292 številka.
Trst, v četrtek 20. oktobra 1904.
Tečaj XXIX,
W*r izhaja rsctk dtui
Tudi ib zedelmb In praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri ejctrsj.
•	tteviik« ne prodajajo po 9 boy(. (6 stotink)
« vnosih tobakarcab ▼ Trata in okolici, Ljubljani, Gorici,
•	f\ Kr»njf Mariboru. Celovcu, Idriji, 6t. Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd.
ir naročbe sprejema uprava lista ..Edinost", ■ . Giorgio Galatti it. 18. — Uradne ire sd 2 psp. da 8 zvečer.
•	a« oglasom 15 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice,
javne r ah vale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON ftv. 1157.
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost'' za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaša
sa vse leto 24 kron, pol leta 12 :ron, 3 meae e 6 kroa Na naročbe brez doposlane naročnine se aprava ne ozira
Vsi dopiBi naj se poSiljajo na uredništvo lista, fra ah stan
plana ae ne sorajemajo In rokopisi ne ne vndata. Naročnino, ojlase in reklamacije je pošiljati na upravo livtf.
UBEDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lavini^ konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorclfa liata „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tv. 18. Poštno-hranilnlčni račun 5t. 841.652.
Velika ruska zmaga.
Armada Nodzu poražena.
Več tisoč Japoncev vjetih. Divizija 3ama3e uničena. Japonci se umikajo.
BEROLIN 19. »Berliner T;ige-Mattu so sporočili iz Petrograda: Vsa poročila, ki so dospela do tega časa z bojišča, javljajo, da se je bitka ob reki Salio <lne IG- t. m. izvršila ugodno za Ruse. I>a se je dosegel vspeli, je pripisati Knropatkinu, ki je osebno posegel v boj. Junaško je peljal " pehoto reservnega voja ponovno v boj, dokler je bila bitka za Ruse ugodno odločena. Rojevale >o se evropske čete prvega, desetega in sedemnajstega arniadnega voja in sibirski polki četrtega in šestega arniadnega voja. Ne ve se še. bode-li vspeli, ki se je dosegel v eentrumu odločilnega pomena tudi za položaj desnega krila, ki ga je porazil lvuropat-kin. Armada Nodzu, ki jc nosila vse breme boja. velja za popolnoma poraženo. Več tisoč Japoncev je bilo v jetih, mnogo topov uplenjenih. Divizija Ja-made je baj«- popolnoma uaičena. Si-•^igu s<i zaseli Rusi. Japonci se naglo umikajo.
Rusi prodrli japonski centrum.
PETROGRAD 11». V ponedtlj. s ob 11. uri predpoiudLe se je Rusom posrečilo predreti japonski centrum, vzeti topove več t.attr.jam ter vieti več etotin Japoncev. Ja-p nc fej bili daleč cezij potisnjeni, tako da je p z cija poeameznh japon-kh oddelaov t»aje zelo kritična. Kuropatkin vodi osebno napad. Valic temu je tukajšaji glavni itab mceaj8, da bo cdloSitev bitke ca vztičnem krilu n ne v centrumu. Bi'.ka traja s stra-i.o slo daije. Morda se danes odloči izid b t se.
Poročilo generala Saharova.
PETROGRAD 19. (U a'nr) Brzojavka generala Saharova na generalni štab od d&nes poro?a : Noč oi 1s. na 19. t. m. je minola mirco. Sovražnik je d »bil pri vj-.si Sine pu oja*enjr. V minoli noč; je oddelek dobro } voljcev p Ika streicev, ki je Ml na prednjih »tražah, n kogno6ciral v smeri proti sovra-žaikovim pozicijam. Oddelek se je brez boja polastil dveh japoak:h poljskih tipov tir jih je dovel do naš^h pozicij.
V Tokiju se delajo nevedne.
TOKIO 19. (Reuterjev biro.) Sinoči in danes ni dospelo iz g avnega st&n? nikako poročilo. Sodi se, da je eledila brezvspešnim napadom Ruso-' v ncč* cd ponedeljka dobe nedelavnosti. Koncent'iranje rusk.h čet nasproti oddelkom generalov Oiu in Nodzu, ki fe ;e izvršilo v ponedeljek po noči, e napravilo lukaj utis, kakor da nameravajo Rusi
PODLISTEK.
25
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
= Prevel M. C—č.
napasti japonske čete ter da se pripravlja velika bitka. Tudi se eodi, da namerava Ku-ropatkin le ščititi svoje zadnje čete na levem krilu, da pridobi tako časa, da zamore umakniti svojo armado preko reke Hunh:>.
Do h daj se ni zamrg o se popolnoma preračuniti japonskih rgub cd 10. t. m. naprej, tako tudi ne poročila o zgubah sovraž ntka. Tudi števila uplenjenih topov ni bilo možno še določiti. V prebivalstvu prevladuje mnenje, da se bliža položaj Pora Aiturja odločitvi in da utegne pasti trdnjava v nekoliko dneh.
Petrograjski > Rus o položaja.
PETKOGRAD 19. Dopisnik »Rasa« pse, da stavijo Japonci vre na eno karto. Ako ostane pa sedaj vspeh na ruski strani, tedaj je japenska armada fisično in meralično uničena.
Boji ob reki Šaho.
LONDON li>. >Reuterjev biro« je po ročal 17. t. m. iz Mukdena : Iz živahnega gibanja obeh armad je pričakovati, da pride do nove bitke. Japonci bi radi seznali, kako mečan da je ruski centrum in desno krilo, b »je se pa očitno, da bi utegnile poseči v boj tudi tretje reserve. Pota na jugu in jugo-vztoku so polna bežečih kmetov. Ruska pozle ja se je dne 17. t. m. raztezala obieki Šaho od ravnin9 do višin pri Tašangu. — Japonci so dne 16. t. m. ob 11. uri po ob-streijavanju z naskokom vzeli vas Sinčenpu na severnem bregu reke Šaho ter so tam zabeli neko visoko ležečo pagodo (poganski tempelj), odkoder je zamoglo topništvo iz vrstno streljati. Dj 17. t. m. se Ruacm ni posrečilo zavzeti zopet pagode.
MUKDEN 19. (Reuterjev biro.) Japonci so dne 17. t. m. zvečer poskusili vzeti obrtšSene višine pri Ttšanu. Zaseli eo po r.feije na hribih ter to potem poskusili vzeti hribe ob reki Šaho.
Poročilo Kuropatkina na carja.
PETROGRAD 19. (Uradn-.) General Kuropatkin je včeraj brzojavi! car u : V neči od 17. na 18. t. m. je skušal sovražnik napasti oni oddelek prednje straže, ki je zasedel hrib Patilov, toda bil je cdoit. Xa dnljna poročila o spopadih s sovražnikom mi niso dcš'.g. Pri vat h pozicijah je bilo do de sete ure dopoludne popolnoma mirno. Veo coč je mečao dežavalo. Dež je zelo poškodoval ceste.
Baltiška eskadra.
KORSCR 19. (11 in četrt predpoludne). Ruska baltiška eskadra pluje ra.nokar po velikem Baltu.
Sklicanje japonskega parlamenta.
LONDON 19. Danes se priobfii dekret mikada, a katerim je sklican parlament na 28. novembra t. 1.
Namestnik Aleksejev.
PARIZ 19. »Agence Hivas« poroča iz Mukdena : NamestniK Aleksejev je dospel danes zjutraj Bemkaj, da se posvetuje s Ku-ropatkioom.
III.
—	Ne gleda se samo na ime, dete moje, ampak tudi na dušo in srce. Tudi cvet je včasih pisan in lep, a seme mu je strupeno,
slabo.
—	Menda jaz nisem takov cvet ? V sojen srcu ni strupa. Jaz ne želim nikomur slabega in ne delam alabega. In cakuj ? Ko drugi meni nočejo hudega ! Vem, da bi me hudo zadelo, ako bi me kdo cadtl v srce, ali bolelo bi tuli druzega, ako bi jaz to storila. Večkrat sem ce vpraševala, zakaj je na a veta slabih ljudij, zakaj se ljudje sovražijo in pretepajo. Imajo li tudi laki ljudje angelja?
—	Imajo, Aogelija ! Ali, ko srca človeka ni več čiato kakor v detetu, ko je je premagala hudobna sila, obrača angelj od njega svoj obraz in joSe grenko.
—	E vidiš, striček, jaz hočem vedno paeiti, da moj aoge j nikdar se zajoče. Hvala ti, da me učiš čitati. Vaaj sem izvedela, kako js to s temi aogelji. Odslej bom de le prav od arca molila večerno molitev angelja varuha. Kar erečoa sem in sedaj se ne bojim ničesar več, ko vem, da imam čuvarja. Prej je moja neumna pamet trpela mnogo muke. Pogoato sem razmišljala: Kaj, Angelija, kaj bi bilo, da ti umre mati, kakor je umri oče, da umre stric Pavel, in IvaniS, in L*oko, kaj bi bilo is tebe, Angelija? To je neumno, je-li, stric, to mi je le tako šin<lo v glavo, ko nisem vedela kaj pametnejegs. In vendar bi moglo biti, ker vsakdo mors umreti. Bilo me je strah, da bom sama na svetu, da me ne bo nikdo objemal, nikdo ljubil, da ne bo nikdo
Brzojavne vesti.
Goriški deželni zbor.
GORICA 19. V današnji eeji je bilo rešenih mnogo prošenj za razne pjdpore in za povišanje vdovskih penzij. Sklenjeno je bilo tudi zaprositi vlado, naj brzojavno črto Trst Gorica-Kormin vzame izkl,u3no v državno oskrb, ker ima ista mednarodni pomen radi zveze z Italijo. Dr. Turna je stavil 8 interpelacij na pravosodno ministarstvo glede odnošajev pri sodiščih I. in II. inštance in ustanovit?e posebnegi senata s slovenskimi svetovalci pri najvišem Bodišeu.
Kadeči križ.
DUNAJ 19. Cesar je imenoval nadvojvodo Friderika protektorjem - namestnikom avstrijskegi in ogrskega društva rudečega križa.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 19. Zoornlca je nadaljevala debato o trgovinskem provizoriju z Italijo. — Posl. Aleksander Nag v (Košutova stranka) je pojasnil gospodarsko stran trgovinskega provizorija ter skušal dokazati, da je isti v gospodarskem oziru za Ogrsko škodljiv.
Avtonomija katolikov na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 19. Danes se je vršila pod predsedstvom kneza primasa kardinala Vaszarvja kcnlarenca škof j v, na kateri 6e je razpravljalo o avtonomiji katolikov na Ogrskem. »Pester Llovd« poroča, da je konferenca vaprejela načrt meneaja, ki se ima predložiti cesarju glede avtonomije katolikov. Tudi se je razpravljalo' o kodifikaciji cerkve-nh zakonom.
Ministerska kriza na Portugalskem.
LIZBONA 19. Minieteroka kriza je končanr. Kralj je poveril sestavo novega kabineta liberalcem pod vodstvom Pereire Mirand. M nistarsbvo koaservativcav, ki je sedaj palo, je piišlo na krmilo v fabru-varju 1903.
Pogreb princesinje asturske.
MADRID 19. Danea ziutrai se je vrš.l pogreb princesinje asturske. Papež je izrazil kralju 6voje sožalje.
MADRID 19. Ob 10. uri zjutrsj so odpeljali truplo princesinje asturske v Ejcurial.
Pogreb saškega kralja.
AVILDPARK 19. Caaar Viljem je ob 3. in pol uri popoludne odpotoval v Draždaae na pogreb saškega kralja Jurja.
SOEIJA 19. Povodom smrti sašsega kralja Jurja je bila danes predpoludne na uktz kneza Ferdinanda v katoliški cerkvi maša zadušn cj. O mednem je b;lo odredjeno desetdnevno dvorno žalovanje.
BRAZDANE 19. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dospel semkaj ob 5. uri 22 minut ter je bil v sprejet cd kralja Friderika Avgusta.
Nesreča na železnici.
BORDEAUN 19. Parižki ekspresni vlak je trčil blizo postaje skup z nekim osebnim vlakom. D?a vagona sta skočila s tira, dvanajst popotnikov je bilo poškodovanih.
Neverjetno!
V obaež u deželnega sodišča tržaškega je razpisanih več me=t adjunktov. Za ta mesta ni jezikovno vspoeobljenih kandidatov, ker se italj&nski avskultanti nikakor nočejo učiti deželnih jesikov, a nekateri naši nimajo še izpitov. Zato nameruje baje m inisterstvo imenovati nekega avskultanta a Kranjskega za jedno teh mest. Izvedši o tem, so italijanski avskultantje ca poziv od vise strani sestavili fjlminanten protest proti tej nameri ministerstva. Upati pa je, da se nJnisteratvo ne bo oziralo na ta protest, ker so italijanski avskultanti sami krivi, ako so preterirani, ker se vkljub vsem povabilom, vfem prijatelj-| skim svarilom ia vsemu nagovarjanju absolutno nočejo učiti deželnih jezikov. Mesto da tratijo čas sestavljanjem takih neosnovanih , protestov, naj rfje vzamejo slovnico v roko in naj se enkrat že začeo učiti deželnih jezikov, da bodo mogli vendar enkrat že zadoščati dolžnostim svojega stanu ! Saj so menda plačani za to, da morajo uredovati z vsemi prebivalci l res razlike narodnosti, ne da bi s tem kršili ustavne pravice državljanov.
No, ca vse zadnje razumemo deb-o te proteste italijanskih avskultantov. Oni se nočejo učiti jezikov in zato skušajo izogniti
vaprejemal moje solze na srce, ko bi me kaj zabolelo. Sedaj pa vem za gotove, da imam koga, ki drii roko nad mano. Jas mislim celo, da po smrti boste vi vsi angelji, ker ste dobri ljudje, potem se boste menda brigali za mene siroto. Ali je to neumno striček ? Ha, ha, ha! se je nasmejala Angelija ter si je s roko trla solze iz oči. Za ssdaj pa ostanite le živi, ostanite pri meni, tako vas vsaj vidim vsaki dan — je dovršila deklica, sme-joča se, vrgla knjigo na tla ter poljubila školu i oko.
Kakor v blagoslov jej je položil Pavel roki na glavo in je potrdil:
—	Angelija, dete! Dobro si vpiši v spomin svete besede, ki si jih ravno Sitala. Ćula si, kako božji sin ljubi deco, kako jih blagoslovijo. Tadi ti si dete, Aogelija!
—	Ah, prosim te, striče, je odgovorila deklica skoro srdito, vse je lepo, kar sem čitala, in prisegam, da bom dobra, ali tega ne
se tej potrebi s protesti. Seveda, laglje je sestavljati tudi fulminantne proteste, nego učiti 89 jezikov in si pridobivati popolne vsposobljenosti za vestno in vspešno urado-vanje v jezikovno mešanih krajih.
Torej italijanske avskultante bi še umeli. Ali zgodilo se je nekaj, kar bi se človeku zdelo popolnoma neverjetno in s li nam iz peresa celo be;eda: brezvestne. Nekateri slovenski avskultantje podpirajo to gibanje. Najbolj čudno pa je, da podpira to akcijo nekdo, ki je sam prišel iz Kranjskega v Primorje. Slovenski avskultanti, če eo le bili količkaj vredni, niso bili do sedaj nikdar preterirani, zato jim pa v resnici ni treba, da se pridružujejo takim tkcijam, ki izražajo le nezadovoljnost italijanskih avskultantov radi dejstev, katere provzročajo tudi oni sami s svojo komoditeto in tudi s svojo — narodno mržnjo. In slovenski avskultanti naj pomislijo še, da S3 njih italijauski tovariši niso še nikdar oglasili s protesti, ko so S9 v prejšnjih in zadnjih letih importirali ra Primorsko Trentinci,* ki ne peznajo ne slovenskega in ne nemškega jezika.
Na omenjeni protest italijanskih avskultantov bi dalo ministerstvo najboljši odgovor o tem, ako jih pozove vnovič, naj popolni,
trpim, da me vedno imenujete otroka, tako tudi mati in ujec Ivaniš, a sedaj Š9 ti. Pravim ti povsem resno, da nisem več otrok. Ali se ne spominj&š, da sem ža pred tremi meseci dovršila štirinajsto leto in da sem to leto prejela sv. birmo ? Tu je, mislim, konec otroku.
—	Ne umeješ me, morda, se je nasmehnil škof. Saveda, ti si velika, in kolika ! Da, da, ti si dekle, in tudi knjiga ne mieli na otroke v zibeli. Ali naš Odrešenik pravi vsem ljudem, starim in mladim, naj jim bo duša tako čiBta, tako dobra, naj jim bo srce tako ponižno in krotko, kakor v malem detetu, kateremu čiBta duša nič ne aanja o zlobi, zavisti in mržnji.
—	Ah, vidiš, je pokimals, deklica, to je drago. Tema nočem prigovarjati. Oemu bi bila slobna ali komu zavistna, čemu naj bi koga sovražila? Jas tega ne umejem« striček.
(Pride de.)
kar bo zanemarjal: dosedaj: naj se pridno uče deželnih jezikov, da bodo mogli vršit', kar zahteva od njih — dolžaort!
V raključek povdarjamo še enkrat, da je postopanje dotičnih slovenskih avskultan-tov naravnost neverjetno, ali, žalibog, resnično !
Stusko-japonska vojna«
Trst, 19. oktobra 1904
poražena! In po svojo drzno igro ! veščaki, da tudi <
Z bujišČa prihajajo — kakor morejo posDeti čitatelji iz brzojavk — veleradostne vesti, ki pa nas nikakor ne presenečajo. Prišlo je, kakor je moralo priti in kakor smo mi vedno in izlaeti pa včeraj in predvčerajšnjem predvidjali po razvoju dogodkov na bojiš? u.
Katastrofi), na katere možnost smo že včeraj alud ral'", je del japonske armade že zadela. Armada Nodzu ie današnjih vesteh eodijo ostali dve iaponski armadi Ofeu in K uroki j težko ubežit« svoji usodi.
Kako dobro smo mi preso'ali položaj, priča tudi danes nam došla »Keichsvvehr«, ki je — seveda predno je znala za današnje vesti —- napisala tako le mnenje : »Brezkončna bitka ee obrača, kakor se zdi, vedno bolj ugodno za RuEe. Dejstvo je, da jaoon-ska protuofenziva ni mogla preko reke Šalio in je tam obnemog a. Rusi, ki so »aseli po zicije na severnem bregu reke Šiho ia branili iste skozi pet dni, so prešli
ki nam kvari vso radost na temu spreobrnjenju japonofilskih listov. Ako bi bili oni grozili »materi zemlji« že teda;, ko so menili, da bo pila samo rusko kri, potem bi jim mi danes verjeli, da je njihov čut človečnosti j res pristen in naša radost z njimi bi bila [ tudi pristna. Dokler so bili uverjeni, da zmaga japonsko orožje, niso ee menili za to, ako je tudi zemlja v potokih Brkala Človeško kri. Ker se jim je torej ta kri začela smiliti še le sedaj, ko vsa znamenja kažejo, da se je kolo vojne sreče zasukalo na rusko stran, ostaja njihovo sedanje precejanje humanitete na nas brez vsacega utiša in ponavljamo, kar smo že gori rekli, naj pride, kar je moralo priti. Ako bi tudi sedaj Ruse prevladala tista slovanska zoana tradicijonalna melikost, bil bi to neodpuBten greh na interesu vsega Slovanstva, ker bi zopet pokazali, da smo testo, a katerim vsak Japonec more igrati
Vsi so bili oblečeni civilno. Kralju je častnike predstavil general Perini. Opoludne je bil v kraljevski palači obed, potem bo si pa častniki ogledali mesto.
Moravski deželni ibor. Kakor poročajo iz Brna, bo trajalo zasedanje moravskega deželnega zbora do 6. novembra L 1.
Nove občinske volitve v Zagrebu utegnejo biti bodočega meseca novembra. Volilne liste so že izložene, razred voli v mestni zbor 8, drugi tretji 9 odbornikov, skupno torej 28.
Prvi 11, a
Iz Dalmacije.
Minolo nedeljo je sklical v Šibeniku narodni zastopnik tamošnjega okrožja, dr. A. D u 1 i b i č, narodno skupščino, da obvesti svoje volilce o dogodkih v zadnjem zasedanju deželnega zbora dalmatinskega. Skupščina je bila mnogoštevilno obiskana, ker eo Šibenčani na glasu dobrih patrijotov, dobro izvežbanih od svojh prvakov v narodni borbi, tako, kakor v nijednem drugem kraju dalmatinskem. Vsaka ko je najtolažljiveje to, zopet na da je bilo na skupšSini videti tudi odličnih grenke
južni breg, kjer so, kakor porcčs »Agence Havas«, zipet zapričeli ofenzivo. Pa tudi če bi se ta vest ne potrdila, je vendar smatrati za gotovo vgaj to, da vse japonske vest', v katerih fo bile ruske čete že več dni proganjane, un čevane in obkoljevane, niso nič druzege, rego smešce izmišljotine, razun, t!a
Srbov in njihovih svečenikov. Posebno je tolažljivo za to, ker njihova navzočnost jasno dokazuje, da izginjajo tudi zadnje ograje, ki so — ravno po krivdi »popov«, ker bo Blabo tolmačili pojma vere in narodnosti — ločevale istokrvne brate.
Skupščini je predsedoval mestni župan
je sedanja vojna dozorila poleg različnih no- M. Stoj'ć. Zastopnik Dulib'ć je v daljšem
votarij tudi še »proganjanje na mestu«, go7oru popularno in živo predočil zbranem
namreč tako preganjanie, da preganjalec moralno težino Hande'ovih žaljenj ter dale-
ostaja na licu mesta in le nekako markira kosežno vrednost možkega in zložnega vede- Japoncev vjetih,
mnogo japonskih topov, da je divirija Jamade
korake«.
nja dalmatinskega zastopa, povodom prve in
Domače vesti.
V spomin. V tukajšnji bolnišnici je umrl slovenski delav«c Jakob Zabred. Pokojnik je bil vsikdar vnet za svojo slovensko narodnost. V restavraciji gosp. Vol-picha je bil več let natakar. Kako je bil spo štovan od Bvojega gospodarja, je razvidno iz tega, da ga je gosp. Volpich dal na avoje strcške hraniti v drugem rairedu tukajšoje c vilne bolnišnice.
Pogreb bo danes ob 3. uri pop. iz omenjene bolnišnice. Kakor narod ajaku in poštenjaku kličem : Vječnaja pamjat ! !
K.
»Piccolo« t škrlpcah. SinoSni »Piccolo«, dobivši zadnja poročila z bojišča, je prišel očividno v hude škripca. Očividno je bil v zadregi, kako bi serviral svoji publiki svoje pilule« došle mu iz Mandžurije. Ka-kor vBakikrat, kadar mora poročati o kakem japonskem nevspehu, je že v naslovu pritak-n 1 vprašfj.
Vendar pa je bil to pot t L ko previden, da ta vprašaj ni bil tako markanten kakcr s cer. V tekstu brzojavke, ki je očividno identi5na oni, ki so jo dobili tudi drugi liet:, pa je mnogo izpustil, na nekaterih mestih pa direktno fals.ficiral. Tako je n. pr. izpustil odstavek, ki g ,vori, da j 9 bilo več tisoč da bo Bi Rusi prisvojili
Tudi prežka »Politik« piše jednako diagnozo in prognczo, kakor smo jo mi. Povdarja posebno, da je srdanjim silnim b^jem pri ru^ki fronti pri Mukdenu glavni namen, da se — kakor smo povdarjali mi — olajša levemu krilu ruske vojske obkoljevalni manever. Ako, pravi »Politik«, zmaga Kurc-patkin na fronti ali se vsaj drži, dokler ob-koljevalns ?ete primejo Ojamo od strani, potem japonska vojska ne le da bo poražena, empak zaloti jo popolca deruta in uničenje.
Ali ppzaemu čitatelju ni isbegnilo in :e mogel nekako čitati med vrstami japonofilskih listov že nekaj dni sem, da tudi ti listi slutijo nekaj ceugodnega za Japonce. R°s je, da so se vedno povdarjali svojo trdno vero v zmago japonskega rrož'a, ali vendar je bilo nekako slutiti, da jih obhaja nekov strah. Najbolji zDak pa. da jim nekaj smrd;, je okolnost, da so zsčeli — in s cer »Neue Fre:e Pres;e« na čelu — pridno in ganljivo razpravljati o potrebi, da se konec stori temu krvavemu klanju ter bo povdarjali celo, da je Rusija že rešla čast svojega crcžja z obrambo Port A rt ur;a.
Sosebno pa p še elegično neki japoncfil-ski avstrijski (fiaijozni list. Vredno je, da prevedemo par odstavkov. Meni namreč :
»V vftoČai Ariji se ed'grava sedaj velikanski dcgodek. Sest dni že so japonske in ruske ma?e ?et v mor;lncm boju, kateremu svetovna rgodovina ne more staviti na stran kaj podobnega. Velikansko morjenje, klanje v neopisnem ogorčenju se vrši. Grozovito ter zvene opisi. Cele kompanije se uničujejo, širno polje je posejano mrtvimi in umirajočimi. Veriga strašnih grozovitosti, kateri za sedaj ni videti k'-nea. Umeva se, da v To kiju vz'ic zmagam pri Jantaju in Peneikovu nikakor ne more zavladati radost, da tam gori z obžalovat jem in žalostjo poslušajo poročila o tem mesarjenju. Ta žalost je častna za Japonce, katerim Kuropatkin iz reka spričeva'o nezaslišane hrabrosti, ali, žal, le malo nade je. da navstane radi tega mir. 1'soda gre svojo pot. Rusi so zopet zapričeli ofeneivo in so dosegli vspehov tu in tam. Kdor človeško čuti, m pretresen obrača od te tragedije v svetovni politiki in se srdi na mater zemljo, ki erka kri svojih otrok, ne da bi se stresala od boli«.
To je sicer jako lepo, da seje nemškim listom tako živo zbud i zmisel za humanitete. Tudi je hvalevredno, da odmerjajo isto ceno za rusko, kakor ca japonsko kri. In povsem opravičena bi bila njihova grožnja »materi zemlji«, ako . . . da, tnkaj pr hr-ja neki »ako«,
hkratu zadnje seje deželnega zbora. »Dalmatinac de dati sve za obraz, a obraz ni za što!« Ali ni samo Handel kriv današnjim dogodkom.
Avstrijaka vlada že več cego sto let izvaja svoje naertp, p"> katerih mora Dalmacija najprej priti Da fcerasko palico, da ee ji potem odvzame tudi poštenje. Velika beda je pregnala v svet do 1Q0.000 Dalmatincev,
I popolnoma uničena in da so Rini zaaeli ' šihu in da se Japonci naglo umikajo.
Ta odstavek je »Piccolo« popolnoma j izpustil. Ali še ne zadovoljen s tem, je na enem mettu brzojavko kar naravnost falsificirah Na dotičnem mestu je namreč rečeno, da je Kuropatkin že pobil desno krilo (torej 'japonsko), »Piccolo« pa je pojavil namesto aii i Kuropatkinovo Kurok jevo ime in namesto
.. j . - . i ~ desno ie stavil levo krilo, vsled česar izgleda ti so povEoli s svf jim vedenjem viseko d«zali UBBUU Jc oiavii	xv ,	^
neomadeževano zastavo poštenja, da so povsod s-oštovani bolj nego katerikoli narod. Avstrijska vlada pa, mesto da bi jo bolela duša radi tacega mačehevsketra vedenja ra sproti Dalmaciji, ima "a to deželo le žaljivih besed. Avstrija, je vskliknil govornik, nam noče dati zadoščenja, noče odpozvati Handela. Dobro! Mi pa jej odgovorimo s slogo vseh opozicijonalnih strank, pak da vidimo, kdo zmaga. Govornik je bil burno pozdravljen ; za tem je govoril dr. Krstelj, ki je vskliknil : Nije Avstrije, ni ga Korberje, ki bi mogel vzdržati Handela. Ni Handel ni v?e njegovo pleme in rod nima toliko poštenja, kolikor katerisib.di Dalmatinac. Mi se ne bojimo Avstrije: Naj le razpušča deželni zbor, občin« ! Mi se ne bojimo bajonetov, pa se re bojimo niti vlade, kamo-li uradnika, ki ne govori resnice.
V	sprejetih resolucijah se izraža zaupanje poslancu Dulibidu, Be odobrava veden'e deželn« ga zbora in zahteva od poslancev, da izvojujejo zadeščenje dtželi v državnem zboru
da bo solidarni sĆehi! Radostno se pozdravlja akcija za združenje hrvatskih strank Dalmacije in poživlja se poslanec, da se bori za zanemarjene razmere Šibenika.
V	obč« je bil ta tabor veličastna manifestacija dalmet:nskega čustvovanja, ki ne pričakuje ve Č r« š tve ni iz Rima ni iz Dunaja . . . ampak: »Onam'f onamo za brda ona«, torej iz Zagreba, Ljubljane itd.
O i tam prihajajo novi, dosedaj nepo znani akordi melodije pravih teženj jugoslovanskih narodov. Da, zlominco verige, ki tišče nai rod, ker — svobode dao pride gotovo.
Kotormnin.
poraženo ru*ko resnici poraženo
konec
Pcčila je prva salva ter naznanila, da je došel ekscelenca do slavoloka. V spremstvu gosp. atotnika je korakal nadškof ob špalirju vojakov mešč. straže. Po cerkvenem opravilu pri povelju se nam je sporočilo, da ga je tak vsprejem iznenadil ter da se je po hvalno izrazil.
Zvečer so se podali častniki in odlične družine — posebno ajdovske — v Krpanovo goBtilno na svobodno zabavo, na kateri nas je imenitno zabaval ajdovsko-šturski pevski zbor, pevajoči slovenske, hrvatske in češke popevke. Petje je bilo krasno, Čemur se pa ne smemo čuditi, ako pomislimo, da v imenovanem pev. zboru sodeluje cvet ajdovske-šturake mladine — visokošolci dotičnih občin.
Nt slednjega dne se je delil zakrament sv. birmr.
V	torek zjutraj ee je poslovil ekscelenca Jordan od sv. Križa.
Za t•> pril ko is je zbral na povelje g. stotnika oddelek meščanake straže ter oddal (izstrelil) pri slavoloku dve salvi.
V	razmerno kratkem času izvižbalo se je tuli mlade gardiste — ne še vojake — da so ramogli nastopit1. Za s-ledrje bo mehanska slraT.a velike važnosti, ker se bodo vojaško uri.i, predno bodo vzeti v vojake.
Prvi nrstopi bo bili častni, pa so tudi povzročili živahnejše življenje našega malega, pa starodavnega mesteca sv. Križ.
Z Opčin nam pišejo : Dne 18. t. m. položili emo v hladno gomilo zemske ostanke Antona Škerlovaj-a, po domače »Starašinov«, ki je dosegel lepo starost 79 let.
B.l je to mož stare korenine in njak od nog do glave. Pogreba se je žilo obilo domačega občinstva, ki je izkazalo zadnjo aast in spoštovanje »štaraši-novemu« Antanu. Društvo »Zvon« pa je pevalo žalostinke na domu, v cerkvi in cb grobu.
Naj bo vae to v srSno tolažilo in dušni tešilo, na britki izgub: ugledni družini »Ste-«£jj. ; rašinovih«.
Ti pa, blagi mož :
»Sladko počivaj nam v zemlji domači, Dokler pukliče te Milostni k plači. Naj bi posnemal v značaju ta vsak, Naj bi bil trdeo, ueoren možak«. Trgovcem lu obrtnikom. »Hrvatsko društvo za nameščanje učenrev za obrt ia trgovino« javlja obrtnikom in trgovcem, da ee je v tem društvu z^las lo dovoljao število u5en-cev. Kdor gg. trgovcev ali obrtnikov želi dobiti učenca, naj to javi po dop aaici diuštvu v Zagreb. Ogiašeu učenci eo zdravi in I močni v dubi 14—16 let. Veči del sr> domu »Piceo-'jn Dalmacje, Istre, Like in Z Igorja. 1'čenci
pošte -udele-s tem
stvar tako, kakor da je bilo levo krilo, doČ.m je bilo v japonsko desno krilo.
Ali s tem pa ši ni bil love« nežne skrbi za nežne ponofilBkih čitate\jev. Za Japonce neugodne Stensko koledarje za leto 1005, prav vest', v kolikor jih je ža moral prinesti, je liSoe, je priredila Jeruej bahovčeva trgovina
živce svojih ja potujejo na društvene atrešk*.
Tu n»jde
stavil na prvo meBtc, starejše, Japoccem ne- H papirjem v Ljubijau koliko ugodnejše, je pa uvrsti p;zneje, tako tudi kolkove lestvice in vse najnujnejše da nerazsodni čitate'j, ki niii ne gleda na da- datke glede poštn h posiljatev.
čitatelj pu-
Drohne politične vesti.
K r a d o o z k i častniki v Beli m g r a d d. Minolo aoboto je prišlo v Beligiad vtč fraocockih častnikov, ki so b li nekdaj ■ošolci kralja Petra v fren^ozki vo jaški akademiji v Sr. Cvru. Kralj Peter jih je vsprejel v mali dvorani kraljeve palače.
turne, dobiva utis, kakor da se je pozneje obrnilo za Japonce zopet na boljše. Tako je sinočni »Piccolo« res storil, kolikor je le mogel, da ne razburi živcev s rojih dtbrodušnih čitateljev ter jim ohrani dober t3k za večerjo in sladko spanje.
do 1.
Na Bledu ee je od 21. avgusta oktobra t. 1. mudilo 5H53 tujcev.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaja bo imelo svoj 1. redni občni zbor v eobjto, dne 22. vinotoka.
Loaal: VIII. Aleerstrasse 57. »zgornja
Tako je »Piccolo« postopal vsikdar, pO-, budjevička pivnica«. Začetek ob l/28. uri
Btopa še sedaj in 1)3 joatopal tudi v bodoče in verjeli mu bodo tudi zeiateri — naš;, ki mislijo, da je »Piccilo« bolje inf rmiran, ker drzno laže in zavija !
Iz sv. Križa na Vipavskem: V 27s. štev. cenjene »Eiino3ti« je blagovolilo slavno uredništvo objaviti naznanilo o prenovljenju naše meščanske streže ter napoved prvega nastopa, ki se je vršil predzadnjo nedeljo — žal ! — ob slabem vremenu. Vkljub sled njemu vrš 1 se je prvi nastop povul^n".
Ker je v pravilih mešč. at tže, da se mora vsprejemati dež. kneze, odred. 1 j a naš stotnik, gospod Hrabar, prometni vodja v p železnice, da je sprejtti kneza in ntdšicfa ekscelenco Jordana ob priliki birmov&nja. To se je zgodilo 16. t. m.
V Ajdovščini se je delila imenovanega dne sv. birma. Proti večeru se je pr pe^al nadškof v sv. Križ. Stotnik g. Hrabar, nad-poročnik Franc Volk ml. in časr. namestnik baron Baum, spremljali so nsdšk.fa že iz Ajdovščine..
Meščanska straža se je razvrstila od slavoloka proti mestu navzgori : ea vod je tvoril špalir, drugi vod je bil namenjen za streljanje salv.
Ljudstvo is okolice se je za slavnoat zanimalo ter d „šlo v ob lnem številu v sv. Križ.
zvečer. Slovanski gostje dobro dešli !
Županom v 3ledani na Goriškem je
bil izvoljen minolo soboto g. Anton Zu chiatti.
Dvanajst častnikov angležke eskadre, ki se nahaja v našem pristanišču je v torek obiskalo poatonjsko jamo.
Utonil je v pooetejeb v i Volčjem gradu na Krasu 11 letni Al. Buac, in sicer v ob-č nski lok-, ko je šel po vodo. Ljkev je zelo nevarna. Nedavno je v tej kkvi utoail neki pr.leten mi ž.
Sir Compton Bomvile, pove jnik angležke eakadre je včeraj b svojo obitelju v spremstvu pomorskega poveljnisa kontraadmirala vit. Jedine iu več asgltždh častaikov obitkal Lipico.
Požar. Minolo nedelja zvečer je v Razdrtem v postojnskem okraju nastal ogiij. Pogorelo ;e pet gospodirjev, ki imt-jo pn-bhžuo uO 20 tisoč kron škode. Nevarnost je bila velika, da vsled močne burje vsa vas poger:.
Nepoštena služkin ja. 18 letna služkinja Aun (.)., je služila nekoliko dni pri družini R. v ulioi dello Scoglio. Ker je pa dala večkrat vzroka prigovorom in ukore m, jej je gospa R. zagrozile, da jo odpusti iz službe, a^o se ne poboljša. V ponedeljek \e5er ob 6. uri je pa A ta O. odšla ter se
ni vrnila vrnila več. Predvčerajšnjim v jutro Na Češko vseučilišče V Pragi sa je vpije pa šla k vratarici hiše št. T v ulici della salo v zimsko polletje 2769 slušateljev in Sorgente, Mariji Kajžler, za katero je vedela sicer na bogoslovno fakulteto 131, juridično da pozna družino R. ter jo prosila v imenu 1020, medicinsko 334, na filozofiČno 1284. gospe R. 8 kren na posode. Marija KajžUr V to število so vštete tudi 102 slušatelj i ce. je pa imela pri sebi samo 4 krone ter jej je I Novo ustanovljena ogrska trabantna izročila iste. To je bilo predvčerajšnjim v telesna Straža bo obstojala iz 40 gardistov, jutro, popoludne je pa šla Marija Kajžler k več podčastnikov in štirih častnikov, družini R. ter je tam izvedela, da ni Ana j Bivši italijanski minister Nasi, ki je radi O. več tam v službi. Na ta način je spo- ' poneverjenja bežal iz Italije, se nahaja sedaj s znala, da jo je Ana O. ogoljufala in vBled svojim tajnikom, kakor javljajo iz Rima, v
tega jo je ovadila na policiji.
Včeraj predpoludne sta pa dva redarja
Tunisu.
Iz Sibirije je došlo teh dni v Petrograd
se stražnice v ulici Luigi Ricci srečala Ano 117 Japoncev, ki se podajo preko Bremena
O. blizu tovala.
javnega vrta ter sta jo are-
ustanoviti v Severni Ameriki t:lefonsko linijo med Ntw-Yorkom in St. Fracc skom, ki bo dolga 5000 kilometrov. Da se bo-li ta
na Japonsko. Ti §o bili naseljeni v Sibiriji. Najdalje telefonske linije. Do sedaj so Predsinoenje umorstvo. — Ob« mo- i bile «0 dalje telefonske linije Neu York-Ch> rilca aretovana. Kakor smo že povedali,	in P"iz-Rim ; iste so dolge vsaka 0 b č i n s t v o.
včeraj, je bil še predsinočnjim aretovan 36 : Pribl ŽDO 1600 kilometrov. Telefonska linija letni Ferdinand (ne I ;an, kakor smo pisali Berolin-Pariz je dolga 1200 kilometrov, toda včeraj) Perissini. Sedaj je dognano, da je Pe- ie Berolina je možno preko Pariza telefoni-rissini eden onih dveb, ki sta pokojnega rati tud' v Bordeaux (180° kil ) in v Mar* Gismondija izvab la iz krčme »Alla citti di si,j° (2i00 kilom > SedaJ ^meravajo pa Banjalukac ter ga potem nič manj nego petkrat ranila z nožem. Neka žeaska pripoveduje, kako je eden njiju držal Gismondija, doSim ga je drugi drezal z dolgim ncž:m.
No, policijski oficijal Jurij Titz je včeraj predpoludne sel z dvema polic jakima agentoma v hišo št. 29 ulice GiuLani tsr aretoval tam stanujočega 36-letnega, že večkrat kaznovanega Antona Koc,ančiča. Kocjančič je na sumu, da je on drezal z nožem Gismondija, a Per saini da ga je drža'. KccjanS.e je mej
roma prodajalec prodaja to štupo le kakor sredstvo, ki naj probavljanje povspešuj-, in sicer brez vseh nepotrebnih primesi, kakor moke, oglja itd. in za primerno ceno, ki je v razmerju s tržnimi cenami posamičnih sestavin. recimo po 50 stotink kilogram. Takrat ne bo kaj oporekati, četudi je redno pokla-danjb takih, probavljanje povspešujočih zmesi v umni živinoreji smatrati za bedasto in nepotrebno.
Prodaja redilne štupe zaživi n o kakor redilno in splošno zdravilno sredstvo za ceno, ki je previsoka, je sleparjenje neveščega kmeta-živinorejca. Pred tem svarimo gospodarje ter jih prosimo, naj v tem zmiBlu poučujejo manj razsodno
C. kr. policijsko uradniško društvo, katere loterija, namenjena njihnvm v t-vam in sirotam re bede vršila doe 22. «kf. t 1., izplača prve tri glavne dob»>^« K 25X00, 5000 in 1000 v gotovini s 10°/0 cdb:tkom in postavne dohodarine. Društven-> vodstvo se je potrudilo določili primerne dob'tke in iz dobrega blaga ter se ni balo ogromnih troškov.
Srečke po 1 krono j« vdohiti v vb« h lo terijah, tobakarnah in mmialnicab.
Jecljanje.
V Tntu se otvori tečaj za zdravljenie glasu, desetkrat: Jamstvo za popolno ozdravljenje. Nešte»ilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih doSle oa ozdravljeniih, kojim se bolezen ni povrnila.
Prijave sprejema uprava našega lista ali pa Mad A. Nagel, Sprachheilanstalt Interlaken (Švica).
Borzna poročila dne 19. oktobra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.04— 19.08—, angležke li«* K —.— do —, London kratek termin K 239 30 239.<J0 Francija K 95.10—95.35, Italija K 95 10—95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.40—117.70, nemški bankovci K--—.—
avstrijska ednotna renta K 99.60 — 100.10, ogrska
liniia rentirala. ie težko reči. Pogovor 3 kronska renta K 97.90 f8.20, italiianska rentu K
.J	^ ' ' ,	& . 1102.V« :02.3/4 kreditne akcije K --ti«i7.—
minut med Ntw \ orkom m Chicagom stane i državne železnice X 642.-- 645—. Lombardi E
okolu G0 frankov. Za pogovor tudi od 3 85-— t»7.—, Lloydove akciie K 712.--720 —
, * * ,.„.,» Srečke: Tisa K 32o.-330—, Kredit K 480 —
minut Be placa na črti Uerclui rani le b do —} Bodenkredit 1880 K 309.— 319.—. B>
frankov.	denkredit 1889 K 299.— 309 —, TurSke K 130 —
Velik dobrotnik. V Budimpešti je umrl do 13L~ Srb8ke —d0 ——• v ponedeljek veliki industrijalec Edmund
lavce.
Gospodarstvo.
Reiilna štnja za živino — sleparstTO.
kar je redilnegd, in tega je v teh štupah tako bore malo, da ne prihaja niti v poštev med
Neuschloss ter zapustil v dobrodelne namene
t .	j i_ -r. • . i pol milijona kron. 400 000 kron Be ima upo-
težaki	poznan po pridevku »Toni balon«.	-	. j
xr • -- i t> ^ i • ' l i -r-	rabiti za ustanovo sanatorija za leticne de-
nLo je	pr;sel litz k njemu, je b;l Koc,an5iS j l _	J
še v postelji, a popolnoma oblečen ter je
odločno tajil, da je on ranil Gismondija.
Povedal je, da je bi res b Perissinijem in z
umorjenim v krčjii »Alla cittii di Banjaluka«,
a ko so odšli vsi trije skupaj iz te krčme, so
našli prepir z nekim mornarjem angležke
eakadre. Ta prepir se je kmalu razvil v pr<-
tep. Tega pretepa da se je udeležil, a za
drugo, (la ne ve nič.
Gismondi, Peries ni in Kocjančic so delali skupaj v čistilnici rža in zdi se, da tiči vzrok uneora v delu samem.
Ziravniki bo kots'atovali, da je pokojni G.gmondi uurl vsled izkrvavenja.
DrugI predsioočnji krva?i zločin.
Ivaa b fga, kiter«ga je Anton Glivar z nožem ranil v trtbuh, je v bolnišn ei in ni ea nika-kega zboljšanja v njegovem stanju. Z iravniki niso niti preiskovalnemu eodoiku dru. Prati dovolili, da bi govoril ž njim.
G.ivar t »ji, da bi bil on ranil Siego in to vkljub temu, da razne pr čj*, ki so videle ves dogodek, trde, da je ravno on zabodel Siego.
Nesreča na delu. — 51* letni delavec Anton B^rtolotc, stanujoči v ulici sv. Marka št. 1 2, je delal pri izkopavanju zemlje v Skednju ra zasipe nje morja. Včeraj Djpoludne je pi r esr^čni Bortolot:<5 ptdel kak:h 10 metkov gloooku doli po izkopanem bregu tar si pri tem etri levo ramo in se t žio r*n 1 v levo stegno, poieg levega cčesa in na g!av;. Poklical: ho* telefon čn:m potom zdravnika se zdravniške postaje, ki je siromaku podelil najnujnejš« pomuč ter ga potem dal odpeljati v bolnišnico, k er so ga veprejeli v IV. kirur-g čni t ddelek.
Prazen petrolejski sod. Na zahtevo mornurja Angelja Brun-, ki je ukrcan na parniku »Iiteano« parobrodne družbe Istra« Trat, je bil aretovan včeraj popoludne 18 letni Humbert Schaut. «-taaujo5i v ulici delle Beccherie št. 2. Schaut je namreč ukradel en prazen petrolejski sod, ki je imel bili ukrjan na paraik >Hisano«, a pri tem ga je videl mornar B unr.
Dunajska borza ob 2. uri dodoI. t
včeraj danes
Državni dolg v papirju
„ v srebrn Avstrijska renta v zlato
„ „ v kronah 4*/, Avst. investicijska renta 3*/»"/• Ogrska renta v zlatn 4°/. „ „v kronah 4'/. renta 3'/,
100.25 100.25 119.60 99.20 91.25 119.— 97.96 89.15 1634.— 666.25
100.-ic 110.25 119 60 99.90 91 3o 119.05 97.95 89.25 1635 — 668.25 239.32V» 239.32 V, 117.52 V^ 117.52 Va 23.f.0 23.50 19.0-i 1907 95.C8 95.20 11.33 11.33
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije
Od c. fer. kmetijske družbe kranjske v ^^^ihl^ark Ljubljani smo prejeli :	20 mark
Po častnikih, koledarjih in pratikah pri-porečajo z velikanskim vriščem rediluo štupo Cesarski cekini
za živino, izlasti za praš:če, in celo po.ujoči 1	ParJžka »n londonska borza
'	r	'	t J	Pariz. (Sklap.) — francozka renta S <90
prodajalci ponujajo kmetom to blago kakor 50^ italijanska renta 103.95. Španski ezterienr 87.05
nekaj čudotvornega. Trd jo, da živina, ki uživa akcije otomanske banke 595.—
J	_ 6	J	j	Pariz. (Sklep.) Avstnjake državne železa -
tO štupo, izredno izvrstno uapeva in se redi, _ _ Lombardi —.— unificirana turSka renta 86/25
in če je bolna, se ozdra\i.	menjice na London 251.25, avstrijska zlata r>n
J	'	.	101.— ograka 40/0 zlata renta 101.15, Landerba^'
Ali ta štupa, kise je na dan	_ _ turške areCke 126.50, parižka hank« 12.52,
živini da po par žličic, more	italijanske meridijonalne akcije 72? —, akcije Bo
j ■ • « v . r> -	j	. * ,	Tinto 14 6 4. Trdna,
rediti? Ne! / v.no redi eamo dobra krma	London. (Skleo) Konsolidiran dol«? 83'2
v zdravem hlevu. Kaj drugega trditi ie be Lombardi 3% srebro 26T/„ Spaaaka r*nta 86l/s iu j .. ... , , j. . lijanflka renta 103V4, tržni diakont, 25/„ manjice n» dasto. \ redilnih stupah mora le tisto redit-, : j>unftju__dohodki banke--izplačila bank'
—.-- Trdna.
Tržna poročila 19- oktobra.
Budimpešta P5enica za okio^ei 10 21 do redilaimi snovmi, ki jih živali že tako dob,- 10.25; za april 10.65 do 10.66 Rž za oktober 7 66 ... _. T , .	dc 7 67; za april 8.0i do 8.07 Oves za okt. bSi
vajo v veliai množini t krmi.	do 693. 2tl ppriI 7>3fy do	Koruza za oktober
Ali redilne štupe morejo 7.35 do 7 4u, za maj 7.49 do 7.50.
. . .	,	. . . Q Q _ , I	Pfenica : ponudbe srednje ; povpraSevan e
bolno žival ozdraviti; Smesao ! 8;llb0tnOj mirno. Prodaja 10.000 met. stotov., ne?pre-
Vsaka bolezen zahteva drugo zdravilo, in ta menjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: veter.
mešanica, ki jo imenujejo redilno štupo, naj!	H a vre. (Sklep.) Kava Santosgooo av.-
' J	: J	r t j , rage z& mesec po 50 kg 45. — rrk, za dec
ozdravi vse bolezni ! Ca živina ne more jesti 4o.25.
in ni vzrok kaka posebna bolezen, tedaj ]e 1 , ^ New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio » bolofif r	1	j 1 ,l<>bave, vzdržano, 5 in 10 stot. zv.sanja.
vzrok živinorejec sam, ki ne ravna pravilco (	Hamburg. iHklep pop.) iiava rfantos go d
z živino in je ne krmi ddbro ; zat) noben average za september 361 . za dee. 36* 4, za marec j.	. . .. .	- . . S 37 . za maj 38—, vzdržano. Kava Rio navadnt
redilni prašek živine ne napravi bolj jesče, i loco" 36_38J navatina reeina 39-42 navadna dobr.
dokler živicorekc svojih pogreškov ne po- , 42—45
1 H a m b n r g. (Sklep.) Sladkor za oktob«r 22 10 7r dec. 22.30, za marec 22.65 z* maj 22.90, « za sept 22.4a Stalno. — Vreme:
prav?.
Kaj pa je redilna štupa? Re- ' julij 23.10, dilna štupa je zmes oglja, turščične ali kake ieP°* druge moke, klajnega apna, kuhinjske Boli,
Sladkor tuzemski. Centrifuga! pile, p» omptne K 66.50 do 68.00, za september K---do —.—
Iz »Škrata«. Ni znal. Dva pjanca
s:a se pole^ kolodvora prepirala, da li bo naslednji dan torek »li sieda. V tem je prišel m mo njiju neki popotnik b kovčegom v roki.
—	Čujte, gospod ! — dejal je eden pijancev. — Kaj bo jutri torek ali sreda?
—	Ne znam, ne znam! .. . — odgovo-voril je popotnik. — Jaz sem tukaj tujcc...
Razne vesti.
Zanimiva poroka. V Budimpešti se je civilnu poročila gn.fi m Maitencloth, hfii bivšega ministerskega predsednika TaaffV-ja z Zidom zdravnikom dr. Demko.
Kolera. Iz Petrograda javljajo, da m v Debrisu v Armeniji š ri kolera. Vsak dan umre .'>00 do 4O0 ljudi. Armensko prebivalstvo zajulča mesto.
olje
za nov. - december 47.— za januvar- april 47.26 (mlačno ' Špirit za tekoči mesec 46.—, za no/. 43.25 zs januvar • april 42 25 za maj-avgust 4175 (trdno) Sladkor surov 88° uao nov 28a/4 — 29--(stalno), be< za tekoči mesec 32'/. za nov. 323/a za jan. -april 3^*/* M marec-junij 3i3/8 (mlačno) rafinirao 63—63V» Vreme: lepo.
Glauberjeve eoli, rožičeve moke, zdrobljenega marec-avg. 66.50 do 68.—. Conca»s4 in Melispil
. j 1 j u u • ! promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— ovsa, zdrobljenih bnnovih jagod, sladaih korani- |	marec-avg. 68^0 do 69.30.
nic, jantža, koporca, eacijana itd. E lina moka	London, sladkor iz repe surov lll/18 Sh.
. i. .. • • ji	* *	x.	Java 12.3 th. Stalno,
v taki štupi je red.lna, a te stane v	stupi	_	'	, „	re
r. J	r	Pariz. Rž za teko6 mesec 15.95, rž z-
kg 2 Jv ; in te pač kmetovalec ne bo	v le-	nov> in.15. za november febru/ar 16.36, z« janu-
karni kupoval. Priporočljivo je klajno apio var-april 16.90 (mirno.) — PSenica za tekoči
,	. . . :	-	sec 23.45 za nov. 23.70, za november-februvar
ki stane kg 2o st t., in a jI, ki stane < et^t. ; 24.10 za januvar-april 20.75 (mirno). Moka za te-
a V redilni štupi ti dve snovi plačujeta po ko« mesec 31.06 za nov. 31.15 za nor.-februjar „ . . , rr - . » D •	• J 31.50, za januvar-april 32 30 (8taln>). — Repično
2 kroni kg. Kaj p* drugo T Brinove jagode, olje za tekoči meaec 47—, za november 4/.—,
janež, koprec, enc.jan itd. prav gotovo ne rede; res je, da včasih prebavljanje pospešujejo, dokler se j h želodec ne privadi, a priporočati, da bi te ta reči radno pokladale, je nezmiael, in jih vrhu tega živinorejec lt>hku sam kupi za par stotink, če jih ne dobi zastonj.
K a k o r č i n k u j e r e d i 1 n a š t u p a ? Eiino, kar je glede učinka redilne štupe upoštevati poleg učmka klajnega apna, je neki brezpomemben vpliv na prebavljanje; to pa živinorejec bolje dosesa z dobro postrežbo in b krmo ter e cenejšim polaganjem soli.
Komu koristi redilna štupa? Redilna štupa koristi samo izdelovalcem, ki ž njo delajo ogromne in neopravičene do bičke.
Komu škoduje redilna štupa? Redilna štupa prav zslo škiduje kmetu-živinorejcu, ki si 2 njo nalsga popolnoma nepotrebne in znatne Btrcške.
Kdaj je prodaja redilna štupe poitni? Kadar izdelovalec, osi-
(nnian okus km doiMM • 0nm*4*r>j«m
Vlfdrorc žitne kave
POSKUSITE! Bi*	Vzore« c3r»jovo':no.
Poiini S kg. ooiJi.i 4 K 6O h Iranca.
DOMAČI PRIJATELJ"
•k«<n od<«m«icmm laatonj ooaljn mex»cnšL
Zjftrotiđ fečarna jitnt An V 9raga-\7JI.
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
ITI. Torre bianca 4"»
(vogal TorrcLtei.
TRST.
ORDCŠUJE: od 10—12 prerfp.. 'i—A pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
Užiraiii znak na zamašku
y varstvo
proti poiiarejanju
MATTONIJA Giesslubler Sanertrniia.
M. GAL »S8 Trst, Corso 4
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušue preveze, elastične uogovice in modrci, ortopedičn! aparati, aparati za vzravnavanje života.
pasovi za popek, «ospenzorji = Naročbe se izvrše po meri. ===== PREDMETI ZA BOLNIKE. Največa solldnost.
Tovarna poniam
Aleksander Levi Minzi
z= ulica Tesa št. 52. A. =_
(v lastni hi$i.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje .
Cene, da se nI bati nik&ke konfcitjouea.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tcci po posebnih načrtih.
naatmvan onnUr brf»XT»1^6no la trasi:?-■#■•—f f>lMt ■HlIHIlflBt
Sprejemajo se vsakoTrstna dela posebnih načrt Hi.
po
aw Jiu5iro7an mi DrezplaCao in franko.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITALIfl =
1 Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
* m
s
i
i ■
i
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
•••Ml«
• NMIINl« ■
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva a strojevnlm obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG01
Tla iei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tii cerire St. Petra t M Marenzi
Največja tovarna pohištva primorsko deželo.
Pohištvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo i* lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
m*- Vsaka konkurenca je izključena. 'M Album pohiStva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT).
— »** i n ittv -niiiir i-iiivfSi-j;^ t.<-v~
'-	, rhrrovrsti i lih hctrbiraci-
»" > '-f.- -vodnimi pogoji, iro no-
- "r o" 'MvarovaJnica Zlas>tš i"'" ""nrovanje na do^ivptie in •*' n e zatojšujotimi »e vplačili
'saJr <*lan ima po prptpku petih let pravico do dividende.
59
S JEk. ^T J fej JSL"
vzajemna zavarovalna banka v
Rezervni fond 29.217.S94-.46 K Izolačane odškodnine: 7<5,324.623 17 K Po vHifeoMtl drntra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop V Ljubljani, (Vr-ir pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih Ulicah 12.
Zavaruje poslopja in preničnine i trot' požarnim -škodam po najnižjih ceaab. 5-kode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatre podpore v narodne ia občnokoristne namene.
■ MALA OZNANiLAT
—--__—
Čevljarnica
Iv. Lekan
TRST n;. Sinila 7 p.IjBd.vr.m
izvr;iije točno in elecan vsakovrstna nbmahi za jpnf»pi\ po^pode in otmice. Specijaliteta: obuvalo ra defektne no^e ; o: uvalo po kuiiitah zad. mode!«.

Ti
c -nam. katmoseski mojster
DEL A VNICA
spominskih kamnov_
— marmorza pohištvo Trst nI. Farne to :J?
D •>\
4)
K 83So i>0 „ m 13-13 „ 2375-54 w ; > i vi ■ 7 7 2SM-50 002*— K 141 :{s-5;i
cocococcoooccco
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svrjo •alogo oglja. drva. pre-noga in drugo rasno kur-avo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muhu,
ul.Cavai a .ubod ulica Ca vazzeni 3i.
30O0O00O3C000C0
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Cenik brezplačno in fraafco.
Podpisani priporoča svojo
NOVO PEKARNO IN SLADČiČARNO
pri Sv. Jakobu
istrsta niica 12 tzravei si. šoie>.
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Pcstrežba trčia. Ji en edik t S u ba a
Tomasonl Uilsse
Natečaj.
Podpisani razpisuje dražbo za zidanje šolskega poslopja v liicmanjnli za dne 11. novembru t. 1.. koja b<> v občinskem uradu v Dolini ob 10. uri predpoludne.
P r o 1* a č u n j o :
za	zidarsko delo ....
..	kamnoseško delo .
„	mizarsko delo ....
«,	kovaško delo	^ .
„	kleparsko delo
n	razna tlruga dela
Skupaj. . av i-ti-^u.;.!	-0n([0.ip III
Ponudbe z lO0/« vadijem je predložiti	019<13P !•<<«« od' aq.jojnu podpisanemu do dne 10. novembra opoldne.
' 1 v „ . . „ , j ,	OJfOJJO 11} ^StU/MMSOlU IJ/
iN aorti 111 proračuni so na ogled v uradu ojn.tnqo s|qopA j^fjj *<--podpisanega vsaki dan ob uradnih urah do ©Aio<ji}f *|u a .liOMSIIcI dneva dražbe.	hl ^ i?p ' tuornioi«
Delo se odda skupno, ali pa tudi v ' AaflAa?	u»JO
samnih strokah za najnižji ponudek.
Krajni šolski svet v Dolini
dne 15. oktobra 11>04.
Predse ti 11 i k :
Pangerc
„Hotel Balkan
Piazza della Caserma (Narodni Dem) 3 minute cd južnega kolodvora in poleg pešte s 60
opremljenimi sobami.
Restavracija = Dunajska kuhinja
■r ■ — Za goste hotela posebna restavracija v J.
n V i ir a 1 n rElektrična razsvetljava--- T7 ,. _
VI£al0-G) Shajališče ptuj-u fOKopalisca

v p<
Ć soj<i uiujf
tovarna pohištva ignac kron
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.	TELEFON ŠT. 2i5.
Mizarski ETSffi
italj. jezika išče službo v kaki
Trst slikar-dekorater.
Sprejema <1H . n:i .Užfi. IK--	. .. .. . .
u r:». ij,- irjfi.i. sii-	tukajšnji zalogi pohištva. Ponudbena ,Edinosti .
kanje >1» in napiutv v vseh
-lo^in in na vw iiaOiuf. F-*-	^~~~■""~^~""~~~~~——
iiar^jfii I«-« in marmor. Har-	ry m v , ______
v nuje (Kiiiiitva. jN.iov it.i. Vse	—— ZiSiiogs, svežega masla, nzzz
zmernih ceuab, točno in	.. ...
hit— Dsiavn ca: ulica Ugo	Podpisani lira v svoii trgovini jestvin, na oglu
Foscoi'o stev. 19.	ulic ChioziH in dei Bachi, znlog» svežega Stajar-
V novi prodajalnici jestvin
in kolonijai Petra Peruniel
v ulici Gulia. št. 76
'<• Ttlol>it! rsakoTrstne je*rvine akor: kar«, rif., t«vt»-nin«* uaf*I.i*k«-i. >ladkor, tnr«<'-nft i u belo moko, narav no maslu, -refe, TMiltt, jedilno oije prre rr-te |>o 36 novo.
Iilavro vedno sveže.—
Guerino JVIarcon
ulica Tharnella šiv. :
skega masla (Puter), katero prodaja na drobno po ^J 2 K fclg. — Tigovcem pa po dogovoru. Blago vedno sveže in najboljše kakovosti.	.
IVAN SUBAN.
Otvorilo se je velikansko skladiščeJt
ALLTII7ERBO ^
U	---Trg Carlo Coldoni I.
jj Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in ^	obleke za možke, rtefke in otroke.
^ VMi iaiiii tilaia iz tu m inozemskih tovarn. — Naročite po Meri hitro in točne.
Govori se slovenski	Najugodnejše cene.
* * *
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno
preskrbljena /. najboljšim	v/a dei Bacchi 3.
kranjskim blagom. Pro-
• bij a na deoelo in drobno.	Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve
Pošiljanja na dom.	vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši
— Telefon stev. 1664. —!

mirodilmca
Josip Talamini Henrik Bonetta
špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno.
Dostavljenje na dom. "5BC
TRST - Bi.iieiia Pieta 13 (tivorisče)
Zaloga istrskega in dalmatinskega viua. ni a r-*-ale. Temnita in naj lili.
reToŠka v botiljkuh. Dostavljanje na dom
ul. Carradori 18 f vogal Gsppa)
^pedjaliteta navadnih in me-iliriualuiii drog, barv, pokorni, lakov, ^.'etk, Oopiiev, navao-m-ua in parfuniui ira mila, lr«>|eja. i|iiriT.i i /(•*««■. za go-rrti. — Harvilo za. fiMenjc ,	tiBL —
Nizke cenc. Prodaja na debelo in drobno
Mova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26
Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
FcuraTlia ure na jamstvo.
Prodajalnica jestvin in tolonijal
napoljskih in tuzemskih = — testenin, olja. kisa. mila
Ivan Počkaj
TRST 11L Pet ronio '1
vogal ulice t?ettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero,
Srečkanje pojutranjem'
Srečke po K 1. c. h ta. polic, loterije
1500 dobitkov, mej katerimi lOOglav- ! nili v ukupnem znesku K 50 OOO. Glavni doliitki K 25 000, 5000, 1000 se na za lite v o izplačajo v gotovini po odbitku 10°'0 postavne pristojbine. Srečke se prodajajo v vseli menjalnicah, tobakarnah in loterijah. Vsak kupec srečke vdobi brezplačno in franko izkaz srečkanja.
Os. kr. policijske loterije pisarna, Dunaj I., Srbotterinu: 11 (Policijsko poslopje.)
«		rs	x
k	U		x
«			x
»			x
«	O	s.	x
K	c0		x
x		m tpiiJ	x
yt		cc	x
	,«1	mmam	x
k		a—	x
k	O	tO	x
k x	/f	m v>	x x
Tvrdka

E. DEVEGL1A
V modi, mani fakturah in drobnarijah
naznanja cenjenim odjemalcem da se je s 24-. avgustom t 1 preselila
v ulico del le Poste štev. 1 — v ulico Nuova štev. 49
in to z ozirom na udobnost mnogobrojnih odjemalcev, ki -	- stanujejo v raznih krajih mesta.	=
Pri tej priliki sti se obe prodajalnici založili
z novim blagom same novosti. Cene brez konkurence _ __
O O
Zdravniško obvestilo
Hočete li dolgo živeti
in se veseliti dobrega zdravja. Da to doieždta, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dooro prebavijanje.
K'ior si je pokvaril ali prehladi! želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in
pija 'an»i, vdobi gotovo odptmoć z
Germanovo življensko esenco
koje -e uporablja z najbt li-im v^pehom ]>ri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodcu, napenjanju, riganju, rezavicl, sabostl, garoD no motloi. trganj n, zapiranju, maroj dam
zlati žili I. Pri težkih jedilih, posebno pa aico se uživa mastne in težko prebavljive jedila povapešuie ta csenca prebavo in daja izvr-ien tet tako da Be s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarjenih soko7 v životu, čisti 1a eseaca kri ter daja prednost v primeru z drugimi ednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta. kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in ofokom
Germanova ilvJjenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiAi, ker večkrat ž njo — ko ni pii roki takoj zdiavnižke pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj &> zahteva le . Germanovo žleljensko esenco lz lekarne pri Črnem orlu" iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na v*aki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvr-lke : ljekarna pri „Črnem orlu" K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo vpe naročr e. CeDa steklenici K 14«»; po po^ti se ne pošilja manje od dveh steklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blsgovole pisati praviluo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno.
Geimanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom pr poročal ter se prepričal v izvrstnem vspehu.
Edmund Kedeotti. župni t v Trojstvu (Hrvatska). Oni dve steklenici < iermanove življenske esenci, katere sem od Vas vdobil, so mi mnogo koristil', vsled česar Vas prosim, da mi pošljete (i stekienic.
Peter Gradinac, vpok. župnik v (iradecu, Zinsendorfgasse. Vam naznanjeni, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedne kot Uermanova življenska esenca.	Andrej Žiiek, 8v. Ana na Kranjskem.
Prosim Vas, da mi zooet pošljete b steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše.
Apolc-nlja Haberl. Sem rak na štajerskem.
^
gjued. univ. dr. Zivko
O	em. ef. operateur
C. kr. v senc. češke kirnrgične klinike prof. dr. KARLA MA VICI.A v Pragi QQ O najuljudaeje naznanjam si. občinstva, da sem se nastanil v Trstu in izvršujem
zdravniško prakso	C30
Q = kot praktični zdravnik in specijalist za kirurgična obolenja
Manjše operacije izvršujem brez bolečin v svojem stanovanju.
Za uboge brezplačno. 81. rodbinam se priporočam kot hišni zdravnik. Ordinacija; 3 — 4 —
oo bo oo oo oo
O TRST, ulica sv. Spiridijona IO, I; n. (nasproti pravoslavne cerkve).
T
Trgovcem z jestvinami
jal Kozini in okolici «•«*>
veliko zalogo moke
iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih zalagateljev 7 €benbergu in ua Dunaju ter zaloga piva iator tuSi raznarodnih -	predmetov	■
IVAN ŠIŠKO VIČ
trgovec v KOZINI.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica, v Celovcu.
Kupuje in prodaja
m t, saataTBifc piaeaa, p rij ori tel, ta—Ml obUgadj, BtO, dainic, vmla«, B070r? ia dtrk. 9mmm— Udaja k
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 I! Podružnica v Spijetu
papirja te fiovSoje aapate Itepo—.	--
Daj« predujmi na mi papirje. Zavaruj« srećke proti kurznl _	Izgubi	—
Vtnkuluje in dlvlnkuluje vojaške žanltnlnske kavcije, ta Mam ■■■<■	W Borna
Denarne vloge vsprejema
računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne Tzdiga.
Promet 1 deki in nakaznicami.