НдшшпкепБо^
Ut>ra7a Elagenfurt, Poatfach 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se р1аба naprej) тевебпо ж đoatavo na đom RM 1,— (vklJuCno RM 0,20 za đonaflalce) / Odjavo naročbe
tega llata za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 26. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec
dtev. 26.
Krainlrarg, 1. ajnila 1942.
Leto 2.
Ponesrečeno izkrcanje pri St. Nazaire
Ilajskijeua ofennua se ш
alouila
Polopljenih je bilo 110.600 bri.-Dva črna dneva za Roosevella in Churdiilla - IVovi uspehi podmornic \ bitki na Allanlikn
v nedeljo je vrhovno poveljstvo oborožene sile objavilo ponosno posebno poročilo, ki je oznanjalo nove uspehe naših podmornic v »bitki v Atlantiku«. Posebno poročilo se glasi sledeče:
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, dne 29. marca. V boju proti britanski in ame-rlkanski oskrbovalni plovbi, so dosegle nemške podmornice nove velike uspehe. V sever-lun Atlantiku in pred amerikansko obalo BO potopile 16 trgovsfrih ladij s 110.600 brt, med temi osem velikih tankerjev s skupno 93.000 brt.
Umik Iz St. Nazaire
o ponesrečenem angleškem poskusu izkrcanja na francoskem atlantskem obrežju, o katerem je govora v sobotnem poročilu oborožene sile, je vrhovno poveljstvo oborožene sile sporočilo še sledeče podrobnosti:
Dne 28. marca, takoj po polnoči, so sovražna letala v vrstečih se valih preletela prostor pri St. Nazaire in odvrgla nekaj bomb, ki niso povzročile nobene škode. Poleti so imeli očitno namen, odvrniti pozornost obrežne obrambe od morja. Se v tem, ko je protiletalsko topništvo obstreljevalo letalce, so lahke britanske pomorske bojne Bile poskušale vdreti v izliv Loire, toda pomorske baterije so jih odkrile in učinkovito obstreljevale. Sovražnikov načrt je bil sestavljen po vzorcu podvzetja pri Zee-briigge v svetovni vojni, ki je bilo tudi naperjeno proti oporišču nemških podmornic in je tudi zgrešilo svoj namen. Dogodki so se odvijali z največjo brzino. Vtem ko so se bližali brzi čolni in čolni za naskok raznim točkam obale, je nek rušilec ubral smer proti vratom zatvomice. Pomorske baterije 60 razdelile ogenj na cilje. Preden je rušilec dosegel zatvomico, se je s strahovito eksplozijo razletel. Iz ruševin so ugotovili, da je bil to nek star amerikanski rušilec, ki BO ga svoječasno z drugimi rušilci USA potom zamene odstopili britanski mornarici za oporišča; tega so sedaj natovorjenega s strelivom poslali v boj. Pod ognjem obrežnih baterij so se skoro istočasno na. različ-
nih mestih zaliva potapljali torpedni in brzi čolni ter čolni za naskok.
Pri mnoštvenem napadu je nekaterim sovražnim čolnom uspelo izkrcati čete na kopnem. Te so pa bile po takojšnjih napadih, ki so se jih udeležile skupine vseh treh delov oborožene sile, razkropljene in so zbežale v majhnih skupinah v okološke hiše, ker jim je bil povratek odrezan. Koncentrična čistilna akcija je uničila razpršene skupine, ki so se deloma strnjeno udale. V kratkem času je bil vzpostavljen mir v mestu in v pristaniškem ozemlju. Vsi napadi so bili odbiti in izkrcane sovražne čete ugonobljene.
Torpedni čolni preliaIa]o v napad
Zasledujoč maloštevilne edinice. umikajočega se sovražnika so napravili nemški torpedni čolni pred izlivom Loire sunek za njimi in zadeli, ko se je zdanilo, na močnejšo britansko skupino, ki je čakala. Na mesto da bi se vračali britanski brzi čolni, so pripluli nemški torpedni čolni v nagli vožnji proti britanskim rušilcem, pričeli s topniškim ognjem in uvedli napad s torpedi. Čeprav se je skupina sovražnih n^il-cev zameglUa, je vendar nudila našim na-padajočim čolnom jasen cilj in se je le deloma mogla izogniti torpedom. Doseženih je bilo pet zadetkov s torpedi. Pet močnih detonacij je zadonelo na morju, njih eksplozije so še povečale megleno steno. Pod njeno zaščito je ostanek skupine pobegnil.
Vtem ko se je vršila ta pomorska bdtka, je nek drug torpedni čoln odkril brzi čoln tipa
pomorskega topniškega čolna, ki je bežal iz Loirakega izliva, otvoril ogenj nanj in se približal poškodovanemu čolnu. Prevzel je 25 ujetnikov. Da bi se udeležil bitke drugih čolnov, ki ju je zapazil, je poveljnik dal vreči konopce in z ozirom na težko ranjene Angleže, ki so se nahajali na krovu opu-
0 iS 90 75 109 km
Kanal-15^
оггтОе
resf Uofliix
iilrim
»StU&n
СМпвобгшг
Men*
nis
iško&ittliti
stil potopitev čolna. Ko so se naši torpedni čolni vrnili iz zmagovite bitke, so privezali britanski topniški čoln in ga privlekli v pristanišče. Razen tega čolna niso zagledali nobenega sovražnega čolna, ki bi bil utekel iz izliva St. Nazaire. Britanska skupina rušilcev je zaman čakala pred izlivom Loire.
Napadi rušilcev na sovražni konvoi
Torpedni zadeAi na britanslio križa rito - Vo]aški cilji v osrčju Moskve bombardirani-Finci so sestrelili 27 sovjetskih letal
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 30. marca objavilo:
V ozemlju Doneča smo vzhodno od Charkova v ogorčenih bojih odbili silne sovražnikove napade in pri tem uničili devet
€fyuwćfkinova „mikavna" vojna
F. H. Biti sedaj ameriški predsednik ali britanski ministrski predsednik menda ni ba& prijetno. Stvari se odvijajo čisto drugače, kakor so si mislili v Londonu in Washingtonu. Namesto da bi Amerika prinesla pomoč, je zdaj sama potrebna pomoči, ko nemške podmornice lahko brez težave operirajo-v amerikan-skih vodovjih in ladjo za ladjo pošiljajo na dno morja. — Zadnji dnevi so bili sedaj zopet posebno črni za britansko-amerikansko strategijo. Japonci so si dovolili zasesti Andamanske otoke in s tem prvikrat napraviti sunek v indijski prostor. Toda gotovo ne bo ostalo pri tem prvem koraku. Vtem pa napredujejo operacije na drugih vzhodnoazijatskih frontah in vedno ožji ter močnejši postala obroč, ki ga japonska oborožena sila in mornarica vijeta okrog Avstralije. Japonska je zavojevala ozemlje, ki je da-leko večje od matične dežele in ki vse-^чје tudi veliko več talnih zakladov nego in dosedanje pridobitve v Koreji, Mandžukuo in Formozi. Kako pa ta pre-*^ena posesti že danes učinkuje na vojskovanje in na usmeritev sovražnih de-'в/, se vidi iz klica na pomoč od strani kanadskega municijskega ministra: »Če ne dobimo olja in gumija, bomo vojno iz-
gubili.« — Se preden je ta klic na pomoč popolnoma zamrl, so že nemške podmornice lahko javile nov uspeh, da so namreč v amerikanskih vodovjih zopet potopile 110.600 brt trgovskega ladijskega prostora. To puščanje krvi pa se nevzdržno nadaljuje in razblinili so se vsi upi, ki so jih na oni strani Oceana stavili na zimo in pomlad. Popolnoma razumemo, da plutokrati s strahom pričakujejo prihodnje mesece. — Medtem se je Churchill, da ustreze željam svojega zaveznika v Kremlju, že odločil, da starta ofenzivo na francoski atlantski obali. Toda St. Nazaire pomeni ravnotako poraz, kakor vsa druga podvzetja. Tokrat ne morejo govoriti o kakšnem zmagovitem umiku, ker so izkrcane čete bile ali ugonobljene ali ujete, druge pa niti niso mogle stopiti na evropsko celino. Bilanca je pretresljiva. London do danes še ni imel poguma, da bi povedal britanskemu ljudstvu resnico in govori samo kakor o naglem zamahu o tem, kar bi naj postalo veliko podvzetje. Kjer stoje nemški vojaki, ni prostora za nobenega Britanca, kjer operirajo nemške podmornice, se ne sme pokazati nobena britanska ali ame-rikanska ladja; nemške bojne sile pa bodo znale sovražnika poiskati tudi tam, kjer se čuti varnega.
oWopnjakov. Tudi na ostali vzhodni fronti so se ob nastopu novega hudega mraza izjalovili ponovni sovražnikovi napadi v težkih bojih, ki so povzročili nasprotniku velike izgube. Topništvo vojske je z dobrim uspehom obstreljevalo v vojni važne cilje v Leningradu in Kronstadtu. Opazili smo eksplozije in dalje časa trajajoče požare.
Finske zračne bojne sile so na karelski fronti dne 28. marca uničile več sovražnih kolon in v zračnih bojih sestrelile 27 sovjetskih letal.
V pretekli noči so nemš&a bojna letala bombardirala učinkovito z bolbami težkega kalibra vojaške cilje v osrčju mesta Mosfrve, nadalje na zgornjem teku Volge in vzhodno od Bologoja. Zadetki v polno 90 med drugim povzročili v oboroževalnih napravah velike požare.
Nemške podmornice so, kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, v severnem Atlantiku in pred amerišAo obalo potopile 16 sovražnih trgovskih ladij s sfrup-no 110.600 brt, med njimi osem velikih tanfterjev s 73.900 brt.
Nemški rušilci so napadli sovražni konvoj, ki je plul proti Murmansku in ki je bil po poročilu vrhovnega poveljstva oborožene sile z dne 29. marca že cilj nemških zračnih napadov. S topniškimi in torped-nimi zadetki so potopili neko veliko prevozno ladjo z 10.000 brt, ki je plula iz New Yorka s tovorom oklopnjakov in m uniči je. Preživele tega pamika kakor tudi nekega po zračnem brodovju potopljenega pamika smo vzeli na krov. Ko se je zdanilo, se je
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Indija in Cripps
Sel smrtnega sovražnika Indijcev
Odkar je Japonska posegla vmes, je po* stal indijski problem za britanske državnike zelo aktualen. Neustavljivo se približu-« jejo čete japonskega cesarja mejam indijske dežele, in ogromen uspeh poziva, ki ga: je izdal Subhasta Chandra Bose, je še pripomogel, da je nervoznoet v Londonu in Delhiju prikipela do vrha. Pod pritiskcro razmer se je moral Churchill hočeš nočeš, odločiti, da se je izjavil o Indiji. Mimo tegai je poslal v Indijo Strafforda Crippsa z nalogom, naj z voditelji indijskega naroda natančno pretresa bodoči položaj Indije in zlasti vojaške razmere v tej štiri in pol milijonov kvadratnih kilometrov veliki deželi.
Odločilnega pomena je, kako bo Indija reagirala na Crippsov obisk. Nihče se ne more čuditi, da indijski narod nobenemu Churchillovemu načrtu ne zaupa. Sedanji angleški ministrski predsednik je bil že od nekdaj smrtni sovražnik Indije, ki je trdovratno pobijal vsak poskus, da bi se Indiji dovolila samostojnost tudi v najmanjšem obsegu. Ko so uvedli v letu 1935. novo ustavo, ki v resnici nima nobenega pomena, so bili vsi ljudski krogi ogorčeni zaradi diktatorskih pravic britanskih guvernerjev, ki И6 jih splošno imenovali britanske stražne pse. Pa že ta ustava iz leta 1935. je bila gospodu Churchillu preveč. Kajti zaradi nje ni le grdil indijskega naroda, ampak je grajal ' celo svoje lastne tovariše. Leta 1935. je Churchill izjavil v spodnji zbornici, da bi ' bila podelitev dominionskega statuta Indiji velik zločin. Zdi se pa, da je potek te »mikavne« vojne sedaj vendarle spametoval tega katastrofalnega politika. V poslednjem trenutku naj sedaj Mr. Cripps ustvari v Indiji ozračje zaupanja, ki ga je znal njegov naročilodajalec skozi desetletja preprečiti. Vsem je še prav dobro v spominu, kako se je Churchill razsrdil, ko se je podkralj lord Irwin prisrčno zabaval z »nagim fakir jem« — mišljen je bil Gandhi — in ž njim celo sklenil pogodbo. Dne 6. aprila 1937. 1. je Churchill v angleškem časopisu »Evening Standard« označil Pandita Nehru-a kot komunista in revolucionarja. Danes pa naj Cripps z njim kuje načrte za bodočnost Indije. Crippsa imajo v ostalem za Nehru-vega posebnega prijatelja, saj je bil tudi ob priliki zadnjega svojega obiska v Indiji njegov gost.
V Indiji so nekateri krogi Se vedno prepričani, da je mogoč sporazum med Indijo in Anglijo. Tem krogom pa ni pripisovati posebnega pomena. Večinoma so to ljudje, ki jim je njihovo čustveno stališče važnejše od interesov njihove domovine. Britanska propaganda je že od nekdaj poskrbela za to, da Indije na zunaj nikdar ni prikazala kot enotno tvorbo. Starega britanskega načela »divide et impera« niso nikjer uporabljali s tako veliko umetniško spretnostjo kakor ravno v Indiji. Z vsemi sredstvi so podpihovali nasprotje med Indijci in moha-medanci. Ze v šolah so učili mlade generacije, da med tema dvema verama ni mirnega sožitja. Danes se ponaša Anglija z velikim zadoščenjem, da Indija ne le nudi plemenski razstrgano sliko, ampak da ima tudi ogromno število nepismenih ljudi. Za te razmere pa ni odgovoren nihče drugi nego Anglija. Zanimivo pa je, da ti argumenti takoj izginejo, kadar gre za to, da bi ndija podpirala Veliko Britanijo ali kadar je potrebno braniti deželo. Velika masa naroda nikdar ni istih misli kakor neki krogi, ki se od Crippsove misije nadejajo koristi za Indijo«
Iz pozivov, ki jih je izdal velilti narodni vodja Subhasta Chandra Bose, izhaja, da bi Nemčija, Italija in Japonska rade videla, ko bi bila Indija osvobojena britanskega jarma, in da z veliko simpatijo spremljajo borbo indijskega naroda za svobodo.
Ijidijci vedo prav dobro, da so njihovi voditelji zamudili marsikatero priliko. Le Subhasta Chandra Bose je vedfio zavzemal stališče, da se Indija in Anglija ne moreta zediniti. Bil je dovolj daljnoviden, da je spoznal razplet reči. Na svojem potovanju po Evropi mi je vedno poudarjal, da Indija nima pričakovati posebnih uslužnosti niti od konservativcev niti od Labour Party. Ravno v času, ko je bila Labour Party na krmilu, so v Indiji posebno strogo vladali. Ce bodo kljub temu sedaj nekateri politiki Crippsu šli na roko, se bo na koncu vendarle uveljavila Bosejeva politika. Kajti oba njegova manifesta sta zbudila v Indiji velikansko navdušenje. Zadostovala sta že sama, da sta napotila Churchilla k reviziji njegove dosednje indijske politike. Svet'se bo na podlagi prihodnjih dogodkov prepričal, kako pravilna je bila Bosejeva politična smer.
Habibur Rahman, Delhi
Napadi rušilcev na sovražni konvoj
(Nadaljevanje з 1. strani.)
vnela pomorska bitka z močnejšimi sovražnimi stražnimi bojnimi silami, ki so obstojale iz križark in ruSilcsv. Na neki britanski križarki razreda State smo dosegli tor-pedni zaideteA, njega učinek pa v snežnem viharju nismo mogli opazovati. V težki bitki smo izgubili enega ružilca. Velik del njegove posadke so rešili drugi nemški rušilci potem, ko BO v topniški bitki potisnili neko sovražno skupino rušilcev nazaj.
V severni Afriki obojestransko iz-vidniško delovanje.
Pred francosko zapadno obalo je neko nemško bojno letilo dne 28. marca potopilo nek nadaljnji britanski brzi čoln.
Po britanskem zračnem napadu na Lti-beck, o katerem je bilo govora v včerajšnjem poročilu oborožene sile, so bile v prvi vrsti zadete stanovanjske četrti. Civilno prebivalstvo je imelo močnejše izgube. Pri poletih poamičnih britanskih bombnikov v pretekli noči nad nizozemsko obrežje sta WU eetreljeni dve sovražni letali.
Pri napadih na britansko amerikanko trgovsko plovbo v severnem Atlantiku se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom mornariškega Oberleutnanta Iteea.
»Isoda osi je usoda Bolgarske«
Ministrski predsednik FIIov le govoril - Razmerle Bolgarska-Turčlja
Sofija, 31. marca. Kakor poroča bolgarska poročevalna agencija Bulga, je imel v soboto ob zaključku tretjega zasedanja parlamenta minis ti-slu predsednik Filov govor, v katerem je izazil krepko prepričanje, da bodo osni sili in njuni zavezniki izvoje-vali končno zmago. Filov je med drugim izjavil, da je pot Bolgaske končnoveljavno določena, da je njena usoda nerazvezno združena z usodo njenih velikih zaveznikov. Uspeha in napredka Bolgarske ni mogoče zamisliti brez okvira tega novega evropskega občestva, ki ga danes s tako ogromnimi napori na vseh bojiščih ustvarjajo v interesu vseh evropskih narodov in v interesu novega in pravičnega reda v Evropi. Prvi pogoj k ustvaritvi tega novega reda je uničenje boljševizma, ki je za vse čase pomenil največjo nevarnost za Evropo in njeno večstoletno civilizacijo. Bolgarija ni brezbrižna napram tej borbi, ki se odigrava za usodo Evrope. V Bolgarski ima vsakdo jasno prepričanje, da zavisi svoboda in neodvisnost dežele popolnoma od izida te vojne. Ministrski predsednik Filov je zatrjeval, da brez podpore in prijateljske pomoči posebno plemenitega nemškega naroda se nikoli ne bi bilo moglo uresničiti zedi-njenje Bolgarije. »Mi se nahajamo danes v vojnem stanju, zato je naša dolžnost, da smo vsi pripravljeni k alarmu, da mo-
remo biti vedno na našem mestu in pripravljeni napraviti fronto proti vsem možnostim in z vsemi sredstvi braniti interese našega naroda in naše dežele«. Najvišja dolžnost Bolgarije je, da ohrani v tem trenutku svojo moralo tako visoko, kakor le mogoče in razvije vse ustvarjajoče narodne moči, da pred vsem posebno produkcijo do skrajnosti poviša. Ob zaključku je Filov poudaril, da stoji ves bolgarski narod edin za svojim kraljem, ki s svojim občutkom in modrostjo vodi usodo naroda še srečnejši prihodnjosti nasproti.
Bolgarski radio je včeraj zvečer citiral dele nekega članka iz sofijskega lista »Slovo« o turško-bolgarskem prijateljstvu. V tem članku se opozarja na dejstvo, da veže obe državi tradicionalno prijateljstvo in da ne obstoja med Bolgarsko in Turčijo ni-kakšen nesporazum. Bili so časi, ko so inozemski vplivi skušali kaliti to prijateljstvo; to je prišlo p osebo jasno do izraza, ko je bil podpisan balkanski pakt. Prav iste sile so sedaj zopet na delu, da bi sejale med Bolgarsko in Turčijo sva jo. »Slovo« zaključuje z besedami; »Prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo ostane sedaj kakor v preteklosti enako, ker ni nikakršega odprtega vprašanja med obema deželama. Tako Bolgarija, kakor Turčija sta si izbrali pravo pot in sta odločeni, da je ne zapustita.«
Zrafno orožje I« imelo uspehe na Severnem rlKn
Poškodovani so lilli rušilcc in 4 trgovske ladje. - Razpršena zbiranja okiopnjakov
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. marca objavilo:
Na polotoku Kerču so nemška bojna letala razbila sovražnikova zbiranja okiopnjakov. Pri zračnih napadih na pristaniško ozemlje pri Novorosijskem smo dosegli bombne zadetke na dveh trgovskih ladjah in na železniških napravah. V kotlini Doneča 80 nemške in romunske čete na nekaterih mestih odbile močne sovražnikove napade. Tudi na različnih mestih vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. V trdih obrambnih bojih smo sovražniku zopet prizadejali visoke krvave izgube.
Na morju pri Severnem rtiču je zračno brodovje poškodovalo z bombnimi zadetki neki rušllec in štiri trgovske ladje iz močno zavarovanega konvoja. Murman-
Sovjell severovzhodno od Taganroga vrženi nazaj
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je 27. marca objavilo;
Na polotoku Kerču so nemške in romunske čete odbile v več valovih izvedene Bovražnikove napade in pri tem uničile 12 okiopnjakov.
Severovzhodno od Taganroga smo v protinapadu vrgli močnejše sile Sovjetov pod težkimi izgubami nazaj na izhodne položaje. Na več mestih srednjega in severnega frontnega odseka je imel sovražnik pri ponovitvi svojih brezuspešnih napadov prav tako visoke izgube. Naši lastni krajevni napadi so privedli do nadaljnjih uspehov.
Zračno orožje je razpršilo zbiranja sovražniltovih okiopnjakov na polotoku Kerču in samo v srednjem frontnem odseku razdejalo 19 sovjetskih transportnih vlakov.
Rheinisch-westfaiische 253. Infanterie-division je v tedne trajajočih, najtrših obrambnih bojih odbila deloma po oklop-njakih podprte sovražnikove napade in uničila maso več sovjetskih divizij.
V	severni Afriki je bila pri zračnih napadih na tobruško pristanišče poškodovana srednjevelika trgovska ladja. Puščavska železnica v severnem Egiptu je bila v pretekli noči po polnih bombnih zadetkih na več mestih prekinjena in pri tem ■uničen britanski transportni vlak.
Na Malti so nemške bojne letalske sile B posebnim uspehom nadaljevale napade na sovražne ladje v pristanišču la Valetta in v zalivu Marsa-Scirocco. Bombe težkega kalibra so zadele neko križarko in pet velikih trgovskih ladij, od katerih so se,štiri vnele. Nadaljnje bombne zadetke smo dosegli na tankih olja, dokih, vojašnicah in postojankah protiletalskih topov.
V	Sredozemskem morju je neka nemška podmornica zasledovala britanski konvoj, iz katerega — kakor smo 'javili v včerajšnjem poročilu vrhovnega poveljstva — sta bila že potopljena ten ruSilec in en parnik, in potopila s torpednim zadetkom petrolejsko ladjo s 4000 brt.
V	boju proti britanskemu otoku je zračno orožje v pretekli noči uspešno bombardiralo vojaške naprave važnega brodogradnega mesta Sunderland in neko luko na ustju reke Humber.
Vzhodno od Islandije je neka podmornica napadla sovražno trgovsko ladjo s 1500 brt, ki so jo varovali en čuvaj in dva lovca na podmornice, ter potopila vsa štiri vozila.
Pri napadu slabših sil britanskega zračnega orožja v pretekli noči na zapadno Nemčijo je utrpel sovražnik visoke izgube.
Nočni lovci in profiavijonsko topništvo je sestrelilo 16 od napadajočih bombnikov, štiri nadaljnja britanska letala so bila podnevi ob francoski zapadni obali sestreljena.
Oberfeldwebel G i 1 d n e r je izvojeval vojo 26. do 28. in Oberleutnant z u LI p p e-WeiBenfeld svojo 18. do 21. nočno lovsko zmago. Neko nočno lovsko krdelo pod vodstvom Generalleutnanta Kamra-huberja je m tem doseglo v pretekli noči svoj 500. odstrel.
Britanski poskus Izkrcanja se je Izjalovil
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je 28. marca objavilo:
Na polotoku Kerču in v južnem odseku vzhodne fronte smo zavrnili slabejše sovražnikove napade in njegove izvidniške sunke. Tudi v srednjem in severnem odseku je sovražnik podvzel na raznih mestih brezuspešne napade z močnimi silami, ki so jih podpirali oklopnjaki. Bojna letala so v zadnji noči napadla v vojni važne naprave v Moskvi. Tekom včerajšnjega dneva smo na vzhodni fronti uničili 21 sovražnih letal in odstrelili 35 okiopnjakov.
V	severni Afriki smo pri neki nočni bitki v ozemlju Tmimi privedli večje število britanskih ujetnikov. Nemški str-moglavci so napadli pristaniške naprave v Tobruku in dosegli bombne zadetke na neki sovražni trgovski ladji. V zračnih bojih smo sestrelili tri britanska letala.
sko pristanišče smo bombardirali podnevi in ponoči.
VSeverniAfrikise vrši obojestransko izvidniško delovanje. Uspešni zračni napadi so bili naperjeni proti trdnjavi in pristanišču v Tobruku kakor tudi proti britanskim kolonam avtomobilov in šotoriščem.
Na Malti smo pred vsem bombardirali državno ladjedelnico v La Valetti.
Na obrežju Kanalskega preliva so nemški lovci iz neke sovražne skupine sestrelili sedem lovskih letal. Zapadno od St. Na-Zaire so bojna letala podnevi v nizkem poletu potopila nek bri&wwki brzi čoln.
Brttaniki bombniki so v zadnji no61 napadli nekaj krajev na severnem nemškem obrežju, pred vsem mesto Liibeck. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Nočni lovci, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo so sestrelili dvanajst napadajočih bombnikov.
Zračne napade na letališča otoka Malte In na mornariške ladjedelnice ter pristaniške nprave v La Valetti smo nadaljevali podnevi in ponoči.
Na britanskem južnem in vzhodnem obrežje so bojna letala bombardirala podnevi dve pristanišči; dve trgovski ladji sta bili poškodovani.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu so angleške pomorske sile poskušale v noči na 28. marec Izkrcati čete v izlivu reke Loire, da bi napadle oporišče podmornic St. Nazaire in razdejale pristaniško zatvornico. V ognju nemških pomorskih baterij je zletel v zrak še prej, nego je dosegel svoj cilj, nek stari ameriški ru-šilec, M je bU natovorjen z razstrelnlmi snovmi in ki bi se naj zaletel v vrata za-tvomice. Pomorsko topništvo je tudi uničilo ali težko poškodovalo maso sovražnih brzih čolnov in čolnov za naskok.
Sile, ki jih je sovražnik mogel isdircati so čete vseh delov oborožene sile ugonobile že pri poskusu napasti ladjedelnico in vdreti v mesto.
Po doslej došlih poročilih so bili uničeni en sovražnikov rušilec, devet sovražnikovih brzih čolnov in štirje sovražnikovi torpedni čolni. Poleg visokih krvavih izgub je sovražnik pustil v naših rokah nad 100 ujetnikov. Na nemški strani niso izgubili niti enega vojnega vozila. Tudi ni nastala nobena škoda v oporišču vojnih podmornic.
Ko se je zdanilo, so nemšfkl torpedni čolni napadli močnejšo britansko skupino rušilcev, ki je prekinila boj, ko je dobila več zadetkov.
Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili pet letal iz slabejše skupine britanskih bombnikov, ki je v zadnji noči priletela nad severnonemški zaliv in do zasedenega nizozemskega obrežja. Motilni poleti so poedina britanska letala dovedla v obrežno ozemlje Vzhodnega morja in nad, južno Nemčijo.
ZRCIVIO ČASA II
V	procesu proti povzročitelju atentata na poslanika pl. Papena v Ankari se bo pred sodiščem zagovarjalo sedem obtožencev, trije v Turčiji naturalizirani mohame-danci, trije državljani sovjetske unije in en pripadnik prejšnje jugoslovanske države.
Na francoskega časnikarja in politika Marcela D e a t a, ki je šef nacionalnega ljudskega združenja, so poskusili nov atentat, ko je govoril v veliki gledališki dvorani v Parizu. Med govorom je neki mož iz publike vrgel bombo z gorečo vžigalno vrvico na Deata. Toda bomba se je odbila in padla na tla ter se je posrečilo napraviti jo neškodljivo.
Organizacijo francoskega tiska so usta^ novili v Vichy, Namestnik ministrskega predsednika admmiral Darlan je imel nagovor na glavne urednike in direktorje francoskega tiska. Maršal Petain je sprejel delegacijo časnikarjev, ki jo je vodil Fran-coia-Poncet.
Šef italijanskega generalnega štaba ar-mijski general Cavallefo se je po štiridnevnem bivanju v Budimpešti povrnil včeraj v Italijo.
Skupna tonaža od začetka januarja do danes po italijanskih podmornicah vzdolž amerikanskega atlantskega obrežja potopljenega ladijskega prostora je narasla na 114.000 brt.
Norveško notranje ministrstvo je sklenilo 50 osebam odvzeti norveško državljanstvo. Med temi se nahajajo osebe, ki so pobegnile na Angleško: državni minister Nyggards-vold, prejšnji predsednik stortinga Hambro, kakor tudi emigrant Koht (zunanji minister), Ljungberg (minister za državno o-brambo), Torp (finančni minister), Wold (pravosodni minister) in Ystgaard (kmetijski minister). Imovina vseh onih, ki jim je odvzeto državljanstvo, zapade v korist državne blagajne.
Španski zunanji minister je izjavil, da se mora vprašanje Gibraltarja urediti. Španija je odločena, da izkoristi kakšno nudečo se možnost, da vrne ta kos zemlje zopet v špansko občestvo.
Crippe se po poročilih radia USA Iz Novega Delhija pri svojih pogajanjih v Indiji poslužuje taktike, da cepi različne skupine !n kaste indijskega naroda. Zlasti jejo nasprotje med Indijci in mohamedancl. Crippsova prizadevanja merijo nato, da bi iz Indije napravil dva dominijo-n a, ako ne bodo vse skupine soglasno sprejele predloga, ki ga je prinesel s seboj od britanske vlade.
V	Camberri so uradno objavili, da je izjemno stanje, ki je obstojalo dosedaj samo v nekaterih obrežnih ozemljih, razširjeno na vso severno Avstralijo. S tem bo ozemlje, ki se ga ta uredba tiče, postavljeno pod poveljstvo vojaške oblasti.
Predsednik republike Sirije je, kakor pravijo, v spora- unu z de Gaullovimi oblastmi poneveril večje vsote iz državnega zaklada.
Generalni tajnik lige za neodvisnost Indije v Bangkoku je sporočil, da so na sestanku voditeljev pokreta za neodvisnost Indije izvolili Subhasa Chadro Bože j a za vrhovnega voditelja lige za neodvisnost Indije in svobodne indijske armade. Za njegovega namestnika je določen vodja pokreta za neodvisnost Indije na Japonskem Rash Behari Bože.
Italijanski medicinski institut v Rimu je ustanovil štipendije za romunske medicince, Gre za štiri štipendije, ki nudijo romunskim zdravnikom možnost znanstvenega izpopolnjevanja.
Pristojne italijanske vojaške oblasti objavljajo dosedanje uspehe italijankega zračnega orožja v 21 mesecih vojne. Po tem poročilu so italijanski letalci uničili skupno 2310 sovražnih strojev. Ti uradni podatki vsebujejo samo resnične odstrele, ki so zabeleženi v poročilih italijanske oborožene sile.
Oblasti v Egiptu so izsledile nekaj komunističnih celic, ki so delovale v zvezi s komunisti iz Palestine.
V	zadnjih dneh so inozemske agenture raznašaJe celo vrsto alarmantnih vesti, da se zbirajo nemško-bolgarske čete na turški meji. Sedaj mora celo Renter demantirati ta fantastična poročila.
Prejšnjo angleško naselbino v Kantonu so slovesno izročili narodni vladi v Nan-king»i.
Verlasr und Druck: NS.-Gauverlasr iind Druckerei Ktlrnten GmbH.. Kiaeenfurt. - Verlamlelter: Dr BmU HeiUan. — HauDtschrlftleiter: Friedrich HoratihaniL, Zurzelt iBtAnzelKenlUte Nr. 1 кШПк
Tailnstvena IVova Gvineja
Japonci na doseda] še neprebojenih stezah






Ш




Nasilje p roti Irana Slikovita mestna vrata iranskega glavnega mesta Teherana s karakterističnimi »pa-santi«, velblodi in đromedarji. Tukaj gospodarijo sedaj vsied zločinske angleške politike boljSeviške trume in komisarji GPU,	(Atlantic, M.)


Л
»	"K

...,Ж



»Maš en je« v prav peklenskem tempu	-f^r
NemSki metalci granat otvarjajo zaporni ogenj. Izstrelek za izstrelkom gre iz cevi. -Moštvo pravi basanju -»mašenje«. (»Stopseln«), ker morajo metalce granat polniti od spredaj.	(PK. Aufnahme: Krieg&berichter Schmidt, Atl. M.)
^ Danes je označba »terra incognita« — nepoznana dežela — s katero so označevali aemljepisci preteklosti svojo nepoučenost o nekem gotovem ozemlju, skoraj popolnoma Izginila z zemljevidov.
Kljub temu imamo še vedno nekaj pokrajin, ki zaslužijo to oznako, in med njimi zavzemajo posebno mesto neka ozemlja po japonskih izkrcanjih tako aktualnega otoka Nove Gvineje.
Prav res so morali raziskovalci Nove Gvineje streti morsikateri trdi oreh. To tako razsežno ozemlje, ki ga prekinjajo visoke gore in silna močvirja, čigar pragozd se zdi skoraj neprehoden, je tako težko prečkati, da so samo obrežne pokrajine in nekateri rečni toki res dobro znani. Drugi vzroki tega so v nezdravi klimi in nizkem civilizatoričnem stanju domačinov.
S svojo dolžino 2398 kilometrov — kar odgovarja približno razdalji med Parizom in Moskvo in širino 660 km spada Nova Gvineja med največje otoke na svetu. S evojo površino 831.670 kvadratnih kilometrov je več kot poldrugokrat večja od Francije, na njej pa živi samo 900.000 domačinov in 5000 belcev. To odgovarja približno enemu prebivalcu na kvadratni kilometer.
Mislili bi, da je bila tako malo znana dežela odkrita šele v novejši dobi. Temu pa ni tako. Prvi, ki se je približal Novi Gvineji, je bil 1. 1511. Portugalec Antonio Abreu. Prav za prav je odkril otok potem 15 let pozneje Jorge de Meneses. In Inigo Ortiz de Retez je bil tisti, ki je dal otoku 1. 1545. ime Nueva Guinea, in sicer radi barve domačinov, ki so se mu zdeli bolj črni, kakor oni v Afrikanski-Gvineji.
Dolgo časa so mislili, da obstoja med Avstralijo in Novo Gvinejo kopna zveza in Šele 1770. je James Cook s tem, da je otok objadral, dokazal insulai-ni karakter tega ozemlja.
Koncem 18. stoletja so se pričela velika Raziskovalna potovanja v Pacifiku. Nemci, Nizozemci, Rusi in Britanci ter Francozi so obiskali Novo Gvinejo, raziskali obalo, sledili, rečnim tokom in študirali favno in floro.
Končno so si dali Nizozemci, ki so bili že posestniki sosednjih otokov, po sultanu iz Tidore prepisati zapadni del Nove Gvineje. Anglija se je polastila jugovzhodnega dela, ®^edtem ko je Nemčija vladala severovzhodu ®^oka in temu ozemlju dala ime »Kaiser-^ilchelms-Land«.
Zdi se, kar se pa ne da popolnoma kontrolirati, da so n.. otoku tri vzporedna, od eeverozapada proti jugovzhodu potekajoča gorovja, katerih najvišji grebeni dosegajo 5000 metrsko mejo.
Radi bližine ekvatorja, Evropejci le težko prenašajo klimo na otoku. Žgočo trajno Vročino spremlja prav tako trajna, nezdrava vlaga. Februar je najbolj vroči, junij pa najbolj mrzli mesec. Seveda je to čisto relativen pojem mraza, ki pozna 25® povprečje temperature nad ničlo.
Bilo je v Salzburg-Villach-»Ekspresu<, oddelek 3. razreda. Ljubavni parček v kotu de imel svetle oči in se je sedaj — koncem Tauertvmela—le nerad razmaknil. Oni mali gospod s plešo in zlatim zobom je lahno Bmrčal, in debela muha v mreži za prtljago Je pravkar napravila brezhiben looping. K Vsemu temu se je smehljalo sonce z neba, Siedtem ko je nekaj belih oblačkov jadrajo proti vzhodu. Vladal je pokojen mir, ki je bil v Obervellachu burno prekinjen po navalu доу1ћ potnikov. Mali zlatozob je godrnjal in mežikal z očmi, med tem ko sem Bnoral jaz pritegniti moje potovalno stojalo, ^ajti tri dame, katerih rožnata ličeca so že ^idno obledela, so se stokajoč spustile po-in meni nasproti v lesene blazine. Ako imel sedaj strupen jezik, bi k temu pri-^(^%nil, da so bile takozvane »boljše« dame, ^ sem sklepal po tem, da so se trudile izbrano in olikano govoriti in rabile Parfum, Id je najbrž sestojal iz mešanice ^Soir de Paris« in »Eau de Cologne Rusee«. debela muha se je čutila s tem očividno iz-Podbujeno, kajti drugače si nisem znal raz-Jožiti drznih navpičnih spiral in krogov, ki 9'^ je kmalu zatem izvajala v bližini tal.
Po Spittalu so menda moje tri sopotnice končno odkrile lepoto koroške dežele, kajti »nenadoma so prenehale govoriti o teti Em-k stricu Gustavu, čeprav bi imel pra-zvedeti, kaj je pravzaprav stric Gustav proti svojemu protinu. Lepa bralka ► fafltiti brales, Vi gotovo y#t@, da pelje
Prebivalci na otoku spadajo k Papuam. V nasprotju s tako znamenitimi prebivalci otokov v Južnem morju, se večina prebivalcev na Novi Gvineji odlikujejo z izrazito grdostjo, pri čemer žene še prekašajo v ostudnosti na sebi že itak malo lepe može.
Oni med njimi, ki živijo v notranjosti otoka in tako nimajo nobenega stika z Evropejci, nam predstavljajo pač najbolj primitivno tega kar imamo na zemlji. Praktično živijo še v kameni dobi. Kovin ne poznajo. Ni jim znana tako stara umetnost tkanja in tudi ne znajo izdelovati piskrov. Tako se hranijo skoro izključno s kokosovimi orehi, ribami, školjkami in z neko vrsto divjih prašičev, ki tam živi.
Čeprav slabotni in radi svoje osamelosti precej degenerirani, so ti narodi vendar precej bojeviti. Z puščicami in gorjačami bijejo vaščani med seboj dostikrat krvave, ogorčene boje. Največji junak teh bojevnikov je oni, ki more svojo kočo okrasiti z največjim številom glav premaganih sovražnikov. Zdi se pa, da je ljudožrstvo v onih krajih zelo redko.
Čim dalje prodiramo v gorate kraje, tem bolj primitivno postaja življenje teh pred-zgodovinskih ljudi. Med njimi so se našla celo čisto prava pigmejska plemena.
Nadalje so odkrili v močvirjih in barjih, ki sledijo za Dyke-Ackland-Bai, neko pleme, ki se imenuje Agaiambos. Pripadniki tega naroda imajo svojevrstne, rokam podobne noge s pahljačasto razprtimi prsti, med katerimi so nastavki plavalne kožice.
Ali gre tu za preostanke kakšne na pol povodne (akvatične) človeške rase ali je pa to svojevrstna prilagoditev na življenjske prilike, dosedaj še niso mogli dognati.
V ledenem gradu opazovališča Od tukaj ima straža dober pregled čez prostrano pokrajino.
(PK.-Aufnahme: Kriegsbericther
tukaj železnica vzdolž Drave; jaz se pa takrat nisem takoj spomnil imena, kar je v toliko imelo nekaj dobrega na sebi, ker Vam drugače ne bi mogel pripovedovati te smešne zgodbice, ki ima to prednost, da je do zadnje pičice resnična.
Kratko in malo, moja leva soseda me je nenadoma vprašala, ali vem, kakšna reka da je to? Obžalujoče sem skomizgnll z rameni in moj mili vis-a-vis se Je razmlfiljaje zastnnel v valove. Zlonosen odmor! Celo debela muha je po posrečenem vzponu tiho sedela na okenskem jermenu. — »Najbrž bo Mosel«, je končno vzdihnila dama. — »Kako, prosim?« sem vprašal, ker sem mislil, da sem slabo slišal. »Mosel«, je še enkrat rekla s poudarkom! Se predno sem pa to v nebo vpijočo traparijo popolnoma prebavil, je menila starejša očitajoč: »Toda dete, kako le prideš na Mosel, to mora biti naravno Elbe. Kajne?« se je obrnila k meni. Ne domnevam po krivem, da sem v tem trenutku naredil strašno duhovit obraz; kajti ko je tretja dama opazila moj lahno base-dovični izraz, j nežno zardela in rekla: »Mi smo vendar v Avstriji in radi tega more to ^iti edino le Donau!« — Meni je mrzli nožni znoj stopil na čelo in z zameglenim pogledom sem ravno še videl, kako se je debeli brenčač dvignil s kavalimim Startom, z mnogo premajhnim zaletom prešel v strm zavoj in treščil na tla ter bil potem pod škornjem majhnega plešastega gospoda z zlatim zobom razmazan y nekaj, kan se ne
Iz žiiljenja in sveta
Pozornost vzbujajoče cene so dosegli pri neki dražbi poštnih znamk v Parizu. Dve karminastordeči vrednosti za en frank iz leta 1849. oz. 1853. je kupil neki ljubitelj za 70.000 oz. 225.000 frankov.
Ko je neki kmet v bližini Prerau-a (Moravska) z dvema konjema oral svojo njivo, je nenadoma začutil, da se mu umika zem-
da definirati, predno so se mi vsled solidnega kašlja zasolzile oči.
Se nikoli si nisem dosti domišljal o mojem zemljepisnem znanju in to iz tehtnih vzrokov. Toda odkar sem doživel ta mali intermezzo, si upam nositi mojo glavo zopet za nekoliko centimetrov višje. — To se je zgodilo v letu gospodovem 1941., 18. dne meseca julija med Spittalom in Villachom, pri rogajočem se šumljanju nespoznane Drave.	Erich Heider.
Čudaški gospod
H. Willumson
»Kaj — ti ga poznaš? 7 do pa je?«
»To je mladi Berg — od Berg in sinovi, saj veš.«
»On mi ugaja, Karla. Moram ti priznati, zaljubljena sem vanj. In Mettelise in Metka prav tako. Glej, glej, ti ga poznaš! Karla, ali bi mi naredila majhno uslugo in mi ga predstavila?«
»Ne, Marta, tega nočem. On ni za tebe. To poznanstvo bi te samo razočaralo.«
»Ti ga hočeš najbrž imeti sama za seb@?«
»Ne, tudi zame ne.«
»Toda — saj je vendar vesel, najsijajnejši dečko v mestu!«
»V tem imaš prav. Toda niti počenega groša ne dam na to! In svetujem ti, da opustiš misel na njega.«
»Zakaj neki?«
»Marta, nekaj ni pri njem v redu, on je čudak.«
»Kako?«
»Nikoli nisem doživela tovrstnega moža.
Ija izpod nog. Preden se je prav zavedel, se je že pogreznil s plugom in konji vred v zemljo. Samo z veliko težavo so mogli kmetje, ki so prihiteli, rešiti kmeta in njegove konje. Tla pogreznjene njive raziskuje sedaj posebna komisija.
Za volanom nekega mrtvaškega voza je vozača med pogrebom pri Turinu zadela srčna kap in je umrl. Nekemu strežniku, ki je sedel poleg njega, se je posrečilo voz ustaviti.
in želim in upam, da nikoli več ne bom srečala njemu enakega.«
»Torej — jaz sem čisto iz sebe,! Popolnoma! Kaj je prav za prav s tem možem?«
»Ne morem ti reči. O čem takem se ne govori.«
»Toda ti — meni! — povej ml!«
»Neprijetno mi je o tem govoriti. In če gre potem skozi vse mesto?«
»Karla, ali sva prijateljici? In mar si n« zaupave vsega?«
»Da, toda...«
»Torej, povej vendar.«
»Prav. Pripovedovala ti bom — da te posvarim. Toda, ali mi tudi obljubiš, da ne boš dala naprej?
»Živa duša ne bo zvedela besedice. Ob* ljubi jam ti, Karla. Molčim kakor grob.«
»Bila sem z njim skupaj na nekem večeru. Na plesu jadralnega kluba. Bilo je v juniju. 25. junija. Nepretrgoma sva skupaj plesala. In bilo je zelo — torej zelo toploi. In potem me je po plesu spremil domov— in našla sva krasno klop, skrito za španskim bezgom. Mesec je plaval nad vodo in valovi 80 klokota je udarjali ob kamne na obrežju. Kratko rečeno — polno razpoloženja!«
»In v njegovi družbi! Ti srečnica!«
»Srečnica? To naj reče tisti, ki ni bil al-koli deležen takega ravnanja!«
»Kako?«
»Nenormalen je!«
»Nemogoče!«
»Ne vem drugače, kako hočeš ti to rag. ložiti — sedela sva dve in pol ure In niti ni poskusil me ysaj goljubitii
Mosel, Elbe, Donava ali Drava
VcteFanom dela
Dom za onemogle kot mejnik dela obnove v Oberkralnn
Pred kratkim ao v AGlingu lahko izročili evojemu končnemu namenu Dom za onemogle, ki ga je prevzela občinska uprava mesta AQIing v svoje varstvo.
Uvodoma je župan Luckmann dal kratek pregled o zgodovini zgradbe tega le« pega doma, za katerega so se prva dela pričela že leta 1938. Celo poslopje obsega 64 prostorov, od teh 7 s po 1 posteljo, 11 z dvema posteljema, 2 s tremi posteljami in 4 s štirimi posteljami. Z vodo in električno razsvetljavo oskrbuje dom občina sama. V v8a)co sobo je uvedena topla in mrzla voda. Vsa rokodelska dela so opravili domači obrtniki. Dom nudi streho za 50 ljudi. Starostni dom je v prvi vrsti namenjen takim občanom, ki zaradi svoje visoke starosti potrebujejo in tudi zaslužijo sprejem in oskrbo v domu. Vai prebivaJci doma so deležni najboljše nege, za kar gre hvala skrbni gospodinji doma gospej Agnes Ess i g. Pregled poslopja, ki se je nato vršil, je na vse navzoče napravil trajen >vtis glede lepote in izredno smotrnega načina zidanja tega doma. Pri obhodu so med drugim našli Se v presenetljivi čvrstosti neko 93-letno ženo in nekega mnogim udeležencem že od prej znanega nemškega rojaka v visoki starosti 82 let. Landrat dr. Hinteregger je županu Luckmannu čestital na tej pač za ves Oberkrain zgledni oskrbovalni napravi in izjavil, da ga preseneča vse, kar je tukaj videl, ter da ga iz srca veseli, da je občina ADling tako vzorno in lepo skrbela za veterane dela ter jim tako izpolnila pač tudi srečno željo, preživeti svoj življenjski večer v najožji domovini.
Najboljši dokaz hvaležnosti prebivalcev doma je bilo nekaj pičlih, ali iskrenih vrstic, ki jih je nek star mož poslal županu Luckmannu po zaključku tega skupno preživetega popoldneva. Tukaj se lahko trdi, da je bilo v resnici opravljeno polno delo v smislu narodnega socialističnega skrbstva za onemogle.
Davčna predavanja - Trgovska zborovanja
v Krainhurgu, Laaiku, Radmaiinedorfu, ASlingu, Steblu in Littai
Pred kratkim je gospodarska zbornica K&mten, Uberleitungastblle des Handels v Krainburgu priredila v pokrajini Oberkrain
v krajih Krainburg, Laak, Radmannsdorf, AJ31ing, Stein in Littai šest davčnih predavanj in zborovanj za trgovino. Obisk je bil izredno povoljen. Davčna predavanja so imeli uradniki finančnega urada. Trgovce so predvsem poučili, kako je treba izpolniti davčne napovedi. V zvezi s tem so bila zborovanja. Kreisstellenleiter Pg. LBscher je govoril o potrebi enakega postopanja z Nemci in Slovenci pri prodajanju blaga in prikazal trgovcem pot, kako se morajo v bodoče vesti v trgovinah. Poslovodja Pg. Raminger je izjavil, da je blagovna knjiga počenSi s 1. januarjem 1942. v pokrajini Oberkrain po zakonu predpisana in radi tega jo morajo trgovci voditi. Nadalje je omenil, da bodo v kratkem Se predavanja o vodenju blagovne knjige (Warenein-gangsbuch). Razen tega je govoril o potrebi uvedbe knjigovodstva in poudaril, da morajo imeti tudi manjši in srednji obrati tako knjigovodstvo.
Mladina iz Oberltraina v Allgan
1123 faotov in deklet |e nastopilo svoje prostovoljno kmečko delo
2e predvčerajšnjim je Gebietafiihrer v glavnem mestu Gaua pozdravil del fantov in deklet, ki eo prišli v Altgau na prostovoljno kmečko delo. K temu zvemo, da so sedaj izbrali izmed mladih Oberkrainerjev, ki 80 se prostovoljno javili na kmečko delo, 1123 in jih vpoklicali. Pred včerajšnjim so jih v njihovih domačih dolinah naložili na omnibuse in prepeljali k posebnemu vlaku, ki jih je iz Krainburga prepeljal v K&mten.
2e v Steinu, Krainburgu in Radmanns-dorfu 80 razdelili delovna mesta po okrož« jih. Okrožni načelniki okrožnih kmetijstev, v katerih so fantje in dekleta sedaj na delu.
Ш1тШе delavske sknpine v Klagenlnrln
Lepa muzlkalična izvajanja na pestrem večeru
Na povabilo NS skupnosti »Kraft durch Freude« so včeraj obiskale delavske skupine iz ASlinga deželno glavno mesto. Kreis-KdF-Wart dr. W a 1 z 1 je pozdravil goste na glavnem kolodvoru. Po vožnji po jezeru so aSlingčane skupno # šestimi so-trudnikl KdF povabili v nekem obratu v Klagenfuptu na kosilo.
.jj V hotelu »Sandwirt« so gostje priredili v dvorani KdF na koncu svojega obiska v Klagenfurtu pester večer. Med številnimi goeti je Kreiswart v imenu NS skupnosti »Kraft durch Freude« pozdravil Kreis-leiterja dra. Pototschnigga in dra Hradetzkyja (Radmannsdorf), Gau-obmanna E g g e r j a, zastopnike oborožene sile, ravnatelje tovarn ter zastopnike KAF in NS skupnosti »Kraft durch Freude«.
Izvajanja, ki bo jih gostje iz ABlinga nudili na pestrem večeru s svojim sprememb polnim sporedom, je občinstvo prejelo z velikim veseljem in odobravanjem. Videlo se je v njih, da so se gostje potrudili pod
umetniškimi voditelji pokazati svoje najboljše znanje, da nudiju občinstvu v deželnem glavnem mestu ure pravega užitka. Močan, poln orkester, ki ga je sigurno vodil dirigent K1 e t s c h je presenetil z izvajanjem prvega stavka Schubertove H-moll simfonije in overture k Plotovi operi >Marta^. Igra Je v resnici zaslužila prisrčen sprejem pri poslušalcih. Ravno tako lep uspeh so dosegle pesmi, ki so po svojih lepih glasovih pokazale muzikaličAo sigurnost in sicer mešani zbori »Nezvestoba«, »Madrigal«, »Nun strahlt der Mai dem Herzen« (vodstvo obratovodje Mayer), moški zbor »Deutsland, mein Vaterland« in izbomi dvojni kvarteti »Der Lenz ist gekommen«, »Wo die Alpenrosen blUhn« (vodstvo Kam. Jerday). Prav odlično so se dopadli tudi »Schaffeltanz« in gorenjska narodna pesem s petjem, kjer je učinkovala tudi lepa narodna noša. Trije igralci na harmoniko — tudi v narodni noši — so splošno očarali. Godba na pihala (vodstvo Kam. K u 11 n i g) se je pokazala z
so jih spremljali. V Villachu oz. v Klagenfurtu so jih potem podrobno porazdelili.
Manifestacija zaupanja staršev
Na kolodvorih in postajališčih omnibu-sov so bili povsod navzoči starši in drugi sorodniki, prijatelji in znanci, da se poslovijo od mladine, ki je odhajala. Slovo je bilo naravno težko, toda poslavljajoči so se ja peljali toliko novemu in zanimivemu nasproti, da so že težko pričakovali odhoda. Vedenje staršev je bilo povsod vzorno. Sploh lahko smatramo to akcijo kot manifestacijo zaupanja Oberkraina. Ne glede na to, da se je mladina navdušeno prijavila, skoraj ni bilo mogoče zaznamovati kakih težkoč a starši, čeprav je za prebivalstvo Oberkraina neobičajno in ne čisto enostavno poslati deloma šele štirinajst in petnajstletne za mnoge mesece k neznanim kmetom in v neznano deželo. Služba se bo vršila predvsem v Oberk&rntnu. S tem je pa tudi novim delodajalcem te mladine naložena obveza, da ne smatrajo to službo kot navadno delovno zadevo, temveč kot odlično politično nalogo.
Tu se naj ti fantje in dekleta vžlvijo v občestvo nemškega naroda, tu bodo spoznali nemškega kmeta, ki stoji v domovinski fronti kot njen preskrbovalec v najbolj prednji liniji. Istočasno naj ti prostovoljci zrase jo v občestvo nemške mladine. Kajti vsi bodo vršili službo v Hitler-Jugend. Razen tega bo 45 fantov in 47 deklet nastanjenih v taboriščih, kjer se bodo udeležili strumne vzgoje Hitler-Jugend v kmečki
ekeaktnimi in melodioznimi koroškimi koračnicami.
Odlični telovadni uspehi so li^Hjpolnili program tega prvega obiska gostov iz Oberkraina, ki je posebnega pomena za gojitev nemške umetnosti.
Dr. Heinrich C a r d o n a.
službi. Ti so bili tudi že sedaj preoblečeni y delovne obleke in uniforme.
Pouk nemščine v taborih
Po dveh dneh, med katerima so se na^ vadili na taborsko življenje — od postilja« nja do taborne zastave zvečer, so tudi oni nastopili svojo službo pri nekem kmetu. V taboriščih ima neki učitelj tedensko pouk nemščine za »nove«.
Tako se je čas službe pričel in upati je, da bo za mladino nove pokrajine čas bo< gatih, novih znanj in lepega doživetja.
—rei.
Državna gospodarska pomoč za osvobo^ lena ozemlja КЗгпШа In Oberkraina ,
Državni minister za gospodarstvo je ob nadaljevanju globalne garancijske akcije za povzdigo gospodarstva v osvobojenih ozemljih Oberkraina in Kamtna izdal nove smernice, po katerih ostanejo predvsem nedotaknjena globalna poroštva, ki so bila po« deljena posameznim kreditnim zavodom. Vendar pa banke potem, ko je bil uveden novi postopek, ne smejo več dovoliti nadaljnjih kreditov iz globalnega kreditnega kontigenta. Globalno garancijsko postopanje bodo po uvedbi morali zaključiti, na kar bodo banke morale državnemu ministru za
v vseh uradih se govori nemško, za izvrševanje vsakega poklica je v bodoče nemščina važen predpogoj. Znanje nem-ščine Ti bo v vsakem oziru koristilo.
gospodarstvo javiti višino in število dovoljenih kreditov. Nove smernice predvidevajo ne samo po državi zajamčene kredite, ampak tudi državna posojila in doplačila. O predlogih za podelitev državne gospodarske pomoči odloča Reichstatthater. Njemu je kot posvetovalni organ prideljen kreditni odbor, ki ga tvorijo zastopniki gospodarstva,
Tadl kmečke gospodinje so nastopile
Da bi bil tudi v gospodinjstvu večji napredek, posebno še v vrtnarstvu, sta imeli gospodinjski svetovalki prehranjevalnega urada (Enahrungsamt) v zadnjih tednih v VBeh občinah okraja Stein gospodinjske in vrtnarske tečaje. Posebno se je poudarjala važnost toplih gred. Teh tečajev se je udeležilo približno 1000 kmečkih gospodinj, ki so z velikim zanimajnem sledile izvajanjem predavateljic. V 15 občinah so bili predvajani tudi filmi o pravilnem vrtnarstvu, pe-rutninarstvu in svinjereji. Poleg tega eo imele gospodinje priliko videti tudi slike iz različnih krajev Nemčije.
n
SioianisfŠkc Dipl. Opllker C. KronfuQ

M i o 6 (! a > n r I
RanntioiitroAe I5
6	Alexander pl, Thayer
z ladje mrtvih
Iz resničnega življenja posneta povest
ZAČETEK PUSTOLOVŠČINE
»Ime mi je Ute Eknasuoni in rojena sem na Finskem«, je pričelo dekle pripovedovati, medtem, ko je nadzornik Aguila mirno sedel na svojem stolu in gledal v te svetle modre oči
»Poveljnik ladje ,Treaeury' je bil moj stric, Sved, po imenu Svenborgsen. Njegova žena in njegovi otroci so bili na otoku Pa-lau. Ko je bil moj oče umrl, je stric Svenborgsen iz Palaa poslal po mene in me dal tja privesti. Živela sem tam, kakor član rodbine, pazila na otroke, ki sem jih podu-čevala in pomagala moji teti v gospodinjstvu. Kakšne posle je imel moj stric, ne vem. Gotovo je, da je prevzel vse, kar se mu je nudilo. Vsakomur je bilo znano, da lahko vsak dan izbruhne vojna med Japonsko in Kitajsko in stric Svenborgsen je bil, kolikor vem, na strani Japoncev.
Pamik ,Treasury' je bil moj stric kupil od nekega Par za, ki ga je zopet imel od nekega kitajskega trgovca iz Sanghaja. Par-nik je imel veliko lastnikov in veliko imen.
Neposredno preden je izbruhnila vojna med Japonsko in Kitajsko, je moj stric pripovedoval, da bi imel prevzeti od nekega japonskega trgovca v Natuni kovčeg z zlatniki. Ta kovčeg bi naj spravil v Tokio. Zlato je bilo namenjeno neki japonski banki. Mojemu stricu bi za ta prevoz povrnili увв
Ker je položaj med Japonsko in Kitajsko postajal vedno bolj kritičen, me je naprosil moj stric, naj ga spremljam na potovanju. Menil je, da bo zbujalo manj pozornosti, ako bom Jaz s kovčegom potovala na ladji.
Svojemu stricu sem bila in sem dolžna veliko hvalo, zato sem z veseljem prevzela nase to malo uslugo, ki me je pač zapletla v strašno pustolovščino.
»S POKVARJENIM STROJEM DALEČ OD SMERI DRUGIH LADIJ.t .
Vkrcala sem se na .Treasury' In ob mirnem morju ter lepem vremenu amo odrinili proti Natuni. Tam sem se s stricem peljala na kopno po denar in se ž njim vrnila šele pozno zvečer na ladjo. Krmarju Pattsyu seveda ni ostalo prikrito, da sem se vrnila s kovčegom, ki je bil tako težek, da sta ga dva človeka s težavo nosila.
»To so samo vzorci kamenja, ki jih je nek nizozemski geolog za kameno olje nabral na Natuni«, je izjavil moj stric krmarju. Tukaj moram vplesti, da mi Je ta Pattsy med celim mojim potovanjem dvoril na najvailjiveJSi način. Ce sem za poveljniškim mostom ležala na mojem ležalniku, Je Pattsy vedno prišel k meni in poskušal začeti z menoj pogovor. Ze zaradi naloge, ki mi jo je bil poetavil moj stric, si tega moža nisem smela napraviti za sovražnika.
Se nek drug mož izmed posadke si Je na pozornost vzbujajoč način prizadeval okrog mene. Bil Je to strojnik George Sanley.«
»To ime že poznam!« je rekel tu nadzor-
iArifllfflr
Dekle ga je za hip začudeno pogledalo, potem pa nadaljevalo s pripovedovanjem.
»Sanley si je umel tako urediti, da je bil vedno okrog mene, kadar je bil Pattsy na straži in narobe se Je trudil Pattsy okrog mene, kadar je bil Sanley spodaj pri svojem stroju.
Nato se Je zgodila nesreča. Stroj onemoglega parnika ,Trea88ury' se Je nekega dne ustavil. Gnalo nas Je sem ter tja po morju. Vozili smo se bili daleč od smeri drugih ladij, ker se Je moj stric bal, da ga bo zadržala in preiskala kakšna kitajska križarka. Sedaj smo pa vsi zaman čakali na pomoč, in brezžičnega brzojava n& tem malem starem pamiku nismo imelL
Tako nam ni preostalo ničesar drugega, kot da smo z lastnimi ladijskimi sredstvi popravljali škodo. MoJ stric in Sanley, kakor tudi trije kurjači so delali noč in dan na tem, da bi uredili zlomljeno premično krmilno pripravo in da bi v to potrebne se-stavhie sami nakovali v mali ladijski ko-vačnici.
Pattsy, ki ni imel nobenega opravka pri tem težkem delu, se ni ganil od mene...
OSEM ŽRTEV RUMENE MRZLICE
Pitna voda je postala slaba in nekega dne sta dva moža obolela na rumeni mrzlici.
Prihodnji dan so bili bolni že štirje možje. Nosila sem bolnikom mrzel čaj v njihova spavališča in Jim poskušala lajšati bolečine.
Podoba je bila, da sta bila Pattsy In moj stric zelo različnega mnenja. Pattsy Je zahteval, naj moj stric vse bolnike vrže ▼.
»Ce tega ne storite, bomo vsi umrli za rumeno mrzlico«, je rekeL
Toliko, da ni Pattsy mojega strica pobil na poveljniškem mostu, tako močno sta se ta dva sprla.
Končno je skupnim naporom mojega strica, Sanleya in kurjača Steffensona uspelo, da so stroj spravili zopet v tek. Štirje izmed naših ljudi so bili že umrli, in mi smo Jih izročili morju. Dva sta umirala in dva izmed kurjačev sta tudi obolela. Bržkone smo bili iz Natune zanesli kal te bolezni na ladjo, ni pa tudi izključeno, da je bila pokvarjena pitna voda, ki smo jo bili tam prevzelL
Prihodnjega dne sta umrla tudi oba kurjača. Nam drugim je ta strašna bolezen prizanesla. Kakor da bi se bil hudobni moloh zadovoljil s temi osmimi žrtvami.
PRICA UMORA.
Pattsy in moj stric sta se menjala na krmilu in Steffenaon je sam kuril pod kotlom. Zvečer so stroj odstavili in .Treasury' je brez krmila plula v Oceanu medtem, ko Je vse spalo in počivalo.
Nenadoma je Pattsy udri v mojo kabino. Hotel me je objeti, poljubiti. Ladja se je bila ravno vsled težkih dolgih valov nagnila na svojo levo stran in tako mi je uspelo, da sem močnega moža potisnila ven in za njim zapahnila vrata. Od tega trenutka naprej sem se stalno bala. Prav dobro sem bila opazila krmarjeve poglede, ki niso leteli samo na mene, ampak tudi na kovčeg, ki je stal pod mojo posteljo.
Je-li kaj slutil o, njegovi vsebhii?
3z naše domovine
Vesli \г okrožja Krainburg
Gallenfels. (Z nogo zašla v kolo na vozu.) Šestnajstletna hčerka malega posestnika Stanislava R o t a r se je vozila na volovskem vozilu, na katerem je njen oče vozil gnoj na njivo. Sedela je zadaj na ojesu in držala na roki dveletnega otroka. Med vožnjo je z levo nogo zašla v vozno kolo in si zlomila levo golenico. Otrok je bil padel na tla ,a se ni poškodoval, Po-neerečenko so prepeljali v bolnišnico Gal-lenfele.
Sairach. (Nesreča pri sečnji,) Z gozdnim delom zaposleni, 38 let stari mizar Jakob T r č e k iz Neudorfa si je pri sečnji v nekem gozdu pri Sairachu zlomil desno golenico, ker se ni bil pravočasno spravil na varno pred padajočim drevesom. Njegovi tovariši so ga zanesli v neko sosedno hišo, kjer je dobil prvo pomoč. Nato so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico Gallenfels.
Zwischenw&9sem (Padel s kolesa.) Ko se je 41 let stari tovarniški delavec Andrej Bertoncelj na kolesu vozil domov v Ladio, se mu je zlomil okvir na kolesu. S praskami na obrazu so ga prepeljali v bolnišnico Gallenfels,
Zirklach. (Apel za sotrudnike.) Pred kratkim se je vršil apel za vse sotrudnike krajevne skupine. Vodja oporišča NSDAP Alfred Huber je govoril o aktualnih vprašanjih. Nato je vodja organizacije H o 11 e i s dal na znanje delovni načrt za mesec april,
St. Vcit ad der Save. (Mladinsko Zborovanja) V ljudskem domu se je pred kratkim vršilo zborovanje Hitlerjeve mladine. Pg. E b n e r od prehranjevalnega urada v Krainburgu je govoril o velikih nalogah, ki se stavijo Hitlerjevi mladini in pozval fante in dekleta, naj se prostovoljno javijo za službo na kmetih v Altgau.
St. VeH an der Sawc. (Pouk o davčnih stvareh.) Na pobudo krajevne skupine NSDAP St, Veit an der Sawe je v ljudskem domu davčni nadzornik F i -s C h e r iz Krainburga poučil davčne zavezance o važnih davčnih vprašanjih,
Vesti iz okrožja Radmannsdorl
ABUng, (Odpadek cigarete je povzročil gozdni požar.) Ker je hekdo malomarno odvrgel gorečo cigareto, je nastal požar v gozdu. Požarna bramba v ABlingu in iz tovarne sta uspešno gasili.
Wocheiner Mitterdorf. (Kuharski tečaji.) 2e skozi več dni se tukaj vršijo
dobro obiskani kuharski tečaji, v oddaljenem Kopiuniku in Goriuschu pa so se vršili dva dni pod vodstvom tuk. Land-bauern- in Ortsfrauenfilhrerin Hodnik in Zupanec.
Wocehiner Mittcldorf. (Gibanje prebivalstva.) Na žalcet nam smrt letos ne prizanaša ter nas je prekosila pri rojstvih za 24 proti 8.
St. Katharina, (Iz vaškega življenja.) Poročila sta se Antvn Kavčič in Katharina Meglič. To je prva poroka iz naše občine pri Standesamtu v Radmanns-dorfu. — Razglasne table K VB so postavljene na treh krajih. Ljudje radi berejo časopise in ogledujejo slike, ki so v omaricah razstavljene.
Reifen. (Apel žen.) V svečano okrašenem gasilskem domu se je zbralo 150 žen in odraslih deklet, ki jim je Pgn. Minnie iz Klagenfurta predavala o nalogah žen v državi našega Fiihrerja in zlasti o njihovem delu v vojni dobi. Zborovalke so z zanimanjem sledile Izvajanjem in z iskreno
zahvalo izjavile svojo pripravljenost k delu. Ob zaključku te lepe slovesne ure so zapele nekaj pesmi.
Vesli iz okrožja Slein
Stein. (Pouk za žene.) Pri drugem okrožnem šolanju NS ženstva so bile voditeljice krajevnih skupin v steinskem okrožju uvedene v praktično delo pri krajevnih skupinah.
Domechale. (Večer za starše.) Nedavno 80 učiteljice otroškega vrtca povabile starše svojih varovancev na prvi večer staršev. Po »resnem« delu so se vršile skupne igre in petje, iz katerih se je zrcalila veselost otroškega sveta. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za malico. Starši so ob slovesu izražali svoje veselje in zahvalo marljivim varuhinjam svojih malčkov.
Mannsburg. (Po neprevidnosti je nastal požarv gozdu.) Te dni je iz-bruimil požar v gozdu v bližini kraja Ter-sain, ki so ga vaščani še pravočasno opazili in pogasili. Ugotovili so, da je požar nastal po neprevidnosti, ali s tem, da je kdo odvrgel tleči ogorek cigarete ali da so se otroci igrali z ognjem.
Go|iteT krompir|a
Vsled različnih načinov uporabe je krompir najbolj razširjena kultura in je zlasti v vojnem času pomemben za prehrano. Po načinu uporabe razlikujemo krompir za ljudsko prehrano, za krmljenje živine in industrijski krompir.
Krompir se razmeroma hitro izrodi in pridelek se zmanjša. Vzrok izroditvi je slaba sorta in nepravilna odbira. Dober in zadovoljiv pridelek dosežemo s pravilno izbiro sorte in menjavanjem semena ter na ta način, da kmalu potem, ko je krompir vskalil, odberemo najlepše grme z močnimi in lepo razvitimi stebelci ter jih zaznamujemo s količki. Č!e pri tako zaznamovanih grmih stebelca obolijo, jih izločimo od na-daljnega razmnoževanja, če pa ostanejo zdrava in lepa jih pustimo dozoreti in gomolje takih grmov naslednje leto posebej razmnožujemo, če jih je najmanj po 10, približno enako debelih, v vsakem grmu. Za nadaljnje razmnoževanje ne uporabljamo zelo debelih in prptV; Robnih gomoljev. Za setev izbran krompir shranimo ločeno od drugega.
Vsakih 3 do 5 let je treba seme menjati in pri tem odbrati tako seme, ki odgovarja krajevnim prilikam. Kajti pridelek je odvisen od podnebja, zemlje, načina gojitve in shranjevanja čez zimo ter pravočasnega izkopavanja.
Najboljše in najlepše bo krompir uspeval, če je poletje toplo in bolj suho; prevelika
mu
Navodila za spomladansko uporabo lunetnib gnojil
Pomlad je tu. Treba bo začeti z obdelovanjem polja. Kmetje v Oberkrainu imajo v te 8vrhe na razpolago zadostne množine umetnih gnojil. \
Navodila, kako, kdaj in kje 8e morajo umetna gnojila uporabljati so bila že objavljena, zato je treba samo pripomniti, na katere kulture in v kakšni množini se morajo trositi.
m
)
Za pravilno gnojenje njiv In travnikov veljajo sledeča temeljna pravila: Umetni gnoj trosite na določeno površino njive in travnika vedno v zadostni množini. Raztrositi le nekaj določen« množine za gnojenje je napačno, ker s takšnim postopkom ne zvišamo pridobivanja pridelkov.
Z dušičnimi gnojili (apneni dušik) gnojimo zgodaj spomladi in sicer takoj, ko je površina njive suha. Na 1 ha potrosimo 200 kg.,. Na deteljišča gnojimo z Tomaževo žlindro (200 kg na ha) in kalijevo soljo (150 kg na ha). Za travnike rabimo isto množino Tomaževe žlindre in kalijeve soli.
Na drugo mesto pridejo v poštev umetna gnojila za gnojenje krompirja. Poleg hlev-
na angleški tovorni ladji
^Kapitan, jaz sem se samo zato pustil ker ste mi rekli, da bo to »vožnja za ^sziskavo morske globine .,.«
»Tako je, sinko, mar vendar ne misIiS, nas nemške podmornice poMjejo na Јипо?!к
Karikatur: Igelmayer Dehnen-Dienst.
Nemščina posreduje vse knlturne vrednote. Če hočeš spoznati nemške kulturne dobrine, če hočeš biti deležen napredka, če se hočeš dalje izobraževati, se moraš učiti nemščine.
skega gnoja dodamo še 200 kg kalijeve soli in 200 kg apnenega dušika.
Koruzi gnojimo poleg hlevskega gnoja ie z dodatkom najmanj 160 kg Tomaževe žlindre, 150 kg apnenega dušika in 100 kg kalijeve soli. Nadalje uporabljamo za gnojenje ovsa in ječmena kalijevo sol in Tomaževo žlindro. Vsakega gnojila trosimo približno 200 kg na ha.
Kmetje, upoštevajte gornje nasvete In uporabljajte umetna gnojila, katera so Vam na razpolago.
Ce boste sledili tem nasvetom, boste opazili čez 2 aU 3 leta znatno izboljšanje Vaših njiv, radi i,ravilne uporabe umetnih gnojil.
vlaga (deževje, mokra zemlja) pa škodi in s tem se pridelek zmanjša.
Slabo humusna ilovnata in ne presuha peščena zemlja je najprikladnejša za krompir.
Njiva, kjer bo krompir, naj se že v jeseni pognoji s hlevskim gnojem, ker pri svežem gnojenju krompir lahko dobi slab okus. Tudi gnojenje z gnojnico je dobro. Krompir potrebuje veliko dušika (apneni dušik), največ pa kalija.
Krompir najboljše uspeva v globoki, dobro obdelani zemlji. Prezgodnja setev ni priporočljiva, ker gomolji v tem primeru radi gnljejo, pa tudi pozna slana lahko napravi znatno škodo. Najprikladnejši čas setve je koncem aprila ali pa v začetku maja.
Za setev se uporabljajo srednje debeli, zdravi In nepoškodovani gomolji, lahko pa se tudi krompir po dolgem prereže tako, da ima vsaka polovica zadosti očesc. V tem primeru pustimo krompir par dni stati, da se na prerezanih ploskvah napravi nekakšna skorja, ki zaščiti gomolj pred raznimi boleznimi.	^
Na 1 ha se porabi za setev 20 do 25 mq srednje debelega krompirja. Razdalja med vrstami naj bo 50 do 60 cm, v vrstah samih pa 30 do 35 cm. Važno je obdelovanje
njive. Takoj po setvi je dobro njivo povaljati, da se krompir vtisne v zemljo, 6 do 8 dni kasneje pa se pobrana vzdolž ali pa počez. Brana se lahko še tedaj, ko je krompir že pognal, da se uniči plevel in zemlja prezrači. Ko je krompir toliko vskalil, da so vrste vidne, se okopava, kasneje pa se osipa. Osipavahje pa se ne sme vršiti niti prezgodaj, niti prepozno, da se stebelca ne zasujejo, oziroma ne poškodujejo. Krompir-jevka naj se ne odstrani pred izkopavanjem.
Krompir se izkopava, ko'* cima ovene In se posuši in ko se gomolji lahko ločijo od cime. Izkopavanje naj se vrši po možnosti ob suhem vremenu z motiko, osipalnikom ali pa posebnim strojem za Izkopavanje krompirja. Ze na njivi naj se droben krompir loči od srednjega In debelega.
Važno je pravilno shranjevanje krompirja. Gomolji »dihajo« tudi pozimi, pa pri tem nastane toplota In izhlapevanje vode ter tako postane krompir moker in rad gnije. Prostor, kjer je krompir shranjen, ne sme biti pretopel, pa tudi ne premrzel, da krompir ne zmrzne. Ravno vsled slabega vskladiščenja gre veliko krompirja v zgubo. Klet za krompir mora biti suha, zračna In primemo tbpla (4 do 5" C). Dobro je spravljen krompir tudi v zasipalnicah, ki se napravijo kar na njivi In je krompir zaščiten pred mrazom z zemljo In slamo. Koristno je kisanje krompirja v posebnih silosih.
Ing. Kari Relcher
Kmetovalci, pridelajte več zelenjave!
Kmetovalci Obreakralna, tudi VI sledite gornjemu pozivu In pridelujte v obsegu Vaših možnosti na Vaših vrtovih več zelenjave za prodajo. Pridelujte to tudi kot medsadež, da bo zemlja čim koristnejše izrabljena. Na istem koščku zemlje se lahko v enem letu pridela trojni, pri nekaterih vrstah celo četvera! pridelek, ki donaša posebno malim posestnikom lepe In sigurne dohodke. Zato naj bo vsak košček zemlje na Vaših vrtovih izrabljen za pridelovanje zelenjave. V prehrani igra važno vlogo, ker vsebuje snovi — vitamine, potrebne za zdravje in delovno sposobnost.
Predvsem pridejo pri nas v poštev sledeče vrste zelenjave: zelje, rdeče zelje, kar-fijola, salatna (rdeča pesa), jedilni korenček, predvsem pa čebula.
Vsa potrebna strokovna navodila za pridelovanje se dobijo pri pristojnih prehranjevalnih uradih (Ernahrungsamt). ^
Kmetovalci, pomagajte In pokažite dobro voljo, ker boste s povečanjem pridobivanja zelenjave doprinesli k zagotovitvi prehrane.
Mali Tojaški slovar
Pod tem napisom bomo v naših prihodnjih številkah objavljali nekatera pojasnila o vojaških pojmih in orožju, ki je bilo doeedaj uporabljeno.
Kal le brntoreglstrsKa tona
Mornarji iinajo avoje lastne izraze, ki jih dan za dnem čitamo v raznih vojnih poročilih in 80 nam radi tega že znani, akoravno jih v notranjosti kontinenta živeči narodi ne razumejo tako dobro, kakor ob morskih obalah živeči ljudje, ki so bolj v stiku z mor-narstvom. V poročilih vrhovnega poveljstva oborožene sile se navajajo podatki o potopitvi sovražnih trgovskih in vojnih ladij, pri čemer se navaja tudi izguba sovražnika v tonah. Le malokdo je v stanju presoditi, kaj je tona ladijskega prostora v praksi in kako se takozvane brutoregistrske tone razločujejo od netoregistrskih ton oziroma nosilnosti ladij. Sele tisti, ki so mu ti podatki jasni, bo lahko izračunal, kako velika je količina tovomine ali vojnega materijala, ki ga Izgubi sovražnik pri potopitvah posameznih ladij.
Kaj je torej brutoregistrska tona (brt) ? Brutoregistrska tona predstavlja prostor-ninsko vsebino ladje, ki jo določijo pomorske oblasti in sodišča domovinske luke pri prevzemu ladje hi vpisu iste v seznam ladij, v takozvane ladijske registre. Od tega tudi izraz registrska tona. Vsaka taka tona šteje približno tri kubične metre. Po tej prostor-ninski vsebini ladje se pobirajo tudi pristojbine za zadrževanje po pristaniščih, uporabo zatvomic, kanalov Itd. Verjetno je, da izvira izraz tona že Iz prvega pomorstva, ker so takrat prostornino ladij merili po sodih, ki so jih lahko natovorili v notranjosti ladje. Velikost vojnih ladij se pa navadno označuje po tonah, ki značijo 1000 kg. teže. V prvem slučaju gre torej za mero
prostornine, v drugem slučaju pa za stvarno težino.
Brutoregistrtonaža je celotna notranja ladijska prostornina z zaprtimi gornjimi deli. Ce odštejemo prostor, ki ga zavzemajo stroji, kabine za moštvo ter vodstvo ladje, dobimo netoprostoraino ladje. Nosilnost,. oziroma možnost sprejema tovora je pri ladjah sestavljena iz celokupne teže vklada, iz teže ladijske opreme ter zalog gnojilnih snovi, pitne vode in vode za kotle, provianta in ostalih, za ladjo potrebnih stvari.
Ce se potopi desetlisočtonaki parnik, gre za kakih 14.000 ton teže. Iz tega je razvidno, kako ogromne količine dragocenega blaga se lahko natovori na tako ladjo in kako velike škode se prizadevajo sovražniku s potopitvijo toliko tisoč ton ladijskega prostora. Za prevoz 6000 kg težkega ladijskega tovora z železnico je potrebno 12 tovornih vlakov po 15 ton tovorne nosilnosti. Teh 12 vlakov bi po dolžini merilo 6 kilometrov, to je uro in pol pešhoje. Vsebina tovora bi pa zadostovala za večtedensko prehranjevanje mesta s 50.000 prebivalci.
Ladijske pošiljke igrajo v trgovskem prometu Se danes prvo vlogo. Neprestano trdovratno potapljanje ladij Velike Britanije, ki je popolnoma navezana na prekomorski uvoz, bo za Angleže sčasoma rodilo pogubne posledice.
Spowt
EK 1 za Rudolfa Harbiga. Kakor na pepelni progi, tako se je nemški svetovni mojster in svetovni rekordni tekač Rudolf Harbig tudi na fronti obnesel. Kot vodja različnih prodornih podjetij je bil Feldwe-bel Harbig odlikovan z železnim križem 1. razreda.
Evropa na lastnih nogah
Napisal Herbert Badke« drzai^iii tajaik т ministrstvu za prehrano in kmetijstvo
Od jeseni leta 1939. je prehrana Evropskega kontinenta bistveno navezana sama nase. Vse, kar se je nabavljalo prej iz pre-komorja, mora kontinent sedaj sam prigo-spodariti. Evropsko kmetijstvo stoji torej danes zopet pred odločitvami načelnega pomena. Kontinent si more biti danes svest tega, da je minul čas priostrenega mednarodnega deljenja dela, da se mora danes zopet spomniti vsaka država svoje lastne moči. Ta preudarjanja so mogoče marsikateremu evropskemu državniku tuja. Stoletje najtesnejše povezanosti z angleškim sistemom proste trgovine je dalo kontinentalnemu kmetijstvu žig, postalo je v naraščajoči meri odvisno od uvoza; Belgija je na primer postala prav tako odvisna od uvoza žitaric kakor Francija, ki je brez notranje potrebe zanemarila svoje poljedelstvo. Da pri tem stališču tudi velikih rezerv balkanskih dežel niso odprli, je samo preveč razumljivo.
Prva svetovna vojna je pokazala, kam vodi ta delitev dela. Nobena dežela ni morula tega tako močno občutiti kakor Nemčija, pa tudi nobena dežela ni tako pravilno uvidela njenih posledic kakor Tretji Reich. Vsied tega je nemško poljedelstvo s svojo pridelovalno bitko opravilo pionirsko delo, katerega vrednost se kaže danes, v vojnL Ako Nemčije danes ne more raniti britanska blokada, ako je mogla to zimo celo v stiski se nahajajočim narodom na kontinentu dovažati žita, patem to jasno dokazuje, s kako velikanskimi koraki je med tem napredovala kmetijska kapaciteta. *
Ta nemški primer je postal usmerjajoč za kontinent. Dejstvo je, da Evropa nikakor ni tako revna, kakor so to hoteli vedno prikazati, resnično razpolaga še z številnimi možnostmi zavarovanja lastne prehrane. K temu bo enkrat prispevala še razširitev kulturne površine, dalje povišanje površinskega donosa in intenziviranje pridelovanja sadežev, končno možnost zmanjšanja izgub pri žetvi. V tem hranilnem prostoru bodo imele oranice povišan pomen, kajti dobavljajo neposredno hraniva, kot na primer žito, krompir in sočivje, medtem ko prispevajo travniki samo posredno k prehrani, toda prinašajo s sabo vendar občutne požlahtnjevalne izgube. Te znašajo pri mlečni proizvodnji 50 odtotkov, pri mesu 70 do 75 odstotkov in pri produkciji jajc celo 90 odstotkov. Cim večji je delež živalske proizvodnje na povprečni prehrani kontinenta, tem večje morajo biti tudi površine tal, ki so potrebne za zagotovitev samooskrbe. Tem bolj bi se pa morale udomačiti mestni red v racionira-nju prehranjevalnih dobrin od rastlinskih do živalskih proizvodov. To načelo ima evropsko veljavo.
Ako enkrat preiščemo na podlagi statistik posameznih držav možnosti kontinentalne samooskrbe, se pokaže, da razpoložljivi prehranjevalni prostor (na podlagi nemškega donosnega standarda) popolnoma zadostuje, da v slučaju potrebe stori kontinent za popolnoma neodvisnega od vsakega dovoza. Institut za raziskovanje gospodarstva je izračunal, da se v kontinentalni Evropi more prehraniti nič manj, kakor 460 milijonov ljudi, medtem ko jih sedaj živi tu samo 343 milijonov. To dejstvo šele tedaj dojamemo v njegovem polnem pomenu, če si predstavimo, da se je kontinent pred vojnim izbruhom samo povprečno 90% preskrboval s hranilnimi snovmi. Med resnično in možno stopnjo samooskrbe obstojajo, vedno na podlagi nemškega standarda proizvodnje, Se pomembne razlike. Institut nam za predočitev nudi sledeče številke:
Reiničn* Moina ■tmooikrba iamooikrbt {1932)
Altreich ......83% 83%
Velika Nemčija s Protek-toratom ih Gen.-Gouv . 91% 109% Severna Evropa ... 82% 167% Jugovzhodna Evropa . . 107% 177% Španija - Portuglska . . 98% 204%
Francija......83% 161%
Kontinent......81% 134%
Iz tega pregleda izhaja, da lahko posebno Francija in Španija kakor tudi Romunija še mobilizira pomenbne rezerve, s čim pa naravno ni rečeno, da bi bila izraba storilnosti ostalih držav postranskega pomena. Tu gre za evropsko nalogo, za načelno od-vrnitev od ekstensitete k izgradnji prehrane z lastno močjo. En sam pogled na hektarske donose nam pokaže, kaj je mišljeno: v jugovzhodnih deželah se na isti površini iaoje pribUino	X VirainioUl
bližno dve tretjini tega, kar proizvaja nemški kmet. Ze stopnjevanje povprečnih hektarskih donosov za 10 odstotkov bi moglo zadostovati za kritje dosedanjega potrebnega evropskega uvoza žita. Kakor se je dozdeval uvoz dosedaj številčno visok, tako majhen je v primerjavi s sTcupno kontinentalno potrošnjo. Skupni import žita, stročnic in klaje je znašal približno 7 odstotkov resnične potrošnje. Anglija sama je morala 20 odstotkov več uvoziti za svojo potrebo, kakor pa 343 milijonov ljudi na kontinentu! Za ves kontinent znaša srednji donos 12,6 stotov žita na hektar. Ako nadalje pre-udarimo, da kontinentalna žitorodna površina prekorači 70 milijonov hektarjev in
bi se dala gotovo še razširiti, potem bi že zvišanje donosa za 1,5 do 2 stota žita popolnoma zadostovalo, da poravna evropsko potrebo po uvozu.
2e te številke povejo, da pri kontinentalni samooskrbi ne gre za kakšno utopijo, temveč čisto realen problem, ki ee ga je treba samo s potrebno energijo oprijeti. To naj nikakor ne pomeni, da se hoče Ev* ropa ogrniti v zunanji trgovini sovražno avtarkijo. Porast življenjskega standarta, ki ga je pričakovati po zaključku vojne, bo stavil nove zahteve na prehrano in pre-komornim državam nudil obilo možnosti, da prodajo svoje presežke na povojnem kontinentu blagostanja.
finansfranje volne Je zavarovano
o vojnem flnansiranju in denarnem gospodarstvo
Kakor je izvajal Ministerialdirigent dr. Joachim Riehle od državnega gospodarskega ministrstva na sestanku gospodarskih voditeljev in zastopnikov denarnih ter kreditnih zavodov Karatna, ki mu je prisostvoval nadom. Gauleiter Pg. Thimel, je bilo nemško gospodarstvo pripravljeno tudi za finansiranje vojne. Ravno tako je bila do Izbruha vojne dovršena usmeritev celokupnega kreditnega aparata v ozemljih, ki so bila tik pred vojno priključena Reichu. Nemški narod je bil ob pričetku vojne tako discipliniran, da mu v nobenem oziru ni bilo treba prisilnih naredb na polju finančnega gospodarstva. Donos davkov med vojno ni padel, ampak je vsled ojačenja proizvodnje narasel. Donosi davkov in prispevki k stroškom zasedbe dajo prilično polovico vojnih stroškov. Kar je še potrebno, se da brez težav dobiti na denarnem in glav-ničnem trgu. Na glavničnem trgu dobljeni denar se obrestuje po 3%%, denar iz denarnega po 2У2 do 3%, tako da je država obremenjena z obrestmi okroglo do 3%. V nasprotju z zadnjo svetovno vojno ni treba nobenega vojnega posojila, kajti denar sam išče naložbe in zasebno občinstvo kupuje Se v večji meri 3%% državne vrednote. Nemški narod že od nekdaj nagiba k štednji. Zaupanje v vojni se izraža v povečanju vezanih hranilnih vlog, ki donašajo višje obresti. Na prisilno štednjo merodajni krogi sploh niso nikdar mislili. Železno štede-nje, ki se bo predvidoma še razširilo, do-naša varčevalcu davčne olajšave, ki so jih bili po dosedanjem pravu deležni že oni, ki so štedili za stavbe in oni, ki so se dali zavarovati. Popolnoma nesumljiva in v razmerju proti vojnim stroškom ter vrednosti letne proizvodnje minimalna je pomnožitev prometa bankovcev. Ta se poda vsled prirastka pokrajin, v katerih je marka v obtoku, in povečanega blagajniškega stanja, ki ga je povzročila vojna. Stroški,-ki jih ima nemški narod za vojno skupaj spraviti, so znatni, toda njih višina dokazuje, da je nemški vojak pripravljen za boj.
Jn.ate i^ospodfarsfie naviem
Hrvatska centrala za usnje je določila za nakup ovčjih in kozjih kož sedem nakupovalnih pokrajin, v katerih je blago oddati komisijonarju. Transport kož brez dovoljenja centrale ni več dovoljen.
Z večkratnim povečanjem Madžarske je narastla potreba po papirju, toda tudi surovinska podlaga za Izdelovanje papirja. V severni Sedmograški se nahajajo tri tovarne papirja in položaj šestih, v okrnjeni Ma-
džarski delujočih se je tako izboljSal, da svoje kapacitete lahko polno izrabijo. V krogih papirne industrije računajo s tem, da bo mogoče z zgraditvijo železniških prog v Sedmograški ustanoviti tamkaj novo celulozno tovarno, ki bo v stanu dobavljati cenejšo celulozo. It zasiguranju rentabilitete madžarskih papirnic je mnogo prispeval nemško-madžarski dogovor o ceni in nakupovalni zaščiti za fino kartonažo, piaalni in rotacijski papir.
Gospodarsko zunanje meato (izvozni oddelek) načelnika civilne uprave se preseli iz Veldesa v poslopje Landrata v Rad-mannsdorfu. Tudi uradni dnevi glavnega poslovodje industrijske in trgovske komore v Klagenfurtu se bodo odslej vršili v istem poslopju in ne več v Veldesu.
Turškemu kmetijskemu ministrtru se iz vseh delov dežele na razpolago poročila, po katerih so izgledi za žetev v tem letu kljub izredno hudi zimi nad vse ugodni. Izvedba takozvane poljedelske mobilizacije je povsod v polnem teku.
Po Nemčiji, Belgiji in Franciji se je tudi
Iz Madžarske pričel izredno živahen izvoz suhega sočivja, posebno korenja, čebule, karfijole, zelja in zelenjave za juho.
Nemška strojna industrija je tudi med, vojno bila v položaju, da vzdrži izvoz svoje proizvodnje, ki se vsekakor lahko primerja z ono pred vojno. Anglija in Zedinjene države pa ne morejo izkazati nič podobnega.
Argentinsko kmetijsko ministrstvo sporoča, da je skrčena ploskev za nasad koruze na 5 milijonov ha. Lani je znašala 7 milijonov ha. Vlada se nadeja, da bo na tak način omejila nadprodukcijo koruze na znosno mero.
Prejšnji zunanji minister A rita je bil postavljen za predsednika japonske družbe za pospeševanje zunanje trgovine.
Zbiranje starega materiala v šolah jei samo v 1940. letu dosegla še 283.500.000 kg starih reči in odpadkov.
Uvoz v Švico je v februarju 1942. padel na najnižje stanje, kar ga je bilo v desetih letih. Znašal je le okroglo 205.000 ton in bil tako za eno tretino nižji od prejšnjega meseca in za več nego 47% manjši od onega v februarju 1941. Glede izvoza sporočajo, da je količina za dobrih 48% zaostala za mesecem primerjave v prejšnjem letu, prekosila pa januarski izvoz v letu 1942. nekako za 5%.
Po nekem poročilu iz Sofije je do prihodnje žetve zasigurana oskrba bolgarskega prebivalstva s kruhom.
Da odpravijo oflbetoječo nervAznost y avstralskih borznih krogih, ki se je še stopnjevala po padcu Jave in izkrcanju Japoncev na Novi Gvineji, so v omejenem obsegu zopet otvorili sidnejsko borzo. Za vzdrževanje vsaj nekoliko urejene trgovine so določili najvišje in najnižje tečaje tako za akcije kakor za obligacije z največjo dopustno razliko 20%.
V	prvih dVeh mesecih tega leta so ia Nemčije dobavili sledeče naročene kmetijske stroje: 540 traktorjev, 1360 traktorskih plugov, 4000 plugov, 37 mlatilnic in 900 slamoreznic.
V	teku pritegnitve inozemskih delovnih moči so sedaj dospeli v Reich tudi prvi transporti mladih deklet in žen iz Letonske.
V	Alžhni zboruje tačas razšiijena gospodarska konferenca v svrho, da izenači gospodarstvo severne Afrike z matično deželo.



Fiihrer je v svojem glavnem stanu sprejel bolgarskega kralja Borisa in se Ж njim dolgo in prisrčno razgovorjal. Razgovori so se vrSili v duhu soborstva in prijateljstva, ki obstoja med Nemčijo in Bolgarijo že od svetovne vojne, — Fiihrer se poda s svojim gostom v svojem glavnem stanu k razgovoru. (Presse-Hoffmann.M.)
Vsak boj bodo zmagovito dobojev ali
NaraSčaj v •»Schulpfortu* preizkuSajo in utrjujejo v pogumu. Po dolgih lestvah morajo fantje prečkati nek potoib.
Generaloberst Rommel
FiArer je vrhovnemu poveljniku nemSkega airiSkega zbora kot šestemu častniku nemške oborožene sile osebno izročil hrastov list z meči k vkeikemu križcu železnega križam
Izrežite! Hranite!
F. J. Lukae
^jenuHna metoduhia in fimktihm ^ejiheJt metimdiJjeh und prakUjeli
60. STUNDE a) mit (womit? damlt)
1.	Er begann und beendete seine Rede mit den Worten: Wir werden siegen! Womit hat er seine Rede begonnen? Damit.
2.	Er gibt eich mit allem M6glichen ab und hat nie Zeit zu einer ordentlichen Arbeit.
3.	Womit iat die Natur Im Winter be-deckt? Mit Schnee.
4.	Dieser Wagen ist mit Kohlen beladen.
6.	Die deutschen Abteilungen habcn sich mit den rum&niachen Truppen an einer vorher bestimmten Stelle ver-einigt.
e. Sie diirfen diese Rede natilrlich nicht mit einer Rede von Dr. Goebbele ver-gleichen.
7.	Unsere Soldaten sind mit allem, was sie brauchen, vereehen.
8.	Ich kann Ihnen keine Auskunft geben, prechen Sie bitte mit dem Verlags-leiter.
b)	nach
1.	Mit dem n&chsten Zug mufi ich nacli Berlin abreiseai.
2.	Wann gehen Sie nach Hause? Um 2 Uhr.
3.	Er Btrebt nach hBheren Zlelen.
4.	Hat jemand nach mir gefragt? Nein, bis jetzt hat niemand nach Ihnen gefragt.
5.	Sie sehnte sich nach friecher Luft, Sonne und Schnee.
e. Wenn Sie sich nicht auskeimen, rich-ten Sie sich bitte nur nach mir,
7.	Im Kriege kann man sich nicht immer nach der Mode kleiden, was auch glnzlich unwichtig let.
8.	Der Kerl rleoht echon wieder nach Schnaps. Womach riecht er?
c)	fiber
1.	E3r urteilt liber allee und versteht nichta.
2.	Woriiber beklagen Sie sich? Heute ia der Nacht wurde bei mir eing^ebrochen und es wurde mir ein wertvoller Schmuck geetohlen. DarUber beklage Ich mich,
3.	Sie errBtet liber jeden.Witz, der nicht ganz zimmerrein ist.
4.	Es zeugt von Mangel an Bildung, iiber die kSrperlichen Gebrechen der Mitmenschen zu lachen.
6.	Spotten Sie liber mich eoviel Sie wollen, ich lasse mich in meinem Urteil nicht beinflussen.
6.	Hier sind die Biicher; kann ich liber sie verfUgen? Bitte verfligen Sie dariiber.
7.	Woriiber denken Sie nach? Uber die Unstertjlichkeit des Maikšfers.
8.	Woriiber haben Sie sich unterhalten? Wir haben una iiber die Wichtigkelt der deutschen Sprache in Europa unterhalten.
0. Woriiber streiten Sie? (Љег den Wert dee Fragebogens.
10. Argern Sie sich doch nicht liber jede Kleinigkeit, das schadet Hirer Geeund-heit.
11. Der Wirkungsbereich dee Gauleiters erstreckt sich iiber den ganzen Gau.
Verwendung der VorwBrter : an
1.	Er steht am Fenster und eieht den Kindern zu, die im Garten spielen.
2.	An wen ist dleeer Brief? An Sie natUrlich.
3.	Es 1st an mir das Unrecht wieder gut-zumachen.
4.	Er nahm mich an der Hand und sagte: Sei wieder gut.
auf
1.	Die Tepplche llegen auf dem (am'' Boden. (Wo?)
2.«	Sie kSnnen heute auf meine Kosten ins Theater gehen.
8. Auf dem Wege zu Ihnen begegnete ich Ilurer Schwiegerrautter.
4.	Auf der Jagd echoQ er einen Treiber. an.
5.	Auf alle F&Ile warne ich Sie ein letztes Mai.
6.	Ich kann Ihnen das Geld nur auf kurze Zeit leihen.
7.	Er spielte immer wieder Karten; auf diese Weise verlor er sein ganzes Ver-mogen.
8.	Wle sagt man auf slowenlech »bitte f?
aue
1.	Die Soldaten tranken den Kaffee aus der Feldflasche.
2.	Er getraute sich aus Angst nicht auf die StraQe.
3.	Aus Versehen habe id» seinen Blei-stift eingcsteckt.
4.	Diese groBen HUte eind schon langc aus der Mode geJcomraen.
Ich verkaufe Ihnen das nur aus Freundschaft.
W8rter.
auskennen (eich) — razumeti se, vešč biti Abteilung (w) (Milit&r) — oddelek bestimmen — določitiy^*d|meriti Bildung (w) — omika errSten — zardeti
erstrecken (sich liber) — raztezati se čez Feldflasche (w) — čutara Gebrechen (s) — napaka, hiba getrauen (eich) — upati se, drzniti se Maikafer (m) — rjavi liroAČ Mangel (m) — pomanjkanje, nedotatek
napaka Mltmensch (m) — bližnjlk richten (sich nach jemandem) — ravnati
se po kom, posnemati koga riechen nach — dišati po čem sich sehnen nach — lirepenetl po; koprneti po
Stelle (w) — meeto, kraj
Btreben nach — poganjati se za kaj,
težiti za...
streiten Uber (ich stritt, ich habe gestrit
ten) — prepirati se o Unsterblichkeit (w) — neemrtnost vereinigen (eich) — združiti se verglelchen mit (ich verlich, ich ^abe
vegllchen) — primerjati s Verlagsleiter (m) — založni vodja VermBgen (s) — premožen 1e, zmožnost
Ta načrt nam ponazoruje deIoTan|e nemSkih podmornic, T
Vesele velikonočne praznike vsem našim cen j. odjemalcem
želi FELIX
lamar
MANUFAKTURHANDLUNG
KRAINBURO
Htoikiuke ОЛ^ukd fkkisfateik^.§н. t.
»rx9ugti_
Lelndf,
LelnSHlrnls,
RfzlnusSI,
Wnkudienmehf
тпввст
&nmnLi&co
Fr«iffhof be! Kralnburg
НФшеФ
ifaii и л
MilMmur
Mf m Миисо
, Bt/itmt-lniitn «4
(artbiiclns Mier
СигИио.
Ititheaerklenmgi
I ftnlrtr
4 rnaidađ
13
odkar so se prvič pojavile ob severnoameriškem obreH ju.
Kakor je objavilo posebno poročilo vrhovnega poveljstva oborožene sile dne 14. marca 1942, so naše podmornice tekom 58 dni potopile ob severnoameriški, kanadski in srednjeameriški obali, v Karibskem morju in ob srednjeairikanskem obreiju kakor tudi v srednjem Atlantiku 151 sovražnih trgovskih ladij, med njimi 58 tankerjev, s skupno 1.029 milihnov brt.	(Atlantic, Kartendienst Zander, M.)
3» vseA lirojev sveta_
Nenavadno skrivališče igralcev na slepo
srečo so odkrili v Godingu (v protektora-tu). V mrtvašnici je vzbujala pozornost plapolajoča luč. Ko so pogledali, kaj je na stvari, so našli tam zbrano večje število igralcev na slepo srečo,
V Traunetefaiu izginil — v Sofiji najdkan, O nekem zanimivem pripetljaju poroča »Relchenhaller Tagblatt«. Osem In pol letni deček Spiegelsberger si je vtepel v glavo, da obišče svojega očeta na Vzhodu, Vsedel se je v smeri proti Salzburgu vozeči tovorni vlak In prispel v glavno mesto Bolgarske, Tam so ga prijeli In ga bodo transpor-tirali sedaj nazaj k njegovi materi v Traun-"Btetn,
Amok-teh neke krave. Na'. glavni prometni cesti Helligenstadt-Geisleden so se odigrale razburljive scene okrog neke podivjane krave, Žival, ki so jo hoteli voditi k biku, se je iztrgala kmetu In njegovemu pomagaču ter zdivjala z dvorišča. Zaradi nastajajoče teme so morali zasledovanje orpustitl. Drugo jutro je bilo Iskanje uspešno, toda podivjana žival se nI dala ujeti. Divji lov se je s polj prestavil na glavno cesto. Dve ženi sta pobegnili pred podiv-ianlm »bikom« v obcestni jarek, neki kole-
sar za drevo, njegovo kolo je besna žival popolnoma uničila. Prihodnja žrtev, neki osebni avtomobil, je ušel intenzivnemu napadu, ko ee je pojavil na pozorlšču neki voz s konjsko vprego. Eden izmed obeh konj je obležal mrtev na bojišču. Medtem so alarmirali orožništvo, toda še predno je nastopilo, se je drama spremenila v tragedijo, V najhujšem besu se je govedo zapodilo v lokomotivo nekega vlaka. Varujoči roki policije se ni več bilo potrebno udej-stvovatl.
Wirkungsbereich (m) -Ziel (s) — cilj, smoter zimmerrein — snažen
področje
Redewendungen sich mit etwae abgeben — bavlti se s čim sich nach der Mode kleiden — obleči se po modi
eich In etwas beeinfluBen lassen — al kaj
dopovedati dati auf meine Kosten — na moje stroške aus der Mode kommen — iz mode priti
tehariiehitfien bel 8t Veli am der Sawe
Nachstehende Bekanntmachung wlrd hiemlt verlautbarti ScharfschieBen bei StVelt an đer'^. Sawe. Am Freitag, den 3. April 1942, flndet in w der Zeit von 8 bis 17 Uhr ein ScharfschieBen der Wehrmacht In dem nachstehend be-zelchneten Raume weatllch von St. Velt an I.	statt. Das Betreten des Sperr-
eebiatea 1st lebensgef&hrllch und daher ttt" boten. Den Welsungen der Slcherungsposten 1st unbedlngt Folge zu lelsten. Sperrgebleti, Dvor — sddllch flber Hflhe 434 zu HOhe 359, von dort ostwarts In gerader Llnle Vk. vrata Нбће 514 — nflrdllch In gerader Llnle bis Gunzle, Nordgrenze Verblndungsweg Gunzl* bis Dvor elnschlleBllch.
Der Laodral in Kralnburg.
Ostro streljan]« pri St. Velt an der Sawe
Javnl razglas o ostrem streljanju v St. Velt an der Sawe; V petek, dne 3. aprila 19%J, se bo v času od 8. do 17. ure vršilo ostro streljanje oborožene sile v spodaj označenem prostoru zapadno od St Velt an der Sawe. Stopiti na zaprto ozemlje je smrtno nevarno In zato prepovedano. Vsakdo se mora brezpogojno pokoravati navodilom varnostnih straž. Zaprto |e ozemlje: Dvor — južno preko vrha 434 do vrha 3598, od tam vzhodno po ravni črti Vk. vrata vrh 514 — severno v premi črti do Gunzel do vključno severno mejo zvezno pot Ounzie do Dvora.
__Der tandrBt In Rra'nburg.
T ехШдгођћап del
Plach sMikudim
(vorm. Max Gre/ner & Co.)
Klagenfurf
Frčhlichgasse 1
EmpfiehU sldh der Oberkraloer Kaufmannsdiaft Se priporoča trgOTcem т Oberkrainu in Juž. Koroški
IMA »
PREDiVOSTI
^^ytLali oglas
« v „KARAWANKEN-BOTE"
Eadi visoke naklade Je hitrejša kot vsako pismo In je poleg tega skrajno
daljnosežndai posreduje hiiro poceni
Oglaie ■prelema NS.»Ganverlag Kttrnten, Krainbarg, Teldeser« ■traBe 6. In NStoGaaTcrlag Kfirnten, Klagenfari, Blamardu'ing 13.
LACK
JCudivi^ ЈКажж
AKTIENGESELLSCHAR
DOMSCHALE
Gro^handel In^ Texfil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie
M.U.R. SCHAUTZER
C
Klaigenfurt
Adol(.H)tl*r-
P I a f Ж
NasAinensfrfdterei
Der Kom. Treohander der fa. f. NOVAK
Radmannsdorl
Raffeemtllel
ESSIG SENF
FA B RIK C. WENGER klagenfurt
ШсЛлоџ1аб1
Službo dob!
Kakupovalce
za smrekov, jelov m borov rtzan les in za okrogli les za žaganje za ozemlje Oberkrain inMieS-tal za stalno in s provizijo. Ponudbe samo od dobro uvedenih, resnih strokovnjakov naj se izvolijo nasloviti na: F. Brodnig u. Sohne Holzin-dustrie Klagenfurt Siid, Sonnwend-gasse 3 1 520—1
lUtnall rezial les
bukov, hrastov, jesenov, javorov, iel-žev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, VSl-kermarkter Strafie Bahniiberserzung.
151«—7
Mali loteqralslii ■ pirel po moi-nosti LEICA ukoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7
na Karawanken Bote, Klagenfurt
.3«e"
Frani Kregar
Mdbel-Tisdilerei Wisdimarje St.Yeit a. d. Save
lUecmUcUe^ IhdusbcU
KOSMATSCH FRANZ
SPEZIALOFEN ERZEUGUNG
Ф
HANNSBURG
Sor^falti^e Ausarbeitun^ Ihrer Amateurarbeiten I
Folohau«
c5c^i
>maus
INHABiR: S. GOTTWALD
Plal) eUr Saarpfalz 1 / Ru( 1242
•	EN TWICKELN
•	KOPIEREN
•	VERCRDSSERN
KLAGENFURT
Citalte Karawanken Bote
Harl-nacKige
Husl'ehqualcn
und BronchiMs
^rtnđdKgfr Cuf(rftbrtnf atorrb unb bcfc^wtrbeis tt>nb*n fHt^o^ctn mit 2>r. !Đ0d(tr«Zđ(tintfl/ опф hi alfm 5аП#п, mfWdmpfLZXea bcfldtigm biibiclrn offgtrabt* gu beariflrrtni Z)an(fctrt&m ton 2}пБсаиф»т.
ftn ftnb tin onf^dbi:*## Muifr^Qtt^ 0))C9iatro<HtU 6nf^dU 7 #rprob(# SUirFjlpfff. 0fart ГфШт10||т5 imb axutputfferbtmb. XHnigt l»frn^ig( raib frdftfflt bof cmge^fflmt Qroni^imectvfbe. 9n 3(po^fFtn Л1Л1 tmb 8.24	ScofAftr* fofftnlotf
■ bet« MBDOPHARM. ЗЛОпфт вЗ/8 ж—
^harke Neroen ^chaffenskraFl-CebensFreube
W«nn №ra N«rv«n raxh austuMn, dk allgametfw Lelshingtkraft, zurOcfcgaht, 51« unt#f NervosKSt, Mditer Erragbarkelf ObarempflndllchkeH; ArbeHsunlmt, laldv tar AnfSlligkalt gvganOber Erkrankunger USW. leldan — dann solHen aud« Sl« dl* vltamlnohalHg* Zait- «nd N*r««nnehrung
SrNstva za $krapl|ei|e
sadnega drevja, k«' kor tudi sredstva za zatiranje škod Ijivcev, lemeie vsake vrste prodaja
Fraac Napaliik.
trgovina z železom in barvami, skladišče apna in cementa, Klagenfurt &efelderstrasse 9, telefon 3009
14*-«
nehmen. EnthSIt neben LacNhln une anderan bew&hrt«n Nafvenaufbausloffer das n*rv«ni1Srk*nd* Vitamin Bi und da) lelstungsfeigernde Vitamin C, bold* Ir relner Form. — 60 Tabletten M. J.3S Ir Apotheken. Farblg lllusfriari« BroschOrt .Freud* am Leben* kost*nlosdurdi MEDOPHARM, MOndi*n «2/W.
Cepite u ulemiller
koles, avtomobilov in motodkljev.
Gummihaus Wiedner Klagenfurt, Bahnhotnr. Nr. 33. 1505—«
7. Deutacbe
Reich sloiierie
Reidula Gewiaite
e
za
3
sooooo
300000 200000 lOOOOO
-■mi k*#e*d*f#	М|1М1м9«г
кПвам	81« gewleHBwe
PROKOPP
LellwIfKiualim
'Wien VI, MariaHilfentr. 29
KaldUaafk ЈуПип
% 3.- % 7. 84. •
IZiehanglT.anri 18. April
nfabrIk
6.M.B.H.-ZWISCHENWUSERN
Herstellunj^
folgender Gerbsioffes
T
1АП1Н|ИГАРК1Л Pinotan N, Pinoian CC, Pinoian
CC Sp, Fiditenrindencxirakt, Ke-motan TF u, T C, Summadi c*z.
Laufender Eiokauf jedes Quaniums Flditenrlnde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevni ceni
Spielwaren
Herbft
Klagenfurt, Flelschmarkt 16
Prodam
tol* (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod ŽJJ27 na Karawanken Bote, Klagenfurt
KmMshl lani
o let star, dober ;metovalec, z nekaj gotovine in ne-omadeževane preteklosti, ieli znanja z kmetskim dekletom ▼ svrho že-nitve na njen dom. Ponudbe pod: Josef Strajnar Afiling, Jansdiagasse 5.
Ш2-И
dvovpi Ш voz, I sedlo m več konjskih komatov — dobro ohranjeno. J. Kralj sattlerEisneraiiz
Knplm
Zrebela ali Ireblt«
I do 2 let starosti, kupim ali zamenjam M kravo. — Dopise na: Martin Kozjek Svile Nr. 6 P. Fladn%. Oberkrain. 1641—7
ženftve
Izgubljeno
daask«
■ra sem izgubila na cesd iz vasi Werd do postaje. Počenega najditelja na-ргоЈш, da mi jo proti nagradi vrne na naslov; FMIer
Slavka Went Nr.f
(Olt{e) P. Podnatt.
ISM-n
Razno
Kdo je lastnik 1»
pega prstana f „Mali oglat" mam pove, kdo gm i«
izgubili
„Mali oglMf m. nimajo vsakogar t

6«

Očala
vseh vrsf hidi po receptu do-bite pri
J.Zleb'nik,Doinsdiale
шштштш^шшшт^ттшт
Ikra mm# Optik
Hišni koledar
^fnO' fftOHOUHO' io^dcUi
Da zadostimo velikemu povpraševanju in živahni želji prebivalcev, smo se оШоШ,
da Se enkrai iEdamo „HiSnt koledar**
Vse interesente, ki so koledar že prej pismeno ali ustmeno naročili, a ga še niso sprejeli, prosimo, da ga ponovno naročijo.
Oni, ki so koledar že prej plačali, a kljub temu ne dobili, naj nam to čimprej sporočijo. Isto velja za raznašalce časopisov in trafikante.
Prodajna cena je prav tako kakor do sedaj RM 0.50 po komadu. RaznaSald »Karawanken Bote« in preprodajalci nam plačajo samo RM 0.40 po komadu. Vsa naročila in plačila je poslati izključno na
NS.xGauTerlag Karnten, Zwelgverlag Krainburg
in Krainburg, YeldeserstraHe Nr. 6
Vsemogočni je poklical k sebi našo preljubljeno mater, staro mater, sestro, taščo, gospo
Johanno Dovžan roj. Košir
v 69. letu njene starosti.
Pogreb drage pokojnice se je vršil 31. marca 1942. ob 18 uri Iz hiše žalosti na famo poKopališče v Neumarktlu.
Neumarktl, Laibach, HI. Kreuz, Feistritz, 30 marca 1942.
Žalujoči:
Johaim, soprog;
Ivan, Maria por. Zupan, Stanislav in Ignaz, otroci Јоћтт Zupan, zet;
Mira roj. Ankele, Maria roj. Berganc, Mila roj. Primožič, sinahe; Ivček, StančeSc, Mirica, vnuka in vnukinja.