neki mož in čakal na vlak. Pred prihodom voza se je možu spodrsnilo, da je padel čez progo tako, da mu je voz odtrgal nogo. Navzoče je pre-trešila groza. Vote se je brž ustavil. Izpod voza je prrkobaeal mož po rokah in po preostali nogi: obenem je pograbil odtrgano nog<-ter si jo pritrdil naaaj. Odtrgalo ni uje namreč umetno nogo. Poprej prestrašen« gledalci so p ras. nil i v smeli.
Polet z ovirami.
Švicarski vojaški letalec, nad-poročnik Mittelholzer. je nastopil pred tremi tedni v Curihu po let v Perzijo in je hotel še pred nastopom deževja doseči glavno mesto Teheran. Za svoj polet rabi letalo tipa Junker, ki so mu ga dale Junkerjeve tvomice zastonj na razpolago. Ko je dosegel na svoji zračni vožnji preko Pi-*e Atene, se je dvignil v zrak ti. k nesreči pristal v vojnem pristanu v Smvrmi. Turki so zaplenili aeroplan, imeli Mittelhozerja tri tedne zaprtega in so mu šele pred par dnevi dali dovoljenje za nadaljevanje poleta. Iz Smyrne je poletel Mittelholzer v Carigrad, kamor je prispel v štirih urah. Njegova nadaljna etapa y? bila Aleppo v Sini;i, odkoder je nadaljeval polet proti Perziji.
Polet Locatellija preko Oceana.
Italijanski poslanec in letalec Locatedli, ki je kaikor znano, ponesrečil v jesena na južni obali Grenlandije, in da ga je komaj rešila, vojna ladja, gotove smrti, kft
je ohtel poleteti preko severnega tlela Atlantskega oceana a- Amt-riko .se je sedaj odločil za nov polet. Leiošnja pok t je hoče poleteti v Južno Ameriko. Dvigniti ss namerava v Pisi. pristati na otoku Teneriffi in doseči Pernambueo v Izrazi hi j i, odkoder bo nadaljeval vožnjo v Argentino. Da ne bi zgrešil poti. mu bo šla iz Pei-' nambuca nasproti posebne ladja, ki mn bo kaizala smer.
Verska statistika.
Katoličanov je na svetu 304 milijonov, pravoslavnih 157 milijonov. protestantov 212 milijono\. Zidov 15 milijonov, mohamedajn-eev 227 milijonov in poganov 7S5 •milijonov.	4
Kje se nahaja JOHN ROJC, doma iz okraja Tolmin. Pred tremi let4 sva bila skupaj v Elk River. W. Va., od tam je šel nekam v Mont. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi sporoči, če pa sam čita. naj se mi oglasi. Andy Šiškovic, Camp 16, Slaty Fork, W. Va.
Ne morete ujitl! «
Naiileinosli ti^naihicga prehlaila. Boljčincm Ijtlemim revmatisnx MukejWjtni -. l.apailom nevralgije. Stmiiti boWi, r.pznosiii ajjcr.ijl zebo-bola. uiesobola, glarubolu, dukler o* m i it J te Da
Bas- L'. S. f«. or. takoj in se tako] nimi-
iete i njliti.' Ugodno
Id liltro pomaga.
Nobena ekrbna ro«-poJinja ne mor* biti brez ene stfklenie*. NI pristen, <*e nima ANCHOR uiari.k*.
F.AD.RICHTEttCO. 104-114 So. 4UiStrMt Brooklyn, N.Y.
Japonska za defenzivno zvezo z Rusijo in Kitajsko.
V japonskem parlamentu je zahteval poslanec Matsumotfo takojšnjo sklenitev defenzivne zveze z Rusijo z motivacijo, da je treba proti anglosaškemu vplivu na svetu nastopiti z vso odločnostjo, sicer se lahko zgodi, da ostane Japonska popolnoma izolira nana. Rusk o-japonski zvezi pa je treba pritegniti tudi Kitajsko in dkleniiti defenzivno trozvezo, ki bo igrala potem odločilno vlo-go v azijski politti/kii.
Nova radio-iznajdba.
Pariški listi poročajo, da je mladi poštni uradnik na Francoskem odikril iznajdbo, ki omogoča sprejemam je vidnih, radiobrzo-javk, mesto dosedanjih brzojavk, ki so se isamo poslušale.
Izboren ameriški tekač.
Najboljši ameriški tekač je brez dvoma Joe Ray, ki- ga vidite na sliki. Zadnje čase si na vse mogoče načine prizadeva, da bi prehitel v teku Finca Nurmi-ja,. ki je zaenkrat svetovni šampjon.
SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
z največjim parnikom francoske proge
<4
99
PARIS
36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73.
Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše.
Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washingtona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji.
Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu, pred povratkom.
Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo J na tem potovanju dovolj.
F-jRAHK SAKSSR STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
'QUVBB' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOU TBFBfafl.
FfMd ba ptafad strojni nflafa mnetfiosi Taio} Iit-b vulr pil«. BHrort pisanja loUU fl ftgfe.

r......
. i* f
GLAS NARODA, 14. FEB. 1925.
Posebna oonudba našim čitateljam j
Prenovljen? plulni stroj "OLivw» $20
B itrefico va slovenska trke, »i. ž*« <<|giOO
wmono fUBUBBOM 0(Will Mimu ■um	¥.
(L.. m	IS g

GLAS NARODA. 14. FEB. 102".
USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE
SEVERA'S COUGH BALSAM
Pravi odpomoček — prijetno zdravilo — 25c in 50c.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
(Nadaljevanje.)
Na Ta naein je razmišljala Lady O'Moy o aferi v Tavora.
Cela stvar se ji je zdela naravnost bedasta fer ni hotela misliti
da bi mo^la imeti kake resne posledice za Dicka. Vznemirjala pa jo je njena trajna odsotnost. Pa tudi če bi ga prijeli, bi bila nje-'-rova kazen koncem konca le formalna zadeva. V najhujšem slučaju l^n pa poslali domov, kar bi bilo eelo dobro, kajti podnebje Portugalske mu ni nikdar posebno prijalo.
Na ta način je razmišljala ter skakala v mislih od ene nedoslednosti k drugi.
O'Moy. katerega je veselilo, da zre na eelo zadevo na tak način. je bil zadovoljen, bolj kot zadovoljen, da se je mogla potolažiti s takimi iluzijami.
Ko je se vedno razpravljala o celi tej zadevi sorazmerno mirne, iu hladno, je prišel vojak ter poklical O'Mova, vsled 'česar je ostala l"na -vama v družbi Samovala?
Grofa je globoko pretreslo razkritje, da je Dick Butler brat Ladv O Moy in da je v svoji nevednosti sam prinesel insode polno novico, katero je njen mož do tedaj prikrival pred njo.
Tudi on je bil hvaležen, da je szrla tako optimistično na cele stvar ter hitro zapazil željo O'Mova, da nikdo ne razprši tega nje-uega optimizma. Zapazil pa je tudi prav tako naglo priliko, katero so mu nudile okoliščine; da prodre globlje v globoko intrigo, s katero je bil zaposlen.
Vsled tejra se ni takoj poslovil. Pričel jo izpreliajati z Ladv O'Moy po terasi ter našel, da je njen duh eelo bolj frivolen in nestalen kot j«' on sam domneval do tedaj. Lady O'Moy je bila lahko skoro tratralična v razkazovanju svojih čuKtev, Ta razkazovanja pa so bila prav tako minljiva kot so bila intenzivna.
Nobena stvar ni mogla napraviti trajnega utiša na njenega du ha in s?fcičnos.t ji je velevala, naj potisne na stran vsako zadevo, ki je bila neprijetna. Ker je bila popolnoma uverjena. da ni eskapada Dicka tako resna stvar kot jo predstavljajo in da ne bodo posledice
posebno rosne, je pričela klepetati o drugih stvareh, _ banketu v
biši markija Mina*, o bližajočem se plesu pri grofu Redondo, r. najnovejših novicah iz domače dežele in družabnih škandalčkih.
S s m o val pa ni imel namena, da bi se tako površno postopalo z zadevo njenega brata ali da bi se jo enostavno pozabilo. Vsled tega jo je namenoma oživil.
Zroe na njo. ko se je naslanjata na granitno namstrado. si je grof Sam o val dovolil vzdih.
0«1 strani se je ozrla vanj.
—	Vi ste melanholičen, gospod. Slab kompliment. — je rekla, j
Ne smete pa je napo-čno razumeti. Lastno ji je bilo skoro otroč-'
ja koketstvo. ki je bilo neizogibna posledica njene intenzivne žen-' sk<* narave in ki je neprestano zahtevalo oboževanja tiočnejšega in j odločnejšega spola. Samoval. mlad, plemenit, lep, z napol temnim' slovesom, je bil koncem konca romantiična postava, kar je na lastno škodo spoznalo veliko število žensk.
Satnoval pe zrl nanjo z žarečim oboževanjem.
—	Draga Lady O'Moy, — je rekel z lepozvenečim, tenorskim glasom, — vzdihujem, ko mislim, da ima tako oboževanja vredno bitje, izključno le ustvarjeno za solnčno stran življenja ter uživanje, povocl vznemirjati se ter na tihem trpetii vspričo nevarnosti, Ivi preti njenemu bratu.
Njen pogled je zatcmnel vspričo tega opomina. Nato pa je napravila majhno kretnjo nestrpnosti.
—	Dirk ni v nevarnosti, — je odgovorila. — Bedast je, ker se toliko časa skriva in brez dvoma bo imel precej sitnosti, ko ga bodo našli. Neumnost pa je regi, da je v nevarnosti . . . Terence "ni rekel ničesar o nevarnosti. Soglašal je z menoj, da bodo Dicka najbrž poslali domov. Vi vendar ne mislite .
—	Ne, ne. — je odvrnil. Nato je sklonil glavo ter rekel čez nekaj časa.
—	Jaz bom pazil na to, da ne bo v nobeni nevarnosti. Laliko se zaneste name, ki išče srečne prilike, da vam služi. Če pa bi se pojavila kaka zadrega, me obvestite takoj -in jaz bom gledal na to, da bo vse dobro izpadlo. Vaš brat ne sme trpeti, iker je vaš brat. V tem o žiru je naravnost zavidanja vreden.
Zrla jp nanj in njene obrvi so bile stisnjene.
—	Ne razumem. — je rekla.
—	Ali ni jasno? Naj se zgodi karkoli, Lady O'Moy, vi ne smete trpeti. Noben človek s čustvom bi ne mogel trpeti tega in jaz se najmanj. Trpljenje vašega brata bi imelo za posledico vaše trpljenje in vsled tega *to lahko prepričani, da ga bom Ščitil.
>Zelo dobri Ste, grof. a pred kom in čem ga hočete Ščititi?
Several Cold and Grip Tablets
povzročo takojšno cdpomoč od prehlada. 30c. — Poskusite najprej pri lekarju Severov Almanah 1928 ca razpečevanje v lekarnah, ali pa od
w. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA
—	Pred vsem, kar bi mu moglo pretiti. Portugalska vlada bo mogoče n v namenu samozavarovanja. da potolaži razburjenje na-road, zahtevala, naj se uveljavi vzgled nad tem kršilcem.
—	Kako bi mogli storiti toIz kakšnega vzroka ?
Kazala je majhno vznemirjenje in tudi majhno nestrpnost vspričo takih hipotez.
On je skomignil z rameni.
—	Ljudje so pač taki, — krvoločen, osveteželjan malik. kateremu je treba doprinesti žrtve od časa. do časa. Če zahteva narod žrtev, ki vzaane vse na svoja ramena, dajo vlade ponavadi na razpolago to žrtev. Bodite pa potolažena.
V svojem navdušenju jo je prijel za roko in ona je mi umaknila.
—	Potolažite se. tukaj bom. da ga ščitim. Dosti lahko storim in lahko se za nese te name. da bom storil. — radi vas. draga moja gospa. Vlada me bo poslušala. Nočem, da bi me smatrala bahačem. Imarni upi i v pri vladi, to je vse. Dam vam svojo besedo, da se ne bo pripetilo vašemu bratu ničesar hudega, v kolikor je pri tem prizadeta portugalska vlada.
Zrla je nanj za dolg trenutek z vlažnimi očmi. kajti ganila jo je njegova resnost in intenzivnost dvorjenja.
—	Zelo dobri ste, gospod. Nimam zahvale, k-i bi bila vredna u>lu-
—	j p rekla in njen glas se. je nekoliko tresel. Nobenega sredstva i kimam, da vam odplačani. Napravili ste me zelo srečno, grof.
Sklonil se je še nižje nad nežno roko. katero je držal v svoji.
—	Vaše zagotovilo, da .sem vas napravil srečno, je zadostno plačilo -kajti vaša sreča je moja najbolj srčna želja. Verujte mi. draga gospa, da je grof de Samoval vaš najbolj udani iin pokorni suženj.
Dvignil je njeno roko k svojim ustnicam in ona je stala pred ujpim. vsa razigrana od hvaležnosti ter pasivno gledala na njegovo temno glavo.
Ko se je zopet vzravnal, je čul šum za seboj. Obrnil se je ter stal pred Sir Terencom in Miss Armytage, <ki sta se približala. Mogoče ga je jezilo, da ga je zasačil notorično ljubosumen mož v položaju, -ki ni bil popolnoma neoporečen, a Samoval ni pokazal niti najmanjšega znamenja o tem.
Popolnoma mirno iu ravnodušno je nagovoril O'Mova.
—	Prišli ste ravno pravočasno, da se lahko poslovim od vas Ravno sem hotel oditi.
—	Tako sem zapazil. — je rekel O'Moy pikro. Malo je manjkalo, da ni rekel.
—	Tako sem upal.
Njegov odurni naatop bi zadržal vsakega drugega moškega, ki bi se znal manj obvladati kot grof Samoval. Grof pa je to ignoriral, ostal še nekaj časa, da pokramlja z Miss Armytage, predno se je konečno poslovil, brez naglice in popolnoma hladen.
Kakorhitro pa je odšel, je O'Mov tatkoj povedal svoji žen i J kaj da misli.
—	Mislim, da postaja Samoval preveč poc.oren in ustrajen.
—	Dober človek je, — je rekla Lady O'Mov.
—	To tudi mislim, — je odvrnil O'Moy sarkastično.
—	Rekel je, da bo spravil v red s portugalsko vlado vsako afero, ki bi se mogoče lizeimila iz bedastega dejanaj Dicka..
—	Oho, — je rekel O'Moy. — Kaj je to?
Ker pa je bil obziren napram svoji ženi, ni rekel ničesar več.
Miss Arnjvtage, -ki je vedela to, kar ji je povedal kapitan Tre-mayne, pa ni prihitela pustiti zadeve piti tej točki. Predmeta se je lotila takoj, ko je odšla s svojo sorodnico proti hiši.
Victor Lisjak Piano Co
6630 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
Ali ste ze slišali nove role z besedami:
Spa vaj, spa vaj Milka moja. Ciganska sirota- Spomladni dih: Hej Slovani" Sveta noc: Kolo i p Valček za gospe.
Cena vsaki s potšnino vred 80c. Z na-ročilom se more poslati denar.

Kretanje parnikov - Shipping News
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
■?mo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. &dor ga hoče imeti, naj ga takoj aaroei, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. T. O.
Kje je moj oče JOI1N ŠKRLJ. Špeček iz Knežaka. V Združenih državah biva že 15 let in leta 1919 je zadnjič pisal iz Bon-carbo. Box 23, Colo. Jaz sem bila stara šele tri mesece, ko je naju z materjo zapusft.il in jra ne poznam. Kdor kaj ve, naj mi poroča, ali pa kot oče. naj se otrlasi svoji hčeri: Marija Skrlj, Knežak No. 89, Venezia Giulia, Italy.	(2x 13.14)
(Dalje prihodnjič.)
DR. LORENZ
612 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. H*3
edini slovensko govoreči zdravnik
iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Moj« strok« j. zdravljenj« akutnih In kroničnih to»l«znl. ju
J?	. f ,et t#r lmmm	v «s«h boleznih	.
»aiJXl^n.	V" mor*m popolnoma razum ti m .po.n.tf
ISiS 'h a y" °2dr*v,,n ln vrn«m meč In zdravja. Skozi tS let aim PP| ozdrav,J*nJ«J moiklh bolezni. Zato ~ moSS popolnoma zanesti na men«, moja «krb pa j«, tfa vas popolnoma wlm. N. odlaiajt«, ampak pridite Čimprej?	popolnoma Mira-
Jaz ozdravim zaatrupljeno kri. mdzulj« |n llaa po tolaau. bolezni w .rtu im.
U^dnJ^ui. v « °tCU' "!:®n;co' rovmatlaom. katar, alato illo. naduha Itd.
Tj* Ponedeljek, .redo In petek od ». dopoldne do I. popoldne; četrtek ln sobota od 8. dopoldne do S. cr«č«r: « --»ujm*, prmMMtn OC 19. dopoldne dO t. popoldne. ,	^^
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivi!) in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar ▼ žavarovanem pismu na:
GUS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA " GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippor domači zdravnik..................a_.ll.25
Naša zdravila ...............................50
Sadje v gospodinjstvu...................... .70
Zbirka domačni zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi
obsega 668 strani........................5.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Platrsmk) r-2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^.10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, ita tisti oni m gospodarski pregled in — Zgodovina 8HS-, 3. zrezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.26
Mi plačamo poštnino.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorem* dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1A24, zamcirejo tudi nedr^avijanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi a New Yorku pred o<lpotovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som na novejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej pI5e za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripusčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej ▼sako leto po 671 priseljencev.
Ameriiski državljani pa camorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T-rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.t New 7ork
17.	februarja:
Ohio, Hamburg; Deutachland, Hamburg.
18.	februarja:
De Grasse, Havra.
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg ln Hamburg.
SI. februarja:
Aqultania, Cherbourg; Pittsburgh Cherbourg In Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt. Cher bourg.
24.	februarja:
Martha Washington, Tr«t; Stuttgart Cherbourg In Bremen.
25.	februarja:
La Savole, Havre.
2S. februarja:
Leviathan. Cherbourg; France Havre; Berengaria, Cherbourg.
5. marca:
Clevland, Boulogne In Hamburg: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg.
7. marca:
Olympic, Cherbourg: Tres. Kard-Ing. Cherbourg in Bremen; Conte Verde, Genoa.
10. marca:
Bremen, Bremen; America, Cherbourg in Bremen.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hamburg.
14. marca:
Aquitania. Cherbourg: Suffren. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen: N'ew Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
16. marca:
De Grasse, Havre.
18.	marca:
Orduna. Cherbourg in Hamburg.
19.	marca:
Albert Billin, Boulogne in Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherhourg; Majestic, Cherbourg: France. Havre; Conte Rosso Genoa.
24.	marca:
Tres. Wilson. Trst.
25.	marca:
Berengaria. Cherbourg.
26.	marca: Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg: Paris, Havre: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance, Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg in Bremen.
1.	aprila:
Mauretania. Cherbourg.
2.	parila:
Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg: "Ascania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
7.	aprila:
Resolute, Cherbourg in Hamburg: Republic. Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; La Savole, Havre.
9.	aprila:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay, Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg: Leviathan, Cherbourg: Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde, Genoa.
14.	aprila:
Martha Washnigton. Trat.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; De Grasse Havre; America, Cherbourg in Brt men.	_
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen.
18. ao^ila:
Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington, Cherbourg in
Bremen; Orbita. Cherbourg. _21. aprila:
Bclgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila:
MauretaniS, Cherbourg; Suffren. Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg in Antwerp: Luetzow, Bremen.
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
30.	pari'ta:
Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Ballin. Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. maja:
Paris, Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank.
KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda9*
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MAT,T OGLASI v"G1a s Naroda"
'GLAS NAHODA", THE BE8T JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
Iz New Yorka do (nlAf] LJUBLJANE fflljlr
in nazaj	ylWli
in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, da obiščete staro domovino v 3. razredu za tja in nazaj po znižani izletniški ceni. NaSi potniki se vozijo iz Hamburga 5 posebnimi vlaki na. njihov cilj v družbl spremljevalcev.
Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega leta. ne tla bi bili podvrženi kvotnim predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj.
Parnik DEUTSCHLAND odpluje 17. februarja ob 10. dopoldne.
Za povratna dovoljenja in druge podrobnosti vpraSajte lokal, agenta ali
UNITED AMERICAN LINES
35 - 39 BROADWAY NEW YORK
Podraženje kruha.
V Trstu se je kruh zopet podražil in sicer za 20 stotirrk pri k>-log-ramu. Taikazvaaii "koprski'* krili se podraži za 30 stotin k pri kilogramu.
CUNARD
V	JUGOSLAVIJO
(preko Cherbourga) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj.
V	LJUBLJANO in nazaj na
BERENGARIJI) Q91ft AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206
in davek
8 in pol dne do Jugoslavije.
Od plutja ob sobotah. Tukaj nastanjeni potniki so pripuSčeni. ne da bi bili podvrženi kvoti. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah. Xeprekosljva i-istofa. Izborna hrana. Za podrob-noHtl vprašajte lokaJ. agenta " ali pa
CUNARD
25 Broadway
LINE
New York
Cosulich Line
Znižane cene.
DO TRSTA— REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja ln nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Martha Washington 24. feb.; 14. april Presidents Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot z te leznico.
PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. V
ŽELIM KUPITI HARMONIKO
Mrva rje ve ga dela, že rabljeno, 3-vrstno in 3-krat oglašeno. Pišite na naslov: Mike Rijovich, P. O. Box 112, Durant City, Pa.
(2x 13.14)
PAST.
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
pisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
Odprt	Zaprt.
čemu kupiti skrep, ko lahko kupite za *"
$35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon,
ki poje Cisto kot zvon. Poleg tega Vam damo Se osem slovenskih aJi nemSkih Columbia plošč zastonj in 30 Victor igel. — Opomba: Victor plošč nI dovoljeno dati kot darilo.
Oalje imo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za leto 1925. Vsakemu
našemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo.
Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi.
68674 Jelina Liza, polka	12-col 77&11	Poljub, valček
Sladke rožice, valček, .. $1.25	Pesem smeha, ............ 75c
77746	U Boj! U Boj!, pesem.
77810 V VarSavskem ribjem trgu,	GaravuSa. pesem
Polska kri, mazurka. ____ 75c	— Hrvatski zbor. .... 75c
NOVE PIANO BOX«E
7571	Zlata, matt, valček .......70c 3511	Radecky mar«........../. S5c
11504	Jadran obalt, valček .....70c 99981	Roosevelt marš ......... 70c
12549	Jesenski noti, polka. .....70e 42250	Doodle Doo Doo, Fox tro 75c
12552	Dragi Je daleč, polka ... 70e	42536	How do you do. Fox tro. 75e
12335	Srčno veselje, polka ____• 70c 1252S	Pojd konjiček pojd, marl 7t>c
12532	Vesela poskočnica, polka . 70c 12526	Veseli bratci!, polka .....70c
IVAN PAJK
24 Main Street	Conem&ugh, Pa.
CENIKE ZA VICTROLE, LOŠČE IN PIANO ROL.LE ZASTONJ.