I
"PROLETAREC" JE DKLAVSKI
UST ZA ¡ËÈ fiUtelje.
iE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list
n
ür!, — NO. 1254
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. ULAS1LO JUGQ9LQVAN9KE SOCIALISTIČNE ZVEZE
fcufd —	—ttof pmriir #. ittf". mt
st CM——. III.. um4f thm A«t af Ceagf—s Mwt >r4. ltTt.
CHICAGO.ILL«, 24. 3EPTEMBRA, (SEPTEMBER 24,) 1931.
Satk St.
LETO—VOL. XXVI
ZAMOTANOST POLITIČNEGA POLOŽAJA SE POVEČAVA
KAPITALISTIČNI SISTEM NE MORE USTAVITI GOSPODARSKE PANIKE
Omajano zaupanje v funt šterling.—Nervoznost bankirjev.—Japonski imperializem na Kitajskem
Svet se nikakor noče umiriti, snici niso delavci, nego gospo-Vlade so v ¿krbeh kot še no- darski sistem, kateri je pognal benkrat po vojni. Sklep , An- v krizo ne'le Anglijo nego ves gl»je, ki je preklicala bazo zla- svet, kolikor ga je pod kapita-te valute za svoj funt šterling, Hzmom.
je povzročil zmedo v vsem fi- Anglija ima velike vložbe v nančnem svetu. Ko je pred Nemčiji, ki pa so v sedanjih nekaj tedni grozil Nemčiji ban-1 razmerah neiztirljive. Ima ve-krot, so se tudi vlagatelji, ki liko milijonov drugod, ki so imajo vloge v Angliji, zbali in istotako izgubili na vrednosti, zahtevali izplačilo v zlatu. Na ! Ako je hotela ohraniti svoj deta način se je angleška zlata nar na zlati bazi, je morala pla-rezerva znižala za okrog mi- čevati v zlatu, toda v pokritje lijardo dolarjev. Zdaj znaša tajajočih se rezerv ni mogla le še kakih <500 do 700 milijo- dvigniti svojih investicij, kar nov. Ako bi še v nadalje osta^ je nezaupnost povečavalo. Na-lo v veljavi, da sme vsak vla- val na angleške zlate rezerve, gatelj zahtevati izplačilo v zla- ki so ga vprizorili največ a-tu, bi rezerva še bolj skopnela meriški in francoski finančni in nekdaj mogočni funt šter- krogi, je sličil navalu vlagatel-ling, steber mednarodnih financ, bi se zvalil na tla.
Ker zdaj teoretično nima za sabo zlAte garancije, mu je vrednost padla in pravijo, da so vsled tega samo Amerikanci in Francozi za okrog $1,400,-000,000 na izgubi. Ali prinese sprememba Angliji olajšavo ali še večjo krizo, je danes še špe-kulatlvno. Odvisno je od na-
jev na to ali ono ameriško banko. Ko uprava banke uvidi, da ne bo zmagala nevihte, izroči banko državnemu ali federalnemu bančnemu uradu, in vlagatelji ,ki svojega denarja niso dvignili, so na izgubi. Banka propade, ker ima preveč neizirljivih posojil in ker njeni vlagatelji vsled izgube zaupanja vanjo vzamejo kar ima v daljnih dogodkov in od potez, gotovini, ostali vlagatelji pa ki jih napravijo vlade v svrho morajo potem čakati in nositi
stabiliziranja gospodarstva.
Angleška vlada je napravila svoj zgodovinski sklep o u-kinjenju zlate valute prošlo nedeljo.' Pravi, da je to storila v nameri, da obvaruje funt šterling pred končnim krahom, ki bi prišel ko hitro bi bile zlate rezerve zmanjšane za na-d al j nih par sto milijonov. Tradicionalno zaupanje v trdnost angleške denarne enote je omajano vzlic prizadevanju vlade, da bi ga ohranila.
Propadanje angleškega gospodarstva bazira na sledečih vzrokih: 1. Ogromni vojni dolgovi, predvsem Zed. državam, na katere je treba odplačevati težke milijone vsako leto.
2. Nestabilizacija svetovnih tržišč.
vse breme poloma. Angleška vlada pravi, da je s svojim korakom preprečila polom angleške finančne strukture, četudi je vrednost njenega denarja 3daj nestabilna, to je, odvisna bo razmer v mednarodnem in v domačem gospodarstvu.
Evropske borze so vsled te dalefkosežne finančne spremembe v Angliji sklenile varovati se pred špekulacijskimi panikami in zato prošli pondeljek niso bile odprte. Vse so sprejele naredbe, s katerimi u-pajo obvarovati posestnike bondov, delnic in blaga pred vratolomnimi izgubami.
K gospodarskim zmešnjavam v Evropi se je pridružila še japonska intervencija na Kitajskem. Japonska se je utrdila
4. Civilna vojna na Kitaj- jv Mandžuriji, ki je del Kitajskem in ie bolj odpor večine ske, že po rusko-japonski vojni pnbivAlatva Indije z Gand- ¡n g« bolj med svetovno vojno, htjem na čelu proti Angležem. Lastuje veliko važnih železnic, Samo indijski bojkot je spravil industrijo in mineralije. S tem več sto tisoč angleških delav- je priAia Mandžurija gospodar-cev ob zaslužek.	'gko čisto pod japonsko oblast,
Ogromno nazadovanje an- a politično je še vedno del ki-gleške zunanje trgovine je po- tajske republike in nominalno vzročilo zmanjšanje dohodkov je njena oblast edina, ki šteje, in zvišanje državnih izdatkov. pred dnevi so jim Japonci po; Bud žet ni več balanciral nego kazali, da so oni gospodarji j a vlada v proAlem fiskalnem Mandžurije v vsakem oziru. V la celo
letu napravila cilo okrog $600,-000,000 primankljaja, katerega kapitalistična propaganda pripisuje podpori, ki jo < prejema-
mo
Mukdenu in več drugih stih so odjavili kitajske uradnike ter jih nadomestili z japonskimi. Zavladalo je vojno
AKO
ste prejeli opomin
d. vam rtf naročnina potekla, Vas pro-»imrt, da jo
obnovite«
jo brezposelni delavci. Vzrok gtanje, kar je jako vznemirilo ekonomskim težkočam pa v re- ameriško, angleško in evropske
vlade, katere imajo zdaj zadosti notranjih opravkov in si prav nič ne žele povečanja krize na daljnem vzhodu. Kitajska vlada v Nankingu protestira proti Japonski, in to je edino kar zmore. Japonska izjavlja, da je okupirala Mukden, da varuje svoje interese in da prisili Kitajce na red in mir ter na izpolnjevanje obligacij. Ob ljubuje, da se ne bo polastila nobenega dela Mandžurije in da bo varovala koristi vseh dežel. V Moskvi dobro razumejo, da je to bhif in da je korak japonske vlade v Mandžuriji le
(Nadaljevanje <ia 3. strani.)
KATASTROFA V ANGLEŠKEM HONDURASU
Hurikan, ki j« nedavno divjal t angleškem Hondurasu, je povzročil ogromno škodo in veliko izgubo življenj. Glavno mesto Belize so potem poplavili te morski valovi več čevljev visoko. Hurikan, nato požar in povoden j so pustili za sobc^j veliko bede. * Podrlo je tudi katoliško katedralo Matere Božje, v katero je pribežalo veliko otrok. Le malo je ostalo živih. Britski Honduras je mala dežela v centralni Ameriki ob K ari be j tkem morju. Na sliki je mesto Belize, katerega je hurikan do malega porušil, istotako omenjeno katedralo. V rešilnih delih so pomagali angleški in ameriški mornarji. Pomoč v živilih in drugih potrebščinah je poslala Anglija in tudi Zed. države.
RAZVOJ AMERIŠKE LEGIJE V PRIVILEGIRANO ORGANIZACIJO
Halph 0'Neil, komandant A-meriške legije, katera je otvo-rila svojo konvencijo 21. sept. v Detroitu, je dejal, da je A-meriška legija najvplivnejša organizacija v Zed. državah. V tem oziru sploh nima primere. Ako zahteva več pgsojil na police ali druge ugodnosti, ji je ustreženo, ker se poslanci boje njenega vpliva.
BREZPRIMERNA BREZPOSELNOST PRIHODNJO ZIMO
Na zimo bo armada stalno zapctsljenih narasla na dvaj-•et milijonov v vseh krajih sveta.
Albert Thomas, direktor delavskega oddelka v uradu li-
Ameriška legija je v bistvu £e narodov v Genevi pravi, da organizacija ameriškega fašiz-,bo prihodnjo zimo več delav-
ma. V slučaju da postanejo razmere bolj kritične in pride do velikih nemirov ali celo spremembe vlade, je naloga Ameriške legije, da se vlade polasti ter uvede teror proti delavskemu gibanju. Ameriška le-
cev brez zaslužka kot kdaj prej v zgodovini. . Po podatkih, ki jih zbira njegova pisarna, ugotavljajo, da bo najmanj 20,-000,000 delavcev stalno nezaposljenih, medtem ko bo število deloma zaposljenih ali na-
gija ima v zakupu patriotizem P°1 brezposelnih istotako silno
POSLEDICA SPORAZUMA MED PAPEŽEM IN MUSS0UNIJEM
Papežev sporazum z Mus-solinijem za kooperacijo med cerkvijo in fašizmom v Italiji določa med drugim, da papež odstavi iz odborov v verskih organizacijah vsakega, ki je na glasu kot nasprotnik fašizma, in jih nadomesti s prijatelji Musso-linijevega režima.
Urednik papeževega dnevnika Osservatore Romano je bil odstavljen, ker je v pro-šlem boju po papeževem navodilu napadal fašistično vlado, zdaj pa, ko se je papež -pobotal, je pa tega u-rednika zavrgel in ga nado-mestil s katoliškim fašistom.
Padre Roisa, jezuit in u-redntk revije Civilita Catto-lica, je bil istotako prisiljen resignirati, ker je prevečkrat napisal kak kritičen članek proti fašistični vladi. Papež je obljubil, da v bodoče ne bo nihče na odgovornem mestu pri katoliških publikacijah in v odborih katoliških organizacij, ki se ne strinja s sedanjo formo italijanske vlade.
Sodelovanje cerkev z vlado« je zdaj torej še veliko popolnejše kakor pa je bilo pred Sporom«
NOVA USTAVA JUGOSLAVIJE JE SE DALEČ OD MODERNE DEMOKRACIJE
Vse prejšnje omejitvene naredbe ostale v veljavi, — Karikatura parlamenta.—Pomen javnih volitev
Tistih par slovenskih listov dajala avgtrijska ustava pred
in ima tudi kovačnico, v kateri se kujejo načrti za pobijanje naprednega delavskega gibanja.
Delavcem naj bo Ameriška
naraslo.
Po njegovem računu bo imela Nemčija na zimo 5,000,000 brezposelnih, Anglija 3,000,-000, Zed. države 7,000,000 in
legija za vzgled, koliko lahko ostali v Franciji, Belgiji ter doseže močna, disciplinirana dnigih deželah. Najmanj brez-organizacija. Sicer pa so člani poselnosti je zdaj v Franciji in
Legije v Detroitu kakor na vsaki prejšnji konvenciji pokazali, da kar se vedenja tiče je njihova disciplina jako slaba.
v Ameriki, ki so z velikimi naslovi ter hvalospevi kralju priobčili vest, da se je kralj odpovedal diktaturi ter proglasil
30. leti.
Ministre bo imenoval kralj in odgovorni bodo samo njemu. Parlament pa jih lahko obtoži,
demokratično ustavo, so se ako se ne bodo ravnali pravil-prenaglili. En list je celo pri- j no. To je prazna določba, kaj-občil veliko Aleksandrovo .sli- ti tudi parlament bo le podruž-ko in pohvalil modrega vla- niča vlade. Stranka, ki dobi ve-darja, ki je vrnil ljudstvu de-
Angleške investicije
Delavska stranka pravi v svojem proglasu, da je Anglija zelo daleč od bankrotiranja. Je sicer zadolžena, toda njene investicije v inozemstvu znašajo nad dve milijardi dolarjev. Splošni dohodki presegajo izdatke. Propaganda za ekono-miziranje pri podporah, ki jih prejemajo delavci, izvira torej le iz kapitalistične požrešnosti.
Akcija za brezposelne
* Pomožni čikaški odbor za brezposelne, kateremu načelju-jejo sinovi milijonarjev, ima v
mokracijo.
Ugled Jugoslavije
v zuna-
njem svetu ni najboljši. Mnogi vila vladno stranko, v kateri v inozemstvu mislijo, da je nje- bodo morali biti aktivni vsi dr-na enotnost stvar bajoneta. Ako žavni nameščenci.
čino glasov, je upravičena do načrtu zbrati
za prehranjevanje nezaposljenih skozi prihodnjo zimo $8,800,000.
dveh tretjin vseh poslancev v zbornici. Vlada si bo pripra-
pa mednarodna trgovina in bankarstvo ne verjame v solid-
Demo-republikanci v Readingu se boje socialistov
Pri zadnjih primarnih volitvah v Readingu so imeli ofi-cielni demokratje in republikanci na obeh glasovnicah ene in iste kandidate. Županski kandidat bo na republikanskem tiketu isti kot na demokratskem, da bi na ta način s skupnimi močmi porazili socialističnega župana ter druge socialistične uradnike. Socialisti vodijo živahno kampanjo in združeni kapitalistični politiki imajo boj, kakršnega se niso nadejali.
posojila in tudi v čislih jo nimajo. Zelo je raziirjenjo mnenje, da bo Jugoslavija razpadla pri prvem potresu. Kraljeva diktatura je to mnenje še bolf utrdila.
V Parizu so jugoslovanski vladi večkrat svetovali, naj se kaj nauči od Cehov in uvede demokracijo, pa magari če jo prilagodi razmeram v Jugoslaviji. V Beogradu so sieer ie takrat, ko ao raaveljavili ustavo in razpustili parlament, ob-Ijubovali, da bo diktatura le
Volitve bodo javne. Vsakdo ve ,da še celo pri tajnih volit-
nost dežele, ji je težko dobiti ge mn0gi boje pokazati
i gvoje prepričanje, ako je v opoziciji proti vladajočim. In ker bodo volitve javne, bo vlada enostavno konstatirala, da je ogromna večina ljudstva glasovala za edinstvo države — z drugimi besedami, za kralja in njegov način "ustave".
Nadzorstvo nad bankami v Illinoisu
Od Ift» 1925 je v Illinoisu propadlo 537 državnih bank
Sužnost ni še odpravljena
Okrog pet milijonov ljudi v raznih krajih sveta je še vedno v telesni sužnosti, poroča posebni odbor lige narodov.
u=
Sovjetski uniji. Thomasov u-rad domneva, da jih bo prihodnjo zimo nad milijon v vsaki teh dveh dežel brez zaslužka.
Vprašanje nezaposljenosti je največji problem sedanjega časa, katerega kapitalizem ne bo reŠ 1. Izhod n u nudi edino socializem.
Slaba poročila Hooverju
Pravijo, da pošiljajo zaupniki Hooverju le slaba poročila. Ljudsftvo je z republikansko stranko zelo nezadovoljno, ker ni uresničila svojih obljub. Hoo-ver pa bo bržkone vseeno kandidiral, vedoč, da je ameriške volilce laglje blufati kakor jih prepričati.
Štirje delavski poslanci v kanadskem parlamentu
V kanadskem parlamentu so zdaj štirje poslanci delavske stranke. Zadnji je zmagal pri dopolnilnih volitvah H. S, Mit-chell, ki je dobil 4,000 glasov večine. V njegovem okraju je dozdaj vedno zmagala konservativna stranka.
ŠOLNINO PLAČUJEJO Z ŽITOM
Tod« iikUterji ne Banks,* - T *J «M «Af dai0 » i. n* in fflSTÄOj ÄTovVoI
dajo
jo dali v Jugoslaviji.
Ustava na papirju se glasi v marsičem zelo mikavno, ali v praksi ne pomeni ničesar. Garantira vsakemu razne svobod-ščine, svobodo zborovanja in tiska, toda vse v mejah zakonov. Torej vse kakor je zdaj. Cenzura ostane, svobode zborovanja ne bo, civilnih pravic ne bo, pač pa bo, kakor doslej, "zakon za zaščito države", ki dovoljuje vladi storiti karkoli, da varuje deželo pred "notranjimi sovražniki".
Nova jugoslovanska ustava je kup lepo zvenečih paragra-
larjev vlog, od katerih je za vlagatelje več kot polovica izgubljenega.
Brezposelnost v Angliji
Vzlic reformam nove angleške vlade brezposelnost narašča. V tednu z dne 21. sept. so našteli 2,800,631 nezaposljenih, ali 38,412 več kot poprej.
Čezdalje manj tujerodcev
Na vsakega, ki se je letos priselil v Zed. države, rta od-
#___^ ____________ _	$ia dva v svojo rojstno ali ka-
fov, toda daje manj pravic inlko drugo deželo, poroča urad
manj demokracije ,kakor jo je
delavskega tajnika.
V F.rgus Fallsu, MnirnoI«, m pr*WUIi farmarji ▼•liko lita, dasi l» I« UntUg« ni »o («nabili, kar ima pranisko cano in trga mu manjka. Žil i j« loraj mnogo, pa nobonaga denarja ▼ skrinji. Tak J« probltm farmarja t v iitnom pasu. Imaja otroka, ki pohajajo ▼ iolo. Marsikdo i s mod njih po« lilja sinovo in kšara » riijo iolo. Do lani ja la nekako Ilo, lato« pa ni denarja ta šolnino, na trga is lito. šolski odbor njihovega okraja ja » I« t okolUinaH sklonil, da ko projomal od farmarja* is šolnino lilo namesto denarja. . Za bulol plenice jim kradtftlra SOe, >a Mnlel rfti 38«, Istotako mm jedrne«, in ma bniof mwm 2S«. Ko «manjka v šolski blagajni donarja in l> trga «a šito Se vodno mm ko, kodo otroai farmarja* marali dobiti «a pokritja
»oiriiTt« p»i k akt
QIcisodí iz Na s c g a (Ji barija
Med premogarji v južnem Coloradu
Plée Charles Pogorclec
VELIKA RAZLIKA MED STANOVANJI
V kempah premogarjev v jažnem delu drŽave Colorado j« precej naših rojakov. Večinoma so iz Notranjskega, od-nosno iz krajev, ki so zdaj pod Mussolinijevo peto. Ko sem pred leti živel v Coloradu, sem šel večkrat mednje. "Proleta-recM jim sicer ni neznan list, ali kaj posebnega naročnikov med njimi ni bilo nikoli. Ob tej priliki sem si mislil: Ker tem že tu, poskusim nekoliko z agitacijo tudi med našimi prijatelji premogarji na jugu države.
Premogarji v Pennsylvaniji, Ohiu, lllinoisu, Kansasu, v Mon-tani, Wyomingu in nekaterih drugih državah sa bili od vsega aačetka rekel bi hrbtenica socialističnega gibanja med Slovenci. V preteklem desetletju in deloma med vojno se je ravnotežje sicer nekoliko spreme-«Uo radi pre.lrugaČenih razmer ^ premogovniški industriji, toida naše gibanje ima še* vedno ja-ko zaslombo med rudarji v
ročili oba lista. Drugi dan smo se podali na agitacijo po WaU senburgu in potem proti Agui-larju, kjer sva obiskala nekaj rojakov. Razmere so povsod mizerne. Eni L delajo po par dni v tednu, večinoma nič. Iz enih rovov jemljejo opremo in trgajo tračnice, kar znači, da prenehajo z obratom popolnoma. Vrhu vse te mizerije je Rockefellerjeva družba naznanila znižanje plač 20 odstotkov. Kako naj delavec preživi družino s pičlim, zdaj še bolj okrhnjenim zaslužkom, to njo ne briga, četudi njen načelnik John D. m^ rad nastopa v vlogi fiUntropa.
Na poti v Aguilar sva se u-stavila pri somišljeniku Blažu Strovasu. Vsi trije sm0 bili veseli tega snidenja. Strovas je bil delegat na zadnji konvenciji SNPJ. v Chicagu in se rad pomeni o vtisih, ki jih je dobil v mestu korupcije in greha ob Michiganskem jezeru. O Pto-
Penni, Ohiu m priUéno tudi v	ÏÎ
govoru izvajal, da je med de- Slovenski delavci delajo brez-
lavstvnm sentiment za zgradi tev nove stranke, in ako socialisti hočejo, da bo delavska v načelih in taktiki, je najboljše in najtaktičnejše, da sodelujejo v nji*--Qn bi tudi rajše, da se bi urtijept4družile socialistični stranki, ker pa tega ne store, je treba, da jih za neodvisno politično akcijo pridobimo na drug način, in izgleda, da v tem oziru pojavljanje ta-kozvanih Farmer-Labor ali Labor strank največ obeta. Smatra, da ako se bi socialisti izrekli za izolacijsko taktiko, bi le škodovali svoji stranki in skupni delavski stvari.
Frank Alesh je dejal, da so bile na konferenci za obnovitev Farmer-Laibor stranke zastopane le take unije, ki so znane vsled svoje naklonjenosti socialistični stranki, ter društva podporne organizacije Workmen's Circle, katera večinoma vodijo socialisti. Drugih unij je bilo malo, a še tiste
plačno. Zadovoljni so, ako dobe plačilo na drugem svetu. In dobili ga bodo, kajti tam ni ne finančne ne nobene druge krize, od kar je Stvarnik izgnal uporne angele v pekel in jih napravil za peklenščke.
Se spomnite, kako so eni naši kronikarji prerokovali, da s cerkvijo male svete Terezije nič ne bo? Farani se prepirajo, Hrvatje jih izganjajo, drugod so nedobrodošli, so vam pisali. Ali mala cvetka Terezija je hotela svoj dom in mi ga ji gradimo, potem pa bomo v njemu molili, da nas Vsemogočni reši te krize.
"Čemu ne bi delal zastonj," je rekel neki faran, "saj drugje tudi nič ne plačajo. To delo pa lahko vsaj za svojo dušo obrnem."
Zdelo se mi je, da pametno argumentira, in ker sem tudi jaz grešnik, sem mu pomagal malo pospravljati naokrog, malo to in ono premakniti, da
lllinoisu, Kansasu itd., na za-padu pa nikiij kakor pred vojno.
V južnem Coloradu nismo nobenkrat imeli kake jačje za-slombe, bil pa sem uverjen, da se bo nekaj dalo doseči tudi sedaj. Saj so delavci kakor jdru-
noben drug list. Sinovom je na ročil "New Leader", ker želi, da se vzgoje v delavskem duhu. V tem prizadevanju mu pomaga tudi soproga, ki je sestra s. Leo Alpnerja v Milwaukee ju.
Obiske sva napravila tudi v naseibinama Hasting in Dela-
god, izkoriščani nič manj kakor gua v katerima živi precej na-drugod in socialistični nauk je ^ rojakov. Na poti človek
¿Uim prav tako v prid kakor drugim delavcem. Skozi pro-¿lih 20 let so imeli vrsto težkih bojev in njihove stavke so bile namočene s krvjo. Ljudje, ki so pokazali toliko) borbenosti v prošolsti, so gotovo dostopni agitaciji za naše gibanje tudi sedaj. Torej da vidimo.
Odšel sem tja iz Puebla s
Zgoraj na lovi jo slika novega hotela Waldorf-Astoria, visok 47 nadstropij. Stane $40,000,000. V sredi na lovi in zgoraj na d ¿sni so kfbije v novem hotelu, spodaj na levi deli pritličja in na desni Lucius Boomer, ki jb zdaj glavni faktor tegn ie dolgo let svetov-no znsusega hofceU, v katerem ne shajajo bogati sloja V luksusu in udobnosti je novi hotel razkoeea brez primere. Med stanovanji in stanovanji je pač *elika razlika. Mnogi izmed onih, ki so pomagali k zgradbi Walforda-Astoria in drugih hotelov, so danes sploh brez stanovanja.
doživi marsikakšno zanimivost. Primerilo se je, da me je prijatelj Tomšič peljal, med skupino rojakov, v kateri je bil tudi dotični, ki je bil precej od-| "" ' govoren za mojo "deportacijo" iz kempe pred kakimi šestnajstimi leti. Sel je k njemu ter ga vprašal, kazoč name, "ako kaj pozna tega fanta". Zanikal je,
Frank Boltezarjem in njegovi- bodisi da me res ni več poznal, ma sinovoma. Peljali smo se z ali pa me ni hotel poznati. Tom-ujegovim avtctm. Boltezar je šič mu sarkastično pojasni: "To
vedno pripravljen pomagati v agitaciji, bodisi za list, majsko izdajo ali koledar. Pri razpe-čavanju koledarja mu pomaga tudi njegova soproga Frances.
je ta in ta, upravnik 'Proletarca' iz Chicaga." Možu je bilo nerodno in oči je obračal drugam. Nekoč je bil on "somebody"—"kralj na Betajnovi
fcal, da ni več ljudi, ki »bi poma-> (v kempi)f ampak slava in moč .. __________ _______________
gali drug drugemu pri takih«je minijiva. zdaj je zadovo- udeležil tudi pisec teh vrstic.
poalih in zgradili jako delavsko postojanko.
ljen, da mu družba sploh da
šče, potili* nekaj šotorov s petrolejem in streljali vsevprek. V neki kleti pod šotorom so zadušili 11 otrok in dve ženski. Več stavkarjev so pobili.
• Tisto zemljišče, obsegajoče 40 akrov, je potem kupila U. M. W. of A., da napravi na njemu spominski park padlim Na kraju omenjene kleti so postavili krasen mra-mornat spomenik. V ospredju je premogar, ki ščiti ženo in otroka, zadaj pa plošča z imeni žrtev.
bini Morely jih je vee. Tu sva obiskala' naročnike Louis in Tony Slavca ter Edwarda Tomšiča. Oglasila sva se tudi v Starkvillu, kjer živi le par naših rojakov.
Ves ta obisk je vzel dobre tri dni. S Tomšičem sva jih izrabila kolikor se je največ dalo in uspeh agitacije je zado-
Dokler je imela unija v južnem Colorajdu še kaj moči, so organizirani premogarji praznovali vsako leto dan 21. aprila z velikansko manifestacijo, katere so se udeležili rudarji iz vse države. Leta 1915, ob prvi obletnici pokolja, se je je
Okrog osem tisoč premogarjev,
delo. V štrajku 1. 1913-14 je njih žen in otrok je bilo navzo-
Sodelovanje socialistov s Farmer-Labor Party
Chícalo, III. — Na seji kluba št. 1 dne 28. avgusta >so bila podana razna poročila, med drugim o delovanju in udej-stvovanju socialistične stranke v čikaškem okraju, o pripravah
...... ... * za izlet članstva klubov in dru-
voljiv bil pa bi kajpada še ve- štey okrožne Pro8Vetne matice
lk,°,,b° Jua,k*° 1 «n ™zmer* dne 6. sept. v Waukegan, o de-količkaj boljše Proletarec ,u pevskega in dramskega od-
ima precej več naročnikov in 8ekaf Q mladinskem odgeku itd> upam, da bodo oni poskrbeli, John Rak> ujnik mladinskega da íist še boljše razširijo. |odseka, je poročal, da s0 se z Povsod so mi priporočali, da mladinskim odsekom kluba št. naj se vrnem, kadar bodo časi 114 JSZ. sporazumeli za aran-malo boljši. Obljubil sem, oni žiranje debate, a treba se je pa so mi zagotovili, da mi bo- dogovoriti še o podrobnostih. d0 naklonili dobrohotno sode- Mladinski odsek kluba št. 1 je lovanje, ki bo gotovo prineslo dobil spet enega novega člana, izdatne uspehe. Kadar pridem Na priporočilo tajnika Ber-mednje, bomo obiskali vse i" nika je bil izvoljen poseben od-napravili v teh naselbinah bor treh čianov> ki bo sodeloval "clean sweep" in istotako v 8 tajnikom v pripravah za pri-
vse take, ki bi prav tako lahko1 je bilo bolj v redu, potihem pa sodelovale s soc. stranko. Kon- *em to delo obrnil nekaj za du-servativne strokovne organiza- ge v vicah, nekaj pa zase s
cije pa niso bile zastopane, ker jih vodijo demokratski in republikanski političarji. Mnogo socialistov ima zmotno mišljenje, da naj si unije ustanove svojo stranko, socialisti pa bi ji s svojim sodelovanjem udahni-li dušo. Pravi, da s takim A-
prosnjo, naj mala cvetka sv. Terezija prosi zame, kadar me pokliče Gospod iz te Schwabo-ve grape.
Cerkvica naša ne bo tako velika in lepa kaKor cerkev sv. Vida v Clevelandu. Toda morate si zapomniti, da je ena
damom ni bilo nič v prošlosti ¿iovenska podporna organiza in ne verjame, da bo zdaj kaj cija dala sv. Vidu v Clevelandu boljše. Za socialiste je pamet- $125,000 na posodo, medtem no, da gredo resno na delo za ko naša mala Terezija nima ta-svojc stranko, pa bodo napred- kega kredita. Zato pa smo to-
no de avstvo prav tako lahko pridobili kakor bi ga pod kako drugo firmo.
V diskuziji je prevladoval
liko bolj požrtvovalni. Ne le dajemo nego tudi delamo. Pri sv. Vidu pa menda plačajo vsakemu, ako noče delati zastonj.
stranke v novo delavsko-far-marsko, če si bi od nje kaj obetali. Med Slovenci v Chicagu
Na tej polti smo dospeli naj- bil on kolovodja onih nezaved- čih. Poznejša leta, ko je ko-prvo v Walsenburg in se usta- nih delavcev, ki so pomagali rumpirano vodstvo unije UMW,Me*IC°
naselbinah v
vili v Zadružni prodajalni, ka- zrušit štrajk ter pognati pre- zapaslo vse, se je opustilo tudi tere upravitelj je prijazni ro- mogarje v staro sužnost. Danes spominsko praznovanje orne-
jak, naročnik "Proletarca" Marko J. Težak. Jako uslužen človek. Zastopnik "Proletar-ca" za Walsenburg in okolico je Frank L. Tomsich. Živi
ga nihče več ne upošteva, tudi njene obletnice. Danes Stoji družba ne. Tako je "plačilo tam na zapuščenem prostoru le sveta" ...	še spomenik, ki priča o ju-
Medpotoma sva se ustavila naških bojih premogarjev v vltudi na pozorišču pokolja iz j Coloradu. Ali se še kdaj vrne
tisti duh, ki je preveval rudarje takrat? Gotovo! In tedaj
kake tri milje oddaljenem Wal-|stavke leta 1914 Bii0 je to 2i. jenu, ki je lasrt; C. F. & Co. On in njegova soproga sta nas prijazno sprejela. Namen mojega obiska jima je bil že znan in Frank je bil takoj pripravljen za sodelovanje. Rekla sta mi, da dokler bom tu, sem lahko njun gost. Njegovo sode-
strahoma spoznali, da jim grozi smrt pod puškami sfanatizira-nih miličnikov. Louis Tikaš,
lovanje in njuno gostoljubnost eden stavkarjev, je šel do po-
sem z veseljem sprejel.
Zvečer se je pri Tomšiču se-šia večja družba. Večer nam
je hitro potekel v pomenkih o!se umaknejo iz taborišča žene delavskem gibanju in o razme-|in otroci. Namesto da bi rav-rah med nami. Nekateri so si nali z njim kakor je pravilo v naročili "Proletarca" in "New takih slučajih, so ga preluknja-Leader". V tej družbi je bilo li s krogljami in nato se z vso tudi par Hrvatov, ki so si na-ibestijaindstjo vrgli rta tabori-
apriLa omenjenega leta na Lud-lowu. Stavkarji so z .družina- kraj okrog spomenika ne bo mi živeli v šotorih. Razdivjani | več zapuščen kakor je danes, uniformirani pobojniki so na-¡Tedaj bo Ludlow spet svetišče padli to šotorišče in rudarji so zbujenega delavstva, kamor bo
hodita slavili spomin žrtev iz leta 1914, ki so dale življenje v boju za pravice onih, ki u-stvarjajo bogastva.
V Trinidadu sva med drugimi obiskala mojega starega znanca Mike Faturja, ki je bil pred 16. leti z meno ko so me izgnali iz Delague in pa Jakob Tomšiča ter njegovo družino. V Trinidadu ni mnogo naših ljudi, ali čas ni dopuščal, da bi mogla vse obiskati. V ;iasel-
Med premogarji v južnem Coloradu ima naše gibanje lepo število somišljenikov. Upam, da se s Časoma ustanove po na-
bližnjem New redbe> y tem odboru so Filip je bila dobra.—P. O.
Kmetec, Vinko Ločniškar in--
Mary Udovič.
Anton Garden je svetoval odboru za aranžiranje disku-zuj in predavanj, naj bo na
selbinah socialistični klubi,^ker, prihodnji seji razpraVa o pro-se bo z organizacijo dalo izvr-;b,emu brezposelnosti.
• M «« JI ---M	^ •• A A	rt IF n 1 r M	_
veljnika pobojnikcv z belo zastavo prositi ga, da počakajo z napadom vsaj toliko časa, da
siti pač mnogo več dela kakor ga zdaj posamezniki.
Sodelavcem in drugim, ki so mi bili za časa tega obiska naklonjeni, se iskreno zahvaljujem, posebno še družini Blaža
D. J. Lotrich je na kratko poročal o svojem obisku v De-troitu, F. Aleš o Clevelandu in F. A. Vider o Minnesoti.
Seji je predsedoval Joško Oven, ki je po končanem dnev
nazor, kakor sta ga zastopala 1 pri nas je štela armada delav-v referatu Pogorelec in Alesh.'cev takoj v začetku 12 zidar-2e zdaj se opaža, kako hitro'jev, za vsakega apostola ejden, bi "čip" politišni preskočili iz in 60 težakov, ki so pod vod-demokratske ali republikanske stvom frančiškana Rev. Snoja
začeli z delom. Se predno se je začelo z gradnjo, je bilo določeno, da bo v kotlini poleg na primer se je dobilo par oseb, stavbišča vsako jutro sveta maki so bili pred dvema meseco- ¿a. Na ta načiu ie manj nema se agitatorji za demokrat- sreč, treba je manj jesti ker je ske ali republikanske kandida-'Več božje milosti in pa več zate, in voditelj te nove "skupi- do\oijstva. ne" je bil do nedavna agitator | i,0i^0 doigo let ,e bil sioven-najre.-kcionarnejših in najbolj ski Johnstown z okdlico brez korumpiranih republikanskih slovenske fare. Zdaj pa se polmčiirjev, zdaj pa slepomiši' staramo, bliža se smrt, malo z agitacijo za Farmer-Labor vsled let, mal(f vsled slabe pi-
parr	. , 'jate, malo radi nezadostne do-
I V razpravi je sodelovalo več- bre hrane, malo vsled dolgo-je število sodrugov in ud« kiba časja in pa ker ni več dosti u_
panja, da dobimo še kdaj delo. Zato je dobro, da imamo svojo faro in spovednika, kateremu lahko izpoveš grehe v milem Johnstown, Pn. — Kakor je materinem jeziku. Grehov pa znano vsem našim rojakom ši- imamo johnstownski Slovenci rom te dežele, je Johnstown ja- precej, bodisi tisti, ki se jih iz-ko napredna naselbina in to z povedujejo, in oni, ki mislijo, okolico vred. Tu smo imeli edi-(da je ravno tako dobro, ako no večjd slovensko podporno jih povedo hlodu.
Johnstownski napredek
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
ielite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t la
Strovasa in Frank L. Tomšiču,'nem redu pojasnil, da je pred-lcateri mi je bil ves čas na raz- met iiskuzije na tej seji, "So-polago s svojim avtom, njego- delovanje socialistov s Farmer va soproga pa je skrbela, da Labor Party v lllinoisu". Po-sem bil dobro postrežen. Moja ročila, oziroma kratke refera-želja je, da se z vsemi zopet te so podali Chas. Pogorelec, snidem na agitaciji in pri skup-i Anton Garden in Fr. Alesh, ki nem delu za napredek delav- so bili delegatje na prošli re-
organizacijo, katere glavni odbor se ni protivil združenju z
večjo SNPJ. Imamo sloven-;di ponavadi.—Reporter. skih dvoran pol ducata ali nekaj sličnega, smo zoper prohi-bicijo, protestiramo proti slabim časom ter se mučimo, dal Provinca British Columbia v spravimo skupaj denarje za Kanadi je napravila v šestih
Drugače se imamo ponavadi in delavske razmere so tu-
Pametna vlada
skega razreda.
A. Vičič na agita dji v Clevelandu
organizacijski konferenci illi-noiske farmarske-delav. stranke. S Pogorelec je naglašal, da so se za njeno obnovitev največ zavzeli socialisti, ki so tudi zastopani v njenih odborih. Upajo, da bodo na ta način
unije za politično
Anton Vičič, potovalni za stopnik "Proletarca", je zdaj laglje zainteresirali na agitaciji v Clevelandu. Pra- neodvisno delavsko vi, da se ne vrne, dokler ne do- gibanje kakor pa direktno pod bi v clevelandski in okoliških socialistično označbo. Dejal naselbinah 500 novih naročni- je, da on temu druženju ni pokov. Clevelandski sodrugi so sebno naklonjen, ker cepi ener-sklenili, da bodo z njim v vseh gjje sodrugov na dvoje, ne da
ozirih sodelovali, da se minimalno število 500 v resnici doseže.
Te dni je bil v Clevelandu zaradi lista in največ vsled A-meriškega družinskega koledarja tudi upravnik Proletarca Chas. Pogorelec.
nam bi nudilo zagotovilo za u-spehe. To svoje mnenje je zastopal tudi na socialUtični konferenci, katera je sklepala, v koliko naj socialistična stranka deluje skupno z obnovljeno Farmer-Labor Party.
Anton Garden je v svojem
hrano, asesment in diugo naj-poirtbnejše.
mesecih, končavši z 31. marcem 1931, s prodajo alkoholnih
Tisati o tem pravzaprav ni pijač $2,003,104 čistega dobič-n<imen mojega dopisa. Mislil ka. V Zed. državah jemljejo sem vam kar od kraja brez uvo- dobiček graftarji in Caponeji, da sporočiti veselo vest da se je razen tega pa dobe ljudje še nafe hrepenenje uresničilo. No-'mnogo slabšo pijačo kakor pre-vo cerkev gradimo. Slovensko bivalci provinc British Colum-cerkev. S slovenskim denarjem.' bia ali Ontario.

SYGAN, PA.
Konferenca in piknik soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. v nedeljo 27. septembra v dvorani in na vrtu druš. Bratstvo st. 6 SNPJ.
t 1
i
Ï
'i Z

j.........................I l l I M-U.l-I l-M.M M M M M I M.M »
PIKNIK
IN SHOD
SOC. KLUBOV TER DRUŠTEV
A A A A A A A A A
éááái
PROSVETNE MATICE J. S. Z.
v zapadni Penili.
......................
V NEHELJO 27. SEPT.
na vrtu in v dvorani drus. — BRATSTVO ST. 6 S. N. P. J.—
Slovenski in angleški govori.
Nastop "ILIRIJE".
Aug laiki tovornik DR. WM. VAN ESSEN~
VSI DOBRODOŠLI!
NEKOLIKO SVETLOBE NA PRAZNE BESEDE IN OČITKE
JohnsUmn, P«. — V "Glasu i katero edino ODPIRA DELAV-Naroda" z dne 10. avgusta ima OEM OCl, se je zdelo tukajš-M. K. iz Johnstowna dopis, na njim rojakom nelogično in nes-katerega je potrebno nekoliko miselno. Zato se je marsikdo ču-
>ÉÉÉÉatláa*.................. .
čitajte dopis v tej številki.
odgovora, da ne bo dopisnik smatral socialiste za take ljudi, katere bi izzival po svoji volji, kar je storil že dvakrat v teku enega leta V prvem napadu na sociahrte in soc. gibanje (3. dec. 10?0) se je v uvodu opravičil, da n* njegov namen prepirati se v javnosti, da pa je bil izzvan v to. Tega v drugem dopisa ne more trditi, ker ga ni nihče izzival in
dil, kaj je z M. K. narobe. V praksi deluje in želi, da bi delavci ostali zaslepljeni, v dopisu pa jadikuje, kdaj neki bodo odprli oči in spregiedaii. Radi istega dopisa je res padla marsUtAk^Ufteseda v tem kraju, toda nivfoliko na račun lista, ki ga je priobčil, nego na račun dopisnika M. K.
V poslednjem dopisu pravi:
____"Kar se pa tiče listov, sem pa
M. K. najbrž ne bo tako miro- trdno prepričan, da je Glas Na-ljubna oseba za kakršno se nam r(Mla eden najboljših sloven-
PREDHODNIK AVTOMOBILA
bi rad predstavil
V uvodu dopisa piše o pro-speriteti za vogalom, nato pride v agitacijo za gotove kandidate, ki so se potegovali za nominacije v primarnih volitvah in nekako v sredi dopisa se izraža naš Matija kot zagrizen nasprotnik (podčrtana beseda je njegova) socialistov in socializma takole: "Kakih pet Slovencev kandidira letos v dkrajne urade in iščejo nominacije na socialistični listi."
Naj bo M. K. pojasnjeno, da omenjenih pet Slovencev nima protikandidatov in gredo skozi primarne volitve radi legalne formalnosti. Oni so takorekoč že nominirani ko hitro jih odobri na svojih sejah ali konferencah socialistična organizacija njih okrožja. Dalje pravi: "Ne drznem se zapisati njih imen v list Glas Naroda, kajti neki zagrizen socialist se je baje (torej BAJE? Pripomba pisca tega dopisa) izrazil, da vsi, ki čitamo list G. N. bomo še dolgo tavali v temi. Ce so vsi socialisti tega mnenja bi se čutili užaljene, ako bi napredni list priobčil njih imena ..
Ako bi M. K. zapisal da imen socialističnih kandidatov zato ne priobči, ker jih kot ZAGRIZEN (njegova beseda) katoličan iz dna duše sovraži, pa bi bolj odgovarjalo resnici.
Kar se tiče izraza, ki ga je neki socialist "baje izrazil" gle de Glasa Naroda, pa naj v pojasnilo ter da se prepreči zavijanja dejstev povem tole.— Letos meseca maja je bil v Glasu Naroda priobčen M. K. dopis, v katrem je jamral o sedanjih slabih časih, kako so delavci izkoriščani itd. Med drugim je tudi vpraševal, kdaj neki se bodo delavcem odprle oči?
Bicikol, kokrtnog« ¡nato pred ••boj, j« isnajdbo, ki «o jo poznali Uu 1885. Pogonsko silo mu jo dajal* para. L. Cefroland j* kil lastnik toga parnega" bicikla in tudi *o.il so je i njun, kolikor je ta stroj splok ubogal, kaj* pripraven to* to ni bi. Kadar jo parni kotel 4slo»al m bicikol ropotal po cesti, so imeli furmfcni • konji mnogo opravka, da so jfti obdržali prod aplasonjom. Prarijo, da jo bil ta bicikol predhodnik prvega avtomobila. Tudi prvo avto jo namreč gonila para.
skih listov v Ameriki in boljši kakor vsi strankarski listi, kar jih premoremo v tej deželi. Glas Naroda ne zastopa nobene stranke ... in je vsakemu na razpolago, da izrazi brez skrbi svoje misli . .
To je jako lep pokJon, le da kar se johnstownske naselbine tiče nima veljave. Matija se je sicer prikupil uredniku, ob enem pa se je tudi zlagal. Evo
"p^'nJki-1	, a. ne P^Porne jednote . . . Kako nih borbah in prišle so p0 za
ulJ^^	je a*iUral za republikansko slugi naprednih skupin. V .... JC ,
'	n ° "" stranko . . . Kakšne oglase je vsaki borbi so bile ovira uspehu delavec
■prinašal! Delnice in vsega nazadnjaške sile. Ljudje, ka- bene veljave, pretipali"so jih1 vraga so ponujali v njih njego- kor je M. K., so dandanašnji in kdor se moistrom «li Ej vim čitateljem, ki so vsled tega bvira razmahu zdrave delav-' varnariem ¿niSj	£
izgubili v teku let stotistfe do-W misli, kakršno širi za pre- krtT	rTrtv.no A ^
latjev. Revni "Proletarec", kfuiedbo sedanjih žalostnih raz-^La ^ M	,ne bo v «to letih storil toliko mer socialistično gibanje Za-J™ • P .^L« • m?r*mo bltl
~n Glas. Naroda so jo priol, dobrega za naš narod kakor je to je res na mestu1
'	'"G,aS Naroda" že 8toriI' >e Pa tokrat od	strani: "Kdaj ^tUto do^Lf^ i* r*
Ijud^ odvračal, da naj nikar bc*e spregledali?"	L £
Socialist.
tukajšnji soc. klub št. 5 podal svojo izjavo z ozirom na prizadevanja nekaterih rojakov za ustanovitev slovenske fare. Poslal jo je v objavo Enakopravnosti, Glasu Naroda, Prosveti in Proletarcu. Vsi re-
ške pravice. Vsak delavec pomaga le tvojemu razredu, ako se organizira. Zdaj vidite, da vam republikanska in demokratska stranka ne nudita izhoda. Morali se boste okleniti socialistične, ako hočete sigur-nejši kruh zase in svoje otroke. Kapitalistični politiki ao pred par leti povzročali veliko grmenja, pa malo dežja. T0 se pravi, da je po njihovi zaslugi vedno slabše.
Naš klub št. 232 ima redno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v slovenski dvorani, na kateri razmo-trivamo o raznih zadevah, ki se tičejo delavstva. Vabljeni ste, da pridete v klub in mu pripomorete do večjega udejstvova-nja in uspehov.
Pomenkoval sem se o klubu s par osebami ter jih povabil na pristop. Za pomislek so navedli, da smo socialisti proti veri. To je zmota, katero so raztrosili med verne ljudi služabniki kapitalističnih. izkoriščevalcev. Socialistično gibanje je nastalo, da pribori delavcem izboljšanje življenskih razmer in več izobrazbe. Ko se je socialistično gibanje u-stanovilo, delavci še niso imeli nikake volilne pravice, delavnik je bil 12 ur na dan in več, ni imel v politiki no-
6 ur, več zdravstvenih naredb in odpravo privatnih privilegijev. Naš končni cilj pa je socialistična uredba, v kateri bo industrija last vsega ljudstva. Danes, ko je privatna, imajo kapitalisti, ki ne delajo, milijone dohodkov, vi, ki delate, pa imate morda do $30 na teden plače in vam pravijo, da je to že veliko in da ste lahko hvaležni. Socialistična organizacija vas ne vpraša za vero, nego vas vabi, da se borite za omenjeni program. Vero si lahko ohranite kolikor hočete. Boss vas ne šikanira, če ste vernik ali nevernik,briga pa ga, ako ste socialist. Socialistov ne marajo, ker vedo, da hočejo socialisti delavcem dobro, to pa je škodljivo za kapitaliste. Zato nam pravijo, da smo "rdeč-karji", da smo proti postavam in kaj vem kaj še vse. V resnici pa smo za pravice delavstvu in vsem ljudem. To pa ni v protislovju z vero, kakršno je učil Krist.
Morda si brez dela že dolgo. Morda delaš le tu in tam nekoliko, da zaslužiš komaj za najbornejšo hrano. Poglej kapitalista. Čeprav je kriza, ima dobre pojedine, vozi se v najdražjih karah, nosi najdražje obleke, potuje vsekrižem sve-
Zakaj je G. N. ni objavil? Ker se radi svojega biznisa ni ne kupujejo takih in takih del-hotel zameriti klerikalcem. Ali nic, da naj se nikar ne dajo to zveni, da v Glasu Narodu j varati tem in onim glasom. M. Jahko vsakdo brez skrbi pove k. se morda tega ne spominja, svoje misli? Res je, da G. N. objavlja le take misli, katere so po urednikovem in lastnikovem okusu.
m. k.' zaključuje svoj dopis takole: "Glas Naroda je storil več dobrega za splošni slovenski narod kakor bo sociali stično glasilo v sto letih."
debelo povedal. Glasi se nekako tako, kakor kadar neslan bahač zagotavlja, da je že vse tisto, kar kranjski listi pišejo, davno pozabil, ali pa, da je vse to in to vedel še ko je ta ali oni "krave pasel v starem kraju". M. K. spada med te vrste fra-zarjev. Njegov dopis ga izdaja.
Kar pa se tiče Glasa Naroda, se v Pennsylvaniji še spominjamo, kako dobro je delal za naš narod. Kako je npr. pomagal v neki veliki stavki... To vprašanje od človeka, ki leta 1910 . . . Kako je napadal socialistično gibanje,[gibanje za ustanovitev napred-
Samo grmenje, pa nič
nam pa je še zelo doibro znano,	dP7UI
kako je newyorški dnevnik de-	urajA
1..I za naš narod.	Kenmore, O. — Dopisi od nas
M. K. misli, da si bodo delav- " V frt0leUrC" redki-,?» bo" Ci izboljšali razmere, ako jim °u».odJ"- " Akrona aH pa iz bo glavna izobraževalna knji- Barbertona- ,s^nje nasel-ga mašne bukvice, in ie bodo b")e®?. se vža81 bolj P°«08t0
6no irlasiio v sto letin ~ nosili ^kapulirje na vratu ter ** mogoče se spet kdo ono glasno v ko leun.	„omaka» Drste Dredno se nro o<"°č>. da bo večkrat poročal.
T„, Pa Matoa še posebno	Klub št. 232 JSZ.. ki deluje v
sovraži
KAPITALISTIČNI SISTEM NE MORE USTAVITI GOSPODARSKE PANIKE
Omajano zaupanje v funt šterling.—Nervoznost bankirjev.—Japonski imperializem na Kitajskem
križajo, v blagoslovljeno vodo.
Nerad se prerekam zaradi tem okrožju» Je aktiven in narašča v članstvu. Rojake delavce, ki še niso člani kluba, vabimo, da pristopijo. Klub je del velikega gibanja za delav-
Glasa Naroda, toda te resnič-i e besede je izzval M. K., ki ga po nepotrebnem hvali in blati delavske liste. Glas Naroda je izhajal radi šifkarta-škega biznisa in Sakserjevega denarnega zavoda, ne pa zaradi interesov slovenskih delavcev ali slovenskega naroda. Delavski list pa izhaja edino vsled tega, da se bori za PRAVICE delavcev in za izboljšanje njihovega položaja. V tem je med enim in drugim lisftam vsa VELIKA razlika.
Resnicoljub ¡bo priznal, da vse izboljšave v človeški družbi so nastale šele po dolgotraj-
(Nadaljevanje s 1. strani.) izrabljanje situacije v prid ja- ne mornarice
•	-	...	I r» _ J - 9 w_ .__
poedinih dežel.
ponskega imperializma.B
V teh napetostih se nadaljuje s pripravami za razorožitve-no konferenco v Genevi jako mlačno.i Nobena dežela o* zaupa drugi in vsaka se boji na-
Zdaj ni še izgleda, da si ustva rijo modne gospodarske zveze, kar dokazuje večanje in jača-nje carinskih obzidij. > Edini, ki poslujejo v mednarodnem obsegu s psihologijo in
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street Tet 1471. JOHNSTOWN, FA.
pada. Zato se zdaj bolj ba- temacionalcev, so velebankirji. vijo z "cfbrambo", to je, z obo- Morgan je v Londonu, njegov roževanjem, kakor pa z načrti! družabnik Lamont sklicuje se-za svetovno razorožitev, četudi tf anke ameriških velebankirjev vse vedo, da so sedanji polomi,; pariški, londonski in drugi ve-kriza, brezposelnost itd., v ve- Mi finančniki konferirajo med liki meri posledica militarizma seboj, da obvarujejo sedanji e-in njegove svetovne vojne. Mi-; konomski sistem pred katastro-lijarde, ki jih troiijo za prošle
in na pripravljanje bodoče voj- Nikdar v zgodovini ni bil kane, povečavajo gorje bednega pitalizem tako na šibkih no-ljudstva križem sveta. Razoro- gah kakor sedaj. Je brez enot-Žitev v kapitalistični uredbi ka- nega vodstva in novim razme-
korjo propagirajo socialisti, pa je nemogoča. Le ako se bi kapitalistične* dežele toliko spo> razumele med seboj, da bi se razvoj dogodkov, zedinile za skupno ekonomsko enoto, bi odpadel temeljni vzrok za velike armade in voj-
ram se ni in se ne more prilagoditi. Mnogi finančniki in in-dustrialci, kateri zasledujejo
se boje — revolucije. S tem priznavajo svojo nezmožnost rešiti svet ne-prilik, v katere so ga pahnili.
Kako izdelate pristni * grozdni sok vam pove knjiga
KLETARSTVO
SPISAL
Bohuslav Skalicky.
(S 85. slikami.)
Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem.
Cena $1.7$
Naroča se v
KNJIGARNI PROLETARCA
3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL.
VMWWWWVWWVWVWVWV^
Milwaukee Leader
N*jve£ji ameriški socialistični dnevnik.—Naročninas $6.00 na leto, $3.00 sa pol leta, $1.60 sa tri mesece.
Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS.
teli delavce strašiti, da so proti veri, ako zahtevajo več pra-1 vice zase. Tako so tisti, ki se1 lažnjivo imenujejo za branite-lje vere, začeli z gonjo proti socialistom, češ, da hočemo ruvati ljudem Boga iz src.
Kar mi zahtevamo, je v sedanjem položaju zavarovanje nezaposljenih delavcev, pokojnino za stare in onemogle delavce, prosto zdravniško oskrbo in bolnišnico, podržavljenje sistema bolniškega zavarovanja, državnooskrbo vdov in sirot, skrajšanje delavnika na
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od I. pop. do 8. srečer. Tel., LAWNDALE 4871. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI ed 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
.......................
"New Leader"
oncloiki socialistični todnik.
Ishaja v New Yorku. «Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.
Najboljie urejevan angleiki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino sani sprejema "Proletaree"
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite «i dnevnik
"PROSVETA"
SUne sa celo loto N.M, »al loto $1.00.
Ustanavljajte nova dnAtva.
Deeet členov (ie) je traka sa novo druJtvo. Naslov sa U* te aa tajništva ie:
2M7 S. LAWNDALK AVE..
CHICAGO. ILL.
J1
ta za zabavo, pred ljudmi pa se dela pobožnega. To počn«
iz hinavščine, da jih vara. Ali je tak sistem pravičen?
A'ko ste mnenja, da ni, vaa še enkrat vabim, da pristopite v klub JSZ.—A. Praznik._
ŽELODČNO TRPLJENJE JE STVAR PROSLOSTI.
"Chicago, IU., 18. avgusta.—Ve* let sem1 trpel na želodčni bolezni, ie nobena stvar mi ni pomagala. Tedaj sem poskusil
. Trinerjevo Grenko Vino
in to čudovito zdravilo je odpravB» mojo bolezen. Danes ga v naši dre» iini redno uživamo. Udani Lome North." Tisoči, ki so trpeli na želodčnih neredih se danes smejejo, ker njih neredi so stvar proSlosti. Trinerjevo grenko vino jih vzdrži zdravim. Ono čisti drobovje, odpravlja neprebavo, slab tek, glavobol, nespečnost in splošno oslabelost. Njegova 41 letna priljubljenost je znamenit» priporočilo. Pri vseh lekarnarjih; mala in velika steklenica. Ako ga tam' ne dobite, tedaj pišite na: Jo*. Triner Co., 1333 S. Ashland Ava^ Chicago, 111.
Prva Jugoslovanska restanrad]a
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miskovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
So priporoča Slovene«n v poaeft »M................
Waterloo Dry Cleaning Co.
COLLINWOOD, O.
Frank Trebeč,
laatnik
Cistiino, likamo it* popravljamo trotte ir. ftcn?ke obleke
15805 Waterloo Rd.
T»l K*«in»or* I»?S
< ' i:
p*................rrrrrrrr r rriru». i„
Royal Bakery
SLOVENSKA UN1JSKA
PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR,
1724 S Sheridan Rd., No. Chicafo, IU.
TeL 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k naie pekarna.

Ji
ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?"
Spisal dr« Fran)o žgeč.
Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem jo toplo priporočamo.
CENA SOc«
<41
l<
<<
BEG IZ TEME
Vsebuje sledeče povesti najboljših ruskih pisateljev: Rdeči smeh", "Dud", "Človek", "Rendeivous", Pevka", Čevljar Anton" in "Hudičevi sprehodi".
Brez vsega pretiravanja lahko rečemo, da so to biseri iz ruske literature. Knjiga obsega 3tf0 strani in je lično v platno vezana.
CENA $1.25
Kdor naroči obe hkrati $1.50 )n dobi za......^
Naročilo pošljite na
KNJIGARNO PROLETARCA
3639 W. 261 h STREET CHICAGO JLL.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskala v Slovanskem, Hrvaika«, Slovaikam, ColkoM, Poljak« kakar Indi v Angloiko« in N omiko« josika. NaJa pooobnoat »o tiskovino sa draltva In trgava*
Hočete pristno in čisto mleko za vaio deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostav^ Ijeno na dom iz naie sanitarne, aolnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL'S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2360-62 Bftue Uland A*e.	Tel. Rooomlt 3673
I »,', >>'. lr. t » i* «. ft, ft/, é\■ ft ft>, ♦ ' ft
VASA VLOGA
V TEJ RANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI.

KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
PROLETAREC
UK sa imtmrm— delavskega I jamstva.
—~"———j" 1 ' ■■ ■ ' —	—-p— u	-r
Izhaja vsak četrtek, ladaje Jageelenraaska Delavska TUkoi •• Druiba, _"__Ck.o*«o, IU.	__
Glasila J«|m1ov«mIm SocialiitUa« Zv«s«
NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado ta celo >«4» $3.00; oa pol leta $1.76; sa četrt leU $1.00. — lnosucnstvo: za celo leio $3.60; sa pol leU $2.00.
Vsi rokopisi km oglasi morajo biti v naiem uradu naj-posnejs do pondeljks popoldne sa priobčitev t številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Pofchtbed every Thursday by the Jugeslsv Workman's Publishing Co., Inc. Established 1903.___
Editor____Frank Zaits
Business Manager____Charles Pogorelec_
SUBSCRIPTION RATES: IMtsd SM« sad Canada, One Year $3.00; SU Months 11.76; Ttursa Months $1.00.—Foreign Countries, Oae Tsar $3.60; SU Months $2.00.
Address.
PROLETAREC
S«lt W. 26th St.. Chicago, 111. Til ig Ii----Rachwall 2304.

Kontrola In nadzorovanje
Vae organizacije, okraji, občine, mesta, banke in drugi zavodi so pod to ali ono kontrolo in nadzorovanjem. Istotako posamezniki. V obstojni paniki pa se je izkazalo, da je bilo nadzorovanje v marsičem zelo piška-vo. Banke "pod federalnim in državnim nadzorstvom" so propadale kakor da ni nikdar nihče od federalnih ali državnih otblasti preiskoval njihovo poslovanje. Pod pritiskom ^razmer so razpadale druga za drugo in ljudje, Kftteri so imeli v njih vloge, so ob dve tretjini prihrankov, y marsikaterem »lučaju akoros* Vse. Koo je spravil razliko? Denar, vložen v banke, se namreč ni izgubil. Ako dobi vlagatelj za svojih vloženih $100 le 20 nli trideset dolarjev, je ostalih $70 spravil nekdo drugi. Z drugimi besedami, bankirji in špekulantje so jih ukradli, kajpada postavno. Nekateri so kradli tudi naravnost, in ene izmed njih so vsled razkačenosti vlagateljev obtožili. V preiskavah in obravnavah se je izkazalo, da so celo visoki državni uradniki, katerih naloga je varovati interes ljudstva, pomagali goljufivim špekulantom ter nep<Utenim bankirjem. Iz tega sledi, da vsi dobri zakoni in vsa kontrola le malo izda, ako jo ljudstvo poveri korumpiranim političar-jem. In vsakdo lahko ve, da sta republikanska in demokratska stranka same na sebi stranki korupcije.
Boljše si varujejo svoje koristi privatni zavodi. V bankah npr. zelo pazijo, da kak klerk kaj ne poneveri. Ce izmakne dvajse-tak ali več, je naglo prosekutiran ter obsojen na dolgo zaporno kazen. Z roparji, ki napadajo banke, se postopa brezobzirno. Ali tudi kontrola bančne uprave nad svojimi u-službenci ni vselej vzorna. To je pokazal posebno izrazito slučaj v čikaški Continental-Illinois banki, ko je njen uslužbenec Walter E. Wolf v teku dobrih desetih let izmaknil $3,666,000. To je lepa vsota m v pojmovanju naših podpornih organizf.cij pomeni že veliko premoženje. Kakšna je pač bila kontrola, ako. je mogel načelnik oddelka, v katerem je delalo okrog 40 klerkov, krasti sto-tisočake, ki so narasli v nad tri in pol milijona? In če je on mogel jemati na debelo v tako veliki banki, zakaj ne bi mogli tudi mnogi drugi v ostalih zavodih?
Nadzorovanje ni bilo idealno. To je gotovo. Baika je Wolfu prišla na sled šele ko jo je nekdo od zunaj posvaril, da pri njemu morda ni vse v redu. Izkazalo se je, da mu je vodstvo dotičhega oddelka enostavno zaupalo. Knjige so bile vedno "v lepem redu". Zaupanje je čedna stvar in pošteni ljudje so ga vredni. Ali tudi kontrola je potrebna. Vrednost pa ima le, ako je med onimi, ki delo izvršujejo kot tistimi, ki so v nadzorstvu in kontroli dovolj poštenjakov. Človek, ki ima odgovoren urad, nima za seboj nadzornika neprenehoma. Nepoštenjaki to dobro izrabijo. V Sovjetski Uniji si je kontrola pomagala z ubijanjem graftarjev. Kdor je tam poneveril nekaj sto ali par tisoč rubljev, je bil postavljen k zidu in krogi je so opravile sodbo. Ako bi se te metode poslužili v Ameriki, bi ostalo le malo bančnih, mestnih in državnih uradnikov pri življenju. In tako s£ vedno povrnemo k resnici, da je treba naj-' prvo odpraviti sistem korupcije in šele potem bo mogoče ljudi ozravljati nepoštenja. Ta naloga je dana socializmu, čigar gibanje se mora razviti tudi v tej deželi.
Neodpustlllva brezbrižnost
V nobeni moderni deželi ni ljudstvo v politiki tako ignorantno kakor v Zed. državah. Xandidate mu nominirajo kapitalisti ali pa njihovi agentje. Volilci se zanje tepejo skozi vso kampanjo. Na volišča gredo v milijonih, da glasujejo za ljudi, katerih naloga je službovati tem ali onim privatnim interesom. Dokazov je nešteto, a velika večina volilcev se ne briga zanje.
Kdo ve, kje je vogal, za katerim čaka pro-speriteta?	s
Hišo, ki jih vidite n« tej sliki, niso v kaki premogar-ski kempi t Pcmnsylvaniji, W. Virginiji ali Ohsu, nogo v Chtcagu. V njih živ« adaj vočinokna črnci. Mnogi so ž« dolgo brez dola in kros sredstev. Gospodarji jih isga-njajo is stanovanj vslod neplačano stanarino. Kdor oo n« uklone prostovoljno, ga iz ž ene n* sodno po-
voljo policijska oblast. Ta slika jo bila vzeta ob oni taki priliki, ko so ljudi s sito tirali is his. To razmere so povzročilo tudi znano izgrede pred tedni, v katerih jo bilo več črncev od policijskih krogelj ubitih. Zdaj ae dobrodelne družbe sa bedne črnce brigajo nekoliko bolj, toda jsmrajo, da jim manjka sredstev sa omiljonje morja bodo.
Politični preobrat,
ki ni preobrat
Nova ustava Jugoslavije daje pravice navidezno, v resnici pa J« v»e kakor Je bilo pred ustavo
Ta odbor je končal delo
(Dopu „Ju.o^.t,*..) briti jih mora novo udanovlja-
Vnoi, od 5 na 6. januarja ^	. lbornic. Po.
15.29 so po vaen meaun jugo- ,Udc(, t „n.t
ret voli narod,
Aleksandra, s katerim je sporočil državljanom Jugoslavije, da ukinja vidovdansko ustavo in da ne mara nobenega posrednika (parlamenta) mec seboj in narodom ter jer.il:j vso oblast izključno nase. Razpustil je parlament, odstavi vlado, za predsedn ka vzpostavil generala Živkov:£;. Jugoslaviji je zavladala diktatura.
In je vladala in vladala dve leti in pol. Ražpuščene so bile
ovico senatorjev imenuje kralj.
Dobili smo res ustavo, toda — ZAKONODAJALEC ostane tudi poslej sam kralj! "
Torej preobrat, ki ni preobrat. Nič novega se ni zgodilo. Malo drugačno obleko
Dne 27* septembra na Sygan, Pa.
Delavstvo v zapadni Penn-sylvaniji je vabljeno, da pride v nedeljo 27. septembra na Sygan, kjer bo ob 9. dopoldne konferenca sac. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. v dvorani druš. Bratstvo št. 6 SNPJ., popoldne pa na vrtu istega društva tik dvorane piknik v korist konferenčne or-
te dni in v nekaj dneh izvemo, tfanizacije.
V slučaju slabega vremena
kje in koliko bodo varčevali, luna katerem koncu.
Med tem pa smo dobili 22 ministrov.
In ustavo. Mogoče bo zdaj ugled države in varnost nalaganja vanjo zrastla?
Ustava postavlja za zakonodajalca kralja in narodno predstavništvo. Narodno predstavništvo pa tvorita skupščina in
bo vsa prireditev v dvorani.
Dmštvo Brastvo Št. 6 je nam blagohotno naklonilo sodelovanje, ker se zaveda, da se prireditev vrši v dober namen—v korist delavskega ljudstva.
Govornike bomo imeli v slovenskem in angleškem jeziku. Med drugimi nastopi znani socialistični voditelj in orator dr.
je dobil režim, nič drugega.
Bistveno novega v državni pO i "»»'u ya uviim» onuj/ovni« II*	iT r*	n,	j
litiki ni niti za trohico.	senat. Poslance skupščine bo Wm- Van ***** 12 P»ttsburgha.
Kako je prišlo do ustave? naro<* volil JAVNO, prav takoj	boJ *zvajai
Položaj države je tak, da je do P°l°vico poslancev v senat,	[ P°d vodstvom Rudol-
izprememb moralo priti Z de- dru*° Polovico senatorjev pa fa 1 Ie*erška.
stranke zatrto vsako iavno no.'janjem 6- januarja 1929 je dr- P«stavlja kralj. Zakoni bddo' . Pripravljalni odbor in delav-
/ i P žava hotela dvigniti svoj uirled sPreJeti le s pristankom obeh! ci ter delavke na priredbi boje «fenzurii^ d ob Hi smT^e iz* v —'vu UrlažT dSSi" Kak° - bodo vršile volitve? do poskrbeli, da boste vsi čim-je cenzura, dobili smo nove iz- posoji|o Le g težayo je	Svoboda združevanja ni za- boljše postreženi.
dobila posojilo v Franciji, ki Jamčena- Pripravljena pa je	.........
jemne zakone.
V noči od 2. na 3. septembra pa so znova preplavili državo letaki z razglasom kralja, v katerem javlja, da so se raz-
pa ni zaleglo prav nič. Vsi ostali napori so ostali zaman. Posojila ni. Dosedanja oblika
že dolgo državna stranka, ki
Prijatelji delavci, dasiravno je kriza, in četudi manjka nov-
utegne te dni stopiti na dan s cev na vseh koncih in krajih, statutom in pripravljalnimi od- potrebno je, da se potrudite na
em javlja da so se raz- —m. uuacuanja ouiiKa , .—: . — r~ *-----J ........r--------■»-» —	»»«
izboljšale v toliko da* v,adanJ* Pri nas menda ni bi- bor1' kl 80 Jlh že organizirali take prireditve. Rešitve ne bo, vrača državi ustavo. In'la zadostna garancija za poso- banl P° vse-i državi- Ali bodo ako si jo sami ne izvojujemo/
mere -----„---- . ------Wf _
spei vrača državi ustavo. In !a zadostna garancija za poso- -	--,"7^... . - u	....."
dne 3. t. m. so tiskarne vse dr-,Jovalce 2unaJ- Z*to se je ob- d°voljene se druge stranke, je Niti je ne bo če bodo Ameri-
žave tiskale v sv ojih časopisih Iika režima "»orala spremeniti.' vprašanje.	'kanci čakali, da jim jo pribori-j
novo ustavo. Obenem je bilo ^ Posebno zato, ker se je fi- In če bo dovoljena le ena mo 5°™e«1 , ali ako bi se mi
---- »• ' -	- - —-------—* zanašali, da jo bodo Amerikan-'
ci za vse izvojevali. Vsakdo naj smatra za svojo dolžnost, da postane na en ali drug način aktiven v delavski armadi. Nič več zanašati se na druge, kajti to je vzrok, da smo delavci kot razred tako šibki in kapitalisti tako močni kakor nikjer na svetu.
Nedelja 27. sept. je naš dan. Vsi na Sygan !—Odbor.
uaičtvu. uufiieui je UllO *----------it-	,	"---- —
imenovanih 6 novih ministrov,'nančni Položaj države poslab- «ranka, državna stranka, in če dva pa sta bila zamenjana. Vla-'šal tako» da tega meseca bodo volitve obvezne za vsako-da ima zdaj 22 ministrov, od driavni uradniki že niso pre- gar in Javne' Je to očiten volil-teh jih je devet brez resora, s jeIi c*ih P1*«» marveč samo po ni teror» zajamčen z ustavo, titelnom in plačo, na čelu vla-1 po|0vio°- Blagajne so prazne. To je ustava, ki ni ustava, de pa stoji general ZivkovičJVIada imenovala odbor, ki pro^brat, ki ni preobrat. Vse
vri I	•	.	•	a	.... I n O i tinnrn». « .	_______*	a.Iom^ M. mml - --
Vlada je formelne demisijoni-rala, a kralj je imenoval isto znova.
Jugoslavija je postala torej spet ustavna država. Imamo istavo, imamo "konštitucijon". To je prav za prav preobrat. Zakaj nova ustava spet predpisuje parlament, poslance in ministre, spet bodo volitve, v ustavi je zagarantirana svoboda združevanja in tiska in govora itd.
Toda ta preobrat je preobrat, ki ni preobrat. Zakaj ta ustava ne pfreklicuje nobenih izjemnih zakonov in dovoljuje razne svdbodšcine "LE V MEJAH ZAKONA"! :
Ustava garantira pravico volitev. Toda — že ta-le "toda,r bi moral biti odveč! — ustava nič ne pove, da so volitve tajne. Volitve bodo javne. Ustava res garantira svobodo združevanje, tod« — svobodnih strank ne dovoljuje. Ustava res garantira svobodo tiska — toda istočasno s objavo ustave so državni pravdniki sporočili vsem redakcijam listov, d« ne smejo napisati nobene pripombe o u-stavi! Ustava res predpisuje
spet parlament-skupičino, toda —skupščina nima nobenega vpliva na ministre. KABINET JE ODGOVORJEN SAMO KRALJU. Skupščina ros lahko sprejema zakone, toda — odo-
naj napravi načrt za varčeva- °*t*ne pri starom.
NAJVEČJI MOST DOGRAJEN
Književni vestnik
"Svoboda", septemberska številka, prinaša med drugim sledeče: "Veliki človek Avgust. Forel"; "Kapitalizem in socia-! lizem po svetovni vojni"; "Slo-, venske gorice"; "Sužnji noči"; I "Kaj je marksizem"; "Zlati gradovi se majejo"; "Ura"; "V spomin Ivanu Hribarju"; "Knjige in knjižnice"; "Društveno življenje"; "Dramatika"; "Delavski sport"; "Delavska pesem in glasba"; "Po svetu"; "Razno". — "Svoboda" • je revija delavskega kulturnega udej-stvovanja v Dravski banovini. Njeno ameriško zastopništvo je uprava Proletarca. Naročnina za Ameriko je $1.
Analfabetstvo v New Yorku
Izmed prebivalstva mesta New York jih je 10.7 odstotkov analfabetov. Statistika ljud-
.-----—-skega štetja pravi, da pripada-
J ' fr*	kl	■ jo vsi tujerodcem. Pred 10. le-
Jerserja*,,aajvatji aa areta. Be k»ala pepelaaaia diagrajsa tar isra£aa I-	• y/ „ v,iiw 1Q
premeta. Kretlli sa gs se "Ma.t Gaerga W^agt«..". Slik. prikazi, pa-1	^ bl,° V NeW Y°rku 18
••	■ aawyarlke straai, k>er sa a^rsli
»•pravili prastar sa
hü. m odstotkov odraščenih prebivalcev nepismenih.
gibanja na Slovenskem
PRIREDIL ANTON KRISTAN
(Nadaljevanje.)
V	Gradcu je klerikalna stranka poskusili, ustanoviti katoliško društvo slovanskih delavcev ,ali ni uspela, ker so si "neiršk. delavci energično temu zoperstavili."
V	poročilu štajerskega namestnika, sredi maja 187Ü, se govori o velikem ljudskem slavij u, ki naj bo na Semmeringu in kamor je graski slavnostni odbor, sestojec iz članov delavskega izobraževalnega društva "Vorwärts med drugim tudi povabil delavska društva iz Celja, Maribora, Ptuj^, Celovca in Trsta.
V.
JOHANN MOST V LJUBLJANI.
V	tisti dobi ko so v Ljubljani ustanovili delavsko izobtaževalno društvo, se je na Dunaju nahajalo delavsko društvo že pred — razpustom, ker se je vlada začela bati razvoja delavskega gibanja, ki je zavzelo silen razmah. 27. julija 1870 je viaia razpustila delavsko izobraževalno društvo ter strokovna društva zidarjev, kolesarjev, izdelovalcev instrumentov, zlatarjev, kovinskih livarjev itd. Rekurz je bil 16 decembra 1870 zavrnjen.
Naraščajoče delavsko gibanje je prišlo namreč poleg vsega še pri cesarju Francu Jožefu 1. v nemilost. V kronski seji 11. julija 1868 ki se je vršila pod predsedstvom cesarja, je ta zahteval, da se proti vsem delavskim prireditvam naj energične jše postopa . . .
Ta razpust je delavce še bolj vzpodbudil. In razume se, da so šli takoj na delo, da u-Sianove novo društvo. Oblast jih je odbijala, po trikratnem poskusu se je morala le uda'i in je 30. oktobra 1870 potrdila pravila novega društva, katerega ustanovni zbor se je vršil 13. novembra 1870 ob udeležbi 2000 ljudi.
Avgust Bebel je poslal pismeni pozdrav. • • •
Hohenwartovo ministrstvo je sicer amnesti-ralo v februarju 1871 skoro vse delavske a-gitatorje, ki so bili dotedaj obsojeni, tako tudi obsojene kolovodje Oberwinderja, Scheu-ar Mostä in tovariše, ki so bili obtoženi v znamenitem veleizdajnižkem procesu julija 1870, radi zločina javnega nasilja, veleizdaje itd. in obsojeni; Oberwinder na 6 let, Andrej Scheu, Johann Most, P&bst na 5 let ječe itd. Ali je vseeno strogo zasledovalo in preganjalo delovanje soc. dem. organizatorjev, zlasti je brezobzirno šupiralo inozemce. Delavske organizacije so nadzorovali organi policije, ki ji je takrat bila prepuščena vsa socijalna politika v Avstriji. Deželni šefi pa so morali točno poročati o vseh tozadevnih pomembnih dogodkih.
Tako poroča 6. aprila 1871 deželni predsednik vojvodine Kranjske, da je v Ljubljano dospel Johann Most. Poročilo se glasi:
"3. t m. je semkaj prišel Johann Most, ki pravi, da je knjigoveiki pomočnik, pa je gotovo identičen s proslulim agitatorjem a Gradca. Takoj je stopil ▼ sveso s ¿lani delavskega društva, katerim se je predstavil kot delavski sgitator, ki je bil lani radi delav-'* skega gibanja obsojen na i leta leta ječe, ali je letos vsled amnestije še i*puičen. Sporočil je krožku, ▼ katerega je vstopil, da potuje okrog po nalogu pariškik revohicijonarjev, da pridobi v sporazumu s prijateljem Scheu-em delavski razred za nauk socijalno demokratične Univerzal-republike in da jih pripravi za akcijo, ki se v kratkem prične. Vlada se mora vreči, splošna glasovalna pravica vpeljati, sedanje posedujoče in vladujoče razrede v komunističnem' zmislu odstraniti, na njihovo mesto pa postaviti vlado delavcev, da pridejo tudi ti tako k vladi in premoienju in »ploh na poloiaj, ki jim odgovarja. Priporočal je čitanje časopisa "Volkswille" in obljubil je, da pošlje več podob voditeljev svoje stranke.
Most je imel namen, da bo govoril na splošnem delavskem shodu, ki je bil sklican na 3. april, ali U shod je bil po § 6. zborovalnega zakona prepovedan. Prepovedi so se sklicatelji brez glasnega ugovora pokorili. Most in njegovi maloštevilni pristaši pa so hoteli to prepoved izigrati in so nameravali v manjših razgovorih delati propagando za socijalno demokratično teorijo. Hoteli so 4. aprila v več manjših gostilnah improvizirati predavanja, ali zadeli so povsod na ovire, ki jih je napravila policija čisto na tihem, tako da so ob polnoči opustili svoje namere. Nekaj tukajšnjih novih prijateljev Mostovih je osumilo čisto neosnovano, da je izdajalec društveni načelnik Arko, ki posredno kvari vse namere Mostove in so ga na javnem prostoru prijeli radi tega; vsled česar je podal Arko še tisto noč "svojo resignacijo na mesto načelnika delavskega društva in je pismeno naznanil svoj izstop iz društva. Most je videl, da ni mogoče ▼ takšnih okoliščinah započeti agitacije z uspehom in je odpotoval z opoldanskim viškom v Trat, kjer je — kakor se mi je sporočilo — isto namerjal in kamor je že pred njim prispel njegov prijatelj M. Gehrig in za-počel s pripravljalnimi pogovori.
Da deluje Most kot poslanec socijalno demokratične stranke, se vidi is pisnia, ki ga je pisal načebtvu tukajšnjega delavskega društva in ki ga spodaj v prepisu prilagam.
Kakor hitro je Most odpotoval v Trst, tem avizi-ral o tem tamošnjega gospoda namestnika in ker §e Most v omenjenem pismu hvali, da je imel s svojo a-g i tac i jo uspehe na Koroškem in Štajerskem, sem tudi to pismo sporočil tamošnjima deželnima šefoma." (Glej r H rüge 1 str. 86/11.)	___
Kakor je videti, je agilni Johann Most takoj po izpustitvi iz ječe šel na delo.
(Dalje prihodnjič).
Proč z brezbrižnostjo!
Dolžnost vsakega socialista je, da je aktiven, da sodeluje v svojem klubu z ostalimi sodrugi in da pomaga kolikor more v vseh aktivnostih socialističnega gibanja. Z brezbrižnostjo ne bo zmag. Kadar se naseli v katerokoli organizacijo brezbrižnost, je obsojena životarenju in smrti.
Socialistično gibanje mora biti živa stvar. Zato potrebuje živih delavcev, ki znajo biti borci in graditelji.
misli, da je prav. Ne vem, če je kdo nasvet upošteval.
Pravijo, da je SDJZ v dobrem finančnem stanju in da ii^a izmed vseh najbolj soliden bol
Konvencija S. D* Z.
v Clevelandu
Collmwood, O. — V tukajšnjem Slovenskem delavskem niSki sklad. Je prav, da je go-domu se je 14. sept. pričela spodarsko močna. Plačuje tudi konvencija Slovenske dobro- manjše odškodnine in operacij-delne zveze, katera poslbje le ske podpore, v tei državi. Glavni urad ima i Precej dovtipov je šip na ra-v CJeveJandu. Šteje okrog čun porodne nagrade, katero je 7,000 članov v oddelku odra- sprejela konvencija. Članice slih in približno 3,000 v mla- 80 glasom nove točke pravil u-dinskem oddelku. Ta organi- pravičene dn $15 porodne na-
zacija se je hvalila, da skon-Čuje svoje konvencije v treh,
grade, toda se jo obdrži v zvezni blagajni kot rezervo za ase
i- - • •» uingnjili nv/v i riivl »n '< a o.-ir
sment novorojenčka. Ako ga
^ o.*,---------- ... — starši po določeni starosti vpi-
končana. Torej zdaj šest dni.|$ejo v mladinski oddelek, se Šteje 103 delegate in glavne plačuje zanj asesment iz te odbornike.	"porodne nagrade". Ako otrok
SDZ. je oglašana za .našo umrje pred določeno starostjo, domaČo organizacijo, kar je a.H ako ni sprejet od zdravnika, Clevelandčanom v ponos. Tudi se nagrado izplača materi. Če jaz bi bil ponosen nanjo, četu- pa otroka ne vpišejo, osftane di nisem njen član, kajti zra-j porodna nagrada v blagajni sla je na našem narodnem vrtu., zveze. Izgleda kot da otrok Ker pa čujem tudi mnogo kri- rodi mater in ne ona njega, in tike o tej narodni ustanovi od zato je on deležen nagrade.
onih, ki so njeni člani in se zanjo zanimajo, se mi zdi, da ne prihaja vedno samo lep vonj iz vseh rož, pa čeprav rastejo na narodnih gredah.
Dum. Tudi Tone Bupnjk Podpira, kar pride dobrega od socialistov.
Konvencij« »ej* ukvarjala s problemom bodočnosti in sklenila privabiti mladino v društva po vzgledu drugih organizacij in jo vežbati, da prevzame vodstvo, kadar bo treba nadomestiti starino. Konvecija je odpravila denarne kazni in uvedla več drugih sprememb. 'Odboru je dala nalogo proučevati American Experience Table of Mortality. Ako se iz-i kaže ta lestvica za izboljšanje v zvezi, jo bo uvedla.
Tekam konvencije se je vršilo v Collinwoodu več priredb v počast delegatom. Konvencija se je društvom zanje zahvalila.
' Agitacija za kandidate v glavni odbor je bila živahna. Tudi vprašanje glasila je vzbujalo dosti pozornosti. O sklepnih zaključkih konvencije poročam prihodnjič.
Frank Barbič.
Veselica v Barbertonu
Barbertc», O. — V soboto 24. oktobra priredi veselico klub št. 222 JSZ. v prid ohijske Konference klubov in druitev Prosvetne matice, naslednji dan pa se vrši zborovanje zastopnikov klubov in društev. Veselica in konferenca se ho vršila v dvorani društva "Domovina". Občinstvo opozarjamo na to prireditev. Več o nji sledi.—John Jankovich.
SDZ je tudi oglašana za versko in politično nepristransko organizacijo. Posojilo cerkvi dokazuje, da je v bistvu versko orientirana. Tudi v mno-
ge pred konvencijo so eni gih društvih velja isto pravilo.
Člani zelo ongavili zaradi posojila v vsoti $125,000, ki ga je dala SDZ. slovenski fari sv. Vida. Glavni odbor ga je odobril ne da bi čakal konvencije, četudi je v pravilih določba,
Eno društvo je dalo za novo cerkev $1,000 in ta delež morajo plačevati tudi svobodomiselni člani. Recimo, da bi slednji predlagali, da društvo pristopi v Prosvetno matico. Takoj
da se posojuje le članom SDZjbi večina zagodnjala, da ne na njihova p<*estva. Vsled, "politike" v društvo! Ena dru-tega je neki hudomušnež, ki je štva dajejo svoje zastave bla-lahko tudi dober katoličan,1 gosi a vi jati in tako človek res vpraševal, ako je sv. Vid tudi ne ve ,kako se v SDZ tolmači član in koliko asesmenta pla- svobodomiselstvo. čuje. Mnogi člani so se vzru-! Sicer pa sem prelomil pra-javali, ker je fara dobila po-¡vilo našega lokalnega patrio-sojilo. Enim članom, ki so tizma. SDZ je domača orga-vprašali zanj, pa je bilo odklo-jnizacija, naša clevelandska u-njeno. Ko si poslušal glavne stanova in ker je naše podvzet-
PR1B1TA RESNICA.
Socializma nikoli ne bo, ako delavci ne postanejo socialisti.
Vprašanje cene Ameriškega družinskega koledarja
Collinw«tod, O. — Klub št. 49 JSZ je na svoji prošli redni seji razpravljal o Ameriškem družinskem koledarju in sklenil priporočiti, da naj ima bodoči letnik dvojno vezbo, to je v platnu, kakor dosedaj, in nekaj pa naj se ga izda v mehkih platnicah, da se mu na ta način zniža ceno. Zelja nas vseh je, da Koledar razpečamo med ljudstvo kolikor največ mogoče, toda v situaciji kakršna je
marsikateri star naročnik letos ne bo mogel vzeti Družinskega koledarja, ker ne bo zmogel cene. Če pa se ga primemo poceni, bi bilo mnogim lažje kupiti ga. Znižanje pa je po našem mnenju izvedljivo, ako se ga izda tudi mehko vezanega. Kdor bi želel vezanega v platno ,bi ga dobil po isti ceni, komur pa je težko dati $1, bi si vzel mehko vezanega. Tudi konkuriranje z drugimi koledarji, ki so navadno po 50c, bi bilo olajšano. Seveda se drugi koledarji po vsebini in ilustracijah ne morejo meriti z letniki Am. druž. koledarja, toda v teh časih ljudje ne gledajo tolike na kvaliteto temveč segajo po tistem kar je bolj poceni.
Upamo, da o tem tudi drugi povedo svoje mnenje, posebno
oni, ki imajo z razpečavanjem koledarja največ izkušenj. Za klub št. 49 JSZ.,
Louis Zgonik, tajnik.
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovin® i maiantn blag
Poči in p mini «troji posebnost. Tel. Herminie 2221.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN ond SURGEON
Office hours at 8724 W. 2t>Lh Street
Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:80 — 6:80 — 8:30 DaU> at Hlavaty's Drug Store 1888 WEST 22ND ST.
4:30—6:00 p. m. daily. Except • Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440.
PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV
ve-
OKTOBER. DETROIT, MICH. — Igra in selica ženskega odtoka S. N. D. v no-dol jo 11. oktobra » Radničkem domu na Ferry Aro.	,
Opomba t Cena objavam v loj rubriki jo 81*00 sa eol ¿as, to jo do datuma priredbo. Vabimo oodeorna in druga društva, da oglaiajo trojo prirodbo r toj koloni, katora bo priob-čena r list« rsak todon.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tot Lawndalo 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni so tiska "Proletarec".
POTUJTE UDOBNO
.... hranite čas in denar
odbornike, ki so odgovarjali na vprašanja, si dobil vtis, da so bili vsi proti, eni še celo načelno, toda posojilo so le dali čudno, kako so te vjemal Biti proti in vzlic temu dati. Konvencija je izustila nekoliko kritike in ostalo je pri Sklepu gl. odbora. Tistim, ki
je, naj ga Bog čimbolj blagoslovi. Kadar bomo v Collin-woodu zidali novo cerkev, upamo, da bo enako blagohotno naklonila posojilo tudi naši fari.
Tudi več resolucij je sprejela konvencija. Celo nekaj političnih je bilo vmes. Npr. re-
so pred konvencijo rekli, kaj solucija za osvoboditev Mooney-
vse bodo naredili, sem rekel že tedaj: "Nič ne boste naredili. SDZ je pod kontrolo ljudi, ki so v "No Man's land", ali v sredini, kot je definirala take ljudi Prosveta. So kakor nanese: Katoličani, svobodomiselci, demokrati, republikanci, socialisti, monarhisti itd. Vpijejo živijo veličanstvo, ali rečejo kako ostro proti, če jim bolj kaže. Kjer so taki ljudje v večini, "you'r lost". To je menda zdaj zapopadel tudi naš Tone Rupnik, "self-styled" komunist.
Dnevnice so si določili po $8. Eni so kritizirali, da je toliko v teh časih preveč, ker so sko-ro vsi delegatje doma. Nekomu, ki je robantil, da je $8 na dan preveč, sem svetoval, da naj vrne organizaciji kolikor
ja in Billingsa, ki je bila sprejeta. Zaslugo zanje imajo zave d nidelavc^kc^
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI.
Sojo kluba it. 232 JSZ. so vrie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani društva "Domovina" na 14. oosti. Sodrugi, prihaja jto rodno na sojo in pridobivajto klubu novli članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da so nam pridružijo. Socialistična stranka jo v tej deželi odina delavska stranka s konstruktivnim programom, s kato-im si delavstvo lahko pribori boljšo bodočnost in končno osvoboditev i* mesdne aušnosti.
TjijuuvriAivvvrir
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndalo Ave.,
Chicago, IU.
Tel. Crawford 1882.
Pristna ia okusna domača jedila. Cone smemo. Postrežba tedna.
HMMMMMMtMtIMMtM
John Metelko, 0. D.
Preiičemo oči in določimo očala
0417 St. Clair Avo^ CLEVELAND, O.
Neka) bližnjih krajev,
ki lih lahko d ose zete .
potujte s finimi električnimi medmest^ nimi železnicami čikaškega okrožja
(S)
Aurora College (W) Aurora Historical Society (W) Baileytown, lnd. (S) Bethany Beach, Harbert, Mich. BJackhawk Beach, lnd. (S) Cemeteries (N, S, A W) Country Home for Convalescent
Children, Prince Crossing (W) Countryside Play field, Mundelein (N) Devil's Cave, Batavia, 111. (W) Dunes State Park, Tremont Ind. (S) Elgin State Hospital (W) Elmhurst College (W) Evans Wild Game Farm (W) Exposition Park, Aurora (W) Ferry Hall, Lake Forest (N) Forest Preserves, Harmswoods, 111. (N) Fort Sheridan, 111. (N) Fox River Valley (W) Glenwood Park, 111. (W) Golf Courses, Public (N, S, A W) Good Templar Park, 111. (W) Great Lakes Naval Training Station (N) Holy Hill, Wis. (N)
House of David, Benton Harbor, Mich. (S)
Hudson Lake, Ind. (S)
Illinois Chain O'Lakes (N)
Indiana Inland Lakes (S)
Island Park. Geneva (S)
Kemper Hall, Kenosha (N)
Lake Forest Academv (N)
Lake Forest University (N)
Marquette University, Milwaukee (N)
Michigan, Southwestern Resorts (S)
Michigan, Northern Resorts,
via Steam«hiDS. Milwaukee (N) Milwaukee(Awr.	Baseball Pk.
Milwaukee Art Institute (N)
(N)
(N)
Milwaukee Layton Galleries Milwaukee Museum (N)
. „ . St. Joseph Mineral Springs Benton Harbor, Mich. (S)
Model Farm, Mundelein, I1L (N)
Mooseheart, 111. (W) North Shore Sanitarium (N) Northwestern University (N) Notre Danfe Art Gallery (S) Notre Dame University (S) Pere Marquette Line Steamers,
Milwaukee (N)--
Philips Park, Aurora <W) Railroad Station (N, S, A W) Sacred Heart Academy, Lake Forest (N) Sacred Heart Sanitarium, Milwaukee (N) Shiloh Tabernacle (Zion) (N) South Bend Historical Society (S) St. John's Military Academy <N) St Mary's of the Lake Seminary (N) St Mary'« of Notre Dame Seminary (S) State Training School for Boys,
St. Charles (W) State Training School for Girls, Geneva(W)
Steamship Lines
Thorpe Military Academy (N)
Washington Park, Michigan City (S)
Washington Park Zoo, Milwaukee (N)
Waukesha Beach, Wis. (N)
Waukesha Mud Baths (N)
Wheaton College (W)
Wing Park. Elgin (W)
Wisconsin Lake Resorts (N)
Wisconsin State Fair Grounds,
Milwaukee (N)
Yeoman City of Childhood (W) Zion Industries (N)
(6)
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM Seje kluba it. 27 JSZ. so vrie voak prvi potek v meeeeu ob 7:30 k večer. Ženskega odeeka prvi torek v septembru in novembru, drugače pa skupaj s klubom v avgustu, oktobru m docembdu. Ure isto. Mladinski angleški odsek vsak petek izven prvega ob 8. svečer, vso v klubovib prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodru-ginje, agitirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novih, naročnikov našemu glasilu Proletar-cu. V organizaciji in izobrazbi je na-ia moč.
<H"iE!h^>
Sto Izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-I«tarča*1 za dva dolarja. Naročite jih, kadar imat» večjo sejo, veselico, »hod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelita med udeležence s priporočilom, da naj so nanj naroča. Pošljite naročilo pravočasno!
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naii vosniki pobirsjo perilo po vsem mestu, Ciceru in
Berwynu in dovaiajo čistega na dom. • TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO.
Tolofoni: Canal 7172-7173
1727-1731 W. 21 si St	Chicago, 111.
Triumf čikaikega okrožja . . .
Skozi tri leta so te tri medmestne električne železnice dobivale prvd. drugo in tretie mesto kot naihitreiše na svetu. Taka služba ie eden vzrokov, zakaj ie Chicago velika.
NORTH SHORE LINIJA
Chicago North Shore & Milwaukee R. R.
"Vaia ura jo vai rod"—vsako uro ofc uri obhajajo vlaki is Cbicaga v Waukegan, Kenoebo, Racine in Milwaukee skosi slavno črto Skokie Valley. Vsakih IS minut pa gre vlak v krajo ob North Shore Line Črti. Zvesa s Skokie Valley po-stajami tor Mundedeinom in Libertyville jo pogosta.
Jedilni v ono v i ob časih oboda—salonski vosovi dopoldne in popoldno. Medlinijski tiketi, Pullman rosorvacijo, sprejemanje prtljago so še drugo udobnosti.
T. M. E. R. a L. »veze—železnice in busi—v Milwaukee sa Greon Bay, Madison, Fond du Lac, Oshkoeb, Burlington, Oco-nomowoc, Pewaukee in Waukoeha ter vmesni kraji. Pero Marquette parniki skosi Milwaukee v Ludington, Manistee in v krajev v severnem Michiganu.
SOUTH SHORE LINIJA
Chicago South Shore & South Bend R. fi.
Vsako uro ob uri vlaki v Hammond, East Chicago, Gary, Tremont (The Dunes), Michigan City in South Bend. Ekepreoni vladi vsako uro ob pohiri v Hegewich, Hammond, East Chicago, Calumet, Gary in vmesno postajo.
Jedilni (rasen nedelj) in salonski vozovi ob časih obodov— salonski vosovi ob drugih časih dneva.
V Gary—direktna svesa skosi Gary Railways v Indiana Inland josora, Valparaiso in Hobart. V Michigan City do South Shore motobni bust sa Long Beacb, Sheridan Beach, Grand Beach, New Buffalo, Herbert, Sawyer .Bridgman, St. Joseph in Bonton HarW. Is Sduth Bond v bližnjo kraje v Indiani in Michiganu s železnicami in motornimi bosi.
ZAPADNE LINIJE
Chicago Aurora & Elgin R. R.
Vsako uro ob uri od Welfc st. Terminal (na Jackeon Blvd.) v Elmhurst, Lombard, Glen Ellyn, Wheaton, Aunera, Elgin, Batovia, Warren ville in Wayne. Nadaljnja pogosta služba V StV Charles, poneva, West Ckicago in sapadna predmestja. Z vosa v Aurora, Batavia, Genova, St. Charles in Elgin ■ Aurora Elgin a Fes River Electric sa kraje skosi Valley. V Elgin—srvooa s Dundee in Carpontersville; v Aurora s Plain-field, Sonionauk in vmesne krajo.
Zs nadaljns informacije in vozne rede 8e obrnite na	__
TRAFFIC DEPT., 72 W. Adams St., Tel. RANdolph 8200, CHICAGO
NA
Aurora, ill. (W) Aurora k Main (Heart of Aurora) Aurora Ave. Illinois Ave. Baileytown, lnd. (S) Batavia, 111. (W) Bell wood, ill. (W) Berkeley, IU. (W) Beverly Shores, Ind. Burnham, ill. (S) Cudahy, lnd. (S) East Chicago, lnd. (S)
Calumet Elgin, Ul. (W)
Chicago St a the River
(Heart of Elgin) National St. Elmhuret, IU. (W) York St Spring Road Foreet Park, III (W) Ford City (Chicago) (S) Fort Sheridan, 111. (N) Gary, lnd (S) Clark Road Arrfb ridge Buchanan St Tyler St. Miller Geneva, 111. (W) Glencoe, 111. (N) Glen Ellyn, 111. (W) Taylor Ave. Glenbard-Glenwood Park, 111. (W) Good Templar Park. 111. (W) Great Lakes, 111. (N) Hammond, Ind. (S) State Line Calumet Ave. Harmswoods, 111. (N) Hegewisch (Chicago) (S)
GLAVNE POSTAJE TREH ELEKTR1FICIRAN1H SISTEMIH
Hillside, 1U. (W) Garden Home
Wolf Road Hillside, Ind. (S.) Highland Park, IU. (N) Braeside Beech St Woodridge Briergate Highmoor Highwood, IU. (N) Hubbard Woods, III (N) Hudson Lake, Ind. (S) Indian Hill, IU. (N) Keiser lnd. (S) Kenilworth, 111. (N) Kenofha, W i*. (N)
Scuth Kenosha Knell*cod. Ill (N> Lake Bluff, 111. (N) Lake Forest, 111. (N) Sacred Heart Deerpath Sheridan Elms Lake Park, Ind. (S) Lake Shore, Ind. (S) Liberty ville, IU. (N) Lombard, 111. (W) Green Valley Stewart Ave. Lydick, Ind. (S) Maywood, 111. (W) Michigan City, Ind. (S) Willard Ave. Michigan St. Milwaukee, Wis. (N) 6th & Michigan (Heart of Milwaukee) Harrison St. Mitchell St National Ave. Mundelein, 111. (N ) New Carlisle, Ind. (S)
KLJUČ—Kako so pride v posamezne krajo. (N) North Shore linijo. (S) South Shore linijo. (W) Zapadne linije. Lokalni postanki so nasnačeni pod glavnimi postajami.
Pripravne postaje v Chic;
ZAPADNE LINIJE
Chicago Aurora & Elgin R. R.
(all on the Garfield divisions of the "L") % Wells St.	Marshfield Ave.
• , «i j x	Kedzie Ave.
(at Jackson Blvd.)	Uramie Ave.
Canal St.	Oak Park Ave.
SOUTH SHORE LINIJE
Chicago Ssuth Shore & South Bend R. R.
(all on the Illinois Central Suburban R. R.)
Randolph St	63rd St (Hyde Park)
Van Buren St	«3rd St (Woodlawn)
Roosevelt Rd.	115th St. (Kensington)
NORTH SHORE LINIJE
- Chicago North Shore & Milwaukee R. R.
Nilea Center, IU. (N)^ Northbrook, Ul. (N) Northfield, IU. (N) North Chicago, IU. (N) 10th St. L8th St
North Chicago, Jet Oak Park, IU. (W) Port Chester, Ind. (S) Prince Crossing, III. (W) Racine, Wis. (N) Ravinia, III (N) Ravinia Park Rondout, IU. (N) Sagunay, Ind. (S) Smith, Ind. (S) -South Bend, Ind. (S) Michigan A La Salle (Heart of South Bend) Bendix
La Porte Ave. Springville, Ind. (S) St Andrews, IU. (W) St. Charles, 111. (W) Tremont, Ind. (S) Warrenville, 111. (W) Waukegan, IU. (N) Ld.ison Court
Washington & Genesee Sts. Wayne, IU. (W) West Chicago, 111. (W) Wheaton, 111. (W) Chicago Ave. College Ave. Wickliffe, Ind. (S) Wilhelm, Ind. (S) Wilmette, 111. (N) Linden Ave. Glenayre Winnetka, IU. (N) Winthrop Harbor, IU. (N) Wilson, Ind. (S) Zion, 111. (N)
Desplains Ave. Maywood, 5th Ave. llwood
(Loop Stations) Adams A Wabash Madison A Wabash Randolph A Wabash Clark A Lake
(on the N. S i do "L") Merchandise Mart Grand Ave. Belm'ont Ave. Wilson Ave. Howard St Dempster St . Ni les Center
NDCAKEGA PRAHU—NIKAKIH SMETI- NUCAKECA PEPELA - IN PIMA - NDCAKE GNEČE
u'.____MÜ.I n'liti—
BORIS LAVRENJEV:
ENAINTRIDESETI
l
Ruski roman is državljanske vojn*. Is ruščine prevedel sa "Proletarca" Iv. Vuk
(Nadaljevanje).
Sam se je pomagal odvesti v vjetništvo.
Ko je pa predal jadro rdečearmejcu, je legel na dno čolna, se smehljal sam svojim tajnim poročnikovim mislim, ki jih je poznal samo on.
S tem pa je vznemirjal Marjutko.
Zakaj se vedno smehlja? Kakor da se pelje aa zabavo ali pa domov l Vendar si mora biti na jasnem, kaj mu cvete. Pri štabu ga bodo zaslišali in nato postavili k steni. Neumnež !
Poročnik pa se je smehljal naprej in ni nič vedel o Marjutkinih mislih.
Marjutko je zapustila potrpežljivost.
—	Kje si se učil ravnati s čolnom ?
Zamišljeno je odgovoril Govoruha-Otrok:
—	V Petrogradu . . . Imel sem svojo jahto .. . veliko . . . Sem vedno jadral po morju.
—	Kakšno jahto?
—	To je neke vrste ladja ... z jadrami.
—	Glej ga no! Kakor da bi ne poznala jahte tako dobro kakor ti. Videla sem jih v Astrahanu pri buržujih v klubu. Tam jih je bil cel kup. Čisto bele in lepo oblikovane kakor labudi. Nisem o tem vprašala. Nego, kako ji je ime?	.
—	Neli.
—	Kakšno komično ime?
—	Tako je ime moji sestri. Nji v čast smo krstili jahto za "Neli".
—	Takšnega krščanskega imena sploh ni.
—	Neli je angleško ime. Po ruski je to Helena.
Marjutka molči in gleda v belo solnce, ki se je, kakor se je zdelo, razlivalo v mrzlo ble-stečo med in se dotikalo žametno modre vode.
Začela je zopet.
—	Ta voda! Kako je čista njena modrina. V Kaspiškem je zelenkasta, tukaj pa — glej — kako je modra!
Poročnik je odgovoril, kakor da govori sam s seboj:
—	Po skali Forella se približuje malone številki tri.
—	Kaj? — vpraša Marjutka in se nemirna ogleda.
—	Povedal sem to tako sam za sebe. Mislil sem vodo. V hydrografiji sem se učil, da je v tem jezeru voda zelo svetlomodre* barve. Učenjak Forell je sestavil tabelo odtenkov morske vode. Najbolj modra je v Tihem oceanu. Voda tukaj pa se približuje na tisti tabeli številki tri.
Marjutka je zamižala na pol, kakor da si hoče predstaviti vse odtenke modrine, ki jih zaznamuje Forellova tabela.
—	Krasna modrina —, se ne da skoro primerjati. Morda, kakor . . .
Odprla je oči in nenadoma uprla svoje žol-te mačje punčice v ultrajnarinske krogljice poročnikovih oči. Zdrzne se, zadrhti po vsem telesu, kakor da je odkrila nekaj posebno nenavadnega. Odprla je začudeno ustnice in šepetala:
—	Strela me zadeni! Tvoje punčice so natančno tako modre kakor ta voda! Sedaj šele razumem, ribja kolera, zakaj so mi bile tako znane!
Poročnik molči.
Oranžev žar pobarva obzorje. V daljavi se je začela voda barvati v lilasto črnilo. Mrzel veter je zapihal po morju.
—	Od vzhoda prihaja — je rekel Sjemjanij in se zavil v plaščeve cunje.
—	Samo da ne vzbesni morska burja — je pripomnil Vjahirij.
—	Eh kaj, dve uri bomo še pluli, potem se bo že videla Barsa. Če izbruhne vihar, prenočimo tam.
Molče. Čoln se je začel na potemnelih svtwčenih hrbtih valov gugati sem in tja.
Na pnftenorjavozamazajnem nebu so vstajali dolgi, ozki trakovi oblakov.
—	Rekel sem. Vihar prihaja.
—Saj bomo kmalu zagledali Barso. Treba ravnati kura nekoliko na levo. Proklet kraj je ta Barsa. Od vseh strani pesek in nič drugega. Samo vihar tuli. Dol z jadrom, mrci-na, dol z jadrom. To niao nobene generalske naramnice.
Poročnik ni mogel pravočaano aneti jadra. Čoln je zarezal a stranskim lokom vodo, da je peha zabrizgala vsem v obraz. '— Kaj morem za to? Marija Filatovna je pri krmilu zaspala.
—	Kaj? Zaspala sem? Se ti meša, ribja kolera, kaj? Od svojega petega leta sedim pri krmilu.
Od zadaj so se podili valovi ,visoki in črni kakor zmajevi grebeni ter se zaletavali s sikajočimi čeljusti v čoln.
—	A — ah ... Da bi brž priapeli v Barso. Prokleta tema — nič ni mogoče videti.
Vjaharij gleda napeto na levo in zarjove veselo:
—	Tam, tam je zemlja!
Skozi brizgajoče pene in trdo temo se sveti nizek belkasti trak.
—	Krmari k obrežju — kriči Sjemjanij. Morda še ga dosežemo.
(»rmeče so udarjali valovi v čoln, da so stokali tramovi. Greben vala brizgne v čoln in ga napolni za čevelj visoko z vodo.
—	Izčrpajte vodo — krikne Marjutka na vse grlo in skoči po koncu.
—	Črpati? . . . Vrag je vzel črpahiik.
—	Potem s kapami!
Sjemjanij in Vjahirij sta strgala kosmate kape z glave in začela mrzlično izčrpavati vodo. Poročnik se je za trenutek obotavljal. Natof je vzel tudi on svojo kapo in pomagal.
Beli nizki trak je plaval k čolnu in se spremenil v plitvo ,slabo s snegom pokrito obrežje. Besneče pene na obrežju so ga delale še belejšega.
Tuleče divja nevihta, Vedno višje se kopiči besneče valovje.
Divje je sunil vihar v jadro, napihnil njegov noseči trebuh in ga zmikastil.
Kakor strel iz topa je zagrmelo staro jadro in se raztrgalo.
Sjemjanij in Vjahirij sta planila k jamboru.
—	Držite konce — je na vse grlo kričala Marjutka in se z vsemi prsi uprla v krmilo.
Tuleč, besneč se je od zadaj valil< železen val. Vrgel je čoln na stran in se valjal s težko vodo preko njega.
Ko se je Čoln zopet vzravnal, je bil malone napolnjen do roba z vodo. Sjemjanij in Vjehirij sta od jambora zginila. Mokre cunje raztrganega jadra so ploskale ob stene čolna.
Poročnik je sedel na dnu čolfria do pasu v vodi in se prekrižal.
—	K hudiču!... Prekriži si zadnjico! Kaj sediš tu? Izčrpavaj vodo! —
Prvič v življenju je Marjutka obmetala poročnika s celo povodnjo prostaških zmerjanj.
Skočil je, kakor splašen psiček in začel izčrpavati vodo.
Marjutka je kričala v noč, v tuljenje viharja:
—	Sjemja-ja-anij! . . . Vja-ja-jahi . . . ir ... i j!
Ploskajoče vdarja pena ob čoln. Noben človeški glas ni odgovoril.
—- Potopila sta se . . . hudičeva stvar!
Vihar je nesel čojn «polovico napolnjen z vodo, k bregu. Okrog se je penila voda. Se sunek in čoln je drsnil na pesek.
—	Skoči v vodo! — je kriknila Marjutka in sama skočila iz čolna.
Poročnik ji je sledil.
—	Potegni čoln!
Oslepljena vsled solnih brizgov, opotekajoča se ob besneče valove, sta potegnila čoln. Ostro je zarezal sprednji rob čolna v pesek. Marjutka je vzela puške.
—	Vzami vreče s hrano. Hitro!
Pokorno se ubogal poročnik. Ko sta prišla
na suho mesto, je vrgla Marjutka puške v pesek. Porotnik je položil a njim vreče.
Marjutka je zakričala še enkrat v noč.
—	Sjemjani-iiij! . .. Vjahi.. .irij!.. .
Ni odgovdra.
Sedla je na vreče in zajokala kakor znajo pač ženske.
Za njo je stal poročnik glasno cvokajoč z zobmi.
• Naposled zmaje z ramami in reče:
—	Hudiča .. . Kakor v pravljici! Kobinson in Petek I
UDOMAČENE ŽIVALI V VELIKIH PARKIH
šega ravnotežja v industriji. Ako delavec ne dela, ne more kupovati. Tq je enostavna resnica, katere pa mogotci nočejo videti.
Pride č^s, k0 bo večina delavstva spoznala pot v rešitev, in takrat ne bodo verovali v razne patriotične, narodnjaške ali klerikalne laži. S svojimi močmi se bodo . otresli suženjstva in bede.
V Jasper National parku v Kanadi je mnogo .medvedov, ki so udomačeni kakor npr. medvedi v Yellowstone parku. Tudi ptiči in druge živali se razumejb z ljudmi, ker jih v nacionalnih parkih ne smejo preganjati.
Revolucija^ stroja
Lludstvo osupnjeno v nepričakovanem položaju
Piše Spartak.
V Madisonu, Wis., so pred da kupi in prevzame zavoženo šča 200 izvežbanih kopačev. naaiogam ima močno vono in dnevi zborovali zastopniki de- gospodarstvo. To, čemur so se 1 Automatični konveyor izvrši upanje kar je med proletarci lavskih organizacij in deloda- pred par leti rogali, je postalo!» pomočjo 12 mož delo, za ka-'p0i0vic'0 življenja jalcev. Govorili so o odpravi sedaj bridka gotovost.	terega je bilo treba poprej 150	=
brezposelnosti in t0 povečini naj V oljni industriji je slična delavcev.	|
s^čen način, kakor govorijo1 zmešnjava in grozen nered v V steklarski industriji izvrši gospodje v Švici glede razoro-| produkciji. Neki veščak je ne- en sam stroj toliko dela, kakor
Razprava v Chicagu o bolniških skladih
Federacija SNPJ. v Chicagu sklicuje shod članstva, na katerem bo razprava o problemu skladov za bolniške podpore, ki so v skoro vseh organizacijah bankrotirani ter brez vsake solventne podlage, torej brez bodočnosti. Shod se bo vršil v sredo 30. septembra v dvorani SNPJ.
Neprilike s, Snoyja
S. Joseph Snoy, ki si je toliko prizadeval za razširjenje Proletarca in v mnogih naselbinah sijajno uspel, je poslednje čase slabega zdravja in nekaj tednov ga je bolezen zelo mučila, da sploh ni mogel dosti ven. Tudi v njegovi družini se je oglasila bolezen, ki je zahtevala dve operaciji. "Me tare na vse načine," piše Snoy, "pa se bo že naveličalo." Vzlic nadlogam ima močno voljo in
ževanja in trajnega miru. De-1 davno tega rekel odkrito, da lavski zastopniki so seveda1 vlada v tej industriji imeli konkretne predloge in | kaos, ker ni reda in ne prave-načrte ,oziroma pograbili so vo-
la pri rogovih, ostala gospoda pa je razvijala običajne klobase, upoštevala vse predloge sa-
ga je izvršilo poprej 600 iz-blazen vežbanih steklarjev.
Pri izdelovanju steklenic je
ga nadzorstva. Lastniki vrel- dvignil stroj produkcijo od 45 cev hočejo čez noč nakupičiti steklenic na enega delavca na milijone in se ne ozirajo na 950 steklenic — na uro., neizbežne postave produkcije v oblačilni industriji: Re-
"" ---------r-ffrffffrrrri/i
Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizad]
SEPTEMBER. SYGAN, PA. — Konf« ro*M>f in piknik klubov
>¿no shorn druite*

ŠESTO POGLAVJE,
V	•• ***** P®!ovor in se pokažejo
škodljive fiziološke posledice morske vode s temperaturo 20 Reatimirja.
Poročnik se dotakne Marjutkinih pleč. Poskušal je govoriti, a vsled silnega šklepeta-nja z zobmi, mu je bilo nemogoče.
Podpre si spodnjo čeljust z roko in zajec-lja:	^
—	Z jokom si ne boš pomagala. Morava
• ne moreva ostati. Ker drugače zmrzneva!
Marjutka dvigne glavo in reče vsa obupana :
—	Kam naj greva? Na otoku sva. Okrog in okrog je voda.
—	Morava iti. Znano mi je, da so tukaj shrambe.
—	Od kod veš to? SI bil morda tukaj?
—	Ne. Ali ko sem bil v gimnaziji, sem či-tal, da imajo ribiči tukaj shrambe. Tako shrambo morava najti.
—	Dobro. Ali če je ne najdeva? Kaj po-tem ?
7- V jutro je človek umnejši kakor zvečer. Vstani, Petek.
Marjutka pogleda poročnika preplašeno.
—	Kaj si znorel? . Bog nebeški! Kaj naj počnem s teboj? . Danes ni petek nego ¿reda.
—	Nič ne de! Ne razmišljaj o tem. Bova pozneje govorila o tem. Vstani!
Marjutka pokorno vstane. Poročnik se »kloni, da bi vzel puške, vendar dekle ga pnme za roko.
—	Stoj! Brez šale! ... Dal si mi vendar svojo besedo, da ne zbežiš!
Poročnik ji iztrga roko in se nasmeje divje m hnpavo. ......
-- Nisem znorel jaz, nego ti! Pomisli vsaj malo — ali lahko sedaj mislim na beg? Puške hočem nesti samo zato, ker so zate pretežke.
Marjutka utihne. Mehkd) in resno reče:
—	Hvala za pomoč! Ali imam ukaz, da te privedem tja . . . Zato ti ne moram dati orožja, ker me veže odgovornost . . .
Poročnik zmaje z ramami in vzdigne vreče.
Korakata.
(Nadaljevanje).
u^voiv.««i«» »oc jjicuiugc o«- uei£ue£iie posiave prouuKCije T vuihwmii uiuusuriji; xve- rov«n>« u
mo pravega ne, to je, skrajša-1 in potrebe. Primerjal je ame- žalni stroj, kateremu streže de-	matic« ,v nedeljo 27. «ept.
nje deldvnega časa in ukinje-'riške razmere z ruskimi in re- lavka je nadomestil 25 rezal- $Npj0rwii ** *rtu drultr* 6 nje zniževanja plač.	|kek: Za en0 olljno sesalko, ki cev. Stroj za robljenje gumb-	oktobfr
Zadnjih petdeset let se je obratuje pod vladnim lastništ- "ic opravlja delo 50 delavcev.1 Milwaukee, wis.—-v »oboto vršila stalna revolucija v indu- vom, jih je v Ameriki v tem V čevljarski industriji izvr- 24. oktobra Pn»davanj« Ann« P. striji, katere pa ogromna veči- kaosu 500 ali več. Med lastni- šijo stroji sedaj že 90 odstot- Kr**»*-
na ljudstva ni videla; večina je ki vlada ljut konkurenčni boj; ¡kov dela.	'•krobrR.BE^.Nk^Tt.\3^sz24'
šele sedaj prišla do tega spo- j velike družbe uničujejo male V pekarijah: Stroj za meša- «od«lov«J¿dbo"« konference «a* znanja, in stoji pred gotovim lastnike na vseh straneh.	nje testa nadomestuje 20 pe- b«vo v prid Konferenc«. Vriila — bo
dejstvom presenečena brez ka- Železniške družbe se obra- kov, avtomatična peč pa 200 * «korani Sam. drui. Domovina.
kega koristnega načrta in brez čajo na vlado za zvišanje pre- pekov.	i Chicago, ili--Dramska prod-
odločnosti. >	j voznih cen za tovor. Z moder-1 V mestu New York je ogrom-	^esps"^*1'**
Povečini smo ta desetletja »»mi napravami so družbe lah- na električna centrala, katero 'cleveuTnd, o.—-v n«deij0 25. paradirali, se navduševali za ko odslovile pol milijona delav- opravljajo roboti brez človeške ©kt. ob 3. pop. govor »od ruš ice
—----— 4«:j 1----lcev jn uradnikov, toda vseeno moči. Avtomatične naprave JaB* Fradol v Siov. nar. dom« na St.
so pripravljene svojo poset pro- obvestijo robota, kateri reagira £¡5^*2 v***^*1'	110
dati vladi. Tudi tukaj je pri- na vsak klic.	| BarbSWwITd - zborovanj
vatno lastništvo odpovedalo, j Jekleno ogrodje se izdeluje »oc u«bov in draitov Promtn« >».
Tako se polom pojavlja na sedaj popolnoma avtomatično, *»«• v nedelj«, 26. oktobra «b t. do*, vseh straneh. Moderne napra- Iz jeklenih plošč se napravi * ******* Sam. d mi. Domovin«, ve mečejo na cesto čimdalje poljubno ogrodje, zvije, pre-1 rn.. .mJISX?1^BER\, večje množine delavcev, kate- luknja, zbije, vzravna do piči-'
rim se s tem vzame nakupoval- ce natanko. Stroj izgotovi let- b«v« klub« it. 49 v sddi na moč, kar seveda industrijo 1 no po 75,000 ogrodij.	| cleveland. o. — P«tn«j*tUt-
nic« p«v*k«g« zbor« "Zarja", od««k n« Zahvalni dan 26.
i »	I	, .	'----- ------*— ' — "—J* ■»« »v "«»miur«, raruirni g koncertom.
" priti: Ne zavedajo se, da s,uzuJe vseh novih sredstev za morejo nabaviti takih strojev' CHICAGO, ILL. — Ko«c«rt "S-
v«M v n «daljo 29. nov., dvorana ČSPS.
dar bomo delavci znali rabiti	^na oeiavcev, ? aasi- vse srednje in male industrije | CHICAGO^"-*.. 31. d~
vse nepotrebne "ideale" samo ne za lastne interese. Dovršena industrialna revolucija kapitalizma stoji sedaj pred nami, in je nas presenetila, da smo pred njo kakor krdelo zbeganih otrok.
Sedaj iščejo zdravila na vseh straneh, toda pravega nočejo uporabiti. Naivneži sanjajo o
kapitalistih, "ki bodo pričeli z ir< trgovino se bolj oslabi. Toda delom", o prospeiiteti, ki "mo■	temu se kapuahzem po- di
ra" nriti: Ne zavedajo se, da 8,u?uJe vseh .n°vlh sredstev za m
i.
1 ..Toda t0 ima druge posle- kluba it. 27/sz.....
ice. Manjši tovarnarji si ne nov«mbr«, >drvž«n« ra pnii. z.avcu»ju ac, u« .	.. ,	— morejo nabaviti takih strojev1 chicago, ill.
bo proeperiteta prišla še le, ka-!',VlS.an^® Produkcije in zmanj- in propadajo. Tako prehajajo
dar bomo delavci znali rabiti S*nJe stev,la delavcev dasi- vse srednje in male industrije ch.caco ii i d 3i d-svoj razum in nič prej - pri-/*™0 mu Pretl P**'" vried te- polagoma v posest trustov. Bo-'siWrav?V. i v šla ne bo sama od sebe, temveč1*" nesmiselnega reda. Oglej- gastvo dežele se koncentrira' -«w„d«u M..o„ic T«n*,i«. si jo bomo morali priboriti. mo 8i Po^^zne panoge indu- ^doi^ „	----
Kaj pa se je zgodilo v zadnjih, recimo 30. letih? Poglejmo enkrat na razvoj moderne industrije, pa vidimo sliko, ki nam priča, da nima delavstvo ničesar pričakovati, dokler si nepribori krajšega, to je samo pet, šest ali sedemumega dela. Dela ni, ker smo preveč produ-cirali. Zaslužek je mnogo manjši in ker ni dela in ker je zas>užek tako na nizki stopnji ni odjemalcev za odvilne produkte.
Oglejmo si razmere v po-
mo si posamezne panoge industrij glede mehaniziranja detla.	» l Na žitnih poljih se je še pred i par leti rabilo skoz poletne me-Isece okrog 70,000 delavcev, sedaj pa izvrši isto delo samo 3000 delavcev.
V takozvanih odprtih rudni- bo spoznalo svojo moč in svoje kih se poslužujejo strojev, ka- interese.
teri dvignejo iz zemlje pri v8a.| Dane8 blebeta kapitalizem 0 kem zamahu tone rude. kar ae rcšitvi problema brezp08e|n0.
ponovi vsake tnietrt minute. iti( upoštevajoi razna niievna Stroj, kateremu atreže o trije ,red8tva> tod trdovratno za.
STE Z* V de8et,h Urah lnetava «dino primero in mo-
____________________________.	t0" rud,et , , _ «oče .redatvo, akrajlanje delov-
drobnoatih.—Poljedelstvo, ki je' Kazne ve'lke ielezniike dru- nega časa in zviianje pl>{, kar ,	--------... izbe so uvedle nove naprave za bi povečalo nakupno mo« de-
čczdalje bolj v rokah skupine'	JANUAR,
mož, ki so vladarji dežele. Ta1. CH'9AC°:.ILL ~ v. •*b*u
U i _ i ■	, , , j.ny.rj. ..lik. m.tk.r.d. .oc. or-
razvoj bo kmalu dozorel tako f.nÍMCÍj. okraj. c«ok v AahUnd oalec, da bo ljudstvo primora- «vditorijv. no poseči vmes ter vzeti boga-! (T«j«ik« klubov proaim«, d« stva kapitalistom. To pa se bo	•▼•iib priredb,
zgodilo še le, ko bo delavstvo^ postalo razredno zavedno,
v t«
ko
f
še pred nekaj leti porabilo ve-j*bf uvedle ^V« naprave za bi povečalo nakupno moč de-| liko število delovnih moči je Prem>kanje vagonov, ' katere Uvcemsin prifotiioglo do bolj-f zela modernizirano in se poslu-trije de"1	U
.	,	■	Ilou/Il tnlll/n /loln 1/nlrn. »n
žuje strojev na eni strani, na drugi pa drvijo obubožani far-
«X
SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO
MERKUR
3581 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bllilal «rad« SNPJ Pralotarea.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASU.
marji v mesta, kjer iščejo poleg ostalih milijonov delavcev dela in zaslužka. Njih farme prehajajo čimdalje bolj v posest bank in velikih korporacij, oni, ki so ostali na farmah, pa uničujejo svoje pridelke, za katere ni trga.
V premogovni industriji imamo (po državnih statistikah) 2000 več razvitih rovov, kakor jih je treba in 200,000 mož preveč za dela, katerega ni. Ta industrija je disorganizirana, se nahaja na robu propada in baroni kličejo vlado na pomoč,
tavci toliko dela, kakor ga je izvršilo poprej štiri sto mož, in to v samo enem tovornem kolodvoru.
V modernih jeklarnah izdela sedaj pet mož 100 ton jekla, poprej samo pet in pol ton.
En delavec v takozvanem "open hearth" poslužujoč se charging stroja, izvrši v enem dnevu delo, za katerega je bilo preje treba 40 mož. Pri vlivanju surovega železa je en sam stroj nadomestil 60 delavcev.
Magnetično dvigalo v jeklarnah opravlja delo za 128 mož.
En kopalni stroj pri mestnih kanalizacijskih delih nadome-
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postreiejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli,
ker oglašajo v Proletarca
t

Kaj je delavstvo dolžno storiti, da se pomaga nezapo6ljenim?
Chicago, III. — StotisoČe in milijone ameri&kih delavcev teka obupanih semintja s trohico nade, da morda iztaknjeno delo. StotisoČi so že izgubili vsako nado. Vlada pa podpira propagando proti zavarovanju brezposelnih. Naj jih podpira privatna dobrodelnost, j« pravilo vladajočih.
Kaj naj stori delavstvo v tem položaju?
Koliko lahko store naši delavci v agitaciji, katera ima namen dvigniti ameriško ljudstvo, da spozna ogromnost tragedije milijonov bednih?
Ta vprašanja bodo predmet diskuzije, ki se bo vršila v klubu št. 1 v petek 25. septembra.
P. O.
Odgovor in pika
Cleveland, O. — V sledečem je nekaj odgovora na dopis pri-občen v "Enakopravnosti" z dne 1. sept. Dopisnik je Ferdinand Ciciban. Ce je to ime pravilno ali ne, ne spremeni prav nič na stvari. Ne poznam ga ne po barvi, ne po plemenu, ne po jeziku in ne osebno. On dobro ve, da podtikuje stvari, ki niso nič v skladu z resnico. On pravi: "V A. D. čitam dopis, ki ga je napisal z>nani napetež Jos. Skuk. Obreguje se ob pomožno akcijo za slovenske brezposelne v Clevelandu." Itd.
Gospodu Cicrbanu naj bo pojasnjeno, da se jaz ne obre-gujem ob nobeno pomožno akcijo, še manj pa proti pomoči brezposelnim. Sem pa proti izrabljanju istih. Da bi rabili brezposelne za reklamo, pa naj bo to Peter ali Pavel sem bil in bom preti, pa če je Nandetu prav ali ne. Kaj in komu so darove dali, to ni moja stvar in ne briga. Kar se tiče "napete-ža", ga pa prepustim omenjenemu. Kar v ogledalo naj se pogleda in videl ga bo. Ce pogleda gospoid Nande v "E." od prošlega leta, bo videl napade
Reprinted from H»e Milwaukee Leader
na mojo osebo, direktne ali in-direktne, pa do danes nisem še odgovarjal in tudi ne bom na take bedastoče. Kar se tiče zavetja, reši nas o gospod take pameti, kakršno razglaša Nande, in temu dodam samo še piko. — J. Skuk.
Pomožna akcij* v Clevelandu za premogarje
IV. izkaz.
V sklad stavkajočih premogarjev so prispevali sledeča društva in posamezniki: Po $10.00: drui. sv. Janeza Krstnika it. 37 JS&J; drui. Car-niola Tent, it. 12SS TM. Haffner A Copo $5.00: drui. Cleveland, it
CALIFORNIJSKO SOČNO GROZDJE
Letošnji pridelek je 3. tedne začasnejši!
In manjši!
AKOJ SEDAJ, danes je čas aranžirati vašo dobavo kalifornijskega sočnega grozdja. Letošnji pridelek je manjši kot mnoga prejšnja leta in je dozorel v splošnem dvajset dni do štiri tedne prej kot običajno.
Kalifornijsko sočno grozdje vsebuje letos večjo količino sladkorja kot druga leta.
Poizvedite pri trgovcih s sadjem o grozdnih vrstah kot Alicante, Zinfandel, Mission, Muscat in drugih, katere so vam na razpolago v hladilnih vagonih v železniških yardih v vaši soseščini.
• 0 *
Kupite sedaj____Sočno gruzdje je letos omejen pridelek in bo kmalu pošel.
Pomnite, da je grozdni sok za domačo uporabo postavno dovoljen.
CALIFORNIA GRAPE CONTROL BOARD, Ltde
SAN FRANCISCO, CALIFORNIA
126 SNPJ, druitvo Nanos št 264 S. N. P. J, drui. Slovan it. 8 SDZ, ,in Roxi Opich ; po $8.00: drui Sloi-ne Sestre, it. 120 SSPZ; $2.25 drui. Ilirija it 56 SDZ; po $2.00: drui. Cvetoči Nobel it. 450 SNPJ, drui. Glas Clevelandskih Delsvcev, it 9 SDZ, drui. Ribnica it 12 SDZ, drui. Nai Dom it 50 SDZ, Peter Lustrek in Peter Lustrik ,-po $1.00: A. Cerne, M. Golob, V. Jaivčič, P. Matjaiič in R. Perdan; po 50c: L. Roje, Angela Steblaj, Mary Stare, F. Sumrada, A. Rodica, F. Bandič, L. Osvald, Angela Cicigoj, J. Semič, L. Rolih, A. An-ilovar, F. Kačar, S. Dolenc, J. Za-lar, J. Junežič, J. Okorn, J. Durjava, J. Ban in A. Erite. Dalje so darovali: 45c J. Čuč; 40c M. Kriiman; po 25c: A. H omar, J. Pekol, F. Koser, F. Zore, A. Tekavc, J. Mlakar, A. Zimerman, J. Crosky, A .Pozelnik, L. Sever, M. Zabukovec, Mary Aučin, C. Kumar, M. Adam, J. Zuiek, A. Sadar, L. Lustig in M. Nikolich; 15c A. Zaje; 12c J. Prebil.
To so vsi darovi, kar jih je odbor sprejel do 25. avgusta dopoldne.
Ker se mi je v zadnjih poročilih vrinila pomota, podajam danes pravilno nabrano vsoto v ta namen. Prvo poročilo bi se moralo glasiti: $55.78 i in ne $53.55. Torej premalo poroča-no v skupni svoti $2.23.
Drugo poročilo je na glasilo: $62.-15, pravilno pa bi se moralo glasiti $61.65, torej preveč priobčeno 50c.
V	tretjem poročilu se je istotako vrinila pomota in sicer bi se poročilo moralo glasiti za svoto $86.34 in ne $90.65, ravno tako preveč priobčeno ta $4.31.
Danažnje poročilo znaia skupaj, kolikor je danes priobčenega, svoto $87.37. Torej skupaj nabranega v ta sklad je $291.14, kar je precej, če se pomisli na čase, v katerih se nahaja-mfe.
V	zadnjem poročilu je izpuičen po pomoti J. Adami je 25c, in F. Pintar | premalo vfcnjižen za 25c. V drugem poročilu izpuičen L. Slejko 26c, in r'. Slejko, premalo vknjižen 26c.
Da se je ta svota zamogla zbrati skupaj, se mora odbor zahvaliti dru-' itvons, ki so se precej dobro odzvala po svojih močeh. Nadalje se odbor! zahvaljuje sledečim nabiralcem, ki so napolnili nabiralne pole: Peter Va-lenčič, dve poli; Joseph llariič, tri pole; Ana Pengov, eno polo; N. N. eno polo; John Krebelj, eno polo; Ans Grilc, eno polo; Anton Jankovič, eno polo; Frank Hayny, dve poli; Frank Barbič, dve poli; Edvard Branisel,' eno polo; Frank Sumrada, eno polo; Josephine Maslo, eno polo. Nadalje se odbor zahvaljuje tudi nabiralcem na druitvenih sejah sv. Janeza Krstnika, Ribnice in Napreja, ker vsi ti so pomagali, da se je prej označena vsota nabrala.
Kudarji se bore naprej In bo ie1 potreba, da jim' bomo priskočili na pomoč, ker obenem bijejo nai boj. Pomisliti moramo, da ako rudarji popolnoma podleiejo, potem se moramo pripraviti, da bomo delali po 16c na uro, kakor ie j« delalo pred 20 leti. Vidi se sedaj, da plače niiajo povsod; ne niiajo pa drugih potrebičin s plačami vred!
i* V morje meče kapitalizem iivila, ki jih zemlja rodi, samo da obdrii visoke Cene. Je to po človeikih ali božjih postavah polteno?
Ste se kdaj vpraiali, zakaj delajo tako? Če se niste, vpraiajte se da-
nes, in ko dobite odgovor na svoje vpmianje ,se istega driite, kadar pridete v volilno kočo.
J. S., tajnik-blagajnik.
V. izkaz.
V	sklad stavkujoČih premogarjev so prispevale ie sledeča druitva in posameaniki: po $5: Jos. Kodrič, drui. Sv. Ane it. 4 SDZ.; Slov. dom it. 6 SDZ.; Blejsko jezero it. 27 SDZ.; po $2: ''Euclid" it 29 SDZ.; "Danica" ftt. 34 SDZ.; "Na jutrovem* it. 47T SNPJ. in Jos. Jauch; "Zdru-iene Slovenke", it 23 SDZ. $1.67; nabrano na sejah drui. "Na jutro-vem" in "Danica", $1.25; nabrano na seji drui. "Združene Slovenke" $3.33; po $1: Alojzija Trenta, T. Zorko, J. Ogrin, F. Trebeč, F. Stego, Frances Bole, N. Spelich, P. Schneller, Frances Černe in Paulina Dolgan; Neiika Kalan, 75c; J. Selaa, 55c; po 50c: F. Juretič, M. Koren, J. Šimec, I. Luznar, Mary Hrovatin, E. Slabe, J Petrich, A. Jankovich, Julija Kovica, F. Cigoj, Frances Culkar, J. Filipich. F. Verbiha, V. Steh, J. Fer-kulj, Angela Siskovich, Olga Shutte, in Magie Tancek; I. Verbič, 30c; po 25c: NN., NN. NN., L. Arko, J. Ahlin, F. Primožič, J. Sadar, M. U-dovič, F. Ipavec, J. Primožič, J. Sto-par, L. Virant, Ana Jančar, J. Bukovec, J Podbeviek in Mary Meklan; J. Zabukovec, 15c; po 10c: R. Baškovič, NN. in NN.
V	zadnjem izkazu pomotoma premalo priobčeno za drui. "Ilirija" it. 56 SDZ. 25c, prišteto v današnjem izkazu.
Skupaj v tem izkazu $59.55, prejšnji izkaz $291.14, skupaj $350.69. Nabiralci zgorajšnjih prispevkov so bili Frances Sealan, Anton Jankovič, John Krebelj in Angela Siskovich.
Odbor se iskreno zahvaljuje prispe-vateljem in nabiralcem za njih požrtvovalnost Bodite prepričani, da bodo premogarji znali ceniti vašo pomoč. Odbor ne zahteva zahvale, niti si ne lasti kake zasluge za nabrano vsoto. Hvala in zasluga gre le tistim, ki so pomagali in prispevali v ta namen. Odbor si je itel v prijetno dolžnost da je po svojih zmožnostih pomagal kolikor mu je bilo v danih razmerah mogoče. Da so bila imena odbora priobčena je bil vzrok to, da se je vedelo kdo pobira in kdo je odgovoren za delo, nabrani denar in kam je bil isti poslan. Toliko v pojasnilo tistim ki podtikajo odboru da išče slave in kredita.
J. S., tajnik-blagajnik.
Slika depresije
Aprila, maja in junija t. 1. je prosilo par tisoč tujerodcev ameriško oblast, da bi jih deportirana v rojstni kraj, ker niso imeli ne jela ne dela. Samo 831-im je bilo ustreženo.
with trade unions labor.
Which do you prefer to give?	«
Which do you think Labor would Employer» organized locally, then prefer to have? It is more blessed, into national organization, and finul-and better business to give a man an ^ federated these for the purpose hour of work than dollar of dole. 1of atl<>Pting rules and regulations in-Farmers, the most underpaid work- tt!m,ed to make it extremely difficult, ers, receive very little or nothing for not impossible, for the wage their products. They have helped to earnerB to organize for their self-enrich our capitalist masters and like I,rotecti°n- "Yellow-dor" contracts the wage earners are rewarded withiWere deviged for the purpose of charity. But charity is not prefered. !compelling the wa*e earner to sur-All that it asks is for work and remier hia mo»t priceless right—that decent wages so we can live at least °f combinin«P	bis fellow wa&e
like human brings. As important as earners for collective bargaining. The this problem confronting the un- Wage earncr faced the Mye»ow employed and farmers in distress is 1 contract "» compelled to sell it should make them realize why a berty of actk>n for Price of strong Labor movement is necessary * Job* which will abolish the system responsible for conditions as they exist. The JuK°*lav minor Symphony Or-Hoover's promised "prosperity" and chestra of this city is to give a charities will not cure the present ilia. I °Peretta on Sunday January 24, a F	1932 in S. S. Turn Hall. We are
If you attended Sunday School '•*kIn* very kindly to reserve and •• u______j .... .	. ___ ' nmtcrt thut duu /a. tkom Their
has more of everything to make
living conditions a pleasure; is not fit to govern.
Anton Turk, Elizabeth, N. J.
you have no doubt heard of "Pauls Epistle to the Romans". Well, this isn't it, but it's the Young Socialist English Division of branch No. 114 Epistle to you. Since you are all good readers of Proletarec, and like to have good times, we are asking you to attend our regular meetings and entertainments. A11 comrades
protect that day for them, slogan is:
You shall never regret it. John Paulick, Milwaukee, Wis.
A Voice from New Jersey
The industrial difficulties have made it adviseable for me to leave
who have not attended our meetings JohnBtown tor Elizabeth, New Jersey, regularly should do so and those not 1 *m very 8orry for not being able to
as yet members are invited to J©ln',ee every°ne before leaving, but our ranks. Our next regular meeting'iincerely tru<st **** 1 wil1 be for" will be announced at a later date in *,ve.n- PerhaP». the future I will
again have the pleasure of being in Johnstown, although I will miss you
this paper.
We always have
something in
all as well as the meetings of Flood City SNPJ lodge and branch No. 5
Conference in Sygan Sunday, September 27.
On Sunday September 27, delegates and representatives of Western Pennsylvania branches of JSF and lodges affiliated with the Educational Bureau will hold a conference at Sygan. Important labor problems and organization activities for this district will be discussed. Due to the significiance of these and other subjects that will be brought up for discussion at the conference, the committee urges all delegates of these branches and lodges to be present. The meeting will begin at 10 A. M. eastern standard time at the SNPJ lodge home.
In the afternoon a program and concert has been arranged to take place in the hall and park. Speakers in both Slovene and English will address the audience, one of them comrade 'Dr. Van Essen of Pittsburgh. Singing society "Ilirija" from Canons-burg is also included on the program and will render a few selections. Music for dancing and refreshments have also been provided for. As this is the annual affair of the conference, the Slovenes are cordially invited to attend and enjoy themselves with their friends and comrades on Sunday September 27 at Sygan.
store for you folks The English y	** branch No. 5
Division of branch No ill JSF JSF and the *Plendid work we have Detroit, is going to hold a'debate |d°ing
with the Youth group of Chicago ' AMOC»ating with people, exchang-The debate will take place in .Detroit inff *onfidence8» sympathies, aimg and on Saturday November 14 A real amb^ong our ®°c»al and industrial treat will be in store for you thatiWelfare ha* *,wavs been one of my night It is going to be a nieht of *reate8t desi™*- In Johnstown, I great experiences.	bave made many friends and profit-
jed by knowing them from the cult-
Blissful Life
Diner: "Waiter! This chicken has no wishbone."
"Waiter: 'He was a happy and contented chicken, sir, and had nothing to wish for."
great experiences.	,
a	jed by knowing them from the cult-
Congratulations to Mary Grum whoJ*1*, ™W' i ^ will be the beautiful bride of Johnjfunct,on<' 1 always cn^ed Malakar September 26 May your' The Socialist Party of this «tate life be like a Ford, a good rattling ha8 8everal branches and I will loae
SllCCCSS	nA + i m a f a sra^ a/«/iiioinf o/l tar if k 4kn
Papa Who Pays
Tka Old city Girl, Detroit, Mich.
"Well, my fsther has another wife to support now."
mw	u«„tn„ .,.« i w,w	"How's that? He's a bigamist?"
mg no time to get acquainted with the "No, but I jurf got married." —
Arizona Kit-Kat
Laborgrams
The Wickersham commission thinks	v.,,	iUIWBni
we should have educated cops. Yes. to the day that people will have the
city local and its members. It is to be regreted that we do not have enough Slovenes in this locality to organize a JSF branch. Only by establishing local branches in every town and city can we look forward
and some judges, too, who can teli
freedom from slavery.
a
And the five-day week is not coming just because employers want it
intelligence of knowing the meaning
for a strong labor movement and elect into office a government that will be of the people, for the people and by the people. The working class should not perish from the earth for .	want of food, clothing and shelter
Prohibition, as it is called, still which is going to happen to many has the same old supporters, the this winter unless immediate action racketeers.	jg taken. A government that cannot
•	take care of workers in need, yet
The Milwaukee singing club "Na-| prej" has discharged its instructor, »#t»in»»m»timm#i#iii who was found not to b<
To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read
The New Leader
OFFICIAL ORGAN, S. P.
7 Eaat 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y.
One year $2, half year $1, three months 75c.
Ksplsssstlra SS% vas kaÜfaraijska prsdakclja
gieiiwweeisiseeeeeeiseoeeoisisiseiseeise^
VINKO ARBANAS
UM W. Utk St., Ckfca**, in. Talsfea Canal 4S4S. SLOVENSKO-NKVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia «vetIlea sa ^«M,
Zmanjšan potniški promet na Atlantiku .
Potniški pamiki na Atlantiku so prevozili x)o 3. julija to leto 127,000 manj potnikov kakor v istem ¿asu lansko leto.

Nad 600,000 ljudi t službi zvezne vlade
A m «ritka vlada je največ delodajalec v tej dsželi. Ims ▼posljenih 620,000 moških in 89,000 i enak. Največ je vpo-sljenih na polti. .
CALIFORNIA FRUT EXCHANGE OPERATES IN ALL JUICE GRAPES DISTRICT OF THE STATE
The California Fruit Exchange operates in all of the recognized juice grape districts throughout the state, handling every variety of commercial importance. From this wide selection, buyers in every corner of the country should be able to satisfy their re quirements. The Exchange is well supplied with juice grapes originating in Southern California. They have a large tonnage from the Sacramento and San Joaquin valleys with office« at Exeter, Fresno, Modesto and Lodi They are .in a position to supply-grapes from the Sacramento and American River district* as well as Florin-Elk Grove, direct frcm the main office at Sacramento, Shipments will be made from Napa, Solano and Mendocino Counties. Buvors preferring black or white juice grapes from' any of these important districts can secure them from the California Fruit Exchange.
While shipments during 1931 will be light on account of the tremendous curtailment of the crop, the quality of the fruit that will be shipped under Exchange brands will be fully up to the standard of previous years. The Exchange has instituted rigid standards of quality in order to measure up to the advertising campaign they have instituted in several large east-em markets. Buyers of Exchange brands throughout the country will reap the advantage of this extra effort. Juice grapes will be available through the California Fruit Exchange in the Los Angeles or California lug, sometimes called the No.
1	lug, or in the somewhat lighter No.
2	lug. In addition, the fruit will be put up in sny accepted package required by the trade. «The California Fruit Exchange is the largest organization in the state handling tree fruits and grapes of all classes, and the wide territory in which they operate and the tonnage handled
I places the otgsnizstion in a splendid position to satisfy the mast <Hs-criminsting buyer. Government inspection certificates certifying as to quality, grade and condition are always available on request through the California Fruit Exchange.
If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO
1 THE MILWAUKEE LEADER
The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis.
4
SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six month* $3.00—Three Month. 1.50
TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS
READ
UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES
By HARRY W. LAIDLER
104 pages........... price -f gc
Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT
Bkoscar ameringer
32 pages.......... price -| Oc
The A B C of Socialism
By FRED HENDERSON
16 pages.......... price oc
One Billion Wild Horses
By STUART CHASE
24 pages.......... price -| ()c
Literature agent*!
Stud f.r Ik. qn.ntit, prtrti.
SOCIALIST PARTY of AMERICA
2653 Washington Blvd.
Chicago, III.


A JuiMlâf Weekly Devoted to tho In tere* t of tho Worker».
Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P.
prwlrtarer
OUR A!M: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO. 1254.
3HY paiiaw w«mi m w w. mtk i*.
CHICAGO, ILL., SEPTEMBER 24, I»31
VOL. XXVI.
WISHING IT SUCCESS
An attempt is being made, all over again, to organize a representative Farmer-Labor Party in Illinois. Socialists are wishing it success and many are working hard to that end. Results thus far are not encouraging. The state convention in Galesburg was not an enthusiastic affair. The convention of the Illinois State Federation of Labor, held in the same city simultaniously, did not pay much attention to any independent Labor political action. Or rather, its delegates did not.
In 1919 John Fitzpatrick was the guiding spirit of the Labtfr Party and later of the Farmer-Labor Party of this state. Reaction in labor ranks on the one side and "infantile leftism" on the other killed the Illinois Farmer-Labor party, which for years was heralded as replacing the dytyig Socialist Party. The opposite happened. 1[he Socialist Party in this state, to a great disaklvantage of the workers, is still weak,/ much too weak, and that is the reason why some of its members are trying so enthusiastically to renew the Far-mer-Labor Party. Ta this end a few conferences were held in Chicago some weeks ago at which Socialists also participated, and when this party was finally organized, the Socialist of Cook County decided officially to affiliate with it. So they did. Some (*f the unions joined also. These could have just as easily joined the Socialist Party if its sympathizers would have tried hard enough. The lodges of Workmens' Circle are represented, but they too could join the Socialist party with just as little or as much apposition from their minority groups. The bulk of trade unions of this state, for which the skeleton of the Farmer-Labor Party was put up, are still outside of its framework and if we are to judge the present mood of their mind they intend to stay out. That is nofc according to our wishes, but it is a fact nevertheless.
A former Republican, whose name appeared in campaign ads for Hoover, Small, Crowe and Thompson as late as April 1913, is praising the Farmer-Labor party of Illinois to the limit of his abilities. He is a null in any political movement. That's why he was unable to gain recognition for himself in the party which is universally heralded as a "grand old party of corruption". This particular man organized the "American-Jugo-slav Federation of the Farmer-Labor Party", —a one man "federation". He elected himself as a delegate to the convention in Galesburg where he served din the Rules and Resolution Committee, at least so he heralds in his reports to the press. There cannot be a bright future for a party which must turn to strangers, and Republican strangers at that, to serve on such important committees! He claims that the convention of the Farmer-Laibor party in Galesburg represented half a million workers of the state. It scAinds too good to be true. We remember this same language some years ago, used by our friends, the Communists. Where ever they gathered, they represented at least half a million! Their Federated Farmer-Labor party represented almost the whole American Federation of Labor »nd hundreds of thousands of farmers. Well, this cduntry is still free enough to blow bubbles.
The same man also reports that "Dr. Green of the Socialist Patty was appointed Chairman of the important Finance Committee". Maurice Franklin, member of the Amalgamated Clothing Workers Union, is Treasurer.
Comrade Dr. Green is a good worker for the cause and an able gatherer of funds. Socialists otf Cook County know that. When he accepted the same job in the Farmer-Labor party it didn't mean much of a change for comrade Green. He will have to work among his old acquaintances and his appeal for financial support will perhaps be a suc-
(Continued on last column.)
The Bricks of Shame
I know not whether laws be riirht Or whether laws be wrong;
All that we know who lie in jail Is that the wall is Strong;
And that each day is like a year, A year whose days are long.
This, too, I know—and wise it were If each could know the same—
That ev'ry prison that men build Is built with bricks of shame,
And bound with bars lerft Christ should seo How men their brothers maim.
The vilest deeds, like poison weeds. Bloom well in prison air;
It is only what is good in man
That wastes and withers there;
Pale Anguish keeps the heavy gate. Ajid the warder is Despair.
Wild*
Searchlight
liiiuii.
i*......
*y
Donald Lotrich
llh........iilll
Brain Flu
By Anna P. Kratna
Due comment must be made on the Federation of Labor
success the New Leader has been having in increasing its circulation. Special additions will attract more
Observing the present conditions and the people suffer-convention at ling from them one arrives to
ion the sincerity of leaders, re-
gardless what may be? No,
their platform we do no such
Galesburg in contrast to the decision |the conclusion that we have things. The brain flu has made of the Wisconsin Laborites. A labor. with us a very serious epidemic our brains lazy and we cannot
"Sf! u , f TK umon fZTT	br*»n Which seems to be think of any such troublesome
readers. That is a known fact. The j men sitting idle proposes beer for 1	*
time has come when the New Leader the hungry. What fallacy! Tnst^d spreading rapidly among the points. We have, perhaps, a can make excellent use of the of sounding the clarion call for some- citizenry of the free and not so vague idea about the contftitu-
'Hunger thing positive and sound they mis- free lands of the highly civil- tion, but we never as much as
think of asking the big and little winners of the election
"Special issue" idea. The
edition" was excellent. We feel that	lead the empty stomachs to believe jze(j an(j cuJtured nations.
the "Special Debs Issue" of October	that good beer is going to fill their
17 will aLso be up to the standard,	bread baskets. It ig about time that What other decision Can a, . . . ,
Our Clubs and lodges who at all	the rank and file would place men person make in the face of all fla>fs to see to 18 laken
admired the efforts of Eugene Debs,	into the leadership of these craft* the incoherency of thought that ^üWn *r0m dU8ty 8^e^ves»
should order their bundle« at once,	unions who would look to better the . ... , . where it is being stored for the
Another thing, the New Leader has	position of the men rather than » prewiung toaay in a11 rugged illdividual-
been improving in substance, as well,	to beat around the bush for the sake stratus of our life aad social »en«1" ÜA f f p rp ¡. t()
Support must be given, first of all,	of securing votes for professional job endeavors. Every person, not isra* anU put once moie lino
such papers as the New Leader.	! seekers. As long as the Federation yet affected with the said epi- use *or a" PeoP'e in whose
/ * * t. » # ki	-ntinue. to hold the present attitude ;)emj must ^ therefliame and for whom it was
It is ridiculous to hear what feeble	towards job insurance *nd honest haaimllv wrnmr formed and established,
alibies the politicians make when	hbor politics there will be no help ls SOmetning basically wioilg
evidence of gross neglect of duty,	for the men; they will have to rely with the millds of poor fishes, T00 bad ^but it is a true fact
racketeering and graft are uncover-	0n charity. To think that a group who do not know how in the a cold one that We are not at
cU. Mike De Pike Heitler, a	of leaders, suppose ! to be labor world they wi¡¡ face the cold „ improving the race of Adam
criminal character, fearing death at	leaders, talk of beer instead of. bread; wimer months because they and Kve bv giving it a change
of his own kind, had	—where* are you union men bound , , . t4l,u IZjVC ®lx,o ° «-»»«"»^
the hands of one
written a letter and all evidence in- for? dicutes that it was addressed to our	• • •
States Attorney, but the letter was We had a good time last Sunday •¿¡¿covered in the hands of the leader afternoon in the Forest Preserve in of all the criminal element How it Willow Springs. The day was gwel-
arrived at its destination by way of tering hot but not too hot to have	_
the States Attorney's office no one an enjoyable time. Ballina, horse present day political games and that no more chains are needed will tell. But the content* of the shoe and other games were played, tricks than in their own, mise- to hold them fast in the slav-
are already on the verge of to become educated and cul-starvation, but are in spite of tured to the highest possible this bitter fact more interested degree. The only real change, in sports, in comic strips, when 0ne notices, that the education they can get them, and in the has tamed people so much
letter should be of interest to honest law enforcers. Instead, our law enforcers are trying to der\y that the letter ha* any significance because the author wa* put away, as he feared he would be. This letter gave complete details of what gangland did; of what politicians were being "bought and paid for"; of who was responsible for the many Chicago murders; and it clearly disclosed every move of gangland and the police. Now they are denying it and trying to hush it and all that. Pretty soon it will be election time and the people will go to the polls and reelect the crooked politicians who play with gangland and extract their fees.
some of the
advance
invito rs.
Be
sovereign, in this
When will the citizens awaken?	j	--
This outrageous' incident i. aU the What FOOlS TlieSe MO^lS more horrible, because the police of Chicago were investigated recently
and they were praised as an effi-; uoy_who is
cient force and given a complete country daddy? whitewashing. It must shock every Daddy—The people, collectively, respectable citizen to the bone. This ^^
document is evidence of the most Roy—who is sovereign in Canada? shameful participation of the "higher Daddy—King Georre of the British up" police officials in disorder, vice, Empire.
crime and the booze and other poy—why is it, where the people rackets.	are sovereign, we pay 7Vic a K. W.
H. for electricity and the king's subjects pay only l%c?
Daddy—Run along to school now, Eddie, I am very busy._
Capital punishment: A method
It will do us good to have more rable plight and the great and eryf which means that the socials Of this^kind. ^	unavoidable question: WHAT history of mankind is very sad-
New developments for the Pioneer TO DO ABOUT IT ALL? Dance on October 3. A triple saxo- And no better thoughts could We know just exactly how to phone (clarinet alternate) combin- occur ¡n ones m;nd when watch-1 behave without being bothered
Tn^Xcl^l^:^ the prematurely olxl moth-'with the rusty old chain and tending to make this a carnival ers, into whose faces worry ball. The flu germ, the in-frolic with splendid decorations are about the daily bread for their heritance from our cave-man
children has drawn deep lines, ancestors is helping us much go to the polls and vote sub- in thai line, too, for it is enabling us not to apply our cultured brains where they might be ing now. It is really sad and too effective and make us all discouraging to see how all too suddenly civilized. It would these victims of the brain epi- be, too, a monotonous job for demic wait anxiously to see the the historians, were we to be-outcome of the vast ignorance'come so near perfect as to use of people, who attended our civilized heads a bit more schools for at least sixteen in behalf of the collective years and in the end do not benefit of people. The history know anymore about the go- is always more picturesque and vernmental machinery of theirj easier to write if the brain flu
germ is given a chance, a proper temperature to start an interesting epidemic—as the present one for instance.
Socialist club No. 1 JSF will meet this comming Friday. We are to! consciously for the same mise-
talk over the removal of the National rable existence as they are hav-Socialist Headquarters, our coming play, bundle order of New Leader and securing more new membess. A
of Chicago full attendance will delight us.
country than the last illiterate subject of Mussolini's Italy or the very ignorant muzik from Stalin's Russia.
Right in the same breath there is more scandal in our great scandallous city. Our State Auditor has been indicted by a Lake County Grand Jury for malfeasance. When it is recalled that 68 banks closed their doors since January first this year, in Cook County alone, also that the Auditor appointed receivers for the closed banks such men who have had charge of other closed banks we must repeat that receiverships are rackets, too. However our Auditor is. in thick because he had too many friends in one of the banks and the Auditor | failed to perform his duty. You worklngmen can still deposit your hard earned money into banks over whom public elected officials have charge and use their unacxupulous-ness so that you will lose your money. There is only one way out of this decayed condition, vote Socialists into power. With them will go the great platform of government owned banks
and your money will be safe. • • •
Wisconsin unionists are working strenuously for unemployment insurance. The most progressive State in the Union will most likely become the first State to adopt unemployment compensation. The Socialists too are especially hard at work for this measure. Led by the strong Milwaukee Leader this cause has made great
headway against great opposition. •
Now comes Gerald Swope of the General Electric with a plan for unemployment benefits and the whole capitalistic regime with their press welcomes the suggestion. The unemployment insurance idea has gained momentum so the rich, knowing how easily the worker« can be fooled, come out with a substitute plan. No government regulation. Only a few weeks benefit and the workers pay all the premium. Well they know that by keeping the government regulation out of it they will be able to do and pay as they please. But we cannot and must not accept their proposals. We must insist upon government control. No alternative will do and certainly not the kind
that Swope proposes.
• • •
"We want beer and not a dole", was the slogan of the Illinois State
Yes, we vote and cheer the winners, but do we really ask anything worth-while from them? Do we voice our opinions, do we know what it is all
yuiimuiiciiv -ra. ">ckiivu	.„, . ... i _ ..	. . .	. I 1/lllCC DOV. AX JUU IllCttll UtC icr
of finishing those who are already	elections, wny, ,ow ^ alwayg gets the blamCt it>,
broke.	¡^e constitution? Do we quest- me."
The Blame Collector
Caller; "Who's the responsible man here?"
Office Boy: "If you mean the fel
SINKING A CONTINENT
,1
.'vrv:-. •
.. , /. . . WW .
FKajalKrIt •• Th» St lotila !>•»( lilij
"The Garden of Eden was in America". Nonsense. If Eve had monkeyed with forbidden fruit here, immigration officials would
still be trying to put her out.
»
This year's Thanksgiving proclamation should be a dandy. More than the usual number of countries are worse off than we
are.
Financial wizards are "great men" who know how to run things so long as common people work and spend their money to keep the wheels turning.—The Socialist Campaigner.
One thing you must admit about the Republican leaders who wrote the Republican platform in 1928. They promised to place agriculture on an equality with industry and they have kept the promise. Both are in the ditch.—New Leader.
Blind Leaders of the Blind
Our blind militarists and big navyites still think that preparedness prevents war. Apparently they cannot learn a thing either from history, by experience, or by way of common sense.
The congress of the Labor and Socialist International, however, at its meeting in Vienna, called upon the labor movement of the entire world, political and industrial, to throw itself whole-heartedly into the fight for a sweeping reduction of armaments.
The disarmament conference meets at Geneva next February. The time between now and then is brief enouarh. If the peoples of all countries can be stirred to the depths, the diplomats will not dare to let the conference fail.
It is now a little over 17 vears since there was a stupendous illustration of the folly of great armament.
The World war could have been prevented if Russia, Germany, France, Austria-Hungary and England had not been armed to the teeth. Just because thev were armed to the teeth, each side was .desperately anxious to gain the advantage of taking to the field first. Hence, when the czar of Russia, on the evening of July 30, 1914, issued a general mobilization order, and declined to heed Germany's demand that the order be countermanded within 12 hours, Germany declared war at 7 o'clock on the evening of Aug. 1, and the war commenced. Hajd the nations not been armed to the teeth, it would have been an easy matter to secure a general conference which could have found a way to prevent the war.
Yet our militarists and big navyites still believe that military preparedness prevents war! They are blind in the face of facts.
Milwaukee Leader.
WISHING IT SUCCESS
(Continued form 1st column.) cess, but the funds will be gathered mostly among those who are as sympathetic to the Socialist Party as they are to the Farmer-Labor, if not more so.
This is not a reflection pn the reborn movement in Illinois. But as yet we are in doubt about it, especially when a part of it could be "captured" by a one man "federation" of a yesterday's Republican and to them a stranger.
Some will wonder why we are bothering so much about something for which otor hope is slight. The reason is, that we received a "report" and letter from the one man "federation" which begins as follows:
"Dear Editor: Enclosed you find an article on the Farmer-Labor Party, which has been mailed to your publication beefcuse it is advertised as a labor paper. With its publication in your organ, you will demonstrate the genuiness of your claim . . ."
There you are I Of course, his article did not appear in this paper. We know that shyster politicians who try to popularize themselves by plying in the direction of winds, which may be the order of the day, cannot be sincere. We will continue "to advertise this paper as the Labor organ." In this we will not be a single iota from the truth. Pages of this paper week after week, year after year are proof that this is a LABOR paper. The owner of the one man "federation"^ a faker in the labor movement, although a very negligible one. We found him out and exposed him. That's why he is so angry at the Jugoslav Socialists; that's why he organized the one-man "federation" —to oppose us under an attractive camou-